IZZIV ČASU, POGLED V PRIHODNOST
(Ne)učinkovitost naša vsakdanja
Koliko smo pri razreševanju življenjskih vprašanj naših občanov uiinkoviti in koliko ne. je resda nalc-ho vprašanje. ki lahko ponudi načclne odgovorc ali pa kaj hitro prav s lem pokažc na verižico tch ali onih problcmov. ki jim nismo kos Pa najsi gre v tem zapisu beseda o skdnjcm. saj se za načclnostjo skriva prej kot ne pritajeno zadovoljstvo in rajii polegnc za seboj tisto karje pozitivno. lislo kar nam jc vicč.
Čc sc ozremo po širšcm občinskem prostoru. lah-ko konkretnih (ne)učinkovitosti navcdcmo kar pre-cej. Pogled na štcvilnc irne gradnje ali bolje povcda-no naselja nikomur ne uidc. Pa vendar, kaj smo uspeli kljub številnim razgovorom, preštevilnim sc-jam, kopici zclo zavczujočih sklcpov. pa ludi mnogih povsem konkrctnih pobud za spremcmbo tozadevnc zakonodajc premakniti? Nii. ali bore malo. Pa nc gre za krivdo v občinskem piostoru. Problem jc širši in celovitejii. od inšpektijskih služb in neetastiinih zakonskih postopkov, dozatiskanja oči pred razrešc-vanjcm cksistenčnih bivalnih pogojev za delavcc kar smo prcccj prcd lcti zapisali v nck družbcni dogovor o minimainih standardih. ali tako nckako. Vsa ta »uspe.<nosf«. ki nas pomalcm te kar utruja. pa scvc-da išče novih posncmovakev. Iz problema nastaja probkmalika z vsemi krutimi in predvsem dragimi poslcdicami s katcrimi se ic sretujemo pri sprejema-nju zazidalnih nairtov. ki omogočajo legahzacijo tch naselij. z novo komunalno infrastrukturo katcrc cc-no je tezko zapisali celo z novimi dinarji.
Zakompliciranost naše organiziranosti - pred-vsem Ijubljanskc. ko smo del pristojnosti zadriali v občinah. šc več pa smo jih združili v mcstu in nas do tja nemalokrat vodijo zavite poti manj uspcincga dclegatskega odločanja - odseva domala na slehcr-nem koraku. Zdi sc banalno in morda tudi nerazum-ljivo, a žal tako je. da je biio moč skonj Itto dni stoječ tovorni avfo v KS Milan Česnik (na družbc-nem zemljišču) komajda odvleii po nekajtcdenskcm upornem iskanju pristojncga s stani občinskega izvrš-nega svcta. Krajani. ki živijo neposredno ob Dolenj-ski cesli so po ncvem koliko letih vcndarlc uspcli in (o z vsestramkim dokazovanjc zelo talostnih pu>dat-kov o promctnih nežgodah, upraviiili razlog za uvr-stitev prepotrebnih semaforjev in ureditev Dolcnjske ceste v programc za to in prihodnje leto. Tozadevno so sc izčrpali delegati pa tudi upravni organi. O lcm kako zvilc in prikrile so poti u slepe stczice, ki vodijo k odmotaranju Polikemoreg* klobčiča. naj-brž ni potrcbno poselvj naStcvatt. Le upornosli kra-janov in prcbujeni ekološki zavesli gre priznanje. da bo njihov klic k razmcram ob možni strpkovm asi-5'c'(>ci ni>l;;i7;il pot do iv<itvc. ki nc bo i' srmnotf) zanamam. Kako malo iivljenjskc so lahko rešitve nam zgovomo povc tudi huda kri v Solranjih Gori-cah. ko so s postavitvijo železniških zapornic rciili en problcm. nastal pa je nov z odmikom avtobusnc postajc. Phmerov neurcjenih cesta skorajda m moč reievati. a bi se. vsaj lako sc kasnejc izkažc. da bo z nckaj vcč posluha in prcdvsem koordinirano akcijo dalo marsikaj storiti. To so Briiani iz Polhograjskih dolomitov nazorno dokazali. Včasih se zdi že kar neverjcino koliko zapctljajev in hude krvi ler jezc sc sprosli ob telefonskih rprašanjih. ki so resda glede na materialnc ttiožnosli preccj omejena. a po drugi strani se da z razumno akcijo vendarle pričeli razre-ševati tudi tc.
Vcliko tcga bi lahko še zapisali. Odpotsem ekolo-ikih vpmšanj - ditjih odlagališč, prevaianje pepela, lastne nemarnosti - do ic vedno pnzapletenih upravnih poslopkor, ki zadevajo občana. ki iroii dragoccn dclovni čas tckajoi po Ijubljanskih uradih.
do zaprtih trgorin > popoldanskem času. pa še vedno nepreštetih in včasih nezasedenih dniibenih sla-ovanj, do zagat • primeslnvm in mestnem pro-metu...
Pa najbrže bi nam ob niznnju vscga zmanjkalo tudi v našem časopisu prcdragocenega prustora in ob takšnem naštevanju bi nenavsczadnje prizadeli tudi del naših žc tako načctih tivčnih končičev.
Razprava za danes in jutri
Potrebovali jih bomo in moramo jih za sicer nc prav nenaporne in tudi ne za ncmalo utrujajočc razprave, ki so pred nami in se jim nc bomo smcli izogniti. pa če bomo holeli ali ne. Cilj je samu edcn - preseii neuiinkovitost in doseči učinkovitont. Po izkušnjah vemo. dajc (a slogan zclo enostavcn a pol dolga in zavita. Pa saj se takinim potem odrekamo. ali ne? Saj tokrat mislimo zares in zagotovo mora biti tako!
Smo sredi kandidacijskih konferenc. tcmeljnih m obiinskih. In po rcpubliški bomo odšli na javoo glasovanje o kandidatih la člana predsedstvaSFRJ iz SRS. Prvi korak gledc na obstojeto usiavo in zako-nodajoje te tu. Ali ga bomo zmogli in s tem dokaza-li. da od bescd rcsda po korakih. vendarle vstopamo v neko novo demokratičncjšo. zrelcjio in bolj odprto družbo. Da. tudi o tcm bo tckla bcscda v tcm času. Kaj priiakujemo in kaj nam pomeni resnični plurali-zem, nas bo obogalil z novimi pogledi. smelejiim korakom vjutri, bomo presegli različnost pri doscga-nju skupncga cilja - učinkovitcjši in bogatejši druzbi svobodncjših misli in dejanj? Strpnosl. razum in znanje so lahko edino vodilo k temu. Pa k nzprari o osnutku slorenske ustave tudi. To nas tnora obre-meniti v tem smislu. da vsestransko razmislimo kale-rc so tiste poti v našem okolju, ki nas ovirajo in katere tisle. ki nas k cilju vodijo. Delegatski sistcm. način uveljavljannaj interesov. neposrednejšc odlo-čanjc. odstranjevanjc monopolov. ki se nemalokral skrivajo pod ncživljenjsko zakonodajo in dcbclim plaščcm nc vedno prave slrokovnosti in birokratizma pa tudi že tolikokrat obeleženimi centri moči (bch razpolaeanja z denarjem)... Le odprta, glasna, jas-na In predrsem odločoa razmišljanja r mtvarjalnimi pobudami in rešittami so zagotovilo za naprednejšo slovensko ustarnosl in driavnost.
Smo sposobni spremeniti način svojega dela?
V učinkovitost oziroma njeno zrcalno sliko neučin-kovitost pa mora biti preseicnn tudi v nas samih. V/f-j/o.si'fw7rjo in ;.'<v.<'i.r).Vrc.s;,vao p*;>cJi;r,jc <ia .se-slankih od delovne organizacije in krajevne skupno-s(i navzgor nas breznckih tehtnih zaključkov vseka-kor ne bodo odvrnili od naše čeprav v teh časih tc kar otopelc ravnodušnosli. Zavihati bo treba rokavc tudi v tcj smeri, spremcnhno načm našega dcla.
tzognimo se nepotrebnemu besedičenju. pavšal-nim »rekla kazala«. oborožimo se s pravimi informa-cijami. medse povabimo odgovornc tovariše in stro-kovnjake. ki nam bodo podali odgovore na vpraša-nja. ki nas žulijo.
In čeprav vedno nismo bili uspcšni, naj nas to ne navdaja z nezaupanjcm. slabo voljo in ravnodušnost-jo. le z voljo in optimizmom ter hotenjcm bomo zmožni postati učinkovitejii. pa čeprav morda nc takoj. jutri pa z večjo gotovostjo. To je naš izziv iasu, ki ga sicer ne podoiMjamo z nasmehom na Ucv. ampak s treznim poghdom v prihodnost.
PREDSUDSTVO OK SZDL UUBUANA VIČ-RUDNIK