LETO III. ŠT. 36 (133) / TRST, GORICA ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA 1998
SETTIMANALE SPED1Z. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
OD RABA DO GONARSA IN ŠE KAJ
Tisočkrat tisoč, še več nas je bilo, tisočkrat tisoč hlapcev in sužnjev, tisočkrat tisoč ponižnih, boječih, tisočkrat tisoč v prekletstvo tonečih... (S. Kosovel, Balada)
Večkrat se v krajevnem, pa tudi vsedržavnem tisku pojavljajo članki o naši polpretekli zgodovini. Največkrat so polemične vsebine in zadevajo vprašanje fojb in torej vsaj posredno nekako slovensko odgovornost pri tem.
V	sedanjem primeru pa gre za bistveno drugačno gledanje, tudi z italijanske strani, na predvojne in medvojne dogodke v našem širšem prostoru. Gre tudi za nekako priznanje italijanske krivde oz. odgovornosti pri zločinih nad slovenskim oz. jugoslovanskim prebivalstvom. Vse to kliče na obtožbe fašističnega režima in njegovo vlogo v tem zločinskem procesu,
O	vsem tem se je nedavno podrobno razpisal milanski dnevnik Corriere della sera v članku pod naslovom "Arbe, un inferno italiano dimenticato" (Rab, pozabljeni italijanski pekel), ki ga je napisal časnikar Duilio Ferti-lio. V nadnaslovu celo omenja, da Slovenija obtožuje Italijo za prava uničevalna taborišča... Gotovo je že samo po sebi pomembno dejstvo, da velik italijanski časopis objavlja nekaj podobnega. Videli bomo, zakaj. Se prej naj le omenimo, da poleg dramatičnega opisa taborišča smrti na tem dalmatinskem otoku list omenja tudi drugo, med tem taborišče v Gonarsu, ki za večino medijev in javnega mnenja v Italiji sploh ni nikoli obstajalo. Nadalje avtor članka citira razne slovenske vire, med njimi knjigo Antona Vratuše (nekdanjega predsednika slovenske vlade v SFRJ), pa še zgodovinarja Jožeta Pirjevca in Milico Kacin Wohinz.
Problem italijanskega fašističnega zatiranja Slovencev tako na Primorskem kot kasneje v Ljubljanski pokrajini je znan in še vedno odprt. Prav je, da se vsaj občasno tudi italijanska občila oglašajo z resnimi in odgovornimi članki. To pa ne spremeni dejstva, da se uradna Italija ni do danes še sploh opravičila Slovencem za storjeno gorje. Znano je, da je za Nemčijo to naredil v odnosu do Poljske kancler Willy Brandt, ki je pokleknil pred spomenik žrtvam nacizma. Za Češko vemo, da je z Nemčijo podpisala posebno izjavo o medsebojni spravi. Le tu, na našem prostoru, ni do česa podobnega nikdar prišlo. Res je tudi, da Italija ni imela svojega Niirnber-ga, kjer bi sodili premnogim vojnim in drugim fašističnim zločincem. Ne samo. V prvi povojni dobi je celo prišlo do grozljivega absurda, ko je predsednik demokratične republike Italije (nastale iz odporništva!) podelil posmrtno odlikovanje proslulemu hudodelcu Collottiju, mučitelju neštetih Slovencev in Slovenk v tržaški Villa Triste v ul. Bellosguardo. Le po ogorčenih protestih javnosti in nekdanjih antifašistov so oblasti to odličje preklicale.
Ne bomo tu naštevali vsega tega, kar je fašizem prizadejal zlasti primorskim Slovencem. / stran 2
ANDREJ BRATUŽ
NOTRANJA POLITIKA V ITALIJI
NA JESEN POMEMBNE POLITIČNE NOVOSTI
DRAGO LEGISA
Vse kaže, da vlado ministrskega predsednika Prodija čaka morda najhujša preizkušnja, odkar je pred dobrima
Kot določa zakon, bo osrednja vlada še ta mesec predložila parlamentu osnutek finančnega zakona, iz katerega naj bi bile jasno razvidne temeljne smernice njene družbenogospodarske politike v prihodnjem letu.
dvema letoma prevzela o-blast. Če se ji je posrečilo tako oklestiti javne izdatke, da so se ji odprla vrata v evropski denarni sistem in bo med prvimi državami Evropske zveze lahko uvedla skupno valuto "evro", nikakor ne bo mogla počivati na lovorikah. Nad vlado slejkoprej visi Damoklejev meč, ki ga krepko drži v svojih rokah glavni tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti. Strankino osrednje vodstvo je pred dnevi izglasovalo resolucijo, ki pravi, da je osnutek finančnega zakona za komuniste nesprejemljiv in da ga zato v parlamentu ne bodo odobrili. Vemo pa, da so glasovi komunističnih poslancev za vlado odločilni. Res je sicer, da tajnik Bertinotti nima za seboj celotne stranke, a je struja, ki jo vodi strankin predsednik Čossutta in se ne strinja s skrajnimi stališči političnega tajnika, v manjšini.
Voditelj največje vladne stranke Massimo DAlema je v nedeljo, 20. t.m., govoril 60-tisočglavi množici v Bologni in pozval Bertinottija, naj dokaže, da je odgovoren politik. "Trzaj sektaštva in neod-
govornosti bi pomenil veliko nesrečo za državo; levica bi bila poražena. Je to preobrat,
o	katerem govori Bertinotti?" Na njegove očitke, češ da osnutek finančnega zakona ne upošteva v zadovoljivi meri slabega družbenogospodarskega stanja na Jugu države, Prodi in njegovi sodelavci poudarjajo, da so očitki neosno-vani. V tej zvezi navajajo zlasti postavke, iz katerih bodo v deželah na Jugu črpali sredstva za poravnavo socialnih dajatev, ki vsaj tri leta ne bodo v breme podjetij. Zlasti ta u-godnost bi morala občutno zmanjšati raven brezposelnosti v prizadetih deželah. Finančni minister Visco pa še vedno obljublja, da bodo davkoplačevalcem konec tega ali na začetku prihodnjega leta začeli vračati t.i. "evrodavek", ki smo ga plačali za dejanski vstop Italije v Evropo.
Predsednik vlade Prodi je, kot vedno, optimist in tudi tokrat upa ter računa, da bo sedanja koalicija (stranke leve sredine) ohranila v parlamentu zunanjo podporo Stranke komunistične prenove. Spet pa je odločno poudaril, da je lahko le predsednik vlade, ki
je izraz take večine, kakršno je bila izvolila večina volilnih upravičencev.
Marsikateri politični opazovalec je namreč odkrito govoril o možnosti, da bi za osnutek finančnega zakona utegnili glasovati parlamentarci, ki pripadajo politični skupini, katere voditelj je bivši predsednik republike, dosmrtni senator Cossiga. V tem primeru glasovi prenovljenih komunistov ne bi bili več odločilni in bi bil osnutek finančnega zakona odobren.
Zborovanja, na katerem je, kot smo omenili, imel pomemben govor DAlema, se je udeležil tudi senator Cossiga. "Mislim, da je Bertinotti -je dejal bivši predsednik republike - prejel v Bologni mnogo opominov. To je tudi moja zasluga. Morda je zaznal, da se ne more šaliti: na dan so prišli zares nedvoumni znaki. Voditelj Demokratične levice DAlema govori o krizi in o krizi govorim tudi jaz. Iz tega moremo sklepati, da enako pojmujeva bipolarnost (obstoj samo dveh političnih grupacij - večino, ki vlada, in manjšino, ki je v opoziciji, op. pisca) in prav tako
enako pojmujeva pravila korektnosti, ki morajo urejati bipolarnost."
Italijanski politiki slovijo po svoji bujni domišljiji, kar velja tudi za politično plast, ki je zdaj na oblasti. Prav gotovo bodo torej tudi tokrat našli izhod iz zagate. Vsekakor je zanimivo, daje prišlo do nekakšnega zbližanja med Demokratično levico in Cossigo prav na dan, ko je Massimo DAlema zaloputnil vrata voditelju pola svoboščin Berlusconiju, saj je dejal, da "z njim ne more biti nobenega dialoga, ker je obseden od svojih osebnih računoV. Očital mu je ce-
lo,	da "onemogoča oblikovanje moderne desnice in poglablja nelagodje zmernih sil, ki zato zapuščajo pol svoboščin". Z Berlusconijem je bil rezek tudi Cossiga, o katerem je dejal, da se hote zapira v svoj krog in hoče "biti sam v Italiji ter Evropi". Mnogo pametneje ravna Fini, ki da seje pogumno odločil za demokratično levico, medtem ko se Berlusconi najprej pridružuje Evropski ljudski stranki, a nato nanjo dejansko pozabi, je še pristavil Cossiga.
Za osnutek finančnega zakona utegnejo torej v parlamentu glasovati tudi pristaši senatorja Cossige. Če bi se izkazalo, da so bili njihovi glasovi odločilni, bi bila kriza vlade neizogibna. Glavno besedo pa bi v tem primeru imel predsednik republike Scalfa-ro. Ker bi se lahko zgodilo, da bi višek krize sovpadel s semestrom oziroma polletjem, ko predsednik ne more predčasno razpustiti parlamenta (zadnjih šest mesecev predsednikovega sedemletnega mandata), bi Prodi dejansko moral ostati na svojem mestu. Takšen razvoj dogodkov je posredno omenil sam Cossiga prav na zborovanju v Bologni, ko seje hkrati zelo laskavo izrazil o DAlemi, ki da je "naredil jasno izbiro s tem, da se je vključil v evropsko levico".
Na jesen lahko torej v Italiji pričakujemo pomembne politične novosti.
ČETRTEK
24. SEPTEMBRA
1 998
Alojz Tul
O JUDOVSKEM IMETJU...
Kristjan bi se moral potruditi, da gleda v vsaki stvari njeno boljšo plat, kar bi morala biti njegova značilnost. Mar evangelij ne pomeni veselega oznanila? Zato je kristjan sam veder in širi vedrino okrog sebe. (Janez Pavel L, 29. septembra bo 20. obletnica njegove smrti)
	Vida Valenčič VERSKA VOJNA MED MUSLIMANI		Iva Koršič PDG V NOVI SEZONI
	Jurij Paljk / intervju NUŽEJ TOLMAJER	Pl	Ivan Žerjal DNEVI KMETIJSTVA, RIBIŠTVA...
m	Danijel Devetak EVANGELIJ ZA SLOVENCE "DINAMIT"		Erika Jazbar ŠOLSKO LETO V BENEŠKI SLOVENIJI
	Marija Kacin SLOVNICA ZA KULTURNO SOŽITJE		Marjan Drobež PRIPRAVE NA KRAJEVNE VOLITVE
\ Jurij Paljk
PRIREDITVE V CENTRU LOJZE BRATUŽ
25 LET JADRALNEGA KLUBA CUPA
ČETRTEK 24. SEPTEMBRA 1 998
SVET OKROG NAS
RAZLOGI ZA VOJNO OBRAČUNAVANJE
"VERSKA VOJNA"' MED IRANOM IN AFG H ANI STANOM?
VIDA VALENČIČ
] muslimanskem svetu kri še vedno vre. Na Zahodu se islam zdi enoten, vendar še zdaleč ni tako.
Pojmovanje islama se korenito razlikuje od države do države in ravno te razlike privedejo do neukrotljivih trenj. Med privrženci Allaha sta dve državi s krvjo revolucije vzpostavili teokratsko vlado: Iran s svojimi ayatollahi in Afgha-nistan s Talibani. Ti dve državi sta danes na robu vojnega spopada. Razlogov je več: verski razlog je različno pojmovanje islama. Iran pripada šiitski muslimanski veroizpovedi, Afghanistan pa sunitski. Sama razlika še ne pomeni zadostnega razloga za boj, v tem primeru pa je zadeva še toliko bolj zapletena, ker se različne veje muslimanstva prepletajo. V Afghanistanu npr. prevladujejo sunitski muslimani, šiitski pa vseeno predstavljajo dobršen del prebivalstva: vsaj 15%. Ekstremistični Talibani ne sprejemajo razlik, šiitski muslimani v državi so tako kaj kmalu okusili trdo palico represije, ki je v prejšnjih dneh izbruhnila do bombnega napada nad mestom Bamyan in njegovimi šiitskimi prebivalci. T.i. "študentje islamske teologije" načrtno u-veljavljajo eno samo pojmovanje islama, ki mora "preseči vse meje, tudi geografskega značaja". Slednje se seveda nanašajo na Iran, ki si z Af-ghanistanom deli dolgo mejno črto. Iranski ayatollahi so prepričani, da je v načrtu af-ghanistanskih Talibanov širjenje teritorija, ki ga imajo pod kontrolo, kar bi dejansko pomenilo agresijo do Irana. Ker pa vsa trenja med državami niso nikoli tako linearna, ko pa govorimo o Srednjem vzhodu, še toliko manj, so podtalni vrtnarji, ki gojijo to zloveščo rastlino sovraštva med Afghanistanom in Iranom, številni. Vpletene naj bi bile številne države, v prvi vrsti Pa-
kistan in Združene države Amerike. Obe državi naj bi v ozadju podpirali Talibane; Pakistan, ker ga z Afghanistanom družita ista veroizpoved in etnična pripadnost (in v imenu tega bratstva so bila letala, ki so bombardirala mesto Bamyan, pakistanskega izvora...),ZDA pa zaradi črne in smrdljive tekočine. Ameriške naftne družbe naj bi namreč organizirale načrt, da bi si z vsemi možnimi sredstvi zagotovile kavkaško nafto. Iran in Pakistan se seveda nahajata na prehodu do naftno bogatega področja, kar pomeni, da se trenje, izvorno le verskega značaja, stopnjuje zaradi večnega boga - Ekonomije. Na pladnju je mikaven znesek, ki bi ga prinesla že sama pravica do prehoda novih naftovodov od Kavkaza do Arabskega morja. Allah in pojmovanje muslimanstva torej še zdaleč nista edini razlog, zaradi katerega je železo na tem naftno vlažnem koščku zemlje razbeljeno. Strateške pozicije so seveda enako pomembne... ali pa morda še bolj. V ospredju je dejansko vprašanje, komu bo pripadala (namišljena) lovorika Zalivskega prvaka: Iranu ali Pakistanu. Ob vsem tem je Afghanistan le vrv, ki jo vlečeta obe muslimanski državi. To revno puščavsko območje samo po sebi ni pomembno, ogromen pomen pa zadobi v okviru celotne slike Zaliva. Afghanistan krije namreč strateško pozicijo, zato si ga želita prisvojiti tako Iran kot Pakistan.
V zalivskem loncu torej vre močna mešanica verskih, strateških in ekonomskih razlogov, ki bi lahko vsak trenutek vžgala dokončen vojni obračun med tukajšnjimi državami. In ko se muslimani razjezijo, to opravijo na karseda resen način. V prejšnjih tednih so Talibani udrli v iransko ambasado v mestu Mazar-i-Sharif ter ugrabili deset diplomatov, o katerih se potem ni vedelo več ničesar. Talibani so priznali, da so jih “pomoto-
ma" ubili, ZDA pa so to novico gladko zamolčale ter se naprej obsojale izključno Iran. Na dlani je torej, da imajo ZDA kosmato dušo in težke ekonomske interese na področju. In tako gre naprej.
Iran in Afghanistan si kopičita orožje, tako daje današnja slika obmejnega področja naravnost zastrašujoča: na 700 kilometrski mejni črti je nameščeni h že 250.000 vojakov \n"StražnikovRevolucije", ki jih je odredil iranski duhovni vodja (obenem tudi minister za obrambo...) Khame-nei skupno s svojim ultima-I tom Afghanistanu, talibanske kleti v slednjem pa se polnijo z ameriškim in pakistanskim | orožjem. Težko je napovedati, v kakšno smer se bo žoga i zakotalila. Preveč je interesov, preveč soudeleženih držav, preveč zunanjih in notranjepolitičnih interesov, da bi bila blizu rešitev.
S 1. STRANI
OD RABA...
Od mučeništva bazoviških junakov na Tržaškem in Lojzeta Bratuža v Gorici do neštetih deportiranih, zaprtih, preganjanih po celi deželi vse tja do ukinitve slovenskih šol in prepovedi slovenskega jezika zlasti v javnosti - to in še drugo bi lahko omenjali. Za vse to je slovenski narod trpel in tudi dolgo prisilno molčal, a ni klonil. Vse to bi po vojni morala demokratična Italija popraviti, pa je le malo ali nič storila v ta namen.
Pesnik France Balantič je v svojihGonarskih sonetih med drugim zahrepenel po svobodi rekoč 'nekje se je najedel bom do sitega". Tako je skupno s tisoči drugih internirancev zaupal v boljšo bodočnost, ki je pa sam ni dočakal. Vsekakor danes italijanska država ohranja do Slovenije (pa tudi do drugih) svoj dolg. Kdaj ga bo izplačala?
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 E-MAIL nglasts@tin.it
CLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000,
INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
ZGODBA O JUDOVSKEM IMETJU V ŠVICARSKIH BANKAH
SPREJEMLJIVI
KOMPROMIS
ALOJZ TUL
Svetovno časopisje in druga sredstva obveščanja so v minulih mesecih veliko poro-čalao zahtevi preživelih Judov svetu do švicarskih bank po vrnitvi denarnih prihrankov in dragocenosti, ki so jim jih bili zaupali oni sami ali njihovi predniki. Prve zahteve so že v prvih povojnih letih postavili posamezni pripadniki judovske skupnosti, a omenjene banke so se delale gluhe oz. so jih zavračale, češ da morajo zainteresirani predložiti dokaze o lastništvu deponiranih denarnih vlog ali drugih vrednosti. Postavile so se namreč na povsem birokratsko stališče, kakor da bi šlo za običajne varčevalce. Zanje je bil ta pogoj nemogoč, potem ko so si na čudežen način rešili golo življenje. Vprašanje je tako ostajalo nerešeno več desetletij in čas je očitno delal v korist bank.
Pred nekaj leti pa se je po zaslugi nekaterih vztrajnih judovskih predstavnikov spet odprlo vprašanje vrnitve denarnih vlog in drugih vrednosti preživelim upravičencem oz. njihovim zakonitim dedičem. V tem pogledu je prva prebila led že priletnajudinja, po imenu Giselle VVeisshaus, ki se je naveličala prosjačenja in odklonilnih odgovorov po vrnitvi imetja njene družine na temelju etike in pravičnosti. Leta 1996 je vložila formalno tožbo proti zadevni švicarski banki in hkrati pozvala še druge rojake, naj sledijo njenemu zgledu. Poziv ni bil zaman. V naslednjih mesecih so podobne tožbe začele deževati
na švicarske banke. Na koncu se jih je z vsega sveta, zlasti še iz ZDA, nabralo kar 34 i tisoč. Vsi tožitelji so se nato povezali v združenje, ki je v njihovem imenu zahtevalo izplačilo odškodnine v skupni višini 20 milijonov dolarjev.
Vodstva bank so tedaj sprevidela, daje vprašanje za-dobilo takšne razsežnosti, da jim zlahka ne bodo kos z dota-kratnim obnašanjem. Odločila so se, da uničijo vse dokumente, ki se kakorkoli nanašajo na judovske vloge v času zadnje vojne. V ta namen pripravljeno dokumentacijo je leta 1997 odkril varnostni stražnik Zveze švicarskih bank in ob očitni zadregi bank zadevo spravil v javnost. Vprašanje je tako zadobilo neslute-no moralno in politično razsežnost. Na pritisk močne judovske skupnosti je v vprašanje posegla sama ameriška j vlada prek zunanje ministrice Albreigtove, ki je sama judovskega porekla.
Izredno močni politični pritiski so tako prisilili švicarske banke, da so končno pristale na pogajanja s Svetovnim judovskim kongresom. Pogajanja so bila trda in letos junija so se celo prekinila. Spet je posegla ameriška diplomacija, ki si ni mogla dovoliti, da se zameri močni judovski skupnosti v ZDA in v svetu sploh. Zastavila je vse svoje ! moči, da bi se vprašanje čim-prej ugodno rešilo. Številne a-meriške banke so celo zagrozile, da bodo uvedle bojkot proti švicarskim denarnim zavodom, kar bi lahko usodno prizadelo ugled le-teh v svetu.
■■ STRAN 6
ALBANSKA KRIZA
BREZDOMCI IN BEGUNCI
Po neredih, ki jih je vlada Fatosa Nana označila za poskus državnega udara, je napetost vsaj navidezno v Tirani popustila, čeprav pomiritveni dialog med vladajočo socialistično in opozicijsko demokratično stranko še ni stekel. Vse bolj prihaja na dan, da so kosovski Albanci aktivno sodelovali v neredih, in sicer v vrstah Berisheve demokratske stranke. Med aretiranimi je več beguncev s Kosova, kot žrtev obračunov po ponesrečenem poskusu državnega udara pa naj bi padel obrambni minister pri-štinske vlade v senci Ahmet Krasnigi, ki je bil na to mesto imenovan marca po sicer neuradnih volitvah na Kosovu, ko je zmagala Demokratska zveza Ibranima Rugove. Krasnigi-ja, ki je živel v predmestju Tirane, je ubil neznanec v ponedeljek zvečer, čeprav je dokaj bolj verjetno, da je padel pod streli tajne policije, nekateri menijo, da so ga ubili po naročilu Beograda in pri tem poudarjajo, da je istočasno srbska vojska sprožila ofenzivo proti kosovskim upornikom na področju Drenice. Poveljnik srbske policije je povedal, da s topovi obstreljuje vasi vzdolž ceste proti Mitroviči. V treh dneh naj bi v celoti strli uporniška središča. Civilno prebivalstvo množično zapušča domove, število beguncev pa se veča iz ure v uro. Predstavnica visokega komisariata Združenih narodov za begunce Ogata je napovedala petdnevni obisk na Kosovu, kjer se položaj brezdomcev
- menijo, da jih je vsaj 200 tisoč
- ob bližajočem se jesenskem mrazu lahko spremeni v tragedijo, če mednarodna skupnost ne bo takoj in obilno priskočila na pomoč.
SAŠA RUDOLF
POVEJMO NAGLAS
^^JANEZ POVŠE |
TUDI STANJE V SLOVENIJI IN MANJŠINI POGOJENO S ŠIRŠIMI DEJAVNIKI?
Na tem mestu smo že omenili pojav globalizacije. Svet vse bolj in vse hitreje postaja ena sama celota. To pa pomeni, da deluje nova pro-blematika ne samo na širša, ampak tudi ožja območja, med drugim na slovenski narodnostni prostor, se pravi mlado državo Slovenijo in našo manjšino. Azijska in ruska finančna kriza, zaustavljanje Združenih držav Amerike z nekoristnimi predsedniškimi obračuni, vse to po vsej verjetnosti odraža nastajanje sveta prihodnosti. Zdi se, da bodo v prihodnjem času vsi dogodki vplivali na vse, predvsem pa bo prihajalo do izravnavanja prevelike razlike med razvitimi in revnimi. Kakšen pa naj bi sicer bil svet prihodnosti, če ne bolj uravnotežen in v vseh delih bolj podoben? Ob tem velja omeniti še zares revno Afriko, ki ravno tako utegne ostro stopiti v življenje novega sveta.
Posledice navedenih procesov je slej ko prej potrebno upoštevati povsod in skupaj z njimi razmišljati o problematiki posameznih držav. Jasno je namreč, da prehod v tako imenovano planetarno prihodnost za nikogar ne bo le lahek. Lahko da ta prehod že v tem trenutku ustvarja dosti več razvojnih težav, kot se tega sicer zavedamo. Kaj ne bo tovrstna svetovna preobrazba obremenila nastajajoče Evrope? Se bo ponovno povečala razdalja med evropskim zahodom in vzhodom? Kako bo Rusija premostila svoje težave, ki jih obeležuje neizpro-
sna ekonomska logika? Utegne zajeti podobna stiska tudi ostale države nekdanjega realso-cializma? Kako bo s Slovenijo, ki je do sedaj prav na gospodarski in proizvodni ravni neverjetno uspešno kljubovala zahtevam razvitega sveta? Toda ob tem mlada slovenska država še ni uspela razrešiti nekaterih temeljnih pogojev za svojo prihodnost. Slovenske politične različnosti so še vedno preveč vsaksebi, nesprav-Ijena preteklost bremeni sedanjost. Proces na-stajanja novega skupnega sveta bi lahko legel tudi na Slovenijo, v kolikor se to že ne dogaja in Slovenija prav zaradi tega ne more hitreje v bolj strnjeno narodnostno prihodnost. Iz vsega tega izhaja, da bi morala naša mlada država pohiteti s poglabljanjem demokratizacije oz. ustvarjanjem ene same zgodovine, v kateri bi se prepoznali vsi Slovenci.
In ne nazadnje ni izključeno, da nastajanje novega sveta dodatno obremenjuje našo manjšino in ji ne dovoljuje, da bi se hitreje obrnila v prihodnost ter se poslovila od že obremenjujočih pravil povojnega obdobja. Kot v primeru Slovenije se tudi ob sedanjih manjšinskih prizadevanjih ter težavah sama po sebi zastavlja j misel, da bi veljalo pospešiti vse tiste nagibe,
'l ki bi manjšini odprli še več novih skupnih poti. Do sedaj nastalih posledic sunkov nastajanja novega sveta verjetno ne gre podcenjevati.
AKTUALNO
NTERVJU / NUŽEJ TOLMAJER
Najprej bi vas prosili, da se predstavite našim bralcem.
Sem tajnik Krščanske kulturne zveze (odslej K KZ, op. pisca), to delo počenjam že 32 let. Do leta 1970 sem bil tudi tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Od tega 'eta pa sem se ves posvetil delu pri KKZ, kjer "pokrivamo" slovenska kulturna društva in kulturne skupine, le-teh je sedaj več kot 45. To delo sem ved no opravljal z veseljem, ker sem v stalnem stiku z ljudmi. Pri KKZ srno že od samega začetka skušali navezati stik z mladino in to nam je tudi uspelo. Tudi danes je tako.
Od kod izvira vaš rod? Doma sem iz Radeč, t.j. slabih enajst kilometrov jugovzhodno od Celovca. Naši vasi pravimo sončne Radeče; to je prava trdnjava slovenja, kulturno življenje je med nami se vedno živo. Šolo sem obiskoval v domačem kraju. Rodil sem se sicer v Nemčiji leta 1942, kamor so Pognali mojo družino. Sicer pa sem hodil v slovenske šole, obiskoval tudi razne tečaje, hodil v Tinjah v kmetijsko šolo. Delal sem tudi v tovarni, ze od mladega pa sem bil aktivist Pri Katoliški mladini. Od otroških let sem spoznaval delo KKZ, kajti že moj °če je bil njen član, nekaj časa tudi Podpredsednik. Oče je bil tudi ustanovni član NSKS. Naša družina je bila povezana s pokojnim Jožkom Tischlerjem, dolgoletnim predsednikom Narodnega sveta in prvim ravnateljem slovenske gimnazije, enako tudi s pokojnim ravnateljem in predsednikom KKZ dr. Pavletom Zablat-nikom. Dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, tedanji predsednik Narodnega sveta, me je nagovoril, naj se še bolj zavzamem za delo pri KKZ.
KKZje med p rireditelji Kulturnih dnevov koroških Slovencev pri nas. Letos boste prišli k nam vi, lani pa so bili na Koroškem predstavniki slovenske manjšine v Italiji...
Ko sem prišel h KKZ, je bilo še u-staljeno dobro sodelovanje s tržaškimi in goriškimi Slovenci, veliko smo se srečevali. Spominjam se recimo dveh velikih glasbenikov, prof. Mirka Fileja in dr. Franceta Cigana, ki sta veliko sodelovala. V Trstu smo imeli dobre stike s pokojnim prof. Jožetom Peterlinom. Takrat so se srečevali predvsem študentje, naj o-menim^ samo Marija Maverja, dr. Draga Štoko, dr. Reginalda Vospernika, dr. Prunča itd. Imeli smo dobre kulturne izmenjave zborov in gledaliških skupin. Mislim, da smo se pred trinajstimi leti dogovorili za trajnejšo izmenjavo. Tako je prišlo do organizacije Koroških dnevov pri vas in Primorskih dnevov pri nas. Letos bodo Koroški dnevi potekali °d 10. do 18. oktobra. Morali pa bomo bolj ovrednotiti gostovanja, lepo tradicijo, ki je ne smemo izgubiti.
Naše bralce bo gotovo zanimalo, kako ste pri KKZ organizirani, kako deluje vaša zveza.
Naša zveza je ena od dveh osrednjih kulturnih organizacij med Slovenci na Koroškem. KKZ spada v politični okvir NSKS. Poleg KKZ imamo na Koroškem v okviru Zveze slovenskih organizacij še Slovensko prosvetno zvezo. V okviru cerkvenih struktur deluje Katoliška prosveta, laična organizacija v okviru Katoliške akcije. Ta organizacija spada Pod škofijo. KKZ je nastala I. 1953, ko je prišlo do razdvojitve med Slovenci na Koroškem, do znanega spora, katerega posledice nosimo še danes. KKZ je bila v začetku siromašna, manjkal je strokovni kader,
ZA SLOVENSTVO GRE!
JURIJ PALJK
Koroški Slovenci so prav tako kot mi izpostavljeni hudi asimilaciji. Eden od stebrov slovenstva na Koroškem, ohranjanja in gojenja slovenske besede, zgodovinskega spomina in slovenskega narodnega blaga je gotovo Krščanska kulturna zveza, katere tajnik je Nužej Tolmajer, človek prijazne in živahne besede, ki te med pogovorom vedno gleda iskreno v oči. Z njim smo se pogovorili na sedežu Krščanske kulturne zveze v mogočni stavbi Mohorjeve družbe v Celovcu.
manjkali so sposobni ljudje. Hvala Bogu nam je kasneje priskočila na pomoč Slovenija s strokovno in finančno pomočjo. Vsaka tri leta izdaja KKZ bogat zbornik o svojem delovanju. Gre predvsem za povezavo med kulturnimi društvi, za kapilarno prisotnost na terenu, za ohranjanje slovenstva in gojenje slovenske besede med mladimi. Težišče našega delovanja je bilo vedno in je tudi danes delo z mladimi. Hvala Bogu nam je uspevalo v preteklosti in nam uspeva tudi danes mlade nagovarjati, da se pravočasno vključijo v vaška društva in v katerokoli delovanje, povezano s slovenstvom. Mi nudimo društvom pomoč, servis. Društvom skušamo omogočiti take delovne razmere, da je kulturno udejstvovanje lažje in lepše. Letos poleti smo v Fiesi na slovenski obali ponovno organizirali t.i. gledališko in lutkovno delavnico. Ta nepretrgoma deluje že 24 let. Letos se je je udeležilo več kot 160 mladih, in to od predšolskih otrok do univerzitetnih študentov. Zame je to ena najboljših jezikovnih šol, kar jih lahko nudimo. Letos je bilo iz naših društev od Zilje do Podjune enajst skupin mladih. Kot sami vidite, je naša naloga v tem, da smo društvom na razpolago, da jim nudimo strokovno pomoč. Drugo naše težiščeje skrb za šolske otroke in za šole. Šolarje moramo vključiti v gledališko in lutkovno dejavnost, ker so pri tej v nenehnem stiku s slovenskim jezikom. Zato vabimo vrhunske u-metnike iz Slovenije, tudi vaše gledališče iz Trsta je že bilo gost naše zveze. Važno je, da imajo naši mladi možnost slišati lepo slovensko besedo. Tako jo vzljubijo, tako jo tudi sami gojijo. Za gojenje slovenske besede in slovenstva gre! Med drugimi dejavnostmi bi omenil še teden mladih umetnikov, ki ga prirejamo že dvajset let. Letos se gaje udeležilo v Mladinskem centru na Rebarci več kot stotrideset otrok od šestega do dvanajstega leta starosti. Gre za kreativen teden, na katerem vrhunski umetniki iz Slovenije in Koroške nudijo otrokom vpogled v umetnost; vse poteka seveda v slovenskem jeziku. Za naše otroke organiziramo tudi t.i. jezikovne počitnice na Dolenjskem. Otrokom, ki prihajajo iz mešanih zakonov in se slabše izražajo v slovenskem jeziku, nudimo možnost, da se med počitnicami učijo slovenščine.
Kako so urejene te jezikovne počitnice?
S podobnimi težavami se namreč srečujemo tudi pri nas, saj otroci iz mešanih zakonov žal ne obiskujejo vsi slovenskih šol.
Naš predsednik dr. Zerzer je dal pobudo za te počitnice, ko seje njegova hčerka v Angliji učila angleškega jezika. Dr. Zerzer se je odločil, da bi bilo vredno poskusiti z jezikovnimi počitnicami v Sloveniji. Otrok, ki slabo pozna slovenščino ali je skoraj ne govori, gre poleti tri tedne v slovensko družino na Dolenjsko. Za Novo mesto smo se odločili, ker so
nas tja napotili slovenski jeziko-j slovci, ki menijo, da je pogovorna slovenščina še najbolj čista na Dolenjskem. Dvanajstletni otrok iz na-j ših krajev gre tako v družino na Do-i lenjskem in tam živi v družini vsakdanje življenje vrstnikov. Vedno pazimo, da pride v vsako slovensko družino v Novo mesto le po en otrok in da imajo otroci slovenske družine približno iste ali sorodne interesne dejavnosti, kot jih imajo naši otroci. V to dejavnost je vključena tudi krajevna osnovna šola, kjer I imajo naši otroci trikrat tedensko po eno uro tečaja jezika. Glavno delo opravlja dolenjska družina, ki sprejme otroka. S temi počitnicami ima-I mo odlične izkušnje. Pravi užitek je gledati naše otroke, ki se vračajo na Koroško z mehko in čudovito dolenjsko obarvano slovenščino.
Koliko časa trajajo te jezikovne počitnice
in za katero starostno skupino otrok jih prirejate?
Počitnice prirejamo za otroke od | devetega do šestnajstega leta. Prvi teden od treh se otrok privadi na družino, katere gostje, se preizkuša v slovenskem izražanju, se sreča z vrstniki; drugi teden se vključi v dru-| žino; tretji teden pa njegov besedni zaklad izredno raste. To je gotovo ena naših najbolj uspešnih pobud.
Jezikovne počitnice stanejo veliko starše otrok?
Levji delež stroškov seveda nosi-! jo starši, ker je v njihovem interesu, da se otroci naučijo slovenskega jezika. Nekaj denarja prispeva tudi naša zveza, ki ga skuša pridobiti pri U-radu za Slovence po svetu in pri slovenskem ministrstvu za šolstvo; črpamo pa tudi iz avstrijskih sredstev.
! Na otroka pride za tri tedne okrog 5000 šilingov, okrog šeststo tisoč lir. Po mojem je ta družinski denar še kako pametno naložen!
Koliko uslužbencev ima
KKZ in od kod dobivate denarna sredstva za delo?
' Za tako dejavnost, kot je naša, i so res potrebna denarna sredstva, toda povedati moram, da je pri našem delu najbolj pomemben idealizem. Brez tega bi bilo naše delo za-| man. Hvala Bogu imamo veliko idealistov, ki se zastonj ukvarjajo z našo mladino, pa naj gre za glasbene ali gledališke mentorje, ki darujejo mladim vsako soboto po društvih. Prostega časa teh ljudi ne moreš nikdar poplačati! So pa tudi dejavnosti, ki stanejo; pri teh moraš imeti zraven strokovnjaka, ki ga je treba plačati. Zelo smo hvaležni za denarna sredstva, ki jih prejemamo iz Slovenije. KKZ je že v času Jugoslavije v Ljubljani zahtevala - ponavljam: zahtevala -, da ji Ljubljana podeli denarna sredstva za kulturno in narodno dejavnost. Sredstva je tudi prejela. Pri-tisk na našo narodno manjšino je I bil tako velik, da so se morali naši voditelji obrniti na Ljubljano, ker bi drugače izumrli. Danes je za nas problem, ker pred novo sezono še j neverno, s kakšnimi sredstvi bomo lahko razpolagali, ker tega tudi v Lju-
bljani še ne vedo. Urad za Slovence po svetu daje seveda levji delež za naše delovanje in še sam ne ve, kakšna bodo sredstva za naslednje leto. Pri zvezi je trenutno pet zaposlenih. Zelo smo povezani z delom na terenu. Servisna služba igra za življenje društev pomembno vlogo. Poglejte: na mizi pred nama je bogat arhiv o našem delovanju, ki ga sedaj urejujemo. Arhiv je izrednega pomena za vsako društvo. Hvaležni smo Sloveniji za strokovno in finančno pomoč, ki nam ju daje, ker bi brez te vsega tega ne bilo. Gotovo ne bi bili tako dejavni, gotovo bi bili šibkejši, če pomoči iz Slovenije ne bi bilo.
Povedali ste, da ste hvaležni slovenskim davkoplačevalcem in vladi za finančna sredstva in strokovno pomoč. Kakšni pa so odnosi
med Ljubljano in vami?
Zelo smo veseli dejstva, daje Slovenija danes svobodna in samostojna demokratična država; veselimo se, da bo kmalu vstopila v Evropsko zvezo, želimo si, da bi se to kmalu zgodilo. Včasih pa imamo občutek, najbrž je pri vas enako, da večkrat pozabljajo na nas. Mislim, da je to slabo. Matica bi morala skrbeti za svoje manjšine za mejo; tu ne mislim samo na finančno pomoč, o kateri sem že govoril in za katero smo hvaležni. Poglejte: vsako naše društvo goji tesne stike s kakim društvom, zborom v Sloveniji. Zadnja leta so se ti stiki zanemarili, postali so zelo redki tudi iz preprostega razloga, ker zbori in društva v Sloveniji nimajo denarja za prevoz do nas na Koroškem, kaj šele za kako večerjo. Kulturnih izmenjav je vedno manj. Koroški, primorski in porabski Slovenci smo imeli v nekdanji Jugosla-! viji svoje kulturne dneve v Ljubljani. Ko je Slovenija postala samostojna, so bili ti dnevi žal ukinjeni. Ljubljana danes nima interesa, da bi enkrat na leto ali vsaj vsako drugo leto sprejela koroške Slovence. Menim, da bi morala imeti Slovenija ne glede na to, kakšno vlado ima in kdo jo vodi, državniški odnos do manjšin. To pogrešamo. Tudi do pomoči manjšinam bi morala imeti vlada državniški odnos in ustaljene kriterije. Tako pa se dogaja, da ob vsaki novi vladi prihaja do sprememb. Moje delo je na terenu med koroškimi Slovenci in ne v Ljubljani, kjer moram vedno znova razlagati, zakaj potrebujem to in zakaj ono stvar.
V	okviru KKZ deluje
tudi etnološki inštitut Urban Jarnik.
Precej časa so nam nasprotova-
li,	češ, kaj je treba KKZ-ju delati na
področju narodnega blaga. Sami pa smo videli, da je tak inštitut še kako potreben. Dogajalo se je namreč, da so Nemci naše ljudske pesmi uvrščali v svoje knjige in si jih prilaščali, ne da bi povedali, od kod izvirajo, kdo jih je zapisal, pa naj gre za pokojnega dr. Cigana ali dr. Blatnika. Videli smo, koliko narodnega blaga odhaja v pozabo. Za svoje korenine moramo sami skrbeti, sami moramo ohraniti našo kulturno dediščino! Sedaj zbiramo stare koledniške pesmi, na katere smo že skoraj pozabili. Koliko bogastva je samo na tem področju! Ohraniti, dokumentirati in spet posredovati ljudem, da se zavedajo svojih korenin, to je naloga našega inštituta. Narodopisni inštitut Urban Jarnik je za nas pomemben, saj pokriva duhovno kulturo naših ljudi in materialne dobrine naše dediščine. Izdajamo vrsto publikacij, začeli smo niz življenjepisov koroških ljudi, ki jih pripovedujejo preprosti ljudje. Ta zbirka se imenuje Tako smo živeli in ima izreden uspeh. Pripravljamo monografije o posameznih krajih, zbirke ljudskih pesmi, pravljic, šeg in navad. Ljudje so željni naših publikacij, saj se zavedajo, da gre za ponovno odkrivanje in ohranjanje korenin. Prav mladina se najbolj zanima za vse to. To je viden dokaz, da je res vredno raziskave objavljati.
Kakšen je narodni in politični utrip med koroškimi Slovenci?
Koroški Slovenci smo zelo mehki. Naš človek zelo občuti razdvojenost v Celovcu. Najbolj ga boli to, da nismo enotni. Take razdvojenosti in politične razcepljenosti, kakršna je danes med koroškimi Slovenci, v vsem mojem življenju še ni bilo. Mislim, da se bomo morali nujno dogovoriti. Zaradi tega spora se tretji smejijo; to so koroške politične stranke, "Heimandinst" in koroška vlada, ki vidi, kako neenotno nastopamo. Še najmanj je ideoloških sporov, največkrat gre za boj za oblast in za to, kdo bo koga. Če poznaš avstrijsko politično stvarnost in veš, kako znajo na zvit način pridobivati ljudi, potem veš, da si tega razkola Slovenci pri nas ne bi smeli privoščiti. Upam, da se bo Slovenija do nas vedno vedla državniško in ne strankarsko. Žalostno je tudi, da postaja naša mladina zaradi tega spora vse bolj nepolitična, ne zanima se več ne za politiko in niti za javno življenje. To je lahko tudi prvi korak do a-similacije. Prav zato smo pri KKZ zelo aktivni, čeprav nam očitajo, da gremo v folkloro. To ni nikakršna fol-klorizacija, mi nismo gradiščanski Hrvatje, mi smo živi, naša kultura je živa! Načrti, ki jih izvajajo naša društva, so na visoki kulturni ravni. Gotovo prispevamo veliko k politični samostojnosti in k narodni bit-nosti koroških Slovencev. Ne bojim se prihodnosti, ker smo živi! Trdim pa, da bi se morali bolj politično angažirati, se med seboj več dogovarjati, saj vidimo, da na občinskih ravneh to deluje. Vse se zaplete v Celovcu in to je za nas slabo.
Morda še nekaj besed našim bralcem...
Veselim se srečanja z njimi, posebno s primorskimi ljudmi, ki živijo
v	Italiji. Ugotavljam pa, da vi bolje poznate naše delo in težave, se veliko bolj zanimate za koroške Slovence kot, žal, mi za vas. Naši rojaki premalo poznajo vaše razmere in zato sem vesel, da lahko s Primorskimi dnevi vsaj malce bolj spoznajo vaše življenje in kulturno delovanje. Moja želja je, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med posameznimi vašimi in našimi društvi, da bi se tako bolje spoznali.
3
ČETRTEK
24. SEPTEMBRA
1 998
KRISTJANI IN DRUŽBA
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB NEDELJSKEM EVANGELIJU
IZLUŠČI JEDRO!
ZVONE STRUBELJ
26. NAVADNA NEDELJA
ČETRTEK 24. SEPTEMBRA 1 998
"Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. Pri njegovih vratih je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. Revež je umrl in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: "Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu." Abraham mu je rekel: "Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako hudo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam." Nato mu je bogataš rekel: "Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!" Abraham mu je dejal: "Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!" Ta pa mu je odvrnil: "Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili." On pa mu je dejal: "Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih." (Luka 16,19-31)
DRAGOCENO SPOROČILO PRILIKE O BOGATAŠU IN UBOGEM LAZARJU
Prilika o bogatašu in ubogem Lazarju je enkratna z več vidikov. Zapiše jo le evangelist Luka, ki je zagovornik revežev in je v svojih poročilih o Jezusovem življenju izredno socialno čuteč in občutljiv za probleme ubogih. Samo Luka je v svojem evangeliju zapisal priliko o usmiljenem Samarijanu in samo on je bil zmožen zapustiti človeštvu nesmrtno stran o usmiljenju in dobroti očeta iz prilike o izgubljenem sinu. Lukova simpatija do ubogega Lazarja je zelo očitna. Nadalje je poročilo o bogatašu in ubogem Lazarju edina prilika, ki reveža imenuje z imenom. Lazar, ki je tudi ime Jezusovega prijatelja, pomeni Bog pomaga. Tudi v slovenskem jeziku je poznan izraz "lazaret", kar pomeni bolnišnica, zlasti za nalezljive bolezni, npr. za gobave. Lazar je vstopil tudi v svet umetnosti, glasbe (nastalo je več oratorijev na to temo) in literature. Prilika pa je seveda zanimiva in bogata zlasti z verskega vidika.
Kolikokrat se v težkih trenutkih obrnemo na Boga in ga prosimo, naj poseže! Včasih smo pri tem nadležni in neučakani. Nekje globoko v sebi nosimo zapisana pričakovanja po čudežnih rešitvah, ki bi odvzela našo odgovornost in olajšala težo življenja. Mnogi zaradi tega, ker mislijo, da jih Bog ne usliši, ne verujejo več in se misli na Boga enostavno odpovejo. Jezusova prilika o bogatašu in ubogem Lazarju nam na jasen način pove, da je Bog že posegel in da nam je dal vse, kar potrebujemo. Dogodki našega življenja niso le naši, ampak so tudi njegovi. Evangelist Luka nam to sporoča z Abrahamovimi besedami: "Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako hudo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam." Ko bogataš trpi v drugem, onostranskem življenju, prosi Abrahama, naj v hišo njegovega očeta pošlje Lazarja kot božjega odposlanca v opozorilo njegovim petim bratom, ki živijo tako, kot je živel on: zgrešeno, krivično, zagledani le v stvari, zakopani v blagostanje, oblečeni v škrlat in draga oblačila. Abraham mu na kratko in odločno pove, da to ni mogoče.
Če še poglobimo sporočilo prilike, odkrijemo dva načina verovanja. Prvi sloni na veri v čudeže in na pričakovanju magičnih rešitev. Tako instinktivno vero je Kristus zavrnil na začetku javnega delovanja, v puščavi, ko je hudiču, ki ga je skušal in mu predlagal, naj se le vrže s tempeljskega obzidja, saj ga bodo prestregli angeli, odgovoril: "Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!" Drugi način verovanja pa sloni na popolnem zaupanju v Boga in v njegova sporočila, ki jih človek razbira v svojem življenju in v dogodkih, ki so mu dani, da jih živi. Taka vera osvobaja njegovo srce, bistri njegov um in zavest, razsvetljuje njegovo dušo, odpira ušesa za Božjo besedo in oči za nevidne, vendar otipljive božje posege v njegovem življenju.
MOČNE IN AKTUALNE BESEDE SVETEGA OČETA V BRESCII
"VEČ POGUMA V SEDANJI DRUŽBI!"
JURIJ PALJK
Po sedemnajstih letih je Janez Pavel II. spet o-biskal Brescio, kjer je tudi proglasil za blaženega odvetnika in podjetnika Giuseppeja Tovini-ja, velikega kristjana iz prejšnjega stoletja, ki bi lahko bil v zgled sedanjim bančnikom in podjetnikom.
Papež je prišel v Brescio v soboto, 19. t.m., priletel je iz Chiavarija v Liguriji, kjer je v dopoldanskem času daroval sveto mašo. Že prvi dan se je spomnil enega večjih sinov tega mesta, papeža Pavla VI.
Lik novega blaženega, ki ga je papež proglasil za svetniškega kandidata v nedeljo med slovesno mašo, je izjemen. GiuseppeTovini je bil namreč pionir socialne katoliške misli v Italiji, med drugim tudi prvi italijanski katoliški župan, ustanovitelj več hranilnih zavodov, med njimi je tudi Am-brosiano, bil je tudi ustanovitelj časnika Cittadino di Brescia in pobudnik veliko drugih kulturnih in dobrodelnih organizacij, ki so vse slonele na evangeljski resnici o tem, kako smo vsi ljudje pred Bogom enaki.
Papež Janez Pavel II. seje v Brescii spomnil tako novega blaženega kot tudi papeža Pavla VI., čigar delo je označil za izjemno; dejal pa je tudi, da je bil skrben in "previden krmar ladje vesoljne Cerkve včasih, ki Cerkvi gotovo niso bili naklonjeni". Oba velika moža Brescie je ponudil tudi za zgled sedanjemu človeku, ki se vse bolj umika v zasebno življenje in tako ni več pričevalec Kristusta in njegovega nauka v svetu. Vernike in vse ljudi dobre volje je sveti oče pozval, naj se aktivno vključijo v javno življenje in naj krščanska resnica tako prek njihovega dela prekvasi sedanjo kulturo in seveda tudi družbo. Ko se je Janez Pavel II. spomnil velikega socialnega dela novega blaženega, je dejal, da je Tovini lahko res zgled sedanjemu človeku, saj se je zavzemal s krščansko ponižnostjo in vero za blagostanje vseh ljudi; zato je tudi ustanavljal dobrodelne ustanove, banke, ki niso bile hranilnice z oderuškimi obrestmi, ampak pravični denarni zavodi na razpolago predvsem revnim ljudem. Prav zgled blaženega Tovinija je služil svetemu očetu, da je pozval vse kristjane, naj se bolj odločno vključijo v sedanjo družbo in jo z evangelijem in božjo pomočjo spremenijo, izboljšajo. "Več poguma v sedanji družbi!" je papežev klic, ki ga je skoraj trideset tisoč vernikov sprejelo z navdušenjem.
V Brescii sta svetega očeta pozdravila italijanski obrambni minister Andreatta, kateri se je papežu zahvalil za dobre odnose med Vatikanom in Italijo, in mestni župan Martinazzoli, ki je podrobno
V '	-j
* M
Sveti oče Janez Pavel II. z milanskim kardinalom C.M. Martinijem
orisal lik papeža Montinija, o katerem je dejal, daje bil izjemen voditelj cerkve, ker je imel posluh tako za sodobno in moderno kot tudi za starejšo zgodovino. Letos namreč poteka natanko sto let od rojstva papeža Montinija. Sv. oče je v Brescii s svojo prisotnostjo dejansko dal blišč slovesnemu zaključku proslav okrogle obletnice.
Med svojim nagovorom množici zbranih vernikov je sv. oče dejal: "Hodite pogumno po poteh resnice in pravičnosti!" Nasploh se je med svojim govorom zavzel za veliko večjo in pogumnejšo soudeležbo kristjanov pri graditvi sedanje družbe, ki naj bo pravičnejša in naj se ozira predvsem na človeka. Papež se je torej spet vrnil k svoji dragi misli, da mora družba paziti na vsakega člana in še posebno budno skrbeti za najbolj revne, za nebogljene in na rob potisnjene ljudi.
V nedeljo, 20. tm., je sveti oče med nagovorom krajevnim šolnikom v Brescii zopet opozoril na veliko vrednoto krščanske družine, ki je osnovna celica naše družbe. "V času, ko se hitro spreminjajo življenjske navade in običaji in se širi etični relativizem, je na udaru prav družina, ki jo hočejo zrušiti v njenih temeljih. Danes je bolj kot v drugih časih potrebno spet odkriti smisel poroke kot dogovora ljubezni, s katerim se mož in žena javno zvežeta za vedno. Ker gre za pristno ljubezen, se ta ljubezen ne more zreducirati na»začasno odločitev«, ki je lahko odvisna od trenutnih razpoloženj in okoliščin ali pa, kar je še slabše, od ljudi." Te papeževe besede so odločna potrditev njegove misli, daje zakonska zveza pred Bogom nekaj svetega in večnega. Zato je papež tudi dejal: "Truditi se moramo, da se vrednote družine, ki je temeljnega pomena in nezamenljiva za človeško bivanje, vnovič uveljavijo v kulturi, v naši zavesti in tudi v sami zakonodaji!" Papeža je na športnem stadionu v Brescii v nedeljo pozdravilo več kot štirideset tisoč ljudi, ki so z nav-
dušenjem pozdravili starega in bolnega svetega očeta, čigar odločnost in vztrajanje na Kristusovi poti sta tudi tokrat prišla do izraza. Janez Pavel II. je tudi poudaril, da mora Cerkev spet povedati naglas, kakšno stališče ima do družine, in to ne zato, ker bi hotela uveljavljati svoje videnje družine v družbi, ampak zato, da ljudem ponovno da v premislek "resnico, ki jo vsakdo lah-
ko odkrije globoko v sebi." Še enkrat je torej sveti oče ponovil, kar pridiga in veruje, odkar je postal mašnik, namreč to, da je vsak človek vreden poštenega in človeka vrednega življenja; in še to, daje osnovna celica vsake zdrave družbe zakonita družina, v kateri se otrok lahko razvije v svobodnega človeka in dobrega kristjana.
1 00-LETNICA PONOVNE NASELITVE SAMOSTANA
DVE IPAVČEVI MASI SRCE PRIREDITEV V STIČNI
Letos praznujemo povsem svetu 900-letnico nastanka prvega cistercijanskega samostana in s tem cistercijanskega reda v Burgundiji v Franciji, v kraju Gteaux. Leta 1098 seje namreč začelo v tem samostanu redno meniško življenje. Po tem prvem samostanu so novi beli menihi dobili ime cistercijani. Glavni cistercijanski svetnik je sv. Bernard. Hkrati je letos 900-letnica rojstva sv. Hildegarde iz Bingena, slavne opatinje benediktinskega samostana v Nemčiji, ki je bila duhovno povezana s sv. Bernardom. V cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem praznujejo 100-letnico ponovne naselitve samostana, ki gaje leta 1135/36 ustanovil oglejski patriarh Peregrin, 1.1784 pa razpustil avstrijski cesar Jožef II.
Višek kulturnih prireditev v Stični bo 3. in 4. oktobra, ko bo izveden nov oratorij skladatelja Avgusta Ipavca (roj. I. 1940 v Gorici) Maša na polju.
PROGRAM
3. oktobra ob 19. uri: oratorij skladatelja Avgusta Ipavca Maša na polju o sv. Benediktu, sv. Bernardu in sv. Hildegardi v stiski cerkvi.
4. oktobra bo ob 10. uri vodil mašno daritev opat predsednik Mehrerauske kongregacije dr. Kassian Lauterer; petje mednarodnih zborov z Mašo narodov bo vodil skladatelj Avgust Ipavec z Dunaja. Ob 16. uri glavna in sklep-
na slovesnost jubilejnega leta s poudarkom na 100-letnici ponovne naselitve stiškega samostana; somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode; sodelovali bodo slovenski škofje in duhovniki, gen. opat cistercijanskega reda g. Mauro Esteva in cistercijanski opatje iz evropskih o-patij, ki bodo letos zasedali prav v Stični. Ravno na ta dan pred 100 leti, torej 4. oktobra •1898, je bil slovesen začetek rednega meniškega življenja v Stični. Slovesnosti se bodo udeležili tudi najvišji zastopniki cerkvenih in civilnih oblasti republike Slovenije.
Predvidene so tudi ponovitve velikega projekta, t.j. izvedbe Ipavčeve maše, v naši deželi, in sicer v Ogleju, Trstu in Vidmu. V oratoriju skladatelja Avgusta Ipavca Maša na polju nastopajo poleg sv. Bernarda in sv. Hildegarde tudi sv. Benedikt in sv. Sholastika. Oba sta za jubilejno leto pomembna, saj se cistercijani ravnajo po Benediktovem Pravilu in je bil sv. Benedikt kot ustanovitelj benediktinskega reda tudi prvi opat tega reda, sv. Sholastika pa je bila skupaj s sv. Benediktom soustanoviteljica benediktink in prva opati nja bened i kti nk v ženskem benediktinskem samostanu pod samostanom Mon-teCassino. Sv. Benedikt iz Nur-sije je oče zahodnega meniš-tva in prvi zavetnik Evrope.
NADŠKOF RODE MLADIM SLOVENCEM
EVANGELIJ MORA BITI ZA SLOVENCE "DINAMIT"
DANIJEL DEVETAK
V	avgustovski številki Sončne pesmi, mladinske in po duhu resnično mlade revije, ki izhaja v koprski škofiji, smo lahko brali bogat zapis o o-bisku ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta •ned mladimi v Stržišču. Nadškof je s svojimi stvarnimi ugotovitvami in drznimi izzivi še enkrat pozval - tokrat mlade - Slovence, naj v tem času skušajo kaj ukreniti v družbi in politiki. "Kristjani želijo predstaviti boljšo vizijo človeka, naroda in države." Prav to danes Slovenija krvavo potrebuje.
Avtorica članka Sonja Cvan je že na začetku poudarila, da besede uglednega gosta niso bile namenjene samo sedemdesetim mladim izobražencem na duhovnem tednu konec julija, ampak vsem mladim Slovencem. Zato je prav, da jih tudi Slovenci na naši strani meje osvojimo in ponudimo v razmislek, kajti prav poglobljenega razmisleka na osebni in širši družbeni ravni so resnično vredne.
Nadškof Rode je ugotavljal, da na Slovenskem vlada-
ta duhovna nelagodnost in splošno razočaranje nad mlado slovensko državo. Najbolj zaskrbljujoče je, da ima današnji Slovenec zelo negotov odnos do življenja. Na vse to kažejo številni samomori, jasni pričevalci hude notranje stiske in bolečine v ljudeh. Vsakomur je že znan grozlji-
vi	podatek, daje Slovenija po številu svobodne izbire smrti kar četrta (!) na svetovni lestvici. Tudi stanje slovenske družine je vse prej kot rožnato: zdi se, da Slovenci nismo več zmožni zvestobe. Žrtve tega so seveda najprej otroci. Ko pa smo že pri njih, spomnimo, da je v Sloveniji vsako leto približno 19.000 rojstev in nič manj kot 14.000 splavov. Razlogi za vse to, dodajamo, so verjetno tudi zapleteni; gotovo pa igrajo pri
takih številkah znatno vlogo ' osebna nezrelost, neodgo-j vornost, sodobna miselnost 1 in finančne težave. Pa še to: j vedno bolj se širijo alkoholizem, uživanje mamil in pretirana uporaba pomirjevalnih sredstev. "Naš odnos do življenja ni radosten," je pomenljivo pritrdil nadškof. Življenje ! težko prenašamo, zapiramo se vase, postajamo nasilni nad sabo in nad drugimi.
Vloga Cerkve na Sloven-! skem je zato tem bolj pomembna. Spomnimo, da nosi sinoda slovenske Cerkve pogumen naslov Izberi življenje! Naloga sinode, tednov duhovnosti in sploh vsakega j kristjana je zato privesti Slovence do "deblokade", osvoboditve. "Evropski človek je ! stoletjaz radostjo živel v Kris-i tusovi luči. Če bomo imeli iz-
viren odnos do Kristusa, lahko postanemo zelo ustvarjalen narod," je še zapisala Sonja Čvan, ko je imela v mislih besede nadškofa Rodeta. Ta je s svojo evropsko miselnostjo in kulturno širino poudaril, da so npr. Španci globoko zaznamovani s krščanstvom in v bistvu zelo vesel ter svoboden narod. Razmisliti moramo, kako živimo evangelij, kajti to je "dinamit, eksploziv, možna ustvarjalnost, svobo-| da, obet, radost za vsakega."
| Res je, da smo Slovenci zaznamovani z evangelijem že vsaj tisoč let. Zakaj torej umi-| ramo od žalosti? Zakaj se j ubijamo? Slovenska sinoda je velika priložnost v času, ko matični Slovenci končno ima-| jo svojo državo in usodo v | lastnih rokah. V svoji notra-: njosti morajo doživeti - in mi zamejci z njimi - svojo državnost. Državljanski ponos in e-| vangeljska radost lahko dasta ! velik zagon in veliko novih, zdravih in mladih moči našemu narodu. Nihče se temu ne more izogniti, je naglasil dr. Rode prvemu rodu svobodnih Slovencev. Nihče nima pravice biti povprečen in po-' vršen. Notranja prenova je 1 mogoča tu in zdaj.
Zato gre za pomembno osebno izbiro, ki lahko ima nezanemarljive družbene razsežnosti in posledice. Vera kristjanov sploh zaznamuje družbo in čas; če se ta vpliv ne zazna, ne gre za v polno-1 sti živeto veselo novico. Slovencem, ki se iz nemoči ali tesnobe prepuščajo smrti in se v njej celo naslajajo, je dr. Rode resno in modro pribil: j "Ali živiš za Boga ali živiš za I smrt. Tretje možnosti ni."
STALNI DIAKONI V POKONCILSKI CERKVI
CERKEV SLEDI ZGLEDU APOSTOLOV
Med zakramenti, ki jih predvideva sv. Cerkev, je tudi zakrament svetega reda. Ta ima tri stopnje: diakonat, presbi-terat in škofovstvo. Katekizem katoliške Cerkve takole razlaga: ' Od Boga postavljeno cerkveno službo opravljajo v različnih stopnjah svetega reda tisti, ki se že od nekdaj imenujejo škofje, prezbiterji in diakoni... Diakonat je določen za to, da pomaga škofom in prezbiterjem in jima služi."
V	katoliški Cerkvi smo do zadnjega koncila poznali diakone le kot prvo stopnjo svetega reda, kateri je sledilo ma-šniško posvečenje. Po koncilu pa je tudi zahodna Cerkev začela uvajati stalne diakone, to je take, ki ne sprejmejo mašniškega posvečenja. Sodobna Cerkev sledi zgledu apostolov. Apostolska dela namreč poročajo: “Število učencev je naraščalo. Heleni-sti (kristjani grškega jezika) so začeli godrnjati čez Hebrejce (kristjane iz judovstva), češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in jim rekli: »Ni prav, da mi zanemarjamo Božjo besedo, ker strežemo pri mizi. Poiščite si iz svojih vrst
sedem mož in določili jih bomo za to službo. Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede.« Učenci so izvolili sedem mož, ki so jih imenovali diakone."
V	teku časov je zahodna Cerkev ukinila stalen diakonat, po koncilu pa ga je znova uvedla. Gre za može, ki prejmejo diakonsko posvečenje, mašništva pa ne. Navadno gre za poročene moške z družino. Ti pomagajo mašni-kom v raznih potrebah dušnega pastirstva, ne morejo pa spovedovati ali darovati svete maše.
Ker število mašnikov upada, se škofjevse bolj zatekajo k stalnim diakonom. Statistika priča, da je v italijanskih škofijah 1.790 stalnih diakonov. V goriški nadškofiji jih je menda sedem. V Sloveniji stalnih diakonov še ne poznajo, verjetno pa bodo tudi tam sledili zgledu ostalih škofij, saj je tudi v Sloveniji že občutno pomanjkanje mašnikov. Nam slovenskim vernikom se zdijo stalni diakoni z ženo in otroki nekoliko čuden pojav, toda privaditi se bomo morali, ko in če bomo dobili kandidate za stalen diakonat. ----------KH
O ZADNJEM PREVODU NAJBOLJ RAZŠIRJENE KNJIGE NA SVETU
Sveto pismo je najbolj razširjena knjiga na svetu, kar pa še ne pomeni, da je tudi najbolj brana. Gotovo je najbolj brana v deželah tretjega sveta, kjer se ljudje s pomočjo misijonarjev celo učijo brati na podlagi Sv. pisma. Prav gotovo pa je to najbolj prevajana knjiga na svetu, saj ne mine mesec, ko ne bi brali
o	kakem novem prevodu. Tokrat prihaja vest o prevodu Biblije v jezik quechua, ki ga govorijo Indiosi v Ekvadorju. Tile si že dalj časa prizadevajo, da bi svojo kulturo ohranili in ovrednotili v svetu. Zato predstavlja prevod Sv. pisma v njihov jezik velik dogodek, ki bo gotovo tudi okrepil vero v Jezusa Kristusa. Prevod v }ez\kquechua je pripravila ekipa, v kateri so bili duhovniki, dve misijonarki in skupina domačih prevajalcev.
DUHOVNA OBNOVA
V	nedeljo, 13. t.m., je bila v Zavodu sv. Družine v Gorici duhovna obnova za žene in dekleta. Vodil jo je g. Anton Pust, misijonar z Mirenskega Grada. Pazljivo smo ga poslušale vse udeleženke, ki nas je bilo kar zadovoljivo število. Srečanje smo sklenile z mašo ob 18. uri. Hvala misijonarju in sestram za gostoljubnost. (UDELEŽENKA)
BLAGOSLOVITEV TEMELJNEGA KAMNA VIPAVSKE ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE
V	soboto, 3. oktobra, bo ob 16. uri na gradbišču Škofijske gimnazije v Vipavi blagoslovitev temeljnega kamna te stavbe, ki predstavlja največjo investicijo koprske škofije v zadnjih letih.
"Obred je zahvala Bogu, da smo to veliko delo uspešno začeli, in hkrati prošnja k Bogu za blagoslov nadaljnjih del pri gradnji in za delo gimnazije in malega semenišča v prihodnosti," je zapisal škof Metod Pirih vernikom v povabilu na blagoslovitev ter nadaljeval: "Bog plačaj vsem, ki to delo spremljate s svojo zavzetostjo, molitvijo, in vsem, ki ste doslej tudi že z materialnimi darovi podprli gradnjo Škofijske gimnazije".
K blagoslovitvi so vabljeni vsi, ki se zavedajo pomena te naše vzgojne ustanove!
SVETNIK TEDNA
30. SEPTEMBRA
silvesterčuk I HIERONIM, CERKVENI UČITELJ
Težko je reči, kje je bil tisti Stridon, rojstni kraj sv. Hieronima, velikega cerkvenega učitelja krščanskega Zahoda in prevajalca Svetega pisma. Eni trdijo, da bi utegnil biti kje blizu današnje Pivke (Šempetra na Krasu), Hrvati pa trdijo, da bi bil verjetneje kje v Istri ali severni Dalmaciji. Staro izročilo ve povedati, da je vročekrvni Hieronim, ki se je zavedal svojih napak in jih tudi priznaval, Boga večkrat rotil: "Prizanesi mi. Gospod, ker sem Dalmatinec!”
Ni tako pomembno, kje je Hieronim prišel na svet. S svojim plodovitim in vsestranskim delom, zlasti s prevodom Svetega pisma, ki je znan pod imenom "Vulgata" (razširjeni), je postal last vse Cerkve za vse čase. Neverjetno dobro je poznal Sveto pismo in napisal je razlage mnogih svetopisemskih knjig; znal pa je tudi lepo voditi duše, ki so se odločile za poglobljeno duhovno življenje. V preteklih časih so ga zelo častili. Tudi na Slovenskem, kjer so ime Hieronim ('človek s svetim imenom") spremenili v Jeromen ali Jerko. Na naših tleh mu je posvečenih več cerkva, od katerih je najbrž najbolj znana tista pod vrhom Nanosa.
Rodil se je okoli leta 345. V njegovem rojstnem kraju je bilo precej kristjanov, ki so bili po življenju pogani. Nadarjenega dečka so starši poslali najprej v Milan, nato pa v Rim, da bi se izobrazil pri najboljših učiteljih. Imel je izreden dar za jezike in prav kmalu je dovršeno obvladal latinščino. Rad se je tudi poveselil, vendar je bila njegova duša preveč zahtevna, da bi jo moglo napojiti prazno veseljačenje. Želel je postati kristjan in za Veliko noč leta 366 ga je papež Liber ij krstil. Zdaj se je zanj začelo novo življenje. Potoval je v Galijo in se spotoma za nekaj časa ustavil v Ogleju, kjer se je seznanil z družbo duhovnikov in resnih kristjanov, ki so skupaj prebirali Sveto pismo in se pogovarjali o bogoslovnih in duhovnih vprašanjih. Ostal je z njimi v pisnih stikih. Dopisoval se je tudi s podobno družbo v Emoni (rimski Ljubljani). Pozneje je kot duhovnik v Rimu razlagal Sveto pismo pobožnim ženam. Kritikom, ki so se ob to obregnili, je zabrusil: "Manj bi govoril ženam, če bi me možje spraševali o stvareh Svetega pisma!"
Odpravil seje na Vzhod, da bi obiskal svete kraje, a je zbolel. Leta 379 se je dal posvetiti v duhovnika, potem je bil nekaj časa v Carigradu učenec cerkvenega učitelja sv. Gregorja Nacianskega. Leta 382 je spremljal v Rim antiohijskega škofa. Bil je ves obložen s svojimi rokopisi, kar je vzbudilo zanimanje papeža Damaza, ki ga je imenoval za svojega tajnika. Veliko sta se pogovarjala o Svetem pismu in papež mu je dal pobudo za nov prevod celotnega Svetega pisma v latinščino, Hieronim je najprej popravil Novo zavezo, kasneje, ko se je dokončno vrnil na Vzhod, pa je na novo prevedel celotno Sveto pismo. Živel je v Betlehemu, kjer je bil predstojnik moškega samostana, duhovno pa je vodil tudi redovnice, ki so prišle v Palestino iz Rima. Pisal je svoja znamenita asketska pisma in druge spise, poglavitne moči in sposobnosti pa je posvetil prevajanju Svetega pisma. Delo je bilo za tiste čase nekaj izrednega in je upravičeno vzbujalo občudovanje. Trajalo je skoraj trideset let. Opravljeno je bilo tako temeljito, da je bil prevod splošno sprejet. Tndentinski koncil je leta 1546 sprejel Hieronimov prevod za uradno svetopisemsko besedilo zahodne Cerkve.
Na stara leta, ko je bil od postov in bolezni ves izčrpan, je moral Hieronim bežati pred roparskimi tolpami, ki so napadle njegov samostan. Delal je do zadnjega diha: narekoval je pisarju. Umrl je 30. septembra leta 419 (ali 420). Njegove posmrtne ostanke so kasneje prenesli v baziliko Marije Velike v Rimu.
ZAHVALA
V	imenu od potresa prizadetih ljudi iz Posočja se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, ki so jo nakazali na Slovensko koprsko Karitas v roke škofa mstr. Metoda Piriha in za potresence v Posočju (1.550.000 lir) prek uredništva Novega glasa v Gorici. Bog plačaj! (C. franc Rupnik IZ KOBARIDA)
ČETRTEK
24. SEPTEMBRA
1 998
■ Lokalni primorski program iz koprskega studia se začne vsak dan ob 16. uri. Ob 16.45 so obvestila o kulturnih in cerkvenih dogodkih na Primorskem in v zamejstvu.
Vsak ponedeljek ob 16.15 nova oddaja Primorskih minus sedem: vse o dogodkih na Primorskem v zadnjem tednu! Oddajo vodi Marko Ž. Sledi izbor "naj" osebnosti Primorske '98. Pokličite in povejte svoj predlog: 00386 66 281 113 in 00386 66 281 114.
Radio Ognjišče lahko poslušate v zamejstvu na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora (v Goriška in Furlaniji) in 91,2 - Tinjan (na Tržaškem).
Nepozaben utrinek: Janez Pavel II. med slovensko mladino
S PREDSTAVITVE ZADNJEGA PODVIGA GMD
AKTUALNA SLOVNICA
ČETRTEK 24. SEPTEMBRA 1 998
MARIJA KACIN
Slovnica Grammatica della lin-gua slovena, ki jo je napisal moj oče in ki je te dni izšla v dopolnjeni izdaji pri Goriški Mohorjevi družbi, obravnava na pregleden in jasen način morfološko in sintaktično zgradnjo slovenskega jezika in predlaga veliko vaj, ki so zasnovane tako, da pripomorejo k dojemanju jezikovnih značilnosti; vsebuje nadalje berila, slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar ter prevode vaj. Zaradi strokovnosti in jasne ter izčrpne preglednosti je odličen pripomoček za vse, ki se lotevajo učenja slovenščine ali pa izpopolnjevanja v tej jezikovni veščini.
Uvod k tej dopolnjeni izdaji posreduje nekaj osnovnih podatkov o jezikovni pripadnosti slovenščine in o prvih zapiskih v tem jeziku, o prvi slovenski slovnici in o razpravah v zvezi s knjižnim jezikom in o slovstvu. To je le strnjen prikaz vodil, ki jim knjiga sledi.
Zdaj pa je treba podčrtati namen, kisi ga je Avtor s tem delom zastavil, in aktualnost sporočila, ki ga je želel posredovati.
To slovnico je oče sestavil, da bi nudil praktičen učni pripomoček čim širšemu in raznolikemu krogu oseb, zakaj učenje kakega jezika posreduje pozitivne in vse prej kot zanemarljive pridobitve. Omogoča včasih celo odločitev in sposobnost, da človek podere psihološke pregrade in da odpira svojo misel novim širinam, pripravlja ali vsaj olajša pot spoznavanju slovstva drugega naroda. Prav v slovstvu pa je zaobjeto vse, kar je kak narod doživel in pretrpel, v njem se zrcalita duhovno bogastvo in kulturno sporočilo, ki sta zanj značilna. Gre torej za jasno določen namen: vzpodbujati medsebojno poznavanje, odpirati nova obzorja, pripomoči k odpravljanju psiholoških pregrad, ki so prav tako zakoreninjene kot anahronistične, saj predstavljata obveščanje in odsotnost miselnih utesnjenosti temelj za kulturno sožitje, ki narekuje spoštovanje tujih pravic ter hkrati zahteva spoštovanje lastnih.
Treba je še povedati, da je zanimanje za slovenski jezik v zadnjih desetletjih raslo in je zdaj še bolj živo zaradi uradnosti, ki jo je dosegel po progla-I sitvi samostojnosti Republike Slovenije in ki mu jo je potrdila vključitev med uradne jezike bodoče Združene Evrope.
Želim končno še povedati, da smo brat, sestra in jaz zelo hvaležni Goriški Mohorjevi družbi za to pobudo; prav tako smo hvaležni prof. Mariji Češču-tovi, slikarju Franku Žerjalu, gospodu Davorinu Peliconu in vsem sodelavcem pri založbi in pri tiskarni Grafica Goriziana, ki so s tolikšno zavzetostjo in strokovnostjo sledili nastajanju te dopolnjene izdaje. Osebno se želim prisrčno zahvaliti docentki na videmski univerzi prof. Lojzki Bratuževi, pisatelju Borisu Pahorju in prof. Pavletu Merkuju, ki so mi prebrali uvod in prispevali kako umestno pripombo.
Ponosna sem, da lahko predstavim to delo našega očeta; to je zadnje, kar je napisal. Njegovo sporočilo so že pred leti sprejeli številni naši italijanski someščani. Naj bi zdaj ta knjiga še naprej prispevala k namenu, s katerim je bila napisana, saj gre za namen, ki ne glede na narodnost in na ideološke opredelitve, povezuje ljudi dobre volje.
PO PREDSTAVITVI LETOŠNJE SEZONE KC BRATUŽ IN SCGV KOMEL
RAZVEJANA DEJAVNOST V GORICI
JURIJ PALJK
V	torek, 22. t.m., je bila v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici tiskovna konferenca, na kateri so predstavili delovanje centra in prireditve v njem v prihodnji sezoni.
Franka Žgavec, predsednik Kulturnega centra, je po pozdravnih besedah dejala, da si pri centru želijo več sodelovanja s sosednjimi sorodnimi ustanovami. Ravnatelj Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki deluje v okviru centra, je nato predstavil glasbeni abonma sezone 98/99. Silvan Kerševan je povedal, da s svojim glasbenim sporedom ne želijo tekmovati z nikomer, ne v Gorici in niti ne v bližnji Novi Gorici, ker denarnih sredstev za take programe ni. Radi pa bi obdržali visoko raven in so se zato odločili za komplementaren abonma, s katerim bi lahko glasbenim navdušencem postregli s sporedom koncertov, ki jih drugje na Goriškem ne bodo mogli slišati. Zato so za prvi koncert, ki bo 4. oktobra letos, povabili dekliški pevski zbor Carmina slovenica iz Maribora, ki ga vodi Kar-mina Šileč. Ta odlični zbor bo izvajal polifonske in ljudske pesmi.
12.	novembra bodo nastopili glasbeniki ansambla Chromas ansamble iz Trsta, ki izvajajo sodobno glasbo pod vodstvom Adriana Martinollija. Na koncertu v KC Bratuž bodo izvajali dela Caselle, Merkuja, Kogoja, Ramovša in krstno izvedbo nove skladbe Xe-nakisa. 27. decembra bo ogled operne predstave ljubljanske Opere in baleta, tokrat zaradi tehničnih razlogov v Novi Gorici v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem. Na programu bo Prodana nevesta Smetane. Naslednji koncert abonmaja KC Bratuž bo 28. januarja prihodnjega leta, ko bosta nastopila komorni zbor Ipavska, ki ga vodi Matjaž Šček, in Glasbeni atelje Emil Komel z deli Brahmsa, Maurija, Jericija, Premrla in Ukmarja. 3. marca bo nastopil komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod umetniškim vodstvom Andreja Petrača z Bachom, Mendelssohnom, Kerkom in Brittenom. V četrtek, 18. marca, bo nastopila nova glasbena skupina, klavirski trio, ki ga sestav-ljajo pianist Sijavuš Gadžijev, Stephan Coles (violini) in Mihai Dan-cila (čelo); igrali bodo Haydna, Mo-
zarta in Brahmsa. Zakonec koncertne sezone pa so prihranili nastop znane slovenske vokalne skupine, ki goji črnsko glasbo, Nevv Svving Quartet. Oto Pestner s tovariši bo v goriškem Kulturnem centru Bratuž pel 15. aprila prihodnje leto.
Silvan Kerševan je še povedal, da se že iz programa abonmaja vidi, kako so se odločili predvsem za slovensko glasbo, za domače izvajalce in pretežno sodobne skladatelje. Tudi letos bodo ponudili abonmajski program z imenom Srečanja z glasbo, ki je namenjen predvsem sladokuscem in študentom glasbe, saj bodo na teh koncertih nastopali mojstri z manj znanimi skladbami in za manjše število poslušalcev. Program nastopov in izvajalcev bodo sporočili naknadno.
Letos bodo prvič priredili tudi abonma za mlade od desetega do petnajstega leta. Predstave bodo: Kralj v časopisu, PDG Nova Gorica, Baletni utrinki, Srednja baletna šola iz Ljubljane, Butalci, SSG Trst, Al Capone Štrajh trio, Kulturni dom Ljubljana ter Martin Krpan, Moje gledališče Ljubljana.
Damijan Paulin je o gledališkem abonmaju za mlade še dejal, da si bodo pri KC Bratuž še prizadevali, da bi o-vrednotili dobre amaterske gledališke in glasbene skupine. Predstave bodo tudi v Kulturnem domu v Gorici.
Franka Žgavec je spregovorila še o razstavni dejavnosti v Kulturnem centru Bratuž, ki bo letos zanimiva, saj bo že 8. oktobra svečana otvoritev razstave sodobnih slovenskih arhitektov v okviru znanih prireditev Sodob-
■ =-
Z leve: Silvan Kerševan, Franka Žgavec, Damijan Paulin
O	gledališki dejavnosti v KC Bratuž je spregovoril Damijan Paulin, ki je dejal, da se v centru Bratuž zavzemajo za nadaljevanje pred leti začetega dela in za čim tesnejše sodelovanje s Primorskim dramskim gledališčem iz Nove Gorice in Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta. Zato so tudi letos pripravili t.i. Polžkov abonma v Gorici, ki je namenjen predšolskim in šolskim otrokom do petega razreda osnovne šole. Poudaril je dejstvo, da vse slovenske šole z Goriškega z veseljem sprejmejo abonma, tako da si vsako igro v centru ogleda vsaj štiristo slovenskih otrok. Letos bodo zanje imeli šest predstav: Bratje, škratje, tatje lutkarske skupine Buba s Koroškega, Palček v izvedbi SSG iz Trsta, Pepelka v izvedbi Mojega gledališča iz Ljubljane, Razbojniki iz Karde-mone, izvaja kulturno društvo iz Des-kel, Muca Taca Lutkovnega gledališča iz Ljubljane ter Pobegli robot Mladinskega odra PDG iz Nove Gorice.
na umetnost, pregleda sodobne umetnosti na meji, ki jo prireja goriška pokrajina. Konec oktobra bodo priredili razstavo del Avgusta Černigoja ob stoletnici rojstva velikega tržaškega umetnika. Razstava bo prikazala umetnikova dela, ki so v zasebni lasti in jo prirejajo skupaj s tržaškim muzejem Re-voltella. V prihodnjem letu pa bodo priredili tri večje slikarske razstave: prikazali bodo likovni opus Zore Koren Skerk iz Trsta, Roberta Faganela iz Gorice in Safeta Zeca, bosanskega umetnika, ki živi in dela v Vidmu in Benetkah. Franka Žgavec je še povedala, da bodo v KC Bratuž priredili še vrsto kulturnih večerov in predstavitev knjig, o katerih bodo sproti obveščali javnost. Dejala je še, da so v Kulturnem centru odprta vrata vsem, pazili pa bodo, da bodo skušali ovrednotiti predvsem slovenske umetnike in krajevne ustvarjalce; seveda pa se veselijo tudi drugih kulturnih pobud.
SPOMINSKA PROSLAVA V LIPICI
POMEN TESNE VEZI MED SAMOBITNOSTJO NARODA IN KULTURO
Avgust Černigoj je bil močna in samonikla osebnost, ki je živela v za primorske Slovence težkih časih. Njegov zgled pa nam dokazuje tesno vez med samobitnostjo naroda in kulturo. Te misli je izrazil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik v slavnostnem govoru na proslavi 100-letnice rojstva Avgusta Černigoja, ki je bila v soboto, 19. t.m., v Lipici. Udeležilo se je je veliko ljudi, Černigojevih prijateljev in znancev, učencev, ljubiteljev umetnosti in umetnikov ter predstavnikov kulture in politike iz Slovenije in zamejstva.
Lipiška proslava, na kateri so tudi odkrili kovinsko reprodukcijo Černigojevega reliefa iz leta 1924, je izzvenela kot globoka oddolžitev spominu umetnika Černigoja in njegovemu prispevku k vsestranskemu razvoju slovenske kulture in umetnosti, pa tudi k oblikovanju generacije znanih sodobnih umetnikov. Slovesnost, katere pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, je vsebovala bogat kulturni spored, ki so ga oblikovali otroški zbor osnovne šole iz Sežane pod vodstvom Bojane Kralj, kvartet pozavn glasbene šole iz Sežane, skupina izraznega plesa Mehki čevlji prav tako iz Sežane, zbor Jaco-bus Gallus iz Trsta pod vodstvom Janka Bana, godalni kvartet Glasbene matice iz Trsta, igralca Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Vladimir Jurc in Bine Matoh, trobilni kvintet in flavtistka Gaja Leban iz glasbene šole iz Nove Gorice, skupina Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice (Peter Gus-violina, Aleksander Sluga-čelo ter Aleksander Ipavec in Dario Savron-harmo-niki) ter mlada recitatorja.
Po pozdravih direktorja kobilarne Lipica mag. Milana Božiča in sežanskega župana Benjamina Jogana je umetnostni zgodovinar dr. Peter Krečič spregovoril o Černigojevem življenju in delu, ki je imelo hkrati slovensko in evropsko razsežnost. Kot že rečeno, je bil slavnostni govornik na proslavi predsednik slovenskega parlamenta dr. Janez Podobnik. Le-ta je v svojem govoru opozoril na pomen, ki ga morata imeti vzgoja in kultura pri slovenskem narodu, saj bi morali ravno sedaj, ob približevanju Slovenije Evropski zvezi, urediti njuno vlogo. Spomnimo se samo, kakšno vlogo so odigrali slovenski umetniki pri osamosvajanju Slovenije. Zato je težko razumljivo, da danes v Sloveniji premalo slišiš slovenskega igralca, premalo bereš slovenskega dramatika ali gledaš slovensko nadaljevanko. Gre, je še dejal Podobnik, za premajhno pozornost kulturi in vzgoji, ki je odraz pomanjka-
nja državniškega čuta. Zavedati seje treba, da brez lastne kulturne in civilne dediščine slovenski narod bo le malo veljal v skupnem evropskem domu, v katerega stopa. Le-ta pa bo lahko obstal le ob spoštovanju posameznih kultur. Zato danes strah pred nacionalnim in domovino ni več na mestu. Domovino je treba ljubiti in spoštovati. In ravno umetniki predstavljajo tu glavno upanje.
---------------IZ
Z 2. STRANI
SPREJEMLJIVI KOMPROMIS
Minulega 12. avgusta sta obe strani v Nevv Yorku končno podpisali sporazum, ki je očitno sad sprejemljivega kompromisa. Po tem dogovoru bosta zastopnici švicarskih bank (Zveza švicarskih bank in Cre-ditSuisse) izročili denar v roku treh let. Vsak od 31 tisoč tožiteljev naj bi prejel približno 60 tisoč nemških mark (59 milijonov lir) odškodnine. Najprej bodo prišle na vrsto najstarejše preživele žrtve, nato dediči žrtev, ki so umrle v koncentracijskih taboriščih. Na temelju zgoraj navedenega sporazuma bodo švicarske banke izplačale skupno milijardo in 250 milijonov dolarjev. Za judovsko stran so sporazum podpisali predstavniki Svetovnega judovskega kongresa in pravni zastopniki žrtev holokavsta.
11LI liIPJU RA
%~A Im* I Wll\fT
JEZIKOVNI KOTIČEK
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V SEZONI 1 998-99
nada pertotI
Ko pišem, so moje misli pri mojih kolegih, ki začenjajo šolsko leto z otroki, ki so jim jih starši zaupali. Uporabiti želim Prav ta glagol zaupati, ker se mi zdi, da se tega medsebojnega zaupanja premalo zavedamo. Zdi se, kot da bi se starši temu zaupanju že odpovedali- šolniki pa nekako obupujejo nad pomembnostjo svojega dela. Vera v znanje kot vrednoto je pri nas precej šibka. Celo vere v znanje, ki omogoča zaposlitev in napredovanje v našem krogu, skoraj ne čutimo, saj se nam zdi, da je za nas vse dobro in prav.
Profesor lahko v razredu razlaga in ponavlja, da imamo v slovenščini nečaka in vnuka za 'talijanski nipote in da imata teta in stric nečake in nečakinje, iona i n nono pa vnuke i n vnukinje, pa bomo v našem dnevniku brali, daje na sliki ga. Sga-rella z vnukinjo, ko pa vemo, da nima niti hčerke niti sina. Nenehno nas bodisi v dnevniku kot v tedniku obveščajo, kako za kom žalujejo sinovi, pa čeprav po navedenih imenih zvemo, da gre za sina in hčerko, ki
pa sta oba skupaj leotroka. Italijanski figli so pa naše sinovi, le če mislimo na otroke moškega spola.
Obupala sem že, da ne bi tudi v pisni obliki podlegali napačni rabi pasivnih stavkov s se, ko je že v pogovorni obliki i povsem prodrla napačna oblika, kot je ta: ker se posreduje svetu neresnično podobo, namesto ker se posreduje svetu neresnična podoba.
Pa mi bo kdo rekel, da se jezik pač spreminja in z njim tudi pravila.
Bomo pristali tudi na spremembo, ki jo ponuja v Nabrežini kažipot k vojaškemu avstrijskemu in madžarskemu pokopališču, ko pa vsi vemo, da gre za avstro-ogrsko pokopališče, grobove avstro-ogr-skih vojakov, vojakov različnih narodnosti, ki se jih je spomnil Igo Gruden v svoji pretresljivi pesmi Na vojaškem pokopališču?
Naj nas spet prevzame spoštovanje do tistih, ki jim je naše sporočanje namenjeno, kritično vrednotenje lastnega dela ter ponos, da ga lahko opravljamo.
POD VODSTVOM PESNIKA MARKA KRAVOSA
SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI NA OBISKU PRI NAS
Slovenski PEN, znana mednarodna organizacija, ki povezuje pesnike in pisatelje vseh jezikov in narodnosti, je tudi letos priredila izlet, pravzaprav strokovno ekskurzijo za svoje člane. Kot je znano, slovenski PEN že nekaj let vodi tržaški Pesnik Marko Kravos, ki v Ljubljani tudi skrbi, da se slovenska Prestolnica zanima za ustvarjalce iz naših krajev. Njegova je zamisel, da bi člani PEN-a prišli
v	naše kraje, kar seje uresničilo
v	ponedeljek, 21. t.m. Pisatelji in pesniki so se odpravili iz Ljubljane, obiskali so Oglej, Gra-dež, izliv reke Timave v morje. Bogat in sončen dan so prijetno zaključili na Miličevi domačiji v Zagradcu, kjer so okusili slovenske kraškejedi in pili muzam na zdravje kraški teran.
Da pa izlet le ne bi bil samo izlet, so slovenski književniki rnedse povabili akademika Prof. Emilijana Cevca, starosto slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in ljubitelja lepega. To je prof. Cevc dokazal že v 0-gleju, kjer je z žlahtno besedo govoril o prelepem oglejskem rnozaiku, starokrščanski in antični arhitekturi, prisotnim slikovito predstavil oglejsko baziliko. Po ogledu mozaikov in bližnjega oglejskega pristanišča so se slovenski pisatelji odpravili v bližnji Gradež, kjer so se vkrcali na čoln, ki jih je popeljal na Barbano. Na poti proti otoku je Marko Kravos povedal nekaj besed o gradeškem pesniku Biagiu Marinu, ki ga je edini v slovenščino prevajal tržaški Pesnik Miroslav Košuta. Prav Košuta je v zbrani tišini sredi morja na čolnu tudi prebral tri slovenske prevode Marinovih Pesmi. Tako on kot Ciril Zlobec sta o Marinu povedala, da je bil velik prijatelj Slovencev, pa čeprav je njegov sin Falco padel v Kočevskem Rogu v boju s Partizani.
Po ogledu Marijinega svetišča na Barbani, kjer so se nekateri zbrali tudi v molitvi, drugi pa so skrbno sledili Cevčevim razlagam o starem romarskem svetišču, so slovenski književniki odšli v Gradež na ogled starokrščanske bazilike, starega mestnega jedra in se tudi nadihat morskega zraka na obalo. Pot jih je nato vodila proti Tima-
vi	in na Kras ter seveda v Ljubljano.
Vsi prisotni, med katerimi smo opazili dr. Edvarda Kovača, zgodovinarja Petra Vodopivca, Janeza Menarta, Toneta Kuntnerja, Manco Košir, Janka Modra, Milčka Komela, Bogdana Pogačnika, Mateja Bogataja, Ivana Verča, Iztoka Osojnika, Vena Tauferja, Ervina Fritza in vrsto drugih, so bili z izletom zelo zadovoljni; veseli pa so bili tudi vsega, kar so jim o naši, zamejski kulturi povedali naši ustvarjalci Aleksij Pregare, Marko Kravos, Miroslav Košuta in Ivan Verč.
POMEMBNA GORIŠKA PETNAJSTLETNICA Goriški inštitut za družbeno in versko zgodovino je proslavil v četrtek, 25. t.m., 15-letnico svoje dejavnosti. Gre za študijsko ustanovo, ki obravnava velike dogodke zadnjih stoletij na Goriškem, ovrednotiti pa skuša tudi like pomembnih goriških osebnosti. Že od samega začetka sodeluje Inštitut s predstavniki slovenske kulture na Goriškem, Primorskem in v matični Sloveniji. Da bo od slavnosti kaj ostalo, so člani Inštituta predstavili zanimiv zbornik o 18. stol. na Goriškem.
Poglobljeno poročilo bomo objavili prihodnjič.
PESTRA PONUDBA ZA MAT,F, GLEDALCE
IVA KORSIC
Polagoma bledi spomin na poletne predstave na prostem, ki so nam bogatile in svežile tople zvezdnate noči. Zlata jesen, ki prinaša novo glasbeno, gledališko in kulturno sezono, je že tu. Nekatere dvorane so gledalcem že odprle svoja vrata in na odru so zažarele luči.
Tudi Primorsko dramsko gledališče je že vstopilo v novo sezono in je prvo letošnjo premiero posvetilo mlajšim gledalcem. V četrtek, 17.t.m.,jev mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma doživela krstno izvedbo mladinska igra Matije Logarja Kralj v časopisu v režiji Diega de Brea. Za delo je bil pisec nagrajen na anonimnem natečaju Slovenskega mladinskega gledališča. Igra pritegne gledalca, ker v njej avtor prikazuje različne, nikdar dovolj opisane, človeške "napake", ki se zrcalijo tudi v izrazitih besednih igrah nastopajočih "junakov". Razvajeni, častihlepni kralj nekoliko kratke pameti želi na kakršenkoli način priti v časopis, toda vroča želja se mu ne izpolni, čeprav mu pri tem pomaga bistri in navihani sluga Pepi ter mu "priskočita na pomoč" sebi v korist nerodna, komična tatova-potepuha.
Igra je prava paša za radovedne oči, saj se igralci gibljejo med domiselnimi scenskimi pripomočki v neobičajnih s fantazijo prepojenih kostumih, sešitih po zamisli Ane Matijevič.
Poleg te predstave bodo igralci svojim malim zvestim obiskovalcem namenili ponovitve uprizoritev iz prejšnjih sezon: zlatolaso Zvezdico Zaspanko F. Milčinskega in nežnega Vitinčka z lune B.Minolija (na 5. festivalu otroških predstav poklicnih gledališč in gledaliških skupin v Ljubljani je igralka Lara Jankovič v tej uprizoritvi prejela nagrado Zlata paličica za vlogo Cepecepetenogice).
Tudi letos se bo radoživo zavrtel Goriški vrtiljak z abonmaji Malega polžka za najmlajše gledališke navdušence in Velikega polžka za tiste, ki že tržejo hlače v šolskih klopeh. Predstave se bodo zvrstile na velikem odru novogoriškega gledališča od oktobra do marca, ob sobotah ob 11. in 1 6.uri. Poseben Polžkov abonma bo kot že nekaj let tudi v Desklah. Že drugo leto zaporedoma pa se bo vrtel Goriški vrtiljak za zamejske otroke v Gorici. V lanski sezoni je nadvse posrečena in potrebna pobuda zaživela v organizaciji Primorskega dramskega gledališča in Kulturnega cen-
tra Lojze Bratuž s sodelovanjem goriškega in doberdob-skega ravnateljstva osnovnih šol. Letos sta se lanskima pobudnikoma izredno pomembnega abonmaja - če si želimo namreč pridobiti abonente za "odraslo" gledališko sezono, moramo za to umetnost vzgajati in navduševati že mlajši rod - pridružila še goriški Kulturni dom in Slovensko stalno gledališče. Tako bodo predstave izmenoma v obeh slovenskih goriških dvoranah. Polžkove-mu abonmaju v Gorici seje letos pridružil še Abonma za mlade od 10. do 15. leta starosti, ki poleg treh gledaliških predstav ponuja še baletno in koncert. Podroben opis letošnjega sporeda Goriškega vrtiljaka si lahko ogledate na zadnji strani.
V	Novi Gorici bo mlajšim gledalcem postregel z dvema novima predstavama tudi Mladinski amaterski oder, ki že nad dvajset let deluje v okviru PDG in ga od ustanovitve spretno vodi režiser Emil Aberšek. Zaigral bo "pravljico iz kovčka" Vlakec, odrsko priredbo povesti Ujka Gertrude Crampton, in pa glasbeno predstavo Pobegli robot Vida Pečjaka v priredbi Igorja Sakside.
Sedaj si za šolarje sledijo matineje tgre Kraj v časopisu, obenem pa se igralci PDG pripravljajo na prvo premiero v letošnjem abonmaju, ki bo v četrtek, 1. oktobra, in sicer Liliom Ferenca Molnarja. O letošnjem abonmajskem sporedu za odrasle prihodnjič.
S SINJEGA VRHA V PILONOVO GALERIJO
Pilonova galerija in Turistična domačija Sinji vrh je organizirala predstavitev del, nastalih med bivanjem umetnikov iz Italije in Slovenije na Sinjem vrhu letos poleti. Pobuda je nastala med prijatelji, od lanskih štirih udeležencev je število letos naraslo na devet. Na čelu skupine izltalijeje prof. Gusta-vo Giulietti, nosilec katedre za slikarstvo na likovni akademiji v Firencah. Umetniki Alban Al-legro, Galeb Baiee, Antoni Bor-rani, Fiorenzo Copertini, Gusta-vo Giulietti, Azad Karim, Azad Nanakeli, Ernesto Paulin in - e-dina ženska - Ani Tretjak imajo kot skupno lastnost to, da združujejo v sebi več kulturnih izročil, saj v glavnem gre za ustvarjalce, ki so spremenili kraj bivanja, okolje, jezik in kulturo, ne da bi hkrati zanikali lastnih korenin. Skupno jim je tudi to, da se ukvarjajo z likovnostjo na način večnega iskalca.
V	gostoljubnem okolju visoke Gore sta mir in tišina ustvarila ozadje za zdrav dialog umetniških hotenj. Razstavo so odprli 18. septembra v Pilonovi galeriji in bo trajala do 30. t.m.
In še ena pobuda. V prvih dneh oktobra bodo postavili razstavo Pilonovih portretov, ki jih je izdelal fotoreporter Edi Šelhaus. S tem bodo obeležili 25-letnico delovanja Pilonove galerije.
E N E S K I FILMSKI
ZNANI NASLOVI IN OUTSIDERJI
Pričakovanja za letošnji beneški filmski festival so bila u-perjena v več smeri. Ljubitelji ameriškega špektakla so naskočili vse projekcije uvodnega Vojaka Ryana, a po ocenah sodeč, jih zadnji Spielberg ni povsem zadovoljil. Sekvence prvih minut izkrcanja zaveznikov na Normandijski obali, ko je umrlo na tisoče marincev, so baje izredno realistične, potem pa naj bi se ritem ulegel in naj bi nastopila značilna spielbergovska melodramatičnost...
Drugi pričakovani naslov, The Truman Show, je pa potrdil sloves svojskega avstralskega avtorja Petra VVeira, ki seje dobro znašel sredi hollywoodske mašinerije in tam uspel izdelati dobre "industrijske" filme, v katerih imajo čustva in psihologija junakov glavno besedo. Avtor uspešnic M/rtness(Priča) in Dead Poets'Society (Druščina umrlih pesnikov) je izvedel paradoksalno zgodbo o junaku tv uspešnice, ki je nevede igralec samega sebe in ga od rojstva dalje snemajo skrite kamere. Ameriško podeželsko mestece, od katerega se ni nikoli oddaljil, je v resnici velikanski snemalni atelje, vsi prebivalci in njegovi znanci pa igralci. Nadaljevanka The Truman Show gre v eter noč in dan po televizijah celega sveta... Inačica or-vvellovskega Velikega brata spominja tudi na Svviftovo dru-
DAVORIN DEVETAK
žbeno satiro in je vredna ogleda: odlikujejo nastop Jima Ca-reyja, burkaška maska detektiva Ace Ventura.
Z raznih strani je bilo slišati komentarje, da ni bila letošnja izbira, tako v tekmovalnem kot
v	spremnih sporedih, posrečena. Po ogledu filmov ne bi soglašal z oceno. Dve italijanski deli v konkurenci sta bili sprejeti z nekakšno lagodnostjo oz. zadržanostjo. Luchettijeva rekonstrukcija italijanskega odporništva, Piccoli maestri (Mali učitelji), je nostalgičen in obenem ironičen prikaz rodu mladih izobražencev, ki zapustijo univerzitetne predavalnice in gredo v hosto. Izvirna literarna predloga ne zaživi v filmski priredbi, ne zaide sicer v šablono ali shematizacije lanskega Porzu-sa, ostaja pa prešibka, da bi lahko sporočila kaj več od generacijske, pa čeprav s krvjo umazane razglednice.
Lalbero delle pere italijanske režiserke Francesce Archi-bugi je metropolitanska družinska drama. Gre pravzaprav za t.i. "razširjeno družino", kjer se okrog dveh otrok in matere sučeta dva moška, bivši, oče starejšega sina, in sedanji partner, oče hčerkice. Siddharta mora skrbeti za sestrico in tako prevzema odgovornosti, kijih starejši niso sposobni, saj so zasvojeni z delom, s sanjarjenjem ali z mamili... Odtod naslov, s katerim Archibugijeva uspešno nadaljuje tankočutno analizo sodobnega otroškega in mladinskega sveta (prejšnji naslo-
vi: Mignon je odpotovala in Velika buča). Film Archibugi-jeve zaznamuje uporaba računalnika in njegovih slikovnih efektov, kar se dogaja tudi v nemškem Lola rennt (Loli se mudi) režiserja Toma Tykwera.
V vrtoglavi montaži risane in elektronske animacije ter vide-oklipovskih posnetkov se zvrstijo tri dramaturške variante z različnimi izidi uštekane Ijube-zensko-kriminalne lepljenke sredi bulvarjev in postaranih palač današnjega Berlina. Rdečelasa, šokantno našminkana Lola teče skozi ves film v brezupnem poskusu, da reši ljubega pred usodnim korakom. Zaradi izvirne vizualnosti in glasbe utegne postati kultni film za mlado občinstvo.
Na ogled je bilo še nekaj "outsiderskih" filmov, del, ki bodo zelo težko prišla, ali sploh ne bodo, do distribucije v kinodvoranah in po tv. Zlasti prikaz takih filmov potrjuje svojsko vlogo in dragocenost festivala, kot je beneški. V 13. mednarodnem tednu kritike, ki ga ob uradnem programu organizirajo italijanski kritiki, je dobil upravičeno dvojno priznanje škotski film Orphans (Sirote) Petra Mullana. Po materini smrti preživijo štirje bratje razburljivo noč pred njenim pogrebom. Moreča izkušnja bo razgalila in razrešila njihova medsebojna čustva in trenja.
V mešanici trilerja, sarkastične komedije, dostojevskovske parabole in črne kronike zaživi družinska drama, metafora današnje družbene rak-rane, ki ne prizadeva le Škotske, a tudi druge obubožane industrijske predele na Angleškem. Naslo-
vi	kot Trainspotting ali Full Monty so v tem zgledni.
Iz pregledaPerspektivbl o-menil še dva taka filma. Train de vie (Vlak življenja), film v
7
ČETRTEK
24. SEPTEMBRA
1 998
T I V A L
francoski verziji in z mednarodnimi igralci, ki ga je realiziral Romun Radu Mihaileanu. Sredi zasedene Evrope beži vlak Judov proti obljubljeni deželi. Pravi Judje, kamuflirani nacisti, cigani, komunisti, vsi skupaj bežijo. Gre za živahen, groteskni in obenem globoko človeški skupinski portret značajev in strasti, ljubezni in humorja, ki ga ustvarjajo lepa fotografija, sugestivna pripoved in barvita glasba Gorana Bregoviča. Za radovednost povejmo, daje režiser Mihaileanu svojčas vprašal Roberta Benignija za vlogo norčka-junaka v tem filmu, ki po občutju in zasnovi spominja na uspešnico italijanskega komika La vita e bel la...
N a Život je lep Bosanca Bore Draškoviča, ki je bil konec 80. let prikazan v Benetkah, spominja najnovejše delo Srba Gorana Paskaljeviča: Bure Baruta (Smodnišnica). Pri Draškoviču se vsa tragedija dogaja na vlaku, ki se ustavi sredi ravnine: komorna psihološka prerokba
o	razpadu Jugoslavije. Paskalje-vič pa uprizarja sedanjo družbeno stisko in anomijo Srbije skozi pogled nočnega taksista, ki spominja na Mr. Hydeovo verzijo Dantejevega Vergila. Zgodbe njegovih potnikov, o-bogatelih gastarbajterjev, zapitih herojev, barab, gizdalinov, prestrašenih upokojencev in mladenk (te poosebljajo znani igralci kot Miki Manojlovič, Lazar Ristovski, Dragan Nikolič, Milena Dravič) se med sabo križajo in povezujejo kot v sugestivni igri kitajskih škatel. Srd, revščina, pokvarjenost, pieteta, o-bup, indiferenca, surovost so čustva in vzgibi, ki premikajo nemočne figure na Paskaljevi-čevi šahovnici. Upati je le, da ne bi njegova vizionarna "smodnišnica" res razplamtela.
8
ČETRTEK 24. SEPTEMBRA 1998
NA POMORSKI POSTAJI V TRSTU
PRVIČ PO OSEMLETNEM PREMORU
SKOFIJSKI PASTORALNI DNEVI POSVEČENI DRUŽBENIM TEMAM
V soboto, 19., in v nedeljo, 20. t.m., so v kongresni dvorani tržaške pomorske postaje potekali tradicionalni pastoralni dnevi tržaške škofije. Geslo letošnjih pastoralnih dnevov je bilo Potovanje naproti Očetu.
Šlo je za geslo, ki se popolnoma uokvirja v tretje leto priprave na jubilejno leto 2000. Potovanje naproti Očetu pomeni namreč, kot se lahko spozna iz odlomka iz Apostolskega pisma papeža Janeza Pavla II.
V	zarji tretjega tisočletja (št. 49-51), pot pristne spreobrnitve. S tem je povezana prednostna pozornost, ki jo Cerkev nudi revnim, zapostavljenim, skratka vsem tistim osebam, ki iz različnih razlogov živijo na obrobju družbe.
O	tem je v soboto, 19. t.m., spregovoril duhovnik in profesor Ezio Falavegna, ravnatelj Visokega zavoda za verske vede v Veroni. Človek, je dejal prof. Falavegna, mora ponovno odkriti prisotnost in vlogo Božjega očetovstva v stvarjenju, zgodovini, pa tudi v vsakdanjem življenju. Zato je treba biti stalno odprti do bližnjega, do vsakogar, tudi če je različen od nas, saj je naš brat.
Prof. Falavegna je predaval tudi naslednji dan, v nedeljo, 20. t.m., o pomenu zakramenta sprave. Svoje predavanje je razvil v treh temeljnih točkah, v katerih je orisal pomen pripravljenosti na srečanje z drugim, z bližnjim, dejstvo, da človek potrebuje stik z bližnjim in z Bogom. Človek pa mora tudi pustiti, da pride do srečanja z Bogom, potrebuje, da mu Bog posreduje svojo besedo odrešenja. To je tudi poziv k spreobrnitvi, k temu, da s pomočjo sprave z Bogom postane človek nova osebnost.
Poleg teh dveh predavanj je bila v soboto, 19. t.m., na sporedu še lectio divina, ki jo je v cerkvi Starega sv. Antona vodil jezuitski pater Pino Amigoni, v nedeljo, 20. t.m., pa še okrogla miza na temo Pozornost do poslednjih. Gre za eno od temeljnih prizadevanj Cerkve zlasti v sedanjem času. Tej tematiki je tržaška škofija posvetila že več svojih pastoralnih dnevov (spomnimo naj na številna prizadevanja pokojnega škofa Bellomrja v tem smislu). Okroglo mizo je vodil dr. Sergio Dugone, član ustanove Zancan iz Padove, na njej pa so spregovorili p. Bruno Mioli, ravnatelj pastoralnega urada za priseljence ustanove Mi-grantes pri Italijanski škofovski konferenci, prof. dr. Franco Fasolo, primarij psihiatričnega oddelka krajevne zdravstvene ustanove v Camposampiero-Cittadella pri Padovi, namesto znanega duhovnika in voditelja
j Skupnosti Abele v Turinu Lu-igia Ciottija pa je nastopil v ; Trstu nič manj znani duhovnik Mario Vatta, ustanovitelj in voditelj skupnosti S. Martino al Čampo, ki se posveča zlasti zasvojencem z mamili pa tudi drugim primerom odrinjenja na rob družbe. Omeniti je treba zlasti poseg g. Vatte, ki je med drugim dejal, da mora kristjan imeti pogum, da izstopi iz ; določenih ustaljenih tirnic, iz določene "normalnosti", ki je vir problemov. Morda smo bili doslej preveč pozorni do prvih, namesto da bi se posvetili v prvi vrsti po-! slednjim. Življenjski stil, ki nam ga narekuje evangelij, pa je v tem, da prisluhnemo bližnjemu, da živimo z njim, ga spremljamo. Kristjan mora v središče svojega srca postaviti človeško osebo.
G.	Vatta je pri tem podal tudi nekaj konkretnih predlogov: javna uprava naj v vseh novih stanovanjskih ] zgradbah rezervira majhno stanovanje za potrebne, prefekt lahko odstopi eno od opuščenih vojašnic, tržaški podjetniki naj k temu prispevajo. Tržaška Cerkev naj stori, da bodo prav revni glavni akterji lastne promocije, i naj rezervira zanje del svojih stavb, vsaka župnijska skupnost naj posvoji zapornika ali osebo brez stalnega bivališča, rekreacijske strukture naj bodo posvečene zlasti mladim v težavah. Cerkev naj stimulira podobne pobude in naj aktivno sodeluje pri takih predlogih, naj pristopi k ustanovam, ki se borijo proti revščini. Družine, j ki nimajo ekonomskih težav, naj pomagajo tistim, ki so v težkem ekonomskem stanju. Tako bo Božje očetovstvo, pa tudi materinstvo, bolj vidno. G. Vatta je svoj poseg podkrepil z nekaterimi primeri in osebnimi j doživetji, ki so v dvorani verjetno marsikoga zbegala.
Slovenska prisotnost na škofijskih pastoralnih dnevih I je bila zelo skromna, če izvzamemo škofovega vikarja msgr. Franca Vončino, ravnatelja Slovenskega pasto-! ralnega središča g. Marija Gerdola in proseškega župnika dr. Rudija Bogatca. Laikov tudi ni bilo na spregled, čeprav se obravnavani argu-j menti tičejo vsakega kristjana, naj bo ta Slovenec ali Italijan. Morda pa je bil to le dokaz stvarne teže in vloge, ki jo imamo Slovenci v krajevni Cerkvi.
Ne vem, če so Italijani na boljšem. Polna dvorana pomorske postaje ne sme varati.  IŽ
DNEVI KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA SO PRITEGNILI VELIKO POZORNOST
IVAN ŽERJAL
Od petka, 18., do ponedeljka, 21. t.m., so na tržaškem sejmišču potekali Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva. Po premoru, ki je trajal osem let, je pobudo za obnovitev te manifestacije, ki je prvotno potekala v občini Dolina in je bila na začetku posvečena le kmetijstvu, prevzel organizacijski odbor, ki ga sestavlja vseh šest občin tržaške pokrajine, z namenom, da se ta manifestacija ponovno oživi in tudi razširi na področje ribištva in gozdarstva. Pri tem so sodelovale razne pomembne ustanove, v prvi vrsti tržaška pokrajinska uprava in tržaški sejem, finančno pa sta Dneve podprli predvsem deželna uprava in tržaška Trgovinska zbornica.
FOTO KROMA
V	štirih dneh je Dneve kmetijstva, ribištva in gozdarstva obiskalo res veliko število ljudi, kar kaže na veliko zanimanje za to področje, s katerim je večina Tržačanov že zdavnaj izgubila stik. To se je pokazalo zlasti, če si opazoval, kako so obiskovalci strmeli v razstavljene domače živali, ki so bile še pred nekaj desetletji vsem znane: krave, biki, konji, zajci, kokoši, prašiči, ovce, koze in race so pritegnili pozornost odraslih, še bolj pa otrok, ki so verjetno imeli prvič priložnost, da so lahko videli te živali od blizu. Tudi to je znak, kako smo se v
bistvu oddaljili od tistega področja, ki nam konec koncev omogoča, daje vsak dan na naši mizi hrana. Prav to je bil eden izmed ciljev Dnevov: spet približati ljudem področje kmetijstva, ribištva in gozdarstva na našem ozemlju, obenem pa to področje ovrednotiti, s posebnim ozirom na specifičnosti našega območja. Kljub svoji majhnosti ima tržaški teritorij možnosti razvoja tudi v primarnem sektorju. Te možnosti je treba izkoristiti, pri tem pa tudi sodelovati s sosednjimi državami, Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo in tudi Češko.
V	razstavnih prostorih si je bilo mogoče ogledati poleg že omenjenih domačih živali še razstavo cvetličarstva, vrtnarstva, vinogradništva, čebelarstva, sektor ag-riturizma (na voljo je bila tudi tipična osmica), sektor ribištva in ribogojništva (razstavo proizvodnje fitoplanktona in zooplanktona, ribnike, akvarij), reprodukcijo gozda, razstavo gob, razstavo
0 delovanju gozdarske službe in civilne zaščite, razstavo o zgodovini Krasa, orni-tološko razstavo, lovski sek-
1 tor, na ogled pa so bili tudi stari predmeti, ki sojih rabile nekdanje škedenjske kru-
šarice (razstavljena je bila tudi narodna noša). V vseh teh sektorjih so sodelovali tudi slovenski razstavljala: od teh naj omenimo samo nekatere: kmetijo Debeliš, konzorcij vin Kras, Kmetijsko zadrugo v Trstu, ribogojnico Zobec v Glinščici, gasilsko društvo Globojner in Gozdno zadrugo s Padrič ter združenje prostovoljnih gasilcev Breg. Pozitivno je ! tudi dejstvo, da je razstavljeno govedo prišlo skoraj v celoti iz hlevov naših rejcev, tako kot tudi del drugih razstavljenih živali.
V	okviru Dnevov je bilo na sporedu tudi več posvetov o kmetijskih gozdnih površinah na Tržaškem, o upravljanju obal nega območja Tržaškega zaliva, o vlogi čebelarstva in o gospodarski oživitvi devinsko-nabrežin-ske občine (o vsem tem poročamo na drugem mestu). Prišlo je tudi do srečanja med predstavniki občin tržaške pokrajine s predstavniki prijateljskih in pobratenih občin, na voljo pa so bile tudi številne kulturne in družabne pobude.
Poleg kmetovalcev in rejcev so se obiskovalcem predstavili tudi predstavni ki jusar-jev in odborov za ločeno upravljanje kraških vasi. Tako je tisti, ki je prišel na Dneve kmetijstva, ribištva in gozdarstva, lahko prejel tudi izčrpne informacije o tem, kdo je na tem področju lastnik tukajšnje zemlje in kdo jo je lepo urejal | in ohranjal ter se še danes bori za to, dajo bo še naprej lahko urejal. Ob tem je treba pripomniti, daje bi la slovenščina prisotna v glavnem le na krajih, kjer so razstavljali slovenski kmetovalci, rejci, gozdarji, gasilci in jusarji, ki so se potrudili za dvojezične napise in razlage. Na razsta-
vi	o zgodovini Krasa ter o značilni kraški flori in favni, ki jo je priredila gozdarska služba, npr. o slovenščini ni bilo ne duha ne sluha. Isto velja za razstavo o lovu, kjer se je italijanščini pridružila angleščina.
V PROSTORIH TRŽAŠKE KNJIGARNE
PREDSTAVITEV KACINOVE SLOVNICE V TRSTU
V	četrtek, 1 7. septembra, so v Tržaški knjigarni v Trstu predstavili ponatis knjige Grammatica della lingua slo-vena, slovenske slovnice za Italijane, ki jo je bil napisal dr. Anton Kacin. Gre za že tretji ponatis slovnice, za katerega je poskrbela Goriška Mohorjeva družba.
Knjigo so predstavili že dan prej, v sredo, 16. septembra, v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici; o tem izčrpneje poročamo na drugem mestu. Če je bilago-riška predstavitev uspešna in dobro obiskana, ravno tako lahko rečemo o tržaški.
V	Tržaški knjigarni se je namreč zbralo lepo število ljudi; prisluhnili so besedam prof. Marije Kacin, ki je spregovorila o delu, in urednika Goriške Mohorjeve družbe časnikarja Marka Tavčarja.
Nekateri udeleženci so po predstavitvi tudi posegli v razpravo z vprašanji in ugotovitvami. Prisotnim je spregovoril tudi zastopnik Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika Lu-ciano Ferluga, ki je v svojem posegu tudi obudil spomin na pokojnega profesorja Antona Kacina.
ZELEZNINA
TERČON
OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA JE V TEKU JESENSKA PONUDBA PLINSKIH PEČI UNICAL. UGODNE CENE, MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE.
NABREŽINA 124,tel. 040-2001 22
TRŽAŠKA KRONIKA
ZAPLETI OKROG REGULACIJSKEGA NAČRTA
OBSEŽEN IN NATANČEN NAČRT ZA GOSPODARSKO OŽIVITEV OBČINE DEVIN-NABREŽINA
V ponedeljek, 21. septembra, so v okviru Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva v kongresni dvorani tržaškega sejmišča predstavili načrt Med morjem in Krasom za gospodarsko spodbujanje oziroma oživitev občine Devin-Nabrežina.
Gre za obsežen projekt, ki si ga je zamislila že prejšnja devinsko-nabrežinska občinska uprava v dobi županovanja prof. Giorgia Depan-gherja in ki jo je prevzela sedanja Voccijeva uprava. Občina Devin-Nabrežina je zaupala nalogo ekipi mladih izvedencev in strokovnjakov; ti so pod vodstvom inž. Antonia Sfiligoja v dobrem letu dni izdelali podroben načrt v okviru programa Evropske zveze z imenom Obiettivo 2. Načrt, ki nosi tudi akronim TOPP (Teritorij, Okolje, Podjetja, Projekti), želi biti, po besedah župana Marina Voccija, "eksperimentalna pobuda, ki jo bo mogoče razširiti in spojiti s sosednjimi stvarnostmi, da se na tak način izoblikuje turistična ponudba, ki presega meje krajevne stvarnosti in lahko končno nudi pestrejši, kakovosten in konkurenčen, predvsem pa dolgotrajen program." Po tem načrtu naj se devinsko-nabrežinska občina "poenoti in odpre" v smislu ohranjanja in ovrednotenja vseh njenih specifičnih značilnosti ter sodelovanja z drugimi občinami in ustanovami v tržaški (pa tudi gori-ški) pokrajini ter v republiki Sloveniji.
Mladi izvedenci so od februarja do danes opravili a-nalizo trga s kontakti ranjem vseh podjetnikov, ki so prisotni na teritoriju občine. Preučili so možnosti ponovnega ovrednotenja določenih delov teritorija, možnosti za poklicno izpopolnjevanje, možnosti ovrednotenja kmetijskih panog, v končni fazi je tudi odprtje strani na internetu.
V okviru povezovanja z občinami na slovenski strani meje je treba omeniti projekta Od Devina do Štanjela in Odkrivanje reke Timave. Načrt, ki smo ga tu orisali le v zelo skopih obrisih in ki je stal 400 milijonov lir, bo gotovo treba podrobno in temeljito ter poglobljeno preučiti.
Ravno tako bo treba pozorno spremljati splošni položaj v devinsko-nabrežinski občini, kjer se napoveduje zelo živahna politična jesen. Ravno v prejšnjih dneh je prišlo do premika znotraj občinskega sveta. Predstavnica sredinske Liste 2000 Daniela Vodopivec, ki je tudi odbornica za osebje in finance, je namreč, kot kaže, pristopila v vrste italijanskih socialistov (Sl), ki po izjavi njihovega koordinatorja Ales-sandra Gillerija podpirajo Voccijevo koalicijo, medtem ko se je Lista 2000, ki jo vodi
D
Pogled na pročelje devinsko-nabrežinskega županstva
Giorgio Ret, opredelila za konstruktivno opozicijo.
Poleg tega mora občinski svet tudi razpravljati o novem regulacijskem načrtu oziroma o 365 popravkih k temu načrtu. Kot nam je povedal sekcijski tajnik Edvin I Forčič, se za mnoge od teh popravkov zavzema naša politična organizacija Slovenska skupnost, ki ohranja zelo kritično stališče do Voc-cijeve uprave, čepravje v koaliciji. Slovenski skupnosti je pri srcu tudi vprašanje imenovanja občinskega podtajnika. Zupan Vocci je namreč na to mesto imenoval An-tongiulia Buo, kar po mnenju j Slovenske skupnosti ni v j skladu z občinskim statutom. Ta namreč predvideva, da mora obvladati slovenski je-1 zik podtajnik v primeru, če 1 le-tega ne obvlada tajnik. Sedaj se skuša rešiti to vprašanje. V primeru, da ne bo prišlo do rešitve, pa se slovenska stranka namerava pritožiti na Deželno upravno sodišče (TAR).
Kot vidimo, je politični položaj v občini Devin-Nabre-žinazelozapleten in treba ga je pozorno spremljati.  IŽ
INTERVJU / JASNA SIMČIČ
SLOVENSKI KULTURNI KLUB STOPA V NOVO SEZONO S ŠTEVILNIMI NAČRTI IN PRIČAKOVANJI
MATJAŽ RUSTJA
Brezskrbnost poletnih dni se umika šolskim uram, kulturnim in športnim dejavnostim, ki polnijo življenja mladostnikov. V soboto, 19. t.m., je odprl vrata delovanja tudi Slovenski kulturni klub, ki vabi dijake in študente vsak teden v prostore na ulici Donizetti 3 v Trstu. Program večerov je bogat in raznolik, tako da je lahko zanimiv prav za vsakega, ki bi si želel novih prijateljstev, izzivalnih debat, veselih družabnosti, izletov, gledaliških predstav...
Predsednico kluba Jasno Simčič, 17-letno dijakinjo tržaškega klasičnega liceja, smo prosili za pogovor, da bi tako ovrednotili delovanje kluba in morda navdušili še koga za sobotna srečanja.
S kakšnimi občutki stopaš v novo delovno leto kluba?
Čeprav se je sezona komaj začela, so moji občutki precej pozitivni in polni pričakovanja uspehov. Odbor SKK se je odločil, da bomo deloma spremenili standardni letni program, tako da bomo mladim nudili več možnosti, da bi se približali klubu.
Kakšne cilje in programe ste si začrtali za letošnjo sezono? Kako mislite privabiti mlade k delovanju kluba?
Planiranje sezone je kar zahtevna stvar, zato smo se odločili, da temu namenimo kar ves dan. Odšli smo na izlet (na Sv. Višarje) in tam prerešetali delovanje kluba ter mu dali letošnje smernice. Odločili smo se, da bomo v glavnem organizirali preda-
vanja o aktualnih temah in pa o zgodovini tega stoletja. V načrtu pa so tudi srečanja, na katerih bomo spoznavali svet tehnologije, računalnike... Poleg tega si bomo ogledovali najnovejše ter najbolj uspešne filme. Delovala bo tudi gledališka skupina, ki bo letos pripravila novo gledališko igro. Nazadnje pa smo sklenili, da bo klub v popoldanskih urah odprt vsak dan, da bi se lahko mladi tu učili.
Kaj imate na programu v bližnji prihodnosti?
V soboto, 26. t.m., bo na igrišču Finžgarjevega doma na Opčinah športno popoldne. Na sporedu sta turnir odbojke in nogometa; prav vse mlade seveda vabim, da se udeležijo popoldneva in tako pripomorejo k boljšemu počutju vseh. Teden kasneje si bomo ogledali film Peti element - The fifth element. Nato
pa so na vrsti Koroški dnevi in v okviru le-teh nas bo obiskala skupina mladih iz Sel na Koroškem, ki se bo predstavila z gledališko igro na odru Finžgarjevega doma.
Delovanje kluba neutrudno spremlja tudi mentorica Lučka Peterlin-Susič. Mislim, da je njen doprinos nezamenljiv...
Tako je. Kluba si sploh ne bi predstavljala brez gospe Lučke, ki nam stalno stoji ob strani, nam pomaga in nas usmerja. Njena prisotnost je bistvena, z nasveti in idejami nas bodri ter nam priskoči na pomoč ob vsakršni težavi. Tudi v tem je moč kluba, v opori izkušene osebe, ki ima pri srcu mlade in delo z njimi.
Hvala lepa za pogovor.
OBVESTILA
SLOVENSKO STALNO gleda-lišče razpisuje Abonma 98-99. Vpisovanje novih abonentov poteka od ponedeljka, 21. septembra, dalje pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, telefon 040-362542.
SLOVENSKO STALNO gleda-lišče bo v nedeljo, 27. septembra, ob 1 7. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu uprizorilo delo Marka Sosiča Balerina Balerina. Igra Lučka Počkaj, režija Branko Završan. Lepo vabljeni!
SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca bo začela delovno leto s praznovanjem svojega zavetnika sv. Vincencija Pavelskega. V ponedeljek, 28. septembra, bo ob 16. uri pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, ul. delle Doccie 34 v Trstu, sveta maša z nagovorom. Vodil jo bo g. Jože Speh. Nato bo družabnost. Vabljeni člani in prijatelji Slovenske Vincencije konference in Kluba prijateljstva.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca in Klub prijateljstva vabita k uri molitve z mašo za duhovne poklice, mladino in družine, ki bo v
četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri v barkovljanski cerkvi.
V NEDELJO, 4. oktobra, bomo v Barkovljah počastili Marijo, Kraljico rožnega venca, z mašo ob 8. uri in procesijo ob morju. Prosimo, pridite v narodnih nošah! Zaželena je tudi prisotnost skavtov.
PRODAJAM LEPO poročno obleko z dolgimi rokavi ter plahto iz volne merinos in štiri blazine. Zainteresirani naj telefonirajo na številko 040-830440.
ZBIRAMO KROJE, klobuke, rute in drugo staro skavtsko opremo za bodoči slovenski skavtski muzej v Trstu. Kdor želi prispevati svoj delež, naj se javi pri skavtskih voditeljih v domačem kraju ali na sedežu Slovenskih tržaških skavtov v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu ali pa pri Rudiju Košuti, Scala Santa 6, tel. 040-41 7829.
DAROVI
NAMESTO CVETJA na grob Ignaciju Peterlinu daruje N.M. Slovenski Vincencijevi konferenci v Barkovljah 20.000 lir za Karitas v Ajdovščini.
RAZBURLJIVO JAVNO SREČANJE
PREBIVALCE BARKOVELJ ZASKRBLJAJO NOVI GRADBENI NAČRTI
Prejšnji teden smo v krajevnem časopisju lahko brali o razburljivem javnem srečanju v barkovljanski župnijski dvorani o nekaterih načrtovanih gradnjah na območju Barkovelj.
Med načrte tržaške občinske uprave spadajo tudi nekatera večja dela na področju Barkovelj. Po mnenju mnogih lahko utegnejo usodno vplivati na teritorij, saj bi lahko trajno zaznamovala, in to, pravijo, v negativnem smislu, to slikovito tržaško obmorsko predmestje.
Omenjena dela se nanašajo na področje neposredno blizu morja. V načrtu je razširitev že obstoječega pristana za jadrnice in motorne čolne, poleg tega pa še izgradnja podzemnega parkirišča, ki naj bi se nahajalo pod že sedaj obstoječim parkiriščem pred pristanom (ob postaji avtobusa številka 6). Občina načrtuje tudi gradnjo postajališča za helikopterje ter stavbe za raznorazne predvsem turistične usluge oziroma storitve.
Rajonski svet za Rojan, Greto, Barkovlje, Kolonjo in Škorkljo seje že izrekel proti tem načrtom, saj bi lahko u-sodno posegli v samo strukturo kraja, za prebivalce pa to ne bi imelo skoraj nobenega pozitivnega učinka. Ob tem seje pred kratkim v Barkovljah spontano oblikoval tudi samozvani odbor, ki je sredi prejšnjega tedna priredil v barkovljanski župnijski
dvorani srečanje o tem vprašanju. Prireditelji so v svojo sredo povabili tudi pristojno občinsko odbornico Ondino Barduzzi, ki si je od tega srečanja gotovo pričakovala vse, manj kot to, da bo tarča žolčnih izpadov nekaterih prisotnih, ki ji niso niti pustili do besede. Zadeva je prišla tudi v tisk. Rajonskega svetovalca Aleksandra Furlana smo vprašali, kako se je stvar razvila. Ta nam je potrdil, da je na srečanju res prišlo do vpitja, kričanja, nasilnega upadanja v besede odbornice itd. Furlan je izrazil svoje kritične pripombe zlasti do voditelja razprave, ki ni znal voditi in disciplinirati debate, poleg tega je tudi sam z beseda napadel odbornico Barduzzijevo.
Druga trpka ugotovitev Aleksandra Furlana je bila ta, da je bila na javnem srečanju žal prisotna le peščica Slovencev-domačinov. V bistvu, je še dejal Furlan, prihaja do tega, da se tu delajo načrti, ustanavljajo odbori ipd. na koži avtohtonih slovenskih prebivalcev; ti pa ostajajo odrinjeni od soodločanja. To je žalostno dejstvo, ki pa ni značilno samo za Barkovlje.
9
ČETRTEK
24. SEPTEMBRA
1998
GORIŠKA KRONIKA
10
ČETRTEK 4. SEPTEMBRA
1 998
IN MEMORIAM
LJUBLJANSKI IZOBRAZENCI V KULTURNEM CENTRU
PO OBČNEM ZBORU GORIŠKIH SKAVTOV
V petek, 18. t.m., smo se voditelji Slovenskih goriških skavtov zbrali v Sovodnjah na rednem občnem zboru. Po maši, ki jo je daroval g. Marjan Markežič, smo se preselili v župnišče, kjer smo začeli z delom.
Tajnik SGS Mauro Leban je najprej pozdravil prisotne in uradno odprl občni zbor. Sledila je prva točka dnevnega reda, ki je predvidevala glasovanje o predsedstvu občnega zbora. Za predsednico je bila izvoljena Marlenka Žerjal, za podpredsednika Pavel Spazzapan, za tajnika pa Milko Di Battista. Predsednica občnega zbora se je skupaj z ostalima članoma predsedstva zahvalila za imenovanje ter hitro uvedla poročila vejevodij o iztekajočem se skavtskem letu ter o poletnih taborih. Za vejo volčičev in volkuljic je prebrala poročilo Marlenka Žerjal, za izvidnike in vodnice Milko Di Battista, za roverje in popotnice pa Ivo Cotič. Po kratki razpravi je tudi ožje vodstvo podalo svoje poročilo in ponudilo odstop, ki je bil tudi sprejet. Ob tej priložnosti se je predsednica Marlenka v imenu Slovenskih goriških skavtov zahvalila bivšima načelnikoma Mirjam Černič in Julijanu Čavdku za opravljeno delo in vložen trud v letih njunega aktivnega vodenja; zahvala je šla tudi dolgoletnemu tajniku SGS Mau-ru Lebanu, ki ostaja na razpolago organizaciji tudi za naprej. Volitve novega ožjega vodstva so potekale takoj zatem. Voditelji SGS so s 16 glasovi za in 4 vzdržanimi izvolili Katjo Tommasi za načelnico, Iva Cotiča za načelnika, Marjana Mar-kežiča za duhovnega asistenta ter potrdili Maura Lebana za tajnika. Po kratkem ploskanju je občni zbor nadaljeval delo s pregledom strukture SGS za naslednje leto.
V skavtskem letu 1998/99 bodo delovala tri krdela W, in to v Gorici, Sovodnjah, Doberdobu; dve četi IV, Gorica in Sovodnje-Vrh-Doberdob; en klan RP z noviciatom. Seja se je potem zaključila z zakusko, ki se je zavlekla pozno v noč.
------------MDB
4. OKTOBRA PRAZNIK ROŽENVENSKE MATERE BOŽJE V PODGORI
V	Podgori se župnijska skupnost pripravlja na obred s procesijo v čast Roženvenski Materi božji, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, z začetkom ob 14.30. Procesijo v čast Mariji, ki se bo začela okoli 15. ure, bo vodil letošnji zlatomašnik g. Anton Prinčič.
FOTOBUMBACA
M j soboto, 19. t.m., se je v Gorici mudila skupina izobražencev iz Ljubljane, ki jo je v naše kraje pripeljal dr. Peter Vencelj. Člani Kluba katoliških izobražencev, katerega predsednik je sam dr. Peter Vencelj, so prišli na izlet v Beneško Slovenijo in so obisk med zamejskimi Slovenci sklenili v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer so se seznanili z življenjem in delom goriških Slovencev.
Ljubljanski izobraženci so se zbrali pred centrom in prisluhnili besedam g. Marjana Markežiča, brez katerega bi si prenovljeni Kulturni center težko predstavljali. G. Markežič je na duhovit način opisal zgodovino Katoliškega doma in pot do obnovitve, ki jo je dejansko vodil on. 'Že res, da so ljudje govorili, kako sem duša obnovitvenih del, a še kako je res, da so me včasih mišice prav pošteno bolele!" je hudomušno dejal g. Markežič, ko je goste popeljal v veliko dvorano centra. V prostorih kulturnega središča jih je najprej pozdravila predsedni-
ca centra Bratuž prof. Franka Žgavec, ki je dejala, daje vesela obiska, ker tako lahko sami Goričani na neposreden način predstavijo gostom iz Ljubljane svoje delo. V imenu Zveze slovenske katoliške prosvete je pozdravil dr. Damijan Paulin, ki je na kratko orisal delo članov zveze in dejal, daje le-taz obnovo Kulturnega centra dobila nov zagon, predvsem pa primerne prostore.
Msgr. Oskar Simčič je predstavil Mohorjevo družbo, katere je predsednik, prof. Andrej Bratuž pa naš tednik, katerega je glavni urednik. Dejal je, da ima Novi glas veliko vlogo v našem prostoru, saj se drži načel, ki so temeljna za slovenski narod v Italiji, to so krščanski etos, demokratične vrednote in slovenstvo.
Predsednik Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki ima sedež v centru Bratuž, Martin Srebrnič, je uglednim gostom predstavil glasbeno delovanje in učenje mladih v centru Komel, medtem ko je načelnik goriških skavtov Ivo Cotič povedal nekaj besed o delovanju skavtov na Goriškem.
Na večeru so bile prisotne tudi prof. Marija Češčut, eden od glavnih stebrov GMD, kulturna delavka Anka Černič, predsednica ZCPZ dr. Lojzka Bratuž in dr. Marinka Černič, organizatorka in odgovorna za stike z javnostjo pri Kulturnem centru. Časnikar Jurij Paljk je prisotne opozoril na nezanemarljivo dejavnost centra na likovnem področju, saj je v njem vsako let več likovnih razstav naših priznanih mojstrov.
Dr. Peter Vencelj se je v imenu gostov zahvalil in poudaril, kako je pomembno, da ljudje iz matice, ki premalo poznajo zamejsko problematiko, spoznajo življenje in delo goriških Slovencev. Po družabnosti in umirjenem prepevanju slovenskih pesmi so se ljubljanski gostje odpravili domov z obljubo, da se bodo v našo sredo še vrnili.
PREDSTAVITEV V KATOLIŠKI KNJIGARNI
PREPOTREBEN PONATIS SLOVENSKE SLOVNICE
V	sredo, 16. t.m., seje v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku zbralo lepo število ljubiteljev knjig, ki so prisostvovali predstavitvi nove izdaje slovenske slovnice v italijanskem jeziku dr. Antona Kacina. Grammatica della lingua slovena je naslov lične knjige, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba in je že tretja izdaja posrečenega knjižnega napora pokojnega dr. Antona Kacina.
Na predstavitvi je o avtorju in o tem, zakaj so se pri GMD odločili za novo izdajo, spregovoril predsednik GMD msgr. Oskar Simčič. Med drugim je povedal, da je za slovensko slovnico v italijanskem jeziku vladalo med našimi sosedi veliko zanimanje in so se pri GMD tudi zato odločili, da jo ponovno izdajo.
Knjigi, ki je doživela že tretjo izdajo in je imela že dva ponatisa, je tokrat uvod napisala prof. Marija Kacin, ki je tudi sama spregovorila. Njen poseg objavljamo v celoti na kulturni strani našega tednika.
Po predstavitvi je prišlo v Katoliški knjigarni do živahne debate. Rajnega dr. Kacina se je med drugimi spomnil prof. Albin Sirk, g. Stanko Žerjal pa je z njemu lastno natančnostjo in iskrenostjo povedal še nekaj dogodkov iz življenja dr. Kacina. Novi urednik tednika Vbce Ison-tina g. Andrea Bellavite je pozdravil izdajo slovenske slovnice za italijanske ljudi in si zaželel, da bi jo s pridom uporabljali tudi pri tečajih slovenskega jezika.
POD VODSTVOM DR. PETRA VENCLJA
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ NADŠKOFA BOMMARCA
V	ponedeljek, 21. septembra, je goriški nadškof p. A.V. Bommarco obhajal 75-letnico rojstva. Rodil se je namreč na Cresu 21. septembra 1923. Ko mu je bilo 11 let, seje poslovil od staršev in šel v semenišče minoritov pri Padovi. Stopil je k minoritom, napravil tudi večne obljube in postal mašnik 8.12.1949. V redu je opravljal razne odgovorne službe, med drugim je urejal zelo razširjeni mesečnik Messaggero di S. Antonio v Padovi. Postal je publicist in zato je sedaj lahko odgovorni urednik tednika Vbce Isontina. L. 1972 je bil v Assisiju izvoljen za vrhovnega generala reda konventualcev, ki med drugim skrbijo za baziliko sv. Antona v Padovi. 11.11.1982 ga je sveti oče imenoval za nadškofa goriške Cerkve. Škofovsko posvečenje je prejel v baziliki sv. Petra v Rimu 6. 1.1983; posvetil ga je sv. oče skupaj z drugimi škofi. Upravo goriške nadškofije je prevzel v nedeljo, 6.2. 1983. Vodi jo torej 15 let. V zgodovino bo šel posebno zaradi škofijske sinode, ki seje končala letos na praznik sv. Mohorja in Fortunata.
Škofje, ki obhajajo 75-letnico, morajo po določilih zadnjega koncila podati ostavko. Sv. oče jo lahko sprejme, lahko pa tudi odgodi za leto in več. Kako bo sv. oče ukrenil glede nadškofa Bommarca, bomo videli. Verniki in posebno duhovniki čestitamo nadškofu ob njegovem visokem jubileju, hvaležni Bogu za vse, kar je dobrega storil za božje ljudstvo. Želimo, naj ga še ohrani pri zdravju in moči. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Novi glas.
MSGR. SILVANO FAIN
Vse ljudi, ki so ga poznali, posebno pa še vernike iz Gradeža, je v soboto pretresla vest o smrti gradeš-kega župnika msgr. Silvana Faina, ki je bil znan kot dober duhovnik in prijeten človek umirjenih navad in blagega značaja. V Gradežu so msgr. Faina cenili kot zglednega dušnega pastirja, ki je resno skrbel za župnijo, se zavedal pomembnosti Gradeža kot mestnega jedra in turističnega mesta; zato je pokojni župnik tudi zgledno skrbel za turiste in dosegel, da so nemško govoreči turisti lahko imeli vsako nedeljo poleti bogoslužje v nemškem jeziku.
Msgr. Silvano Fain seje rodil leta 1921 v Krminu v furlanski družini. To mu je dalo tisto širino, ki je vsakemu dušnemu pastirju potrebna, saj je že mlad okusil, kaj je pomenil fašistični pritisk na drugače govoreče. Zato seje tudi dobro naučil slovenskega jezika, s katerim je občeval s slovenskimi ljudmi. V mašnikajebil posvečen leta 1944 v cerkvi sv. Adal-berta v Krminu; posvetil gaje goriški nadškof msgr. Margotti. Po vojni je študiral v Rimu na papeškem svetopisemskem inštitutu in prijatelje-
val s slovenskim duhovnikom in sošolcem Ljubom Marcem. Doktoriral je na teološkem inštitutu Angeli-cum v Rimu. Kot duhovnik je najprej deloval v semenišču, kjer je bil namestnik rektorja, že pri tridesetih letih pa je postal kanonik v Gorici. Leta 1957 je prišel v Gradež za župnika in se z vnemo posveti I dušnopastir-skemu delu. V obmorskem mestu je deloval celih 41 let. Ljudje so ga kmalu vzljubili zaradi njegove blage narave, iskrenega zanimanja za družbena vprašanja mesta in bogate kulture. Bil je tudi izobražen teolog. Leta 1990 je bil imenovan za kanonika bazilike sv. Marka v Benetkah; to imenovanje si zaslužijo le znameniti raziskovalci življenja in dela sv. Marka. Kako navezani so bili ljudje na msgr. Faina, je najbolj pokazal njegov svečani pogreb, ko se je za pokojnikom na božjo njivo napotila ogromna množica vernikov.
nuova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka
Ul. Terza Armata
g	mejni	prehod
BCTKB tk
ULStuparich	smer	Trst	«,-terza	armata	200
tel.0481/524154
Ut. Trieste
smer Tržič
POGOVOR/EDI SKOK
"TEGA DELA NE BI ZAMENJAL Z NOBENIM DRUGIM!11
DANIJEL DEVETAK
Edi Skok je v zamejstvu znan kot odličen tekmovalec v streljanju na glinaste golobe. Se letos poleti je v Bologni dosegel napredovanje v najvišjo državno kategorijo.
Polegtegaje27-letni Edi tudi prizadeven in obetaven vinogradnik z Jazbin pri Števerja-nu. Njegov dom leži na gričku, samem srcu Jazbin; tam se danes stoji večstoleten in lepo obnovljen gradič, nekdaj posestvo goriških grofov, danes last družine Skok. Ediju smo "ukradli11 nekaj dragocenega časa sredi njegove trgatve, ker smo hoteli ujeti nekaj trenutkov tega najpomembnejšega sezonskega opravila naših ljudi v Brdih.
Kaj lahko okvirno poveš o svojem delu?
Skupaj z mamo, sestro in stricem se ukvarjamo pretežno z vinogradništvom. Imamo deset hektarov zemlje s trtami na griču ob hiši, enega v ravnini na Prevalu, poleg teh pa še dva hektara zemlje, kjer sejemo koruzo, sojo, pšenico ali ječmen. Letno pridelamo približno od 400 do 600 hektolitrov vina.
Vino prodajale ali
stekleničite sami?
Sami pridelujemo grozdje, nekaj ga prodamo na debelo, v zadnjih letih pa tudi stekleničimo sami. Gojimo tri vrste belega vina, in sicer sau-vignon, sivi pinot in chardon-nay. Od črnih vin pridelujemo merlot; zadnje leto smo
pripravili še riov vinograd te ' sorte. To pa zato, ker je na tr-j gu veliko povpraševanje predvsem po cabernetu; tega pri-j delujejo po celem svetu, od Nove Zelandije do Kanade in Amerike. Merlot pa je dober,
| samo če prihaja iz točno do-| ločenih, manjših krajev. Eden od teh so tudi naša Brda. Zato vztrajamo z merlotom. Ta je zelo dober ne samo kot mlado vino, ampak tudi kot starejše ali barique.
Vino prodajate tudi doma?
V glavnem se udeležujemo vinarskih sejmov. Najprej j hodimo spomladi v Verono na Vinitaly, največji italijanski j sejem, ki je obenem tudi eden največjih na svetu. V zadnjih dveh letih smo začeli obiskovati tudi avstrijski vinarski se-
; jem v Salzburgu, ki je kar dober, sicer manj specializiran,
' toda privatniki ali predstavniki gostinskih objektov ga kar radi obiskujejo.
Kako ocenjuješ letošnjo trgatev, ki se zate še ni končala?
\ Mislim, da bo letošnja tr-, gatev prinesla kakovostno srednje dobro letino. Bilo je dosti dežja. Količina grozdja je še kar velika, kakovost ni odlična, je pa dobra. Upamo, da bo vreme zdržalo in da ne bo več deževalo. Zadnje dne-| ve (povedano 18. t.m., op.p.) i namreč dežuje skoraj vsak drugi dan, kar nam prinaša i nemalo težav. Grozdje nam-I reč začenja gniti. Upamo, da borno imeli še sončno vreme. Črno grozdje bomo tako pu-i stili na trtah še 15-20 dni, kar
bo omogočilo boljšo strukturo vina za dobro staranje.
Kar znaš o vinogradništvu, si se naučil doma ali si obiskoval strokovne tečaje?
Večino sem se naučil doma, ko je bil oče še živ. V vinogradu sem namreč začel delati, ko sem bil še prav majhen. Kasneje sem se udeležil tudi nekaterih tečajev, kajti niso vsi stari načini pridelovanja grozdja in izdelovanja vina dobri. Vmes so prišle še sodobne pridelovalne tehnologije, glivice, encimi, načini čiščenja vin, drugačne vrste fermentacije, kontrola pravilne temperature...
Imaš posebne načrte za prihodnost, kakšne sanje?
Sanje? Te so se začele u-resničevati, ko smo leta 1991 začeli stekleničiti. Trenutno stekleničimo približno eno tretjino pridelanega vina. Vsako od zadnjih let širimo tudi naše tržišče, čeprav je to zaradi velike konkurence zelo težko. Trg iščemo tudi v sosednjih tujih državah, v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, pa tudi drugje.
Ti je to delo všeč? Zakaj?
Ne vem, zakaj mi je všeč. (Se zasmeje). Že od majhnega sem vedno rad delal med trtami. Že pri dveh, treh letih sem pravil: "Ko bom velik, bom kmet!" Delo je sicer zelo naporno. V zadnjih dneh, sredi trgatve, delam v kleti tudi od sedme ure zjutraj do treh, štirih ponoči. In vendar bi tega dela ne zamenjal z nobenim drugim!
SPOMIN NA ZASLUŽNEGA ŠTANDREŽCA
PRED 20 LETI JE UMRL STANDREŠKI ORGANIST IN ZBOROVODJA FRANC LUPIN
Pred 20 leti, 26. septembra 1978, so se v Štandrežu poslovili od Franca Lupina, ki je več kot 35 let orglal v domači cerkvi in vodil cerkveno in narodno petje. Rodil seje 3. avgusta 1893 v štandreški kmečki družini ob Tržaški cesti. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval slovensko kmetijsko šolo v Gorici. Rad bi nadaljeval študije, toda de-
lo na kmetiji mu tega ni dopustilo. Znanje, ki gaje pridobil . na kmetijski šoli, je uveljavljal na domači kmetiji. Bil je stalno na tekočem glede sodob-I rjih tehnik obdelovanja zemlje in gojenja povrtnin. Dal je j pobudo za ustanovitev kmečkega društva in mu nekaj let tudi predsedoval. Čeprav ga | je delo na kmetiji zelo zaposlovalo, je našel čas za kultur-
no delo. Posebno ga je veselila glasba. Obiskoval je glasbenika Emila Komela na Pla-cuti in se pri njem učil orgla-nja. Štandreški župnik Josip Kosovel mu je dvajsetletnemu 1.1913 zaupal orglanje in cerkveno petje. Vojna vihra ga je zanesla na rusko fronto, in ko seje spomladi 1919 vrnil domov, je takoj zbral skupino deklet in začel vaditi cerkveno in narodno petje. Ko je fašizem 1.1927 zatrl slovensko pesem, se Lupin tega ni ustrašil in nadaljeval s slovensko pesmijo predvsem v cerkvi, in to v vseh letih fašizma. Posebno seje veselil, ko so leta 1926 v štandreški cerkvi postavili nove mogočne orgle. Lupin je tudi uglasbil nekaj Marijinih pesmi in ročno razmnožil ogromno notnih zapisov. Da bi v dobi fašizma ohranil note, jih je skrival v čebelnjak. On in župnik Kosovel imata največ zaslug, da sta se v Štan-drežu v času fašizma ohranili slovenska beseda in pesem.
Po letu 1950 se je posvetil narodnemu petju in več let vodil zbor Oton Župančič. — DP
Zaradi preobilice aktualnih člankov bomo drugi del članka Doberdob in slovenski ;),Tge//objavili prihodnjič. Avtorju članka in bralcem se opravičujemo. / ured.
GORIŠKI POLŽKI, POZDRAVLJENI!
Kar priznajte, dragi mali gledalci, prepričani ste že bili, da so vas prireditelji Goriškega vrtiljaka potegnili za nos in da dodatne, brezplačne predstave, ki so vam jo obetali že lani, sploh ne bo! Pa ni bilo tako. Dočakali ste jo. Goriški vrtiljak vam je v ponedeljek, 21. t.m., v veliki dvorani KC Lojze Bratuž - ob 9.30 za šolarje z doberdobskega ravnateljstva, ob 10. 45 za tiste z goriškega - zaželel vso srečo v novi šolski dogodivščini s prijetno glasbeno predstavo Ingrid in Dieterja Schuberta Gusar Berto, ki jo je domiselno in rahločutno poetično ponudil Sten Vilar. Ž njo je opozoril, kako pomembno je prijateljstvo, kako lepo je deliti skrite želje, globoke občutke in drzne pustolovščine z iskrenim prijateljem.
Po tem živahnem uvodu v šolsko leto se boste pridno učili in 9. oktobra spet prišli v spremstvu učiteljic in učiteljev na vašo gledališko predstavo: Lutkovna skupina s Koroškega vam bo - v okviru Koroških dni na Primorskem -predstavila pravljico Bratje, škratje, tatje. Učiteljica Barbara Rustja bo tudi letos pobliže spremljala ta gledališka srečanja in se z vami pogovarjala o predstavah.
 ------ IK
OBVESTILA
VŽUPNIJSKIcerkvi v Štandrežu bo v petek, 25. t.m., ob 20. uri maša za organista in zborovodjo Franca Lupina ob 20-letnici smrti.
V SPODNJIH prostorih župnijskega doma v Štandrežu je odprta razstava fotografij, dokumentov in predmetov "Štandrež 1927-47". Ogled je možen do ponedeljka, 28. t.m., ob delavnikih od 20. do 22. ure, v nedeljo od 9. do 13. ure.
ŠIRŠI ODBORZveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal v četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 na sedežu v Kulturnem centru Lojze Bratuž.
ZlATAMAŠAvZgoniku. G. Anton Prinčič, župnik v Jamljah in Dolu ter nekdanji župnik v Zgoniku, bo obhajal ponovitev zlate maše v Zgoniku v nedeljo, 2 7. t.m., ob 10.30. K slovesnosti vabi župnijska skupnost.
ROŽF.NVENSKA PROSECIJA v Podgori bo v nedeljo, 4. oktobra. Ob -14.30 rožni venec v cerkvi, ob 15. uri procesija po vasi.
ŽUPNIJA SV. Andreja vabi na romanje k Materi Božji v Pes-chiero del Garda (Madonna del Frassino) in izlet v Mantovo v ponedeljek, 12. oktobra. Cena 70.000 lir. Pojasnila in vpisovanje: Ema Lupin, tel. 21361.
DRUŠTVO JADRO prireja pod pokroviteljstvom občine Ronke dva tečaja slovenskega jezika za odrasle, ki bosta potekala enkrat
tedensko na sedežu društva v Romjanu v večernih urah. Informativno srečanje bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva. Vpisovanje in pojasnila pri odbornikih društva ali v občinski knjižnici v Ronkah, tel. 0481 -477205.
GORIŠKI MPZ Lojze Bratuž obvešča, da so se pričele pevske vaje, ki bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž vsak ponedeljek ob 19.30.
DAROVI
ZA ZAVOD sv. Družine namesto cvetja na grob pokojne Drage Turus družina Štekar iz Šte-verjana 150.000 lir.
ZACERKEVvŠteverjanu: družini Del Negro in Bergnach namesto cvetja na grob pok. Iva-nu Terpinu 100.000; N.N. 50.000; N.N. 150.000; N.N. 50.000; N.N. 100.000; za oltarno mizo namesto cvetja pok. Mariji Maraž nekaj prijateljic 250.000; v dober namen N. N. 50.000; N.N. 50.000; N.N. 100.000; namesto cvetja pok. Karlini Karara Kranjc sestra in otroci 100.000 lir.
ZA CERKVENI pevski zborvŠte-verjanu: Klara Terpin vd. Škorjanc 100.000 lir.
Ostali darovi prihodnjič.
ČESTITKE
Bivši sošolci čestitajo Eleni Antoni in Luku Marassiju ob rojstvu prvorojenke PETRE.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN BIBLIOTECA STATALE ISONTINA
vabita na predstavitev romana
DOBERDOB
Prežihovega Voranca v italijanskem prevodu
v četrtek, 1. oktobra 1998, ob 18. uri v
dvorani Državne knjižnice v ulici Mameli 12 v Gorici.
Sodelovala bosta prevajalec prof. Ezio Martin in pisatelj Celso Macor.
I )ohcrcl6
/' 'D	Vljudno Vas vabimo
J PL)	na odprtje razstave
GALERIJA ANNAMARIE DUCATON
Slikarko bo predstavil prof. Joško Vetrih.
Katoliška knjigarna, Travnik 25, Gorica, petek, 2. oktobra 1998, ob 18. uri.
FILMSKI PROJEKT O PERSPEKTIVAH RAZVOJA DVEH GORIC
Arhitekti studiaTransbana-na architects iz Gradca v Avstriji so dobili državno štipendijo za nadaljevanje projekta Spremembazione, ki so ga v Novi Gorici pripravili v okviru urbanistične delavnice na temo skladnega planiranja dveh mest na meji. Skupina arhitektov je že mesec dni nastanjena v Gorici in v teh dneh končuje filmski projekt o možnih perspektivah razvoja Gorice in Nove Gorice. Filmski načrt je zanimiva sociološka študija, ki temelji na intervjujih z mladimi z obeh strani meje. Načrt se je končal 23. t.m. z igro badmintona
pred železniško postajo, kjer je vlogo mreže odigrala državna meja.
NA PLACUTI JE UMRL
RICCARDO LEGHISSA
V torek, 22. t.m., je bil pospremljen k večnemu počitku na goriško pokopališče Riccardo Leghissa. Pogrebna maša je bila v cerkvi na Pla-cuti, saj je bil pokojnik, ki jev to župnijo tudi spadal, na Pla-cuti dobro poznan. Nad petdeset let je tu imel mesnico, ki jo je z ženo upravljal do leta 1992, ko se je upokojil.
Bog naj mu bo plemenit plačnik za vse dobro, kar je v teh letih znal deliti z ljudmi, ki so vedno radi zahajali v njegovo trgovino.
11
ČETRTEK
24. SEPTEMBRA
1 998
Franc Lupin (drugi z desne spodaj), ob njem Emil Komel. Ob straneh Komelovi hčerki Pavlina (desno) in Helena (levo)
12
ČETRTEK 24. SEPTEMBRA 1 998
OB ZAČETKU POUKA V BENEČIJI
V ŠPETRSKEM ŠOLSKEM CENTRU TRETJINA ŠOLSKE POPULACIJE
KANALSKA DOLIČA
SLOVENCI PO SVETU
ERIKA JAZBAR
Mesec september velja za mesec razmišljanja o zamejski šolski stvarnosti, kajti glas iz slovenskih učilnic se pojavlja predvsem v tednih ob začetku novega šolskega leta, ko lahko beremo raznorazne statistike, primerjave, številke ter besede o tem, kako se stanje na naših šolah spreminja (včasih tudi na bolje), kako učinkuje demografski padec na našo jezikovno skupnost in koliko slovenskih otrok prestopi vsako leto v italijansko šolo.
Kakšno je stanje v slovenski Benečiji?
14. septembra je zaživel Dvojezični šolski center v Spe-tru. Po poletnem premoru je 81 osnovnošolčkov in 58 malčkov stopilo v novo šolsko leto, ki se že drugo leto začenja v parificirani šolski strukturi. Šolsko središče (osnovna šola in vrtec) ostaja sicer zasebna struktura, vendar parifikacija s strani državnih oblasti pomeni priznanje pravice do slovenskega izobraževanja v videmski pokrajini. Spomnimo nadalje, da je omenjena struktura edina te vrste med Slovenci, ki živijo na Videmskem, in da kot taka skrbi tudi za pouk slovenskega jezika v ti-panski šoli.
Slovenski dvojezični center v Špetru začenja tudi letošnje šolsko leto z višjim številom otrok, kar velja za vrtec (+7) in za osnovno šolo (+3). Dvojezični vrtec bo letos o-biskovalo 58 otrok, od kate-
rih je 24 vpisanih v prvi letnik, medtem ko bo v osnovno šolo stopilo 81 učencev, od katerih je 15 prvošolčkov.
Šolsko strukturo v Špetru tako obiskuje dejansko več kot tretjia šolske populacije v Nadiških dolinah. Zasluga za vsakoletne razveseljujoče številke nosi učno osebje, ki očitno ponuja beneškim staršem jamstvo resne in kvalitetne pedagoške ponudbe, nemajhno vlogo pa igrata pri teh podatkih tudi prebujanje in rast narodne zavesti pri beneških ljudeh, o kateri pišemo že nekaj časa.
Prvi dan pouka je bil v špe-trski občini vesel, kljub slabemu vremenu. Na pobudo občinske uprave so namreč priredili srečanje šolske populacije vseh stopenj (približno 400 otrok-dijakov italijanskega vrtca in osnovne šole, dvojezičnega centra, srednje šole in dveh licejev - pedagoškega in jezikovnega), staršev in učnega osebja v telovadnici srednje šole D. Alighieri v Špetru. Prisotnim je spregovoril župan Marinig, ki je podelil ravnateljem omenjenih šol tudi troje zastav - italijansko, evropsko in občinsko -, kajti novi zakonik določa, da morajo javne strukture ob državnih praznikih izobesiti italijansko zastavo. Ob njej bosta tako v Špetru viseli še "domača" in evropska, ki pomenita navezanost beneškega človeka na svoje korenine in na ideale združene Evrope.
RU !K E
SLOVENSKO KULTURNO SREDIŠČE PLANIKA iz Ukev prireja v sodelovanju z župnijo sv. Egidija in pod pokroviteljstvom občine Trbiž celovečerni koncert v soboto, 26, septembra, ob 20.30 v farni cerkvi v Žabnicah. Z izbranim sporedom iz klasičnega repertoarja nabožne glasbe za zbor in venčkom ljudskih pesmi bo nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič z ljubljanske univerze, ki ga vodi dirigent in tržaški rojak Stojan Kuret. Ker sodi APZ Tone Tomšič med najbolj kakovostne zbore v Sloveniji in Evropi, vabijo prireditelji, da se ljubitelji lepega petja tega izrednega glasbenega dogodka udeležijo v čim večjem številu.
MARIO GARIUP O OVČJI VASI
VALBRUNA
Sredi največjega turistično-počitniškega vrveža so prve dni avgusta v Ovčji vasi predstavili zadnjo knjigo ukovške-ga župnika Maria GariupaVa/-bruna (Appunti per la storia) s podnaslovom Persone e vicen-de di un paese delle Alpi Giulie occidentali. Čas za predstavitev je bil gotovo posrečeno izbran, saj bo ta knjiga dobrodošla ne samo domačinom, ki želijo spoznati zgodovino in kroniko svoje vasi, temveč tudi številnim letoviščarjem, ki poleti preživljajo počitnice v vasici pod Višem in Montažem.
To je že druga knjiga, ki jo Gariup posveča Ovčji vasi, saj je prva, Valbruna / Ovčja vas, izšla že leta 1986 in je edina doslej doživela tudi objavo v slovenskem prevodu. Od tedaj je Gariup krajem in proble-
matiki Kanalske doline posvetil še drugih osem knjig. Zelo odmevni sta bili predvsem knjigi o opcijah za tretji rajh ; in o dogajanju med drugo svetovno vojno.
Nova knjiga o Ovčji vasi, ki obsega 300 strani nekoliko večjega formata od prejšnjih, nikakor ni le razširjen ponatis prve, ki je sicer že zdavnaj razprodana. V njej bi moral biti ! zapisan moto: Raziskovanje se nadaljuje! Kajti za to v bi-! stvu gre. Od objave prve knjige dalje namreč Gariup pridno stika po raznih župnijskih in drugih zasebnih injav-i nih arhivih in je tako v teh letih odkril mnogo gradiva tudi o zgodovinski in krajepisni pro-; blematiki, ki jo ježe bil obdelal J in tudi objavil. Vestno delo se je tudi še drugače obrestovalo. Mnogi ljudje, ki so prejšnje Gariupove knjige brali, so mu sami prinesli novo gradivo, predvsem slikovno, ki bi drugače ostalo neizrabljeno v zasebnih arhivih in se morda zgubilo, gotovo pa ne bi postalo vsem dostopno. Tako so v zadnji knjigi vse slike prvič objavljene. V novi knjigi je sicer avtor uporabil del gradiva iz prve knjige, saj bi bilo popolnoma nesmiselno, da bi ga ne, razporedil pa gaje popolnoma na novo in dopolnil s podatki, ki jih je v zadnjem desetletju še odkril. Kronika dogodkov je razumljivo le dopolnjena s podatki, ki jih je med tem dobil v drugih župnijskih knjigah v Kanalski dolini. Popolnoma nova pa so nekatera poglavja, recimo o manipulaciji nomenklature ali o t.i. Personalstandu ali zapi-
RAFKO DOLHAR
sku o duhovnikih, ki so od leta 1819 službovali v župnijah Krške škofije. Popolnoma novo je tudi poglavje o poglavitnih alpinističnih dosežkih v Viševi skupini ter organizaciji Gorske reševalne službe in pa seznam ponesrečenih alpinistov na tem območju.
Širše zanimanje za knjigo bo gotovo vzbudila tudi nova Gariupova domislica. V knjigi je namreč objavil tudi nekaj krajših zapisov in pesmi, ki sojih razni obiskovalci posvetili Ovčji vasi od Kugyja dalje. Končno so v posebnih okvirčkih podani bistveni življenjepisi nekaterih za vas pomembnejših ljudi. Opazna je tudi preglednejša grafična podoba stavkov, odstavkov in strani. Razvidno je, da si je avtor, ki na svoj računalnik sam postavlja strani, pri sestavljanju dosedanjih desetih knjig pridobil veliko izkušenj.
V uvodni besedi avtor opozarja, da knjiga nima akademskih ambicij, temveč je sestavljena le iz stotin podatkov, ki naj bi bili koristni za zapis bodoče zgodovine Ovčje vasi in Kanalske doline. In vabi tiste, ki bi ugotovili netočnost ali nepopolnost kakega podatka, da ga ovržejo ali dopolnijo. Najbolj pomembna pa se mi zdi misel, ki jo je avtor vključil v predgovor. Knjiga, daje "o-pis razvoja nekega prebivalstva, ki ne da bi se tega sploh zavedalo, prehaja iz nekega načina'bivanja, govorjenja in mišljenja, v novega, povsem drugačnega od prejšnjega".
KOROŠKA
Ko zapustimo Trbiž, smo kar hitro v Št. Lenartu pri sedmih studencih, kjer se prične Rož. Na levi kraljuje po potresu iz leta 1348 razklana gora Dobrač, na katere južnih pobočjih je po pripovedovanju domačinov zasutih več vasi iz časa, ko se je gora razklala in je velik del kamnite gmote zdrsnil proti Zilji. V Št. Lenartu je vredna obiska le farna cerkev.
Naslednja točka, ki jo obiščemo, je Baško jezero pod karavanško Kepo. Ustavimo se pri kapelici na severni strani jezera v vasi Brdo / Eck. Pod nami mimo počiva čarobno jezero, ki vsako leto privablja tisoče turistov. Pobočje pod Kepo je pobudnica pesmi Gor čez jezero, gor čez gmajnico. Sestavil jo je župnik Treiber ob spominu na prodano domačo hišo med gozdovi in travniki tega pobočja. Zato žalostno u-gotavlja: Zdaj ni več moj ljubi, dragi dom.
Pot nas pelje naprej proti Št. Jakobu. Tik pred vasjo se ustavimo v Št. Petru, kjer vodijo slovenske Šolske sestre petletno Višjo šolo za gospodarske poklice, ki je državno priznana, in enoletno Gospo-
kjer sta bila doma mladoporo-čenča Zala in Mirko, ki naj bi jo Turki na njun poročni dan odpeljali vsužnost.
Naše potovanje nadaljujemo v smeri Borovlje. Ustavimo se v romarskem kraju Podgorje / Maria Elend ter tam obiščemo župnijsko romarsko j cerkev iz leta 1478, ki nas bo ! s svojim slogom, slikami in kipi ! gotovo navdušila.
Pri Podgorju pelje most čez ; Dravo v vasico Trebinja, kjer je bil rojen znani koroški skladatelj Pavel Kem jak. Hiša, kjer je kmetoval, še stoji in pred leti mu je slovenski oktet po-| stavil pred hišo spomenik Moj-cej - po tako imenovani pesmi.
Naslednji kraj, kjer se ustavimo, so Sveče. Tu se je rodil Andrej Einspieler, oče koroških Slovencev, rojen leta 1813. Bil je znan politik in velik narod-no-prosvetni delavec ter soustanovitelj Mohorjeve družbe v Celovcu leta 1851. V Svečah pa je več let živel in delal pri-' znani likovni umetnik France Gorše. Tam je tudi pokopan in naš pivi korak velja njegovemu grobu (na sliki desno), nato pa obiščemo njegov pre-' hodni dom z delavnico in po-
Janž kar hitro dospemo do dravskega mostu v vasi Ro-žentaura. Tu se na kratko ustavimo ter se spomnimo zadnje bitke med domobranci in partizani 10. maja leta 1945.
Potovanje po Rožu bomo zaključili v vasi Glinje, tri kilometre vzhodno od Borovelj. Na pokopališču najdemo dva množična grobova drug ob drugem. V prvem grobu leži trinajst partizanov, padlih v bitki za Borovlje 10. in 11. maja leta 1945. V drugem grobu počiva šestnajst oseb, med njimi verjetno večina slovenskih domobrancev in drugih beguncev iz Slovenije. Partizani so jih zajeli in jih v Otrovci pri Glinjah v noči na
13.	maj pobili. Med trupli je bilo trinajst moških in tri ženske. Ko stojimo sredi med o-bema groboma, pomolimo Očenaš za njihov pokoj in tako sprejmemo ta kraj kot kraj sprave.
S tem zaključimo potovanje po Rožu. Obogateni z novimi vtisi in spoznanji se vrnemo domov morda v želji, da ob drugi priložnosti obiščemo tudi Ziljo in Podjuno.
CT
JESENSKI SPREHOD PO ROŽU
Slovensko Koroško krasijo tri doline: Zilja, Rož in Podjuna. Lepe so in vredne enodnevnega sprehoda.
dinjsko šolo ter dvojezični otroški vrtec.
Na hribu nad Št. Jakobom opazimo župnijsko cerkev, do katere se lahko popeljemo z avtomobilom. Na pokopališču ob cerkvi velja naš prvi korak grobu pokojnega dr. Joža Basaja, nekdanjega predsednika Narodnega odbora za Slovenijo v letih 1944-1945. Na tem kraju počiva že 25 let. Po obisku groba se podamo v župnijsko cerkev in tam občudujemo slikarsko delo koroškega rojaka Valentina Omana. V preddvorju opazimo spominsko ploščo Antona Janežiča, nekdaj znanega kulturnega delavca med Slovenci na Koroškem. V Šf. Jakobu so bili doma tudi: pesnik Miha Andreaš,
Matija Ahacel - izdajatelj prve I slovenske pesmarice z notami - , potem Valentin Janežič, pobudnik ustanovitve posojilnice v Št. Jakobu, in župnik Matej Ražun, ustanovitelj šolskega zavoda v St. Petru.
Po obisku Št. Jakoba se lahko zapeljemo v bližnje Svatne,
' znano vasico iz turških časov,
membno vrtno galerijo z do-prsnimi liki znanih slovenskih kulturnih, političnih in verskih delavcev (na sliki levo Gorše-tov kip za Einspielerja). Skozi Bistrico v Rožu ter še danes pretežno slovensko župnijo St.
VOLITVE SO RAZPISANE ZA 22. NOVEMBER
KRAJEVNE VOLITVE BODO POMEMBEN POLITIČNI DOGODEK
MARJAN DROBEZ
Državni zbor je prejšnji teden na izredni seji najprej odločal o spremembah in dopolnitvah zakona o popotresni obnovi Posočja in o njegovem razvoju. Sprejeli so skoraj vse zahteve poslancevSDS in SKD ter tudi nekatere dopolnitve zakona, ki jih je predlagala vlada. Tako je zakon zdaj primernejši in bo nemara lahko zagotovil hitrejšo in bolj učinkovito odpravljanje posledic potresa. Zlasti pa naj bi vsem prizadetim do začetka zime zagotovili streho nad glavo. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je bil med razpravo, ki jo je neposredno prenašala državna televizija, sicer deležen ostrih kritik o-pozicijskih poslancev, češ da je glavni krivec za zamude in obotavljanja pri popotresni obnovi, vendar je na take trditve sproti odgovarjal, na nekatere dokaj prepričljivo. Zaradi tega si je tudi ohranil ministrski položaj in torej ne bo prisiljen odstopiti. Bolj zapletena pa je bila obravnava kritik ministrstva za šolstvo in šport, češ da se v njem dogajajo razne nepravilnosti in tudi materialna okoriščanja, za kar naj bi bil odgovoren oz. kriv minister v omenjenem resorju, Slavko Gaber. Svoje trditve so poslanci dokazovali z nepravilnostmi oz. goljufijami pri nameravani maturi nekega dijaka, ki za zrelostni izpit ni izpolnjeval pogojev, zanj pa je posredoval oče, ki je znan slovenski poslovnež in bogataš. Kaže, da je položaj ministra Slavka Gabra še zmeraj ogrožen in negotov, saj si poleg socialdemokratskih in krščan-skodemokratskih poslancev za njegovo odstavitev prizadeva tudi SLS, torej stranka, ki sicer deluje v vladi.
Največji odmev v Sloveniji pa je vzbudila odločitev predsednika parlamenta Janeza Podobnika, da bodo lokalne volitve v nedeljo, 22. novembra. Njegov sklep političnih strank sicer ni presenetil, saj se na volitve povečini pripravljajo že več mesecev. To bodo druge volitve, ki bodo potekale po novi slovenski ustavi. Pomembno je nadalje, da bodo sestavni del postopka pri ustanavljanju 46 novih občin. Postopki za volilna opravila so se pričeli v sredo, 23. septembra. Zadnji rok za vložitev kandidatur za nove župane in občinske svetnike je 28. oktober, torej 25 dni pred dnevom volitev. Na krajevnih volitvah v vseh 192 slovenskih občinah bo sodelovalo približno 16 tisoč kandidatov, ki bi radi postali župani ali občinski svetniki. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ki je tudi župan občine Cerkno, je izjavil, da za to mesto ne bo več kandidiral. Hkrati z volitvami županov in občinskih svetnikov bodo potekale voli-
tve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. V njih se bodo kandidati potegovali za okoli 6 tisoč prostih mest. Opravili pa bodo tudi volitve v občinske svete na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.
USTAVNO SODIŠČE ZAHTEVALO RAZDELITEV MESTNE OBČINE KOPER
Za presenečenje ob razpisu lokalnih volitev je poskrbelo ustavno sodišče Slovenije, ki je ugotovilo, da mestna občina Koper ni ustanovljena oz. njeno območje ni skladno z ustavo ter z zakonom o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij. Državnemu zboru je dalo leto dni časa, da mestno občino Koper oblikuje v skladu z ustavo oz. da iz nje izloči naselja, ki vanjo ne sodijo. Na teh območjih bi ustanovili nove občine.
Ustavni sodniki so mestni občini Koper, ki ima okoli 47 tisoč prebivalcev, že tretjič rekli ne. Volivci pa so se takšnemu stališču uprli na treh referendumih, na katerih je več kot 90% upravičencev zahtevalo ohranitev občine v sedanjem obsegu. Ustavnemu sodišču sta pobudo za razdelitev občine dala Državljanska
pobuda Slovenska Istra in njen predsednik, odvetnik Danijel Starman.
Odločitev ustavnega sodišča je povzročila silovite odmeve in polemike v Kopru. Slišati je bilo celo pozive k državljanski nepokorščini, pohodu na Ljubljano in k drugim oblikam protestov zoper sklep ustavnega sodišča. Funkcio-I narji ZLSD, torej stranke, ki ježe po tradiciji imela večino v lokalnih organih mestne občine Koper, so dajali tudi izjave, v katerih so menili, da odločitev ustavnega sodišča pomeni kršitev ustavnih in človekovih pravic ter svoboščin. Zagrozili so, da se bodo za zavarovanje svojih pravic obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Najbolj odločna je bila koprskažupa-nja Irena Fister, ki ji je sicer ZLSD odrekla podporo na pričakovanih volitvah 22. no-j vembra. Dejala je, "da odločitev ustavnega sodišča predstavlja dokaz, da gre v primeru razsojanja o ustavnosti mestne občine Koper za odločitev politične narave in ne za varstvo ustavnega reda. Očitno se nekdo posmehuje refe-1 rendumu, demokratični instituciji, s katero smo se že trikrat izrekli za to, da živimo v skupni občini. Ne morem ra-
zumeti, da tako visok sodni 1 zbor, kot je ustavno sodišče,
1	sprejme v obravnavo pobudo
1	tako imenovanega Državljanskega foruma Slovenske Istre, organizacije, ki sploh ni registrirana, ki nima članstva in za katero vsi dobro vemo, da
i	jo pooseblja en sam človek."
Ogorčenje in polemike, ki so po odločitvi ustavnega sodišča nastale v Kopru ter se bodo najbrž nadaljevale in še zaostrile, je poskušal umiriti Ciril Ribičič, poslanec ZLSD in strokovnjak za ustavno pravo. Dejal je, "daje ustavno sodišče sicer zelo pogumno poseglo z odločitvijo, da se mestna občina Koper razdeli na več območij oz. novih občin, pri čemer pa je treba vedeti, da je odločba ustavnega sodišča dokončna. Zaradi tega jo je treba spoštovati."
Odvetnik Daniel Starman, ki kandidira za novega sodnika ustavnega sodišča, je izrazil zadovoljstvo s sklepom u-stavnega sodišča, ob tem pa kritiziral volivce v Kopru, "ki jim nikoli niso postregli s podatki o tem, kaj sploh je lo-' kalna samouprava". Po njegovem predlogu bi Ankaran moral ostati v novi zmanjšani koprski občini, nove samostojne
i	občine pa naj bi bile Škofije, Dekani, Marezige, Gračišče in Šmarje.
Spričo odločitve ustavnega sodišča na območju Mestne občine Koper 22. novembra ne bo volitev.
TUDI V OBMEJNIH KRAJIH SLOVENIJE CENEJŠI BENCIN?
Podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik je v zadnjem času že nekajkrat napovedal, da bo vlada znižala cene bencina v obmejnih krajih z Italijo, s čimer naj bi na bencinske črpalke spet privabili italijanske kupce. Podrobnosti o omenjenem predvidenem ukrepu ni navedel. Medtem pa je Evropska komisija zavrnila pritožbo Slovenije, češ da nižje cene bencina v deželi Furlaniji-Julijski krajini pomenijo nelojalno konkurenco slovenskemu tržišču. O tem je v Vidmu spregovoril tudi evropski komisar Mario Monti, ki je dejal, da cene bencina v Furlaniji-Julijski krajini niso nižje od cen v Sloveniji in torej ne obstaja nelojalna konkurenca.
Medtem je evropska komisija uvedla protidampinški postopek, ki zadeva uvoz težke nerjaveče pločevine iz Slovenije. V obrazložitvi ukrepa je rečeno, da je evropska komisija 3. avgusta letos prejela pritožbo evropskega jeklarskega združenja (Eurofer), po kateri naj bi uvoz pločevine iz Slovenije in iz Južne Afrike temeljil na nizkih cenah oz. na dampinški praksi. S tem bi bila lahko industriji v državah EZ povzročena velika škoda.
V	okviru soočanj med Slovenijo in EZ, ki potekajo na nekaterih področjih, posredujemo izjavo ministra za evropske zadeve Igorja Bavčar-I ja, da bo Slovenija poskušala podaljšati rok za zaprtje brezcarinskih prodajaln v obmejnih krajih. To zadevo je v in-1 tervjuju, objavljenem v zadnji i številki slovenske turistične i revije Lipov list, obravnaval tu-i di Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem. Na vprašanje časnikarja, ali so v Bruslju res tako odločni v zahtevi, da mora Slovenija prostocarinske prodajalne zapreti v prihodnjem letu, in ali Slovenijo pri tem morda kdo izsiljuje, npr. Avstrija in Italija, je odgovoril: "Slovenija ne popušča pred kakr-I šnimikoli pritiski. Stališče vla-j de je, da bomo spoštovali datum 1. julij 1999, seveda če ne bo prišlo do drugačnega dogovora znotraj EZ. Tudi nekatere članice EU so proti zaprtju svojih brezcarinskih prodajaln. Če drugi ne bodo, tudi Slovenija teh prodajaln ne bo zapirala. Pri tem gre za pomembno vprašanje, saj je prodaja v brezcarinskih prodajalnah v Sloveniji lani znašala 130 milijonov dolarjev."
----------M.
LETNI KONCERT ZBORA ISKRA
LEPA PESEM Z BOVŠKEGA
Prijeten glas pevk Komornega zbora Iskra iz Bovške navdušuje poslušalce že peto leto. Neprestano, skupaj z ustanoviteljem in umetniškim vodjem Ambrožem Čopijem, usmerjajo svoje moči in dobro voljo k dvigu kvalitete. Zato so zaslužno visoko na lestvici ženskih pevskih zborov v Sloveniji. Od leta 1996 se tudi predstavljajo na prireditvah desetih najboljših primorskih zborov.
Letošnjo peto obletnico delovanja praznujejo z velikim zadovoljstvom nad doseženimi uspehi in z upravičenim optimističnim pogledom v prihodnost. Jubilej so obeležili z letnim koncertom, s katerim vsako leto predstavljajo, kar so se novega naučili. Prebivalci bovške občine so jim hvaležni, da s pesmijo ne le bogatijo in dvigajo lokalno kulturno raven, ampak jih tudi predstavljajo drugod po Sloveniji in v tujini.
V	prihodnosti načrtujejo tekmovanje na Naši pesmi 99 v Mariboru, katerega Zlata plaketa predstavlja vstopnico med najboljše evropske zbore. Potem je že dlje časa načrtovana turneja po Angliji. Zagotovo pa ne bodo manjkali na jubilejni 30. reviji Primorska poje in o-stalih krajevnih prireditvah, saj imajo svojo zvesto domačo publiko še posebno radi.
ANA MIHELIČ
SPOPAD MED GOLJATOM IN DAVIDOM
MILAN GREGORIČ
Že nekaj let buri duhove v Slovenski Istri razprava o-krog primerne inačice avtoceste (AC), ki bi upoštevala potrebe investitorja in hkrati obvarovala dragocen in edinstven prostor spodnje Rižanske doline pred nepotrebnim opustošenjem. Na vidiku je nov krog tega neenakopravnega, nedemokratičnega in nepoštenega spopada med Goljatom na eni strani (to je z denarjem "vodljivo" stroko in vsakršno politično močjo oboroženim investitorjem) ter Davidom na drugi, (to je peščico strokovno in materialno bosih ter politično povsem nevplivnih amaterskih funkcionarjev DS Dekani). Do prvega kroga spopada je prišlo, ko se je pred nekaj leti investitor pojavil v Dekanih z izrisano in s strani stroke in oblasti že povsem "pože-gnano" inačico avtoceste, ki bi, umeščena med železnico in magistralno cesto, lepo podolgem razrezala to, približno kilometer ozko, dolino na tri tanke rezine. V ljudeh, opremljenih zgoj z zdravo kmečko pametjo, se je prebudil čut upora ter so skoraj dobesedno pregnali investitorja iz dvorane in avtocesto iz (doline. Prizor se je ponovil čez kako leto, ko je investitor, spet v imenu stroke in višjih interesov (beri: denarja), poskušal na vsak način vsiliti odprto inačico trase po južnem pobočju tinjanskega hribovja in Kaštelirja. Sledili so dolgotrajni in mučni razgovori, iz katerih se je, v olajšanje nas vseh, rodil sporazum o daljšem tunelu mimo Dekanov. Vendar izgradnja avtoceste je začela požirati ogromno denarja . Na ljubljanskih obvoznicah so se prekoračitve predračunske vrednosti povzpele na 100%, na Trojanskem klancu pa kar na 150% in še čez. Opozicija v parlamentu je začela pritiskati, zahteva imenovanje posebne preiskovalne komisije in mnogi stolčki se majajo. Pritisk je bil, seveda, hitro prenesen navzdol in investitor je brez sramu in tehtne utemeljitve požrl svojo obljubo o dolgem tunelu. Skrit za "sklepom vlade" se sedaj skozi o-kno vrača v Dekane in Slovensko Istro z novim predlogom odprte variante, ki, čeprav opremljena z nekaj lepotnimi okraski (npr. krajši tunel za desni krak AC pod Kaštelirjem), ne more z ničimer prikriti, da gre za še bolj surov poseg v skoraj vse izredno ranljive sestavine tega prostora. Pozorno branje lokacijske dokumentacije namreč opozarja, da bodo negativni vplivi, v času obratovanja AC in še bolj v času njene izgradnje, pretežno “veliki" in
mestoma celo "prekomerni" in "neobvladljivi" in to v po-
I	gledu fizičnega posega v prostor, ambientalne in vidne kakovosti, turizma in rekreacije, kmetijstva, kulturne krajine, tal, vodnega režima, podnebja, varovalne in ekološke funkcije gozda, živega sveta v naravi idr. Očitno “brezzoba" stroka se je zadovoljila s tem, da je to povedala, zraven tega pa še vsevprek priporočala omilitvene ukrepe in na določenem mestu malce sramežljivo priznala, da bi bil pravi oziroma “veliki omilitve-ni ukrep potek avtoceste v dolgem predoru Dekani". Mimogrede pa so tako stroka kot tudi investitor prezrli neko “malenkostno" okolnost, ki pa jo prizadeto prebivalstvo neprestano poudarja kot bistveno, in sicer, da so Dekani s tem posegom vkleščeni j med železnico in magistralno cesto na eni strani ter bodočo AC na drugi in povrh vsega še stravmatizirani zaradi že desetletja trajajočih Iplasovih izpustov, o katerih škodljivosti danes nihče več ne dvomi.
Tako jim je z novoAC odvzet oziroma za zmeraj uničen edino preostali življenjski razvojni prostor ob vznožju tinjanskega gričevja in Kaštelirja. Prostor, ki je bivalno perspektiven in izredno privlačen tudi za širši Koper, saj kažejo trendi razvoja, da se bivalna naselja umikajo iz večjih industrijskih središč, kar bo jutri celotno območje od Luke navzgor do Bivja.
Vse to naj sedaj žrtvujemo na oltar nekaj milijard tolarjev (in politično omajanega položaja določenih struktur oblasti), in to regija, ki ustvarja toliko bencinskih tolarjev, da bi z njimi z lahkoto že davno sfmancirala ekološko povsem dostojno izvedbo cestnega omrežja na celotnem svojem teritoriju in zraven tega še prispevala razliko za mnogo bolj potratne odseke drugje.
Kdo in s kakšnimi argumenti si bo ob vsem tem še upal stopiti pred ljudi, ki niso samo izgubili vero v stroko, ampak so bili celo dobesedno politično izigrani. Je morda investitor v tem neenakem boju računal tudi na učinek izčrpavanja? Sodi mogoče k temu tudi odprtje razprave oziroma razgrnitev dokumentacije sredi najbolj vročega poletja? Je za reševanje nekaj milijard tolarjev res vse dovoljeno? Bo matična občina ob vsem tem res zgolj stala pasivno ob strani? Kako si lahko to dovolimo v času, ko je na splošno prevladalo spoznanje, da ne more biti višjih koristi, kot je zaščita človeka in njegovega bivalnega okolja?
BOJ ZA SPODNJO RIŽANSKO DOLINO
13
ČETRTEK 24. SEPTEMBR/ 1 998
SDGZ / GOSTINSKA SEKCIJA
OPRAVLJENA ZE POLOVICA TRGATVE
ITALIJANSKO PRAVO
14
ČETRTEK !4. SEPTEMBRA 1 998
EVRO: NAŠA NEZNANKA (3)
SEJA GOSTINCEV V NOVI SEZONI
OBETAVNA TRGATEV NA PRIMORSKEM
DRUŽINSKO PRAVO IN SODOBNI IZZIVI (2)
Pred dnevi se je prvič sestal v Križu novi odbor gostinske sekcije, ki je izšel iz nedavnega občnega zbora go-stincevSDGZ. Namen sestanka je bil opredeliti glavne postavke za bodoče delovanje sekcije v novem mandatnem obdobju. Gostinci so najprej počastili spomin pokojnega Neva Crobattija: bil je med najbolj vzornimi in razgledanimi predstavniki stroke in odbora.
Novi predsednik gostincev Niko Tenze je poročal o stikih s sorodnimi operaterji na slovenski strani in tudi z novim vodstvom Podjetja za turistično promocijo v Trstu.
Na dnevnem redu so nato bile informacije o dejavnostih v Sloveniji: udeležba na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in na tradicionalnem gostinsko-turističnem zboru Obrtne zbornice Slovenije, ki bo letos 21. in 22. oktobra v Rogaški Slatini, delovno srečanje s primorskimi gostinci v okviru OZS.
Druga pomembna točka je bila problematika novih obveznosti, ki jih vpeljuje odlok 155/97 glede higiene živil v javnih obratih, t.i. HACCP. SDGZ je že priredilo več srečanj na to temo, v najkrajšem času pa se bo aktiviralo za izpolnjevanje predvidenih
določb, ki so v breme gostincev, trgovcev, prevoznikov in drugih podjetnikov glede živil.
Razvilase je tudi zanimiva razprava o vlogi Združenja in doprinosu članov. Združenje lahko učinkovito odgovarja na potrebe članov le, če ti u-strezno posredujejo organizaciji probleme in pa možne rešitve in predloge.
Na koncu so še spregovorili o poklicnih tečajih za gostinsko stroko, ki jih ima na programu SDZPI. Tečaj za u-pravljanje gostinskega obrata, ki naj bi bil kakovostno profiliran, bi obiskovali v glavnem mladi družinski člani in sodelavci, ki prevzemajo vodilne odgovornosti. Zavod za poklicno izobraževanje je obvestil gostince, da je še nekaj prostih mest za prvi letnik tečaja za kuharje. Upoštevajoč pomanjkanje kuharjev in drugega strokovnega kadra v naših gostilnah, bi bil priporočljiv in zelo perspektiven obisk tečaja. Gostinska sekcija SDGZ poziva mlade brezposelne, ki imajo smisel za delo v kuhinji, naj se nemudoma vpišejo na kuharski tečaj, saj imajo stvarne možnosti za zaposlitev. Za informacije lahko kličejo na tajništvo SDGZ (040-362949) oz. SDZPI (040-566360) v Trstu.
V vseh vinogradniških oz. vinorodnih središčih v Sloveniji, tako tudi na Primorskem, je letošnji pridelek grozdja, že tretje leto zapored, obilen. Ob trgatvi v Vipavski dolini, na Krasu, v Goriških Brdih in Slovenski Istri ugotavljajo, da je kakovost pridelka dobra, ponekod celo nadpovprečna.
Po podatkih, ki jih je posredovala vinogradniška in vinarska izvedenka pri Kmetijskem zavodu v Novi Gorici Andreja Škvarč, naj bi pridelek grozdja na Primorskem letos znašal skupaj okoli 50 tisoč ton. Od tega bo grozdja rdečih sort približno 21 tisoč ton, tistega belih sort pa okoli 29 tisoč ton. Predelovalne vinske kleti na Dobrovem v Goriških Brdih, v Vipavi, Sežani in Kopru bodo kljub večjim količinam neprodanega vina, ki jih hranijo, odkupile in predelale ves pridelek grozdja, ki ga bodo ponudili vinogradniki. Mnogi med njimi, zlasti na Vipavskem in v Goriških Brdih, so se v zadnjih letih poskušali osamosvojiti, tako da so sami ali v skupinah predelovali grozdje in svoja vina stekleničili. Toda v razmerah in pogojih vinske krize se vračajo v velike predelovalne kleti, ki laže in uspešneje nastopajo na tržišču.
V slovenskih predelovalnih vinskih kleteh so spričo velikih zalog neprodanega vina letnika
1997, ki naj bi znašale okoli 40 milijonov litrov vina, odkupne cene grozdja znižali za približno 20%. V Goriških Brdih pa je Kmetijska zadruga odkupne cene lanskega pridelka, ki še niso bile izplačane, znižala celo za 40%. Grozdje letošnjega pridelka v vinski kleti na Dobrovem odkupujejo povprečno po 86 oz. 89 tolarjev za kg. Novi direktor tamkajšnje vinske kleti Silvan Peršolja je opozoril, da prihaja do velikih neskladij pri cenah. Klet na Dobrovem npr. prodaja vina po povprečni ceni 340 tolarjev za liter, v gostiščih in trgovinah pa vina prodajajo povprečno po 1.200 tolarjev za liter.
Vinsko krizo še poglablja obveznost Slovenije, da bo v okviru trgovinskega sporazuma z Makedonijo iz te države letos uvozila 22 milijonov litrov vin. Na makedonski strani ne sprejemajo slovenskih pred-logov^da bi izvozno kvoto znižali. Če bi Slovenija enostransko zavrnila uvoz te količine vina, bi kot protiukrep zmanjšala Makedonija uvoz živilskih in industrijskih izdelkov iz Slovenije. O razsežnostih sedanje vinske krize priča tudi neuradna vest, da se na nekaterih vinogradniških območjih v Sloveniji (ne na Primorskem) pojavljajo celo težnje, da grozdja letos sploh ne bodo potrgali. O-stalo naj bi torej na trtah, vlada pa naj bi prizadetim vinogradnikom izplačala odškodnino. ------------M.
DAMJAN HLEDE
Kot smo že zadnjič omenili, je družina, ki je osnovana na zakonski zvezi, predmet izrecne pravne obravnave in močne ustavnopravne zaščite. V tem našem sprehodu med normami in razsodbami, ki zadevajo družino kot predmet osebnostnih in premoženjskih pravic, pa se bomo najprej nekaj časa zaustavili ob družbenem pojavu, ki je nekako konkurenčen, alternativen družini, ki je osnovana na zakonski zvezi. Gre za izvenzakonske skupnosti, ki jih jev Italiji, po podatkih Ista-ta, več kot 55.000. Obravnavali jih bomo takoj na začetku, ker so predmet velike razdvojenosti v pravni doktrini in sodni praksi, kar je navsezadnje le odsev v družbi prisotne kulturne razdvojenosti. Poleg tega pa moramo upoštevati dejstvo, da zakonski predlogi, s katerimi skušajo nekatere parlamentarne skupine doseči izrecno okvirno pravno priznanje izvenzakonskih skupnosti, temeljijo na nekaterih stališčih, ki so s pravnega vidiki nevzdržni. Treba jih bo zato osvetliti v luči pojma pravno priznane družine kot skupnosti, ki temelji na zakonski zvezi.
Izvenzakonskih skupnosti namreč naša pravna ureditev ne priznava izrecno in globalno. V različnih zakonih najdemo le posamezne norme, ki
omenjajo v izvenzakonski skupnosti živeče posameznike in jim vtem oziru namenijo nekatere pravice zgolj premoženjske narave. To so le znamenja, po katerih razumemo, da gre za pojav, ki ga zakonodajalec v mnogih slučajih, zaradi njegove številčne obsežnosti, res ne more ignorirati. Če pa že sprejmemo nujnost zakonske ureditve izvenzakonskih skupnosti, se moramo najprej vprašati, za kakšno pravno priznanje naj v tem primeru gre in na podlagi kakšnih bistvenih značilnosti mora to priznanje biti v skladu z nujno diferenciranim pravnim varstvom družine, ki temelji na zakonski zvezi.
Vprašanja, ki se s pravnega vidika postavljajo z ozirom na izvenzakonske skupnosti, pa se vijejo med naslednjimi dilemami: ali so na podlagi obstoječe ustavnopravne ureditve izvenzakonske skupnosti sploh možne? Kakšen sistematski pravni pomen gre pripisati posameznim razpršenim normam, ki jih izrecno upoštevajo? Ali lahko nekatere norme civilnega zakonika, ki so namenjene zakoniti družini, veljajo tudi za izvenzakonske skupnosti? Kakšna naj bo navsezadnje njihova okvirna pravna ureditev, če že priznamo, da je res potrebna?
-----------DALJE
Kmetijstvo
NASA BANKA JE VSELEJ PREDSTAVI JALA OPORNC) TOČKC) ŽA Tl 'KAJŠNJE KMETE IN TUDI DANES IMA POSEBEN POSLUH ZA POTREBE KMETOVALCEV, KATERIM NUDI VRSTO STORITEV IN FINANČNIH PRIJEMOV ZA VODENJE DEJAVN( )STI
poslužujeta le 2% vseh podjetij. Zaradi svojih pomanjkljivosti tvegajo italijanska podjetja, da bodo na novem trgu poražena. Ravno tako počasni in oklevajoči so bančni zavodi, posebno na jugu Italije.
V	knjigovodstvu vsakega podjetja prehod z državne valute na evro ne bo prav neboleč in brez stroškov. V naslednjih dveh letih bodo podjetja imela možnost, da postopoma uvajajo novo valuto. Od 1. januarja 1999 bodo podjetja lahko izražala cene v obeh valutah. Temu primerno bodo morali prilagoditi svoje blagajne in računalnike, saj bodo morali vsaj delno voditi knjigovodstvo v obeh valutah. Če bo stranka hotela, ji bo moralo podjetje izdati račun v evrih, sama pa bo lahko plačala v državni valuti, če bo plačala v gotovini ali v evrih, če bo plačala s čekom, kreditno kartico, virmanskim prenosom ipd. Velika italijanska podjetja, ki velikodelajoz evropskimi podjetji, so že začela pripravljati nove računalniške sisteme, ki naj bi jim pri tem prehodu pomagali. Sicer pa italijanski izvedenci predvidevajo, da bo uvajanje evra prineslo podjetjem približno 60 tisoč milijard lir dodatnih stroškov. V ta znesek so vključili vrsto izdatkov, od novih blagajn, novih računalniških sistemov za vodenje knjigovodstva pa do formacije uslužbencev, novih promocijskih dejavnosti ipd.
—— DALJE / STRAN 15
MARA PETAROS
KAJ PA PODJETJA?
Z uvajanjem evra se bo razširilo tržišče. Podjetja ne bodo več delovala samo na državnem ozemlju, pač pa se bo območje njihovega delovanja razširilo na celotno Evropsko skupnost. To pomeni po eni strani, da bodo imela na razpolago veliko več potencialnih kupcev, ki se bodo odločali za nakup določenega proizvoda, po drugi strani pa pomeni, da se bodo morala podjeja soočati tudi na domačem trgu z veliko večjo konkurenco kot prej. Ti novi delovni pogoji pa predstavljajo za vsako podjetje velik izziv, uspešnost vsakega posameznega podjetja pa bo odvisna od njegove možnosti prilagajanja na novo stvarnost. Pri tako ostri konkurenci bodo morala podjetja spremeniti svoje strategije nastopanja, prilagoditi svoje proizvode evropskim standardom, ustvariti primerne distribucijske mreže in o-mrežje za pomoč kupcem. Seveda bodo pri vsem tem imeli prednost tisti proizvajalci, ki se bodo prvi prilagodili novi stvarnosti in ki bodo znali izkoristiti vse prednosti novega tržišča. To pomeni, da bodo morala prilagoditi svoje podjetje novim zahtevam, tako da bo postalo bolj učinko-
vito. Izvedenci menijo, da je prav ta problem, s katerim se bodo soočala italijanska podjetja, medtem ko bo problem knjigovodstva le obrobnega značaja.
Italijanski ekonomisti že opominjajo mala in srednja podjetja, banke in javno upravo, da se ne dovolj hitro pripravljajo na novo stvarnost in da so s temi pripravami dokaj v zamudi. Zaostanek v primerjavi z drugimi evropskimi državami je predvsem v pomanjkljivi informaciji in formaciji osebja, v skromnih storitvah, ki jih nudijo svojim strankam, in v majhnem pomenu, ki ga pripisujejo prehodu z ene valute na evro. Italijanska podjetja niso namreč še dojela pomena in možnosti, ki jim jih prinaša uvedba skupne valute, ter zaradi tega še vedno odlašajo s prilagajanjem svojih proizvodov na evropski standard. Po neki raziskavi, ki jo je naročil italijanski urad za mednarodne odnose (ICE), naj bi kar 50% italijanskih podjetij še vedno gledalo in čakalo, kaj jim bo prinesla prihodnost; za primerjavo z drugimi evropskimi državami lahko vzamemo Nemčijo, kjer se te "tehnike prilagajanja novi stvarnosti"
JADRANJE
25 LET KLUBA ČUPA
Za ljubitelje jadranja in pomorstva bo sobota, 26. t.m., slovesno obeležen dan. V Sesljanu bo namreč potekala proslava 25-letnice Jadralnega kluba Čupa.
AMATERSKI NOGOMET
START TUDI ZA NAŠE NOGOMETNE EKIPE
S 14. STRANI
KAJ PA PODJETJA?
Poleg večjih izdatkov pa predstavlja velik problem tudi predvideno zmanjšanje prihodkov. Predvsem drobnotr-govinska podjetja predvidevajo/ da se bodo v letu 2002 drastično zmanjšale porabe, kar bo odvisno od manjše nagnjenosti k nakupom potrošnikov. Jo pomeni, da bodo potrošniki kupovali manj samo zato, ker se jim bo zdela plača, Dražena v evrih manjša od plače, ki je izražena v lirah, v resnici pa bo kupna moč plače ostala vedno enaka.
S podobnimi težavami se ubadajo tudi posamezne občine, ki se bodo morale, kot vsa podjetja, tudi same prilagoditi novim pogojem dela. Javni uradi v Italiji bodo že od 1 • januarja 1999 pri svojem Poslovanju uporabljali obe valuti, vsaka posamezna stranka pa se bo lahko odločila za lire ali za evre, pa čeprav bodo vodili knjigovodstvo do leta 2002 samo v lirah. Javna uprava, predvsem zakladno ministrstvo, bo doživela velike spremembe: izšolati je treba psebje, ki bo za to skrbelo, izdelati primerne tiskovine in določiti menjalne tečaje med lirami in evri. Za italijanske razmere bo verjetno še najtežje primerno predelati obrazce za davčne prijave. Izvedenci so že sestavili program, po katerem naj bi bil prehod izveden. Najvidnejšo vlogo pa bodo pri tem procesu imeli pokrajinski uradi za evro, ki sojih ustanovili v vsaki pokrajini. Ti imajo prvenstveno nalogo, da informirajo prebivalce in da izšolajo javne uradnike, saj bodo novi delovni pogoji dokaj spremenjeni. Občine in celotna javna uprava bodo morale spremeniti knjigovodski sistem, da bodo lahko kos novim knjigovodskim zahtevam. Pri vseh težavah, ki jih srečujemo v podjetjih, pa naletimo vtem primeru šena togost javnih uradov, ki le s težavo sprejemajo novosti. Tudi v tem primeru beležimo največji zaostanek pri občinah in krajevnih upravah na jugu Italije, kjer občinske u-prave zvračajo vso krivdo za zaostanek prav na pokrajinske urade za evro.
V VIDMU 45. SEJEM SODOBNI DOM Od 26. septembra do 5. oktobra bo na sejmišču v Vidmu potekal 45. vsedržavni sejem Sodobni dom (Casa modema); To je pomembna sejemska pobuda, ki jo vsako leto obišče o-koli 150.000 ljudi, fakturira pa dve milijardi lir. Letos bo sodelovalo preko 500 razstavljalcev •z Italije in Avstrije, levji delež pa bosta imeli pohištvo in gradbeništvo. Stekle bodo tudi številne druge pobude, kot npr. posveti o pohištvenem trgu, zakonodaji, varnosti idr. Združenje obrtnikov bo imelo običajno srečanje in potekal bo pokrajinski občni zbor mladih podjetnikov. Poseben razstavni prostor Casa e design bo posvečen oblikovanju hišne notranjosti in pa prvi zgodovinski razstavi furlanskega polnjenega oz. podloženega pohištva.
Čupa je poleg Tržaškega pomorskega kluba Sirena e-den od dveh slovenskih pomorskih klubov na Tržaškem. Uradno je nastala 12. maja 1973 z imenom Slovenski pomorski klub, prvi predsednik pa je bil Niko Kosmi-na. Člani kluba so si izbrali in s prostovoljnim delom uredili sedež v Sesljanskem zalivu, leto zatem pa so stekli prvi jadralni tečaji (vodil jih je prof. Franko Drasič), obenem pa je začel klub prirejati društvene regate.
Tečaji so se izkazali za zelo uspešne. Vodili sojih nekateri znani slovenski jadralci (naj omenimo samo Dušana Puha, čigar ime je povezano s slovensko jadrnico Gaja Legend, večkratno zmagovalko Barcolane). Klubovsko "bro-dovje" se jez leti večalo in dopolnjevalo z novimi tipi jadrnic, leta 1982 pa so člani na izrednem občnem zboru sklenili preimenovanje Slovenskega pomorskega kluba v Jadralni klub Čupa. Leta 1985 je Nika Kosmino na predsedniškem mestu zamenjal Gorazd Vesel, leto kasneje pa je bilo društvo sprejeto v italijansko jadralno zvezo FIV. V obdobju Veselovega predsedovanja je prišlo do nastanka prve tekmovalne ekipe v razredu optimist, ki so jo sestavljali Mitja Bužan, Igor Marušič in Dani Toscano. Pri Čupi je ves čas sodelovalo več priznanih trenerjev in pomorščakov: poleg omenjenega Dušana Puha gre tu omeniti kapitana Bruna Volpija Lisjaka (avtorja knjige o slovenskem tržaškem pomorskem ribištvu), Damjano Kralj, Igorja Bogatca, v zadnjem desetletju pa npr. Davida Poljšaka, Maurizia Benčiča, Nika_ Ko-janca idr. Jadralni klub Čupa je v tem obdobju navezal tudi stike z italijanskim jadralnim klubom Pietas lulia, ki ima prav tako sedež v Sesljanskem zalivu. Stiki so se še okrepili potem, ko je leta 1989 postal predsednik JK Čupa Marino Košuta. V to obdobje spadajo večje manifestacije, kot npr. nočna regata Sesljan-Piran-Sesljan iz leta 1992, organizacija pokala Primavela leta 1996 ter Primavela in To-
polino maja letos (na sliki), predvsem pa zavidljivi rezultati zlasti Čupinih mladih jadralcev. Pri tem gre vsekakor omeniti Johano Križnič, ki je prav pred dobrima dvema tednoma postala vsedržavna mladinska prvakinja v razredu europa.
Slovesna proslava ob 25-letnici bo, kot že rečeno, v soboto, 26. t.m., z začetkom ob 16.30 na klubskem sedežu v Sesljanskem zalivu. Poleg slavnostnega govora, nastopa otroškega pevskega zbora udeležencev poletnih jadralnih tečajev, pozdrava župana
V nedeljo, 13. septembra, bi morala potekati po Soči vsakoletna Soška kajakaška regata, letos že 13. po vrsti. Zaradi obilice dežja, ki je neusmiljeno padal ves sobotni popoldan in je prenehal le pozno ponoči, je Soča tako močno narasla, da so bili organizatorji letošnjega mednarodnega kajakaškega spusta prisiljeni odpovedati prireditev. V takih razmerah bi se lahko po deroči vodi spustili le najbolj vešči kajakaši, vendar je narava prireditve taka, da se regat udeležujejo predvsem veslači-rekreativci, ki jim spust pomeni predvsem družabnost in prijateljsko srečanje med ljudmi z obeh strani državne meje. Ker so regate z leti postale množične obmejne prireditve z udeležbo, ki gre v stotine in so namenjene prav rekreativcem, menimo, da sta prireditelja, KK Šileč iz Gorice in KK Soške elektrarne iz Solkana, pravilno ocenila položaj in po dvanajstih letih uspešnih izvedb prvič odpovedala priljubljeni spust. Naj omenimo, da se je lanskega, osem kilometrov dolgega spusta, udeležilo 215 veslačev, kar je za to športnorekreacijsko zvrst prav rekorden dosežek. Že dan po odpadli prireditvi se je zbral pripravljalni odbor in odločil, da bo 13. regato spravil pod streho,
in podelitve priznanj zaslužnim članom bo na sporedu tudi splovitev in blagoslovitev nove čupe, značilnega čolna, ki so ga slovenski ribiči na Tržaškem uporabljali okoli tisoč let. Klub je ob 25-letnici i izdal tudi priložnostno bro-j šuro, ki jo je uredil Mitja Bu-, žan. Od ponedeljka, 28. t.m.,
| pa bo v prostorih TPK Sirena v Barkovljah na ogled razstava o slovenskem ribištvu na Tržaškem, ki jo je pripravil kapitan Bruno Volpi Lisjak in ki jo bosta skupaj postavila kluba Sirena in Čupa.
pa naj stane, kar stane! Padla je torej odločitev, da bo živo-pisana kolona plovil krenila proti Podgori v nedeljo, 27. septembra.
Ljubitelji kajakaštva naj se torej zberejo pri čolnarni Kajak kluba "Soške elektrarne" v Solkanu (pod jezom) ob 10. uri, nakar bo ob 11. uri sledil start.
Kot je že v navadi, bo cilj postavljen pri ločniškem mostu pri Podgori na južni strani Gorice. V Kulturnem domu A. Paglavec v Podgori bo soorganizator pobude, Kajakaško društvo Silec iz Gorice, pripravilo zaključno prireditev s podelitvijo pokalov in plaket skupinam z najmanj 7 udeleženci. Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko majico, poskrbljeno pa bo tudi za družabnost ob krožniku "paštašute" in kozarcu vina. Prijave sprejemata oba organizatorja, možni pa so tudi vpisi na samem startu, kjer bodo udeleženci prejeli poseben vpisni kartonček, ki jim bo po končani prireditvi služil za prepustnico za ponoven prehod državne meje na mejnem prehodu Solkan.
Na koncu pa še opozorilo organizatorja: vsi udeleženci regate vozijo na lastno odgovornost. Čolne morajo imeti nepotopljive, na sebi pa morajo nositi rešilne jopiče.
V nedeljo, 20. t.m., se je pri nas začelo prvenstvo promocijske lige in prve amaterske lige. Na prvenstvu nastopajo tudi slovenski klubi Primorje, Zarja/Gaja in Vesna, in sicer v promocijski ligi, ter še Sovodnje in Juventina v prvi amaterski ligi.
Izkupiček 1. kola za naše ekipe sicer ni navdušujoč, treba pa je povedati, da so se že na začetku morale pomeriti s solidnimi nasprotniki, tako da se ta lahko zadovoljivo oceni, zlasti kar se ti-
V nedeljo, 20. t.m., je v telovadnici Ervatti pri Briščikih Jadran Nuova Kreditna odigral zadnjo tekmo v svoji skupini za pokal ligašev. Jadranov-ci so premagali vodilno Faga-gno s 94:84, in to povsem zasluženo, saj nasprotna ekipa doslej še ni bila premagana.
Tekma je bila izenačena v bistvu do konca, ko so Jadra-
ODBOJKA
KEMIPLASU IZ KOPRA JE ŠEL POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Teden dni po moškem turnirju je potekal v nedeljo, 20. septembra, na Opčinah še ženski turnir za Pokal bazoviških žrtev. Nastopile so ekipe Sloge Nuova Kreditna, koprskega Kemiplasa, ki igra v slovenski prvi ligi, Hypo Bank iz Celovca in hrvaškega Kastava.
Pokal so v trajno last osvojile igralke koprskega Kemiplasa, ki so v finalu premagale Hypo Bank s 3:0. Slo-gašice so osvojile tretje mesto, saj so v malem finalu premagale ekipo Kastava prav tako s 3:0 in pri tem pokazale solidno igro.
i če tržaških ekip. Edino zmago v obeh ligah je doseglo proseško Primorje, ki je v promocijski ligi premagalo I Manzano zena proti nič. Os-i tali dve ekipi v isti ligi, in sicer J Zarja/Gaja in Vesna, sta ize-načili, v obeh primerih z izi-| dom ena proti ena, proti A-! quilei in Lucinicu.
V prvi amaterski ligi so Sovodnje izenačile s Trivi-gnanom z izidom 1:1, štan-dreška Juventina pa je izgubila proti Futuri z 2:0.
novci v končnici odločilno povedli zaradi prekrškov Fa-gagne. Le-ta je ostala v vod-| stvu skupine skupaj z videm-; sko ekipo APU, v naslednji fa-j zi pa se bo pomerila z Bear-som iz Mester. Jadran Nuova Kreditna je s šestimi točkami pristal na končnem četrtem mestu.
KOŠARKA
KOŠARKARSKI KLUB BOR PRIREJA MEMORIAL B. TAVČAR
Košarkarski klub Bor prireja tudi letos Memorial Boris Tavčar v spomin na preminulega člana. Turnir bo potekal na Stadionu 1. maja v Trstu v petek, 25., in soboto, 26. septembra, udeležile pa se ga bodo ekipe Bor Radenska, Arte Battistini iz Gorice, Livenza Viaggi iz Porcie in Dom Kmečka banka. Spored: v petek, 25. t.m., ob 19.45 Arte Battistini GO - Livenza Viaggi Porcia; ob 21.15 Bor Radenska - Dom Kmečka banka; v soboto, 26. t.m., ob 18.30 finale za 3.-4. mesto, ob 20.30 finale za 1.-2. mesto. Sledilo bo nagrajevanje.
KAJAK
PRIHODNJO NEDELJO BO 13. SOŠKA REGATA
VILI PRINČIČ
DOMAČA KOŠARKA
JADRAN ZAKLJUČIL POKALNA TEKMOVANJA
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
Sandi Rauber (levo) je dal trinajst točk (Foto Kroma)
15
ČETRTEK
24. SEPTEMBRA
1 998
KULTURNI CENTER
SEZONA
■
LOJZE BRATUŽ
KC Lojze Bratuž
Drevored 20. septembra 85, Gorica - tel. 0481/531 445 SCGV Emil Komel, 048 1/532 1 63
vvv
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Koncertna sezona 98/99
Nedelja, 4. oktobra 1998, ob 17. uri Dekliški pevski zbor
Carmina Slovenka
Karmina ŠILEČ, zborovodja Polifonija in ljudska pesem
Četrtek, 12. novembra 1998, ob 20.30 Chromas ansamble
Adriano MARTINOLLI, umetniški vodja Casella, Merku, Kogoj, Ramovš, Xenakis
Nedelja, 27. decembra 1998, ob 17. uri B. Smetana: Prodana nevesta
SNG Opera in balet Ljubljana
Četrtek, 28. januarja 1999, ob 20.30 Komorni zbor "Ipavska" in glasbeni atelje Emil Komel
Matjaž ŠČEK, dirigent
J. Brahms, Š. Mauri, S. Jericijo, I. Šček
Sreda, 3. marca 1999, ob 20.30
Komorni godalni orkester slovenske filharmonije
Andrej PETRAČ, umetniški vodja
RE. Bach, F. Mendelssohn, U. Krek, B. Britten
Četrtek, 18. marca 1999, ob 20.30 Glasba za klavirski trio
SijavušGADŽIJEV, klavir StephanCOLES, violina Mihai DANCILA, violončelo Haydn, Mozart, Brahms
Četrtek, 15. aprila 1999, ob 20.30 New Svving Quartet
I	SAVVTHE LIGHT Črnska duhovna pesem
Koncerti so v veliki dvorani KC Lojze Bratuž. Cena abonmaja: redni 100.000 lir; znižani 70.000 lir; študentje 60.000.
Goriški■ gorišKI Vrtiljak
Polžkov abonma v Gorici
Program Goriškega vrtiljaka
Polžkov abonma v Gorici
Ponedeljek, 21. septembral 998
ob 9.30 in 10.45
Kulturni center Lojze Bratuž
Gusar Berto
Schubert-Vilar
Zastonjska predstava v okviru lanske sezone. Gusar Berto dečku zaupa svojo največjo skrivnost. Skupaj se odpravita na morje, kjer bosta našla njun zaklad. Sporočilo: odrasli moramo otroke spoštovati in jim zaupati.
Ponedeljek, 12. oktobra 1998
ob 9.30 in 10.45
Kulturni center Lojze Bratuž
Bratje, Škratje, Tatje
F. Lainšček
LUTKOVNA SKUPINA BUBA S KOROŠKE
Sreda, 11. novembra 1998 ob 9.30 in 10.45 Kulturni dom
Palček
H.C. Andersen - M. Košuta
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
Petek, 4. decembra 1998 ob 9. uri in 10.45 Kulturni center Lojze Bratuž
Pepelka
MOJE GLEDALIŠČE - LJUBLJANA
Torek, 19. januarja 1999 ob 9.30 in 10.45 Kulturni dom
Razbojniki iz Kardemome
KULTURNO DRUŠTVO DESKLE ANHOVO
To je predstava o mladih glasbenikih, ki izgubijo inštrumente in postanejo razbojniki. Po vrsti zapletov se spet spomnijo na glasbo in igrajo.
Četrtek, 25. februarja 1999 9.30 in 10.45
Kulturni center Lojze Bratuž Tacamuca
S. Makarovič
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Petek, 19. marca 1999 ob 9.30 in 10.45 Kulturni dom
Pobegli robot
AMATERSKI MLADINSKI ODER NOVA GORICA
Abonma za mlade v Gorici m
Program Goriškega vrtiljaka
Abonma za mladino
(za 5. razrede osnovnih šol in nižjo srednjo šolo)
Sreda, 21. oktobra 1998 ob 10.30
Kulturni center Lojze Bratuž
Kralj v časopisu
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE IZ NOVE GORICE
Gledališka predstava
Petek, 13. novembra 1998 ob 10.30
Kulturni center Lojze Bratuž
Baletni utrinki
SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA IZ UUBUANE
Baletna predstava
Sreda, 20. januarja 1999 ob 10.30 Kulturni dom
Butalci
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA Gledališka predstava
Torek, 23. februarja 1999 ob 10.30
Kulturni center Lojze Bratuž
Al Capone Štrajh trio
KULTURNI DOM LJUBLJANA Z glasbo in besedo mladim poslušalcem predstavijo godalne instrumente, različne komorne zasedbe, pomen uglasitve, pomen tonskih nizov, različne glasbene oblike, poklice v glasbi in zaigrajo skladbe iz svojega železnega repertoarja.
Petek, 26. marca 1999 ob 10.30
Kulturni center Lojze Bratuž
Martin Krpan
MOJE GLEDALIŠČE IZ UUBUANE Gledališka predstava
Cena abonmaja je 35.000 lir (vključen prevoz); dijaki, ki imajo brata ali sestro na srednji ali osnovni šoli oz. vrtcu, plačajo za drugi abonma 15.000 lir; tretji član iste družine dobi abonma zastonj. Cena vstopnice znaša 8.000 lir.
▲▲▲
AAA