Leto XI.
V.b.b.
Dunaj, dne 2. decembre 1931
Št 48

Naroča se pod naslovom: «Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. In gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno:	Din. 25‘—; celoletno: Din. lOO’—.
CK

Lalradski kmetje zahteva jo...
Kdo ima največ povoda za davčno stavko? Navadna ugotovitev, da ni denarja, naj zadostuje, da se odkloni plačevanje davkov. — Stranke kujejo kapital iz bede. — Zahteve moremo samo odobravati.
Kaj bo z Avstrijo?
Nacijonalna banka v stiski. — Pogajanja za Kreditni zavod.
Kaj bo z Avstrijo? O tem se danes splošno ugiba. Na železnici, v gostilni, v kavarni, povsod, kjer nanese pogovor na politiko, razmo-trivajo o tem vprašanju. Seveda vsak po svoje. Najrazličnejša in včasi dosti čudaška mnenja se slišijo ob takih prilikah. Vsak razume stvar po svoje in priporoča lastne nazore. Značilno pa je dejstvo, da je povsodi zavladalo skrajno nezaupanje v današnji položaj. Ljudstvo ne veruje več v obstoječi red in pričakuje velikih preobratov. Nekaj posebnega naj bi se zgodilo, nek temeljiti preobrat. To je razpoloženje, ki danes vlada med ljudstvom.
In istina je: Naš gospodarski položaj je nevzdržen. Ne moremo si misliti, da bi sedanje razmere trajale še daljšo dobo. Čutimo, kako nas duši neka težka bolezen, proti kateri je treba hitre pomoči.
Zakaj se je mreža naenkrat tako zadrgnila, da skoro ni izhoda? Prve početke bi bilo treba iskati daleč nazaj v preteklih letih. Že dolgo prej je moralo biti v našem gospodarskem u-stroju nekaj gnilega. In to je prišlo do izbruha ter nas zadelo z vso težo, ko je zagrmelo v Kreditnem zavodu. Kreditni zavod je bilo bančno velepodjetje, ki je nadziralo in obvladalo večino naših industrijskih podjetij. Nekega lepega dne pa so se znašli ravnatelji tega podjeta pri vladi in naznanili, da stojijo tik pred polomom. Izkazalo se je, da je ta vele-banka zlezla v ogromne dolgove. Navadno se v takem slučaju napove konkurz. Kar je premoženja, se spravi v denar in ta se razdeli sorazmerno med upnike; s tem je podjetje likvidirano. Takšno postopanje je grozilo tudi Kreditnemu zavodu. Toda kakšne bi bile posledice? Naše največje tovarne bi se zaprle, stroji bi obstali in naši največji rudniki bi počivali. S tem bi bilo celo narodno gospodarstvo najhujše prizadeto. Zato je posegla vmes država. Prevzela je jamstvo za dolgove, da je mogel zavod še nadalje obratovati in z njim vse industrije, ki so z njim v zvezi.
Toda država sama tudi nima denarja, čeravno je prevzela jamstvo za dolgove. Stvar izgleda približno tako, kakor če bi dolžnik, ki ga je posojilnica tirjala, pripeljal poroka, ki je sam čisto suh. Država more le obljubiti, da bo dolgove, ki jih je prevzela, plačala nekoč — v prihodnjosti. Kreditnemu zavodu pa je bilo treba preskrbeti takoj velikih vsot v gotovini. Priskočiti je morala na pomoč naša Nacijonalna banka. Ta je prevzela debele sklade menic Kreditnega zavoda in za nje izplačala velike vsote v gotovini. Za te menice sicer država jamči, Nacijonalna banka sama pa je prišla s tem v najhujše škripce. Ona izdaja denar in je tisti zavod, ki uravnava množino denarja, kar ga pride v promet. Nacijonalna banka tudi določa meje kreditov, ki jih dobivajo privatna podjetja, zakaj pri njej se končno stekajo menice in ona za nje izdaja denar.
S tem pa, da je morala prevzeti naenkrat toliko množino menic Kreditnega zavoda in za nje izdati gotov denar, se je v ogromni meri skrčil njen promet. Ni namreč misliti, da bi država te menice v kratkem času odplačala, zato so ti krediti za dolgo dobo vezani. S tem pa je prikrajšano naše narodno gospodarstvo. Nacijonalna banka namreč ne sme izdajati denarja preko gotove mere. Kar ga pride v promet. mora biti krit do 24 odstotkov z zlatom,
Časi solzelo resjii. Nezadovoljnost narašča povsooirr-sC'je polastilàTUdi že konservativnega kmeta. Je res velika beda med kmeti, vendar se zdi, da so napovedi davčnih stavk v veliki meri posledica brezvestnih hujskarij gotovih strank, ki hočejo kovati iz tega kapital zase. Vse priznava, da je slovenski kmet naj-siromašnejši na Koroškem, vendar je politično toliko zrel, da zna presoditi nevarnosti davčne stavke.
Kmet svojih proizvodov res ne more prodati in če jih že spravi v denar, niso kriti niti stroški proizvodnje. Pa je bilo včasi boljše, vendar tudi tedaj med kmeti ni bilo pravega zadovoljstva. In ne smemo misliti, da se godi kmetom v drugih državah boljše, pa vendar ni slišati ničesar o davčnih stavkah.
S protesti in zahtevami so začele tirolske občine. Sledili so kmetje v Molltalu, Gurktalu, Metnitztaiu in sedaj je prišla na vrsto Labud-ska dolina.
Zbrali so se v Wolfsbergu zastopniki 36 labudskih občin, ki so sprejeli naslednje zahteve:
Vlada mora takoj unreniti vse. da dobi kmet stalne cene za svoje produkte in možnost prodaje. Zakon o živinskem prometu se mora izvajati strogo in prepovedati uvoz plemenske živine in živine za pitanje.
Proglašamo, da smo plačil popolnoma nezmožni. Zato od današnjega dne (21. novembra 1931) naprej ne moremo več plačevati davkov in socijalnih dajatev. Iz istega razloga se mora podaljšati rok za odplačilo hipotekarnih dolgov in obresti, dokler se finančni položaj ne izpre-
oziroma s tujimi devizami. Če bi se Nacijonalna banka mogla iznebiti menic Kreditnega zavoda, bi bile te vsote zopet na razpolago drugim podjetnikom in s tem našemu celemu gospodarstvu. Tudi z devizami je treba sedaj skrbno varčevati, da je ona množina denarja, kar ga je bilo treba dati Kreditnemu zavodu, na razpolago, zadosti krit.
Iz teh razlogov se država trudi, da bi dosegla v inozemstvu večje posojilo in sicer za daljšo dobo. S tem posojilom bi se predvsem razbremenila Nacijonalna banka. Ta bi lahko dala na podlagi tega posojila več denarja v promet. Drugi problem, o katerem je treba premišljati, je ta, kaj naj se sploh zgodi z industrijo, ki je bila v zvezi s Kreditnim zavodom. To je dvoje sedaj najbolj perečih vprašanj.
Socialisti se bojijo vplivov iz inozemstva, vsled česar zagovarjajo mnenje, naj si sami pomagamo. Toda kako? Po njihovem mnenju naj bi država prevzela Kreditni zavod, uvedel naj bi se monopol na premog, bencin, sladkor, žito in sirovine. S tem bi se seveda zasebna podjetnost skoroda izključila; nastopila bi država kot edini veliki gospodar mesto dosedanjih posameznih podjetnikov. Država bi uravnavala proizvodnjo in določala cene. To je končno misel, ki jo v tej ali oni obliki danes i mnogi zagovarjajo. Smotreno naj bo narodno ; gospodarstvo uravnano in usmerjeno, da ne bo i vsak delal po svoji lastni glavi, kar se mu poljubi.
Toda jasno je, da se tako velik preobrat da izpeljati le v daljši dobi in le polagoma, nam je pa treba najhitrejše odpomoči. Ker sami ni-
meni. Eksekucije se morajo ustaviti za eno leto. Zaostanki javnih in socijalnih dajatev se ne smejo vknjižiti in tudi ne zvišati davki za življenje važnih potrebščin.
Bolniško zavarovanje je predrago in zakon naj se ukine. Če se bolniška blagajna do konca leta ne poceni, se odjavijo vsi posli pri bolniški blagajni in novi se ne prijavijo.
Zakon o jamstvu za Kreditni zavod se naj takoj razveljavi in da denar podeželskim kreditnim zavodom po 4 odstotke. Vsi, ki so zakrivili polom Kreditnega zavoda, se morajo kaznovati.
Obrestna mera za kmetijske kredite se mora znižati na 4 odstotke.
Doklade naj se pobirajo tudi od dohodninskega in pridobitninskega davka.
Najvišja plača uradništva pri javnih korporacijah, socijalnih zavodih in podjetjih, ki se podpirajo iz javnih sredstev, sme znašati 1000 šil. na mesec, najvišja penzija 500 šil.
Gledališčem in športnim društvom se morajo ustaviti vse podpore.
Znižati se morajo vsi davki in ukiniti davek na mošt.
Promet z živino naj vrši za vso Koroško samo deželni kulturni svet.
Združiti se morajo vsi kmečki zastopniki brez ozira na strankino pripadnost in tudi kme-tiško ljudstvo. Če se to ne zgodi, morajo kme-tiški poslanci odložiti svoje mandate.
Zastopniki teh občin odklanjajo vsako od-I govornost za morebitna nasilna dejanja kme-i tov. ako se ne ugodi tem zahtevam.
mamo zadostnih sredstev, je rešitve pričakovati le iz inozemstva.
Trenutno se pogajajo na Dunaju zostopniki inozemskih upnikov Kreditne banke z vlado, kako naj se ta zavod nanovo uredi. Mnogo se je govorilo o tem. da hoče vlada prodati celo podjetje tujim kapitalistom. Te vesti se dosedaj niso potrdile. Menda je tudi hud odpor od so-cijalistične strani. Zaenkrat so pogajanja omejena na vprašanje, kako naj se ustvari neko enotno vrhovno vodstvo brez političnih vpli-
Pri protinastih bolečinah, živčnih bolečinah in glavobolu, kakor pri nespečnosti učinkuje Togal hitro in zanesljivo. Togal-tablete raztopijo škodljive sestavine v krvi in povzročijo skorajšnje olajšanje in popolna ozdravljenje.
V	vseh lekarnah. Cena S 2,40.	5/7
vov. V to svrho namerava ustvariti odbor petih članov, ki naj bi začel nanovo gospodariti.
V	tem odboru bi bili inozemski upniki in zastop-
niki naše države sorazmerno zastopani. Vlada se seveda tudi trudi pritegniti inozemski denar in končno bi rada ugotovila in omejila one dolgove, za katere sama jamči. Danes je namreč položaj ta, da nihče ne ve, kako velika le pravzaprav ona vsota, za katero je prevzela država jamstvo.	'V
Glede inozemskega kredita, ki bi ga naša Nacijonalna banka tako nujno potrebovala, je položaj danes skoroda popolnoma nejasen. Najbogatejša država je Francija. V kleteh ' francoske banke ležijo ogromni zakladi zlata, i Svoj čas se je tudi že reklo, da dobimo iz Francije zaželjeno posojilo, toda ko je pred tedni
naša vlada prosila za izplačilo, se je to odklonilo. Denarja torej ni.
Gotovo je imela Francija do Rotove meje Rospodarske pomisleke. Kdor denar posodi, hoče iti varno pot. Zato se je zahtevalo, naj preje spravimo naš državni proračun v red.
Toda Rotovo iRrajo tudi politični vidiki veliko vIoro. BoRatstvo je velika sila in kdo je ne bi izrabil? Danes ima francosko zlato v politiki mogočen vpliv. Zato ne bomo dobili posojila brez političnih protiuslug. Cilj francoske politike je predvsem, preprečiti priključitev Avstrije k Nemčiji. Radi tega bi Francija gotovo pozdravila vsako zbližanje srednjeevropskih držav, ki bi obsegalo tudi Avstrijo. Ako bi bila Avstrija tesneje vezana z nasledstvenimi državami, bi gotovo manj upirala oči proti Berlinu. Tako upajo Francozi. Toda podonavska federacija, to je cilj v megli. Kako velika gospodarska nasprotstva je treba tukaj premagati. Nihče ne ve, kako rešiti vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi.
Če padejo carinske meje, bi bilo naše kmetijstvo težko prizadeto, agrarne države pa se zopet bojijo za svojo mlado industrijo, ki je po vojni polagoma zrastla pod skrbnim državnim pokrovitelstvom.
In nadalje: Kako naj kar čez noč premostimo vsa politična nasprotstva in vsaka tesnejša gospodarska zveza bi rodila tudi v politiki svoje posledice. Če padejo carinske meje, bi se razširili tudi politični vplivi preko dosedanjih meja. Danes pa so posebno v narodnem oziru duhovi še preveč razburjeni. Vlada še dosti nestrpnosti in le malo odkritosti.
Pri nas je predvsem misel zveze z Madžarsko našla odmeva na skrajni desnici, med monarhisti in legitimisti, ki bi pozdravljali povratek Habsburžanov. Toda ta namera ima preveč nasprotnikov predvsem med nemško inteligenco. Zato je menda neizvedljiva.
Mi smo mnenja, da danes za kakršnokoli rešitev srednjeevropskega vprašanja tla še niso pripravljena. Samo zunanji vplivi te naloge ne bodo zmogli. Takšna rešitev bi bila mogoča le, ako se v posameznih državah, ki bi prišle v poštev, popolnoma preobrne javno mnenje. Če se misel med ljudstvom samim ne bo udomačila, tudi pri diplomatski mizi ne bo izvedljiva. Šele prihodnjost bo pokazala, ali je misel srednjeevropske unije res pravilna, dali je takšna rešitev potrebna.
Zato menda za sedaj ni pričakovati posebnih izprememb, nič velikopoteznih preobratov. Ko bo sila velika, ko nam bo tekla voda v grlo, bomo menda dobili tudi potrebno podporo. Tako se bo životarilo še nekaj časa naprej. Danes je ves svet v nekakšni revoluciji. Dosedanji svetovni red se maje in tukaj bodočnost brezdvomno obeta velikih preobratov. Vendar pa mislimo, da odločitev ne bo padla v Avstriji, ampak drugod, kjer bodo močnejše sile trčile skupaj na odločilni boj.
Iz proračunske razprave. V finančnem in proračunskem odboru je dr. Deutsch govoril o avstrijski vojski. Povedal je, da sedanji vojni minister Vaugoin vzdržuje v zvezni vojski še vedno močan konjeniški oddelek, četudi so strokovnjaki konjenico označili kot popolnoma nepotrebno. Minister tudi razdeljuje darila častnikom, in sicer je od leta 1924/25 dalje razdal častnikom že 500 konj. Vrednost podarjenih konj ceni dr. Deutsch na 600 do 700.000 S. Tako radodarna ni bila niti stara monarhija. Dr. Deutsch je nadalje sporočil, da je v zvezni vojski še vedno 49 častnikov v činu generala, 190 častnikov v činu polkovnika in 150 častnikov v činu podpolkovnika ali majorja. Na vsake štiri vojake pride po en višji častnik. Če pa gre za kako delo, morajo poklicati na pomoč vpokojence, ki jih seveda dobro nagrade.
Heimwehr hoče vladati. Na skupščini Heimvvehra na Dunaju je govoril knez Starhemberg, da je Heimwehr izgubil vsako zaupanje do današnjih voditeljev Avstrije in da je zato sklenil, da sam ustvari nov položaj. Heimwehr stoji na stališču, da se sedanji sistem mora izpremeniti na revolucijonaren način. Starhemberg razume dogodke od 13. septembra, ko so se štajerski tovariši odločili za akcijo, in se samo čudi, kako se more temu nasprotovati. On ne vidi razlike med nezadovoljneži v letu 1931. in med onimi v letu 1918.
Radi tega misli, da je dolžnost vsakega člana Heimwehra biti pripravljen, ker bo v najkrajšem času vsakdo od njih pozvan, da izvrši svojo dolžnost. — Če državne oblasti k temu ničesar ne rečejo, zakaj naj bi govorili mi.
Graški živinski trg. Pitani voli 0.88—1.32, biki 0.70—1.11, krave 0.65—0.95, telice 0.80— 1.16, klobasarice 0.42—0.63 S za kg žive teže. Cene so pri boljši kakovosti nekoliko poskočile. — Kar se tiče dunajskega trga, so cene poskočile za 10 do 15 g pri kilogramu. Bil je pretekli teden prvi tržni dan na podlagi novega zakona o živinskem prometu. Prignalo se je 225 komadov živine nanj ter je bilo posebno povpraševanje po boljšem blagu. Bati se je. da bo prišlo na Dunaj premalo prvovrstnega blaga. Cene so bile sledeče: voli 1.00—1.90, biki .0.85—1.28, krave 0.85—1.20, drobnica 0.50—0.83 S za kg žive teže. Cene bodo vsekakor še poskočile.
Starhemberg obsojen. V Linzu se je vršila razprava proti knezu Starhembergu, ki ga je tožil minister dr. Schober radi žaljenja časti. Starhemberg je namreč na več shodih nazval dr. Schobra „Johannes der Tauscher“, „Lump“, „Gauner“. Starhemberg, zvezni vodja Heimatschutza, je bil spoznan krivim in obsojen na 200 S globe ali 4 dni zapora. Sodišče opira sodbo na dejstvo, da so to klevete, pri katerih ni dopuščen dokaz resnice. Kot obte-ževalna okoliščina je prišla v poštev ponovna žalitev, kot olajševalna pa priznanje, razburjenje v politični borbi, toženčevo dosedanje dobro vedenje in ker dr. Schober ni pristajal na strogi obsodbi.
Načrti narodnih socijalistov v Nemčiji.
Pri nas se najdejo še vedno ljudje, ki odobravajo narodnosocijalistična kričaška gesla in se jim pridružujejo javno ali pa na tihem. Na-rodno-socijalistična stranka stremi za prevzemom državne oblasti v obliki diktature. Diktatura znači nasilje in je za nas republikance nekaj odvratnega. Kako dobro bi se godilo prebivalstvupod narodno-socijalistično diktaturo, kaže dokument, ki je prišel slučajno v roke policiji v Frankfurtu. Narodni socijalisti bi v slučaju, da dobijo v r9ke državno oblast, izdali naslednjo naredbo; Ukloniti se je treba takoj vsem ukazom udarnih oddelkov. Za neubogljivost je določena smrtna kazen. V teku 24 ur je oddati vse orožje. Kdor tega ne stori, se takoj ustreli. Vsak javni uradnik, nameščenec ali delavec mora takoj nastopiti službo ali pa se kaznuje s smrtjo. Vsa živila se morajo oddati zastonj in se bodo oddajala potem samo na karte. Kdor tega ne stori, se mu odvzame njegovo premoženje, se kaznuje ali celo usmrti. Vsak Nemec od 16. leta naprej ]e vojni obve-zanec. Kdor se temu ne pokori, ne dobi živil. Zasebno imetje se načelno odpravi. Državne oblasti so potrdile, da ta dokument ni ponarejen. Izdelal ga je baje sodnijski asesor, ki pa je v zadnjem času neznamo kam izginil. Državno pravdništvo je odredilo hišne preiskave pri narodnih socijalistih v Hessenu. V Hessenu so pripravljali puč, ki bi se naj razširil po vsej državi. Hitler odklanja odgovornost za to listino in pravi, da se gre za delo posameznega človeka. — To so lepi izgledi za prebivalstvo. Narodno-socijalistično gibanje je še mlado in še ni doživelo porazov, zato na tudi drvi v Nemčiji vse tja. Ko pa bodo doživeli enkrat večje poraze, se bodo Nemcem šele odprle oči. Da bi se zgodilo to brez prelivanja krvi!
Nemške reparacije. Uspeh razgovorov med Francijo in Nemčijo je bil ta, da je poslala Nemčija Banki za mednarodna plačila spomenico, v kateri naglaša, da je nemško gospodarstvo pred polomom, da je nemško gosnodar-stvo kot celota insolventno (nezmožno plačila), da Nemčija ne more več plačevati anuitet (redno letno odplačilo) po Youngovem načrtu itd. Končno želi vlada, da bi mednarodna komisija ugotovila, kakšni so sedanji zasebni dolgovi in ali lahko plača reparacije Banka za mednarodna plačila je takoj nato sklicala poseben odbor, ki se bo bavil z nemško spomenico. Odbor se sestane te dni. Obenem so nemške banke stopile v stik z inozemskimi upniki kratkoročnih kreditov, ki zapadejo februaria. Nemške banke so upnikom predlagale takojšnji sestanek, na katerem naj bi se rešPo vprašanje nemških dolgov. Časopisi pozdravljajo nemški • predlog in menijo, da bo pospešil rešitev te-
meljnih problemov za gospodarski preporod sveta.
Nemški gospodarski sosvet je po tritedenskih posvetovanjih dokončal svoje delo. Ugotovil je, da se mora nemško gospodarsko življenje prilagoditi velikemu padcu cen, ki so padle pretekle tedne na vseh svetovnih trgih. Nemški narod ne more še nadalje prenašati velikih bremen, ki jih predstavljajo zanj repa-racijske dejatve in državni dolgovi. Zato bo treba najprej urediti reparacijsko vprašanje in najti novo rešitev zunanjih kreditov. Cene in plače morajo biti v medsebojnem skladu in jih je treba splošno znižati. Določitev cen je treba urediti v sporazumu z merodajnimi činitelji. Agrarna produkcija v Nemčiji mora najti državno zaščito, ker so cene poljedelskih pridelkov sorazmerno nižje kakor cene ostalega blaga. Tudi bremena kreditov in njihovih obresti je treba znižati. Javna podjetja bodo morala prav tako znižati cene. To velja predvsem za transport in pošto. Stanovanjsko vprašanje se mora rešiti z znižanjem stanarine, da bodo v skladu z znižanimi plačami. Treba je tokaj pričeti z reorganizacijo poljedelske produkcije. — Iz tega se sklepa, da bo vlada izdala novo zasilno naredbo, s katero se ne bodo zmanjšale samo mezde in plače za 10 odstotkov, temveč tudi znižali prejemki državnih uradnikov za 10 do 20 odstotkov. Med socijalnimi demokrati ta namera ni našla dobrega odziva, četudi stoji vlada na stališču, da se morajo z znižanjem plač znižiti tudi cene.
Grški ministrski predsednik o zunanji politiki. V zadnjem času je bilo v Atenah zelo živahno. Poleg demonstracij za vrnitev otoka Ciper so se vrstili obiski zastopnikov zunanjih držav pri ministrih. Vsi so hoteli vedeti, kakšne načrte ima v zunanji politiki vlada. Tako je bil Venizelos prisiljen, da je pojasnil svojo zunanjo politiko v parlamentu. Pravijo, da je Venizelos eden najzmožnejših politikov. V svojem govoru se je dotaknil tudi vprašanja otoka Dodekaneza, ki je v italijanskih rokah. Venizelos misli, da bo Italija prostovoljno vrnila Grčiji nekatere otoke in si obdržala samo one, ki so za njo posebno važni. V to pa je potrebno, da postanejo prijateljski stiki med obema državama jako prisrčni, da bo Italija nekega dne smatrala tako plemenito gesto prijateljskemu grškemu narodu za svojo moralno korist. Enako misli, da bo s Ciprom, ki je pod angleško nadoblastjo. Zato je Angležom pihal na srce in izjavil, da se Grčija dobro zaveda, da se Anglija nahaja na najvišji stopnji civilizacije. Dobro poznajo Grki plemenitost angleške duše. Zato morajo prebivalci tega otoka in vsega Dodekaneza razumeti, da grška vlada ne more dopustiti, da bi se na njenem ozemlju organiziral kakršenkoli odpor proti redu in miru na teh otokih. Mi moramo grškim prebivalcem Cipra in vsega Dodekaneza izjaviti, da pač nihče ne bo mogel in ne more omajati ali preprečiti zasedbe teh otokov, dokler bosta Anglija in Italija mnenja, da je zasedba teh otokov v njunem nujnem nacijonalnem interesu. Grčija iskreno želi neizpremenjeno prijateljstvo z Anglijo in Ita'ijo. Prijateljstvo z obema državama naj bo trajno in neizpremenljivo. Obenem je Venizelos obvestil parlament o sporazumu med grško in bolgarsko vlado. Ta sporazum se nanaša na vojnoodškodninska plačila v zvezi s Hoovrovim moratorijem. Temu sporazumu bo v kratkem sledil širši sporazum o drugih spornih vprašanjih in pakt prijateljstva med Grčijo in Bolgarsko.
DOMAČE NOVICE
Nadškof dr. Fr. Sedej mrtev. V soboto, dne 28. novembra 1931. je v Gorici preminul bivši goriški nadškof dr. Frančišek Sedej. Rodil se je v Cerknem 1. 1854, bil posvečen v duhovnika I. 1877. in postal 1. 1906 goriški nadškof. Jugoslovanska manjšina v Italiji je izgubila z njim svojega zadnjega zaščitnika. Že par tednov po njegovi prisiljeni ostavki je zavel drug duh v škofiji, preganjanje jugoslovanskih vernikov. Naj počiva v miru!
Kar ne ve vsak! Dozdaj se je zdelo, da ni mogoče napraviti bolečine lajšajočega sredstva, ki takoj učinkuje in ima trajne uspehe. Po obsežnih študijah na farrrakologičnrm področju in temeljitih poizkusih na mnog'.h bolnikih se je vendar posrečilo, da se je s To-
galom pripravilo sredstvo, ki je poleg gotovega in trojnega učinka ebsolutno neškodljivo. Togal-tablete so se pri revmatičnih in protinastih bolečinah, glavobolu in ozeblinah izvrstno obnesle.
Sele. (Divjaštvo.) Bum-cin drin, bum-cin drin, bum-cin drin. Kakšne vrste muzika pa je to, vprašate. Odgovoriti vam morejo vaščani selske vasi, ker so to muziko slišali v torek 24. nov. ob pol petih zjutraj. Uprizoril je to čudno muziko „natakar“ nekdaj tako izborne in glasovite Mažejeve gostilne, Ferdinand Sluga, ki je pred nekaj leti pustil na Kranjskem dom in ženo, se kot prodajalec nogavic priklatil čez mejo in imel pri Mažeju udobno brezskrbno življenje. Pa če se človeku le predobro godi, se rad prevzame. Tako tudi Sluga ni maral več biti sluga, ampak gospod in se je že javno hvalil, da bo dobil od Mažeja posestvo in gostilno. Politično je bil komunističnega mišljenja. Kot takega se je izkazal kot skurtovc na ženitovanju pri Gregcu v pondeljek zvečer in po noči. Delil je: imel je denarja dosti (njegov gospodar pa je suh kot poper in leze v dolgove) in je dajal za pijačo, da je bilo veselje, pa tudi sam je pridno močil grlo. Ko pa je prišel proti jutru domov, mu je padlo v glavo, da mora komunist tudi pobijati. In začel je kar doma. Zaporedoma je s kolom pobijal okna. Za vsakim udarcem so zažven-ketale razbite šipe. Gospodar je v strahu zbežal iz hiše in hitel klicat na pomoč trgovca Justa, ki stanuje v občinski hiši. Na vprašanje Justovo: „ka je?“ je zaklical Mažej: „komu-nisti!“ O kako se čudno suče svet! Komunist kliče druge na pomoč zoper komunista, ki ga je sam vzgojil! Med tem je Sluga prav junaško udrihal po: oknih in tako nadaljeval s čudno muziko. Okolniški stanovalci so vstajali presenečeni iz spanja. Ko je bil gotov s pobijanjem spodnjih Mažejevih vrat, oken in kuhinjske posode, je hotel nadaljevati delo na drugih hišah, najprej na župnišču. Že je udrihal po drugem oknu župnijske pisarne, tedaj prihiti od doma g. župan Ferdo Bristovnik in ga opomni, naj miruje. Sluga zažene z žaljivimi psovkami proti njemu svoj kol, a župan se mu spretno umakne in zagrabi napadalca. V tem prihiti tudi g. Just in oba ukrotita divjaka. Škoda znaša okoli 200 S. Čez par ur je marširal Sluga s kolem pod pazduho v spremstvu orožnika v boroveljski zapor. Pred odhodom je pa še obljubil županu in Justu maščevanje. V svoji divji jezi je res vsega zmožen. Zanimivo je, da je to že drugi slučaj. Prednik Slugov je bil neki jugoslovanski vojaški dezerter, ki je enako kot ta nobel živel pri Mažeju, postal oblasten in je nekoč hotel nekaj fantov pobiti z mesarsko sekiro. Nato je bil kaznovan in poslan čez mejo. Sele ne žalujejo ne za prvim ne za drugim.
Obrije pri Galiciji. (Blagoslavljanje nove kapelice ) V nedeljo, dne 8. novembra je bila v Obrijah blagoslovljena krasna nova kapelica, ki je gotovo najlepša in tudi največja v celi Podjunski dolini. Kapelico je pustil postaviti rajni „amerikanski stric11 v zahvalo za srečno vrnitev iz daljne Amerike. Ta dan je bila ravno tudi obletnica njegove smrti. V svojem testamentu je namreč volil stric 2000 S za zidavo kapelice, katera vsota pa sedaj ni zadostovala več. Na dan blagoslavljanja je bila kapelica od obriških deklet okusno ovenčana. Pokanje topičev je pozdravljalo vernike, ki so prihiteli od blizu in daleč v tako velikem številu, kakršnega vas še ni doživela. Kapelico je blagoslovil domači č. župnik ob asistenci č. župnika Nagla iz Kort. V slavnostni pridigi je č. župnik povdarjal pomen kapelic in križev ob potih in cestah. Ko se drugod taka znamenja podirajo, se je tukaj v Obrijah sezidala kapelica, ki bo stala, dokler bo tukaj živel veren slovenski rod. Kapelica naj bo znamenje verskega prepričanja tukajšnjega ljudstva, ki še visoko časti vero svojih očetov in pradedov. Pa tudi marsikateri daljni popotnik, ki bo tukaj mimo šel, bo mogoče tiho obstal in brleča luč v kapelici ga bo zopet spravila na pravo pot nazaj do vere v Boga! S solzami v očeh so se poslušalci spominjali v molitvah tudi rajnega strica. Nato je sledila sv. maša v kapelici, ki je tako velika, da se lahko v njej mašuje. Pri celi slovesnosti in med sv. mašo je izborno pel pomnoženi domači cerkveni pevski zbor, ki se je pod vodstvom novega pevovodje g. Kopanca v Encelni vasi na novo organiziral in delal vso čast svo-
jemu učitelju. Splošno se je govorilo, da tako lepega petja v gališki župniji že davno ni bilo. Po slovesnosti so bili pevci, delavci in bližnji sorodniki povabljeni v hišo g. Šimna Pegrina, p. d. Narada. Slikarije je umetno dovršil znani podjunski slikar potnih križev in kapelic, g. Jurij Hutter iz Globasnice. Slike so izdelane v olju, imajo žive in prijetne barve in bodo gotovo še dolgo obstale in kljubovale vsem vremenskim neprilikam. Slike so se splošno hvalile in občudovale, kakor je tudi stavba cele kapelice res lepa in impozantna. Rajni „ame-rikanski stric11 pa si je s to kapelico postavil spomenik, ki bo preživel še daljne rodove, pa tudi pričal o veliki ljubezni rajnega strica do vere, Boga in svoje slovenske domovine.
Lobnik—Železna Kapla. (O naši havžengi in drugo.) Vedno zopet beremo tožbe o veliki stiski vsepovsod in še nas se je lotil strah pred zimo in temno bodočnostjo. Zato prav radi po-jamramo; a glav vendar ne klonemo. In tudi ne obupujemo. Seveda, saj smo ja gorjanci. Naveličali smo se vednega čakanja rešitve z Dunaja in drugod in segli smo po samopomoči. Blagovno zadrugo ustanavljamo v okvirju naše kmetijske podružnice; ta zadruga naj krije naše potrebe po žitnih pridelkih in zagotovi dobro blago in zmerno ceno. Je sicer naša zadruga še v povoju, a vendar vlada zanjo že veliko zanimanje tudi po vsej naši okolici. Prepričani smo, da ostane tako marsikateri šiling doma in ne bo rajžal bogvekam po svetu. Presneto trda je zanj. In še nekaj smo zasnovali: vaško klavnico, kjer lahko kolje vsak posestnik zase. Tudi ta naš poizkus obeta mnogo koristi v času, ko je največ rešitve v vzajemnosti vaške soseščine in njene okolice. Danes pač prihajamo do spoznanja, kolikega pomena je medsebojna pomoč med sosedi. — Drugih novic bi tudi imeli še cel koš, pa vam jih podamo raje prihodnjič.
Borovlje. (Obč. seja dne 24. novembra.) Pri tej seji so manjkali vsi odborniki vsenem-ške stranke. Vzrok je menda ta, da vladajo med pristaši te stranke diference radi oddaje lova v Podljubelju. Zupan poroča, da se je od strani občine storilo vse in da se je licitiral lov postavno, krivda, da se ni dobilo toliko, kolikor se je prej posestnikom obečalo, ne zadene obč. predstojništva. — Odbornik soc. dem. stranke Obiltschnig je svojo mesto odložil, poklical se je njegov namestnik Sorgo. Odobrijo se proračuni za šole, in sicer Bajtiše 1035 S, Podljubelj 2480 S, Borovlje ljudska šola 8400 šilingov, glavna šola 6450 S za leto 1932. — Sprejme se nekaj oseb v obč. pristojnost. — V šolski odsek obrtniške nadaljevalne šole se izvolita učitelja Dorfer in Lorene Just. — Stavbni odsek poroča, da se je železni most za Bajtiše že kupil ter tozadevni materijal tudi že zvozil na mesto. Stroški prevoza tega mostu so znašali 2130 S. Občina prispeva S 533.—, ostalo se razdeli na interesente. Reši se 18 točk u-božnega odseka. — Poroča se še, da so se vsled znižanja plač državnim nastavljencem znižale mezde tudi obč. nameščencem. — Odbornik Kor. slov. stranke omenja, da se širijo govorice, da je ob priliki zborovanja Heimat-schutza v Borovljah naročil župan zvezno policijo iz Ceiovca in da ima te stroške nositi občina. Koliko da je resnice na tem? Župan odgovarja, da ničesar ni res: o policiji je izvedel on šele potem, ko je bila ta na poti, in da se iz obč. blagajne za to ne bo plačalo ničesar.
Pečnica. (Razno.) Vendar enkrat! Kaj? No, nova cesta! Dolgo, dolgo se je že govorilo in debatiralo o njej, mnogo se tudi dvomilo, ali bo kaj kruha iz te moke. Naposled se je vendar začelo z gradnjo, ki sedaj hitro napreduje. Cesta, ki tvori zvezo med Baškim jezerom in Rožeško cesto ter pelje skozi Gornje Borovlje. pomeni pravo rešitev za vse prebivalstvo, ki je moralo desedaj gaziti po globokem blatu naših slavnih potov, in bo zelo zložna, 6 m široka. Marsikateri delavec, ki ga je tlačila težka skrb, kako čez zimo preživiti sebe in svojo družino, se je oddahnil, zagledavši zopet delo in zaslužek. — Pa tudi druga cesta napreduje in raste, ona namreč, ki vodi v — večnost. Smrt ima letos pri nas bogatejšo žetev nego lani. Pobrala nam je med drugim tudi enega najbolših naših mož: Janeza Kollerja, p. d. Ravša v Malnicah, moža orjaške zunanjosti, pa ravno tako tudi blagega, kreme-
! nitega značaja. Da ga je vse spoštovalo, poka-I zala je ogromna udeležba pri pogrebu. Bil je ' dober katoličan, kakor je omenil domači č. žup-! nik na grobu, zvest svojemu Bogu, pa tudi svojemu narodu. Bodi mu lahka zemljica slovenska, ki jo je tako ljubil! Naj nam rodi še j več takih mož!
Loče in okolica. (Razno.) Dne 15. in 22.
: novembra so nastopili igralci našega društva ! na odru s prekrasno ljudsko igro „Deseti brat“. Posebno prvikrat je bila udeležba iz okoliških krajev izredno dobra in vsi so hvalili j dober nastop igralcev. Vsa čast Krljavlu, Martinu. Kvasu, Manici, Marjanu ter veselemu Dolfu in gostilničarju. Čevljar Krive je veselo tolkel po podplatih, toda žena se je še vedno hudovala nad njim, da preveč prepeva. Franca se je prepevajoč pri rožcah v vrtu lepo obna-j šala. Le goji in sadi rožice, Franca, naprej, ker ! kjer so nageljčki, tam so tudi slovenske dečle. j Tudi ženin Francelj je jako dobro nastopil,
! kakor vsi ostali brez razlike. Vidi se, da je bilo vodstvo v dobrih rokah. Med odmori pa je sviral tamburaški zbor iz Malošč. Da se kmalu zopet vidimo! — Tudi mnogo članov društva je stopilo letos v zakonski stan. Mladi Birt v Ločah je rabil gospodinjo in je peljal pred oltar Jankovo Katjo v Zgornjem Dobju. Hčerka Birtove hiše pa se je omožila z gostilničarjem in posestnikov v Zgornjem Dobju. Naveličal se se samovati tudi Ivan Mušet v Ovčini ter se poročil s Pecnarjevo Nežko. Pavličev Tonej v : Rutah pa je izbral za družico Trantinovo Ma-; rijano in jo peljal na svoj dom. Vsem novoporo-1 čencem želimo iz srca mnogo sreče in da bi I ostali zvesti narodu in ljubili svojo mater domovino!
Po Koroški. Sejmi v decembru: 7. v Št. Vidu ob Glini, 16. v Beljaku, 28. v Labudu. — Dne 21. novembra so našteli na Koroškem 11.091 podpiranih in 12.278 nepodpiranih brezposelnih. — Ta mesec bo porotniško zasedanje. Obravnava bo proti 8 komunistom radi umora stražnika Bartonička, ki je bil ranjen 1. avgusta in je na posledicah umrl. — Poravnalno postopanje se je uvedlo proti Alojzu Erlacherju, trgovcu v Kotmari vasi, in trgovcu Josefu Perdacherju v Holbičah.
Štefana Kralja ni več. Dne 26. julija smo ga obiskali. Dvajsetletnico Živinorejske zadruge smo oficijelno praznovali pri njem, ker je bil on nje ustanovitelj in do plebiscita njen načelnik. Bil je že takrat bolan, vendar je bil dobre volje in upali smo in on sam, da bo okreval. Minuli so meseci. Ni šlo na boljše, vedno na slabše in dne 18. listopada je bilo njegovemu trpljenju konec. Vse, ki smo ga poznali, nas je novica o njegovi smrti ganila v globino. Štefan Kralj je bil znan daleč na okoli in res osebnost. Kot kmet-gospodar je vodil svoje obširno in lepo posestvo razumno in vzorno. Dvignil ga je na višino napredka, vendar ne čez noč, ampak zmerno in previdno. Njegova beseda je v gospodarskih rečeh veliko zalegla in sosedje so prisluhnili in popolnoma priznali njeno vrednost. Moža, ki je imel svoje gospodarske zadeve v redu, je umevno, da so ga občani libuške občine poklicali na županski stol in je v libuški občini županoval dolgo vrsto let, do plebiscita, v splošno zadovoljnost vseh. Radi svoje korektnosti in pravičnosti so ga spoštovali tudi nasprotniki. Med vojno je imel z županovanjem tudi težke in neprijetne čase. Oblast je pritiskala na županstvo in izvrševati je moral sitne in neprijetne zadeve, kakor re-kvizicije, aprovizacijo itd. in to mu je nakopalo tudi nekatere nasprotnike, a po krivici. Kralj je bil človek, ki je znal tudi nasproti višjim pred pretrdo roko ščititi kmeta in delavca, kolikor je bilo v tistih časih mogoče. Ni potrebno, da omenimo tudi njegovo narodno in versko pre-pričanje^ V tem pogledu je bil značaj, da malo takih. Za obrambo slovenskega življa ima v našem kraju nepozabne zasluge. Vso veliko spoštovanje in priljubljenost, ki jo je užival, je pakazal tudi impozantni pogrebni sprevod od hiše žalosti na mežiško pokopališče. Zastopane so bile vse plasti naroda in takega pogreba Mežica še ni videla. Žalostnim ostalim naše iskreno sožalje, Štefanu pa večen mir!
Kdor svoj narod zataji, greši zoper 4., 5. in 8. božjo zapoved!
DRUŠTVENI VESTNIK
Ob zaključku gospodinjskega tečaja v Siebnu pri Maloščah.
Res fejst so naše koroške dečle. Ne ustrašijo se šesttedenskega napora, ves čas so pozorne in pridne, da najdejo globok vpogled v kraljevstvo matere-gospodinje. Cele umetnice bi rade postale za štedilnikom in tako privezale družino na domače ognjišče. In tečajnice v Štebnu so bile med najboljšimi. Koj so se navadile poslovnega reda in v par dneh po pričetku je že rustia prava dekliška družina v prisrčnem razmerju tečajnic do voditeljice v svoj novi svet ki se ji je vedno bolj odpiral. Domači g. župnik je rad zahajal v to novo družino in povabila so dekleta celo zvezina zastopnika, samo da bi si pridobila čim več znanj za svoj bodoči poklic kmetiške matere in gospodinje. Ko se je bližal zaključek, pa so svoj trud podvojile, da bi zamogle nuditi tudi svojim domačim vesel popoldan. Le malokdo sluti, kolika žrtev je bila v pripiavljanju za končno prireditev!
Zato so žele uspeh, ki so ga upravičeno zaslužile. Mrzla nedelja je bila in sneg je venomer naletaval. Morda so bile tečajnice tedaj v strahu zo poset , a še pred pričetkom je bila velika Nontova dvorana nabito polna. Domačini so dokazali, da so imeli s tečajem veselje in da radi vračajo svojim dekletom njihovo veselje in požrtvovalnost s svojo žrtvijo. Okusno razstavljeni predmeti tečajniške kuhinje so vzbujali vsesplošno zanimanje in ob koncu razstave je bilo vse razprodano. Pa saj je vedel vsak, da je daroval obenem v prid tečaju. Največji uspeh je žela prireditev. Bogati spored je otvo-ril maloški moški zbor z domačo pesmijo in z njo mahoma ustvaril prav prisrčno razpoloženje. Maloški fantje so zasvirali na svoje tamburice in dvorana je pozorno posluhnila znanim melodijam. Gotovo je velik del nedeljskega uspeha tudi sad korajže in sodelovanja domačih fantov in čudilo se je občinstvo njihovemu dovršenemu nastopu. Morda je bil najdivnejši prizor ta, ko je dvorana zazrla na odru „Koroške dečle“ v nošah naših treh dolin in čula pristno dekliško pesem; sledil mu je prizor „Na preji“ in tedaj so strmele mamice iz Rut, ki skrivaj še vedno rade ogledujejo svoje kolovrate in si želijo starih časov nazaj. V tem prizoru in v sledečemu govoru je bila beseda o materi-kmetici, ki raste v kraljevstvu solnca in klasja in razsipa v družini ljubezen in zdravje. Odkod pač jemlje zlata mati tolike zaklade, toliko ljubezen, da osrečuje družino in domačijo! V »Kuharicah" so se znašla dekleta v svojem elementu in v solospevih »Ciganka" in »Ban-drovka" je mehka melodija privabila marsikatero solzo in mati se je ni sramovala. Ko je pojedel ubogi Jakec »strup za podgane", da mu je celo mali Hanzej v kotu zavidal sladko marmelado, je nato prišel na svoj račun še mladi rod. S strahom so sledili malčki pesmi peklenskih parkeljev in oko se jim je razjasnilo šele, ko so uzrli častitljivo postavo Miklavževo v sredi belih angelov. Miklavž je delil bogato in radi so mu pritrdili mali, da bodo »tateja" sedaj še raje ubogali.
Lepi uspeh prireditve je bil najlepše zadoščenje vrlim tečajnicam, njihovi voditeljici in vsem prijateljem tečaja. Še cenijo gornji Ro-žani domačo misel in prav dobro razumejo svoja dekleta braniti pred nizkotnimi napadi par ozkosrčnih oseb, ki v službi temne misli še vedno sejejo seme razdora in sovraštva na naši vasi. Vsem prijateljem tečaja pa izreka Zveza za tečajnice iskren »Bog vrni"!
Št. Vid v Podjuni. (Igra.) V nedeljo, dne 15. nov. je uprizorilo izobraževalno društvo »Danica" pri Voglu v Št. Primožu dve igri, in sicer; »Vrag jih je vzel" in »Kje je meja?" Igralci so svoje vloge od prvega do zadnjega popolnoma obvladali, da je bil res pravi užitek slediti poteku iger. Pri teh igrah smo zopet videli veliko nadarjenost naših vrlih deklet in fantov. Le tako naprej po začrtani poti; saj delamo za povzdigo kulture med našo mladino. Mnogo uspeha je dosegel solospev »Smolar", ki ga je pel naš vrli predsednik Janko Kežar s spremljevanjem glasovirja. Prav razveseljivo je bilo tudi veliko število gledalcev, ki so nas posetili od blizu in daleč. Kljub slabemu vremenu je bila Voglova dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Med odmori nas je razveseljeval naš izvrstno izvežbani društveni pevski zbor s par novimi pesmami. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi gostilničarju Valentinu Piceju, ki je nam na ljubo pustil predelati dvorano in nam s tem prihranil mnogo stroškov, ki smo jih imeli z vednim razdiranjem in postavljanjem odra. Vsem pa, ki ste kaj pripomogli, da je predstava dobro uspela, in vsem ljubim gostom izrekamo na tem mestu našo najprisrčnejšo zahvalo in vam kličemo: »Na veselo svidenje!"
Žvabek. Zadnjo nedeljo cerkvenega leta so obhajali v Žvabeku spomin sv. Elizabete. Domači g. župnik je najprej očrtal življenje sv. Elizabete. Letos 19. novembra je preteklo 700 let, odkar je umrla sv. Elizabeta, stara komaj 24 let. Komaj 4 leta stara je morala zapustiti očetni dom v Bratislavi na Slovaškem. Bila je hčerka ogrskega kralja Andreja. Odpeljali so jo na grad Wartburg v Turingiji. S 14 leti se je poročila z deželnim knezom Ludvikom. Z 20 leti postala že vdova. Zdaj so nastopili zanjo bridki časi. Svak in tašča sta jo sovražila. Zapustiti je morala grad. In nihče je ni smel vzeti pod streho. Tako se je ona, ki je delila toliko dobrot, morala zateči v hlev. Pozneje se je zopet smela vrniti na grad, a kmalu je prostovoljno vse zapustila in zadnjo dobo življenja preživela v ilovnati koči v največjem prostovoljnem uboštvu. Elizabeta je bila velika v dobrodelnosti in v odpovedi. Sebi je pritrgo-vala, da je drugim delila. Baš naša doba potrebuje njenega zgleda. — Za govorom sta sledili 2 deklamaciji, kajti praktični Žvabekarji so hkrati obhajali izvencerkveno slavnost materinskega dneva. Sledila je igra: Sv. Elizabeta. Bolj primerne igre ob 700 letnem jubileju sv. Elizabete si ne morem misliti. Igralci so dobro izvršili svojo nalogo. Blaga Elizabeta, hudobni valpet, častihlepna tašča, neustrašena Marta in drugi: vsi so nam ugajali. Vedno znova vidimo, kako blažilno vplivajo take predstave na človeka. Obenem nam nudijo primerne zabave, ki jo v enoličnosti življenja vsak človek potrebuje. Zato je za take prireditve občinstvo vedno hvaležno in si jih vedno znova želi. Prirediteljem hvala!
Glinj'e. Dne 22. novembra so nastopili na našem Cingelčevem odru zopet enkrat boroveljski igralci z ljusko igro »Damijan Vašek". Poznamo nastope slovenskih diletantov in ni čuda, da je dvorana vedno polna, kadar je kaka prireditev. Tudi tokrat so se igralci izkazali. Okusen oder, primerna garderoba in resen nastop, vse je bilo na mestu. Igra je povsem resna, posneta iz vsakdanjega življenja in se je uprizorila prvič na Koroškem. Posetil nas je tokrat tudi pevski kvintet iz Radiš. nam je zapel med odmori toliko lepih domačih pesmi, kot jih že davno nismo slišali. Bil je zares zopet dan prave naše domače zabave, smo vsaj za par uric pozabili na vsakdanje trpljenje.
teti, kjer je bil najrevnejši dijak do svoje smrti. — Brezposelni okraja Freiwaldau so hoteli | demonstrirati. Orožništvo je skušalo demonstrante zadržati. Množica pa je začela napadati. : orožništvo z orožjem, kamenjem, palicami, že- j leznimi drogovi itd., pri čemer je bil ranjen žan-darmerijski nadporočnik. Nato je dobilo orožništvo povelje, da strelja. Na mestu je obležalo 10 mrtvih in 15 težko ranjenih. — Ostale države: : V mesecu oktobru t. 1. so zaprli v Zedinjenih državah 512 bank s 566 milijoni dolarjev. V letošnjem letu je skrahiralo skupno 1753 bank s 1462 milijoni dolarjev, kar znaša 4 odstotke vsega v Zedinjenih državah naloženega kapitala. — V donkasterskem rudniku je prišlo do grozne katastrofe. Eksplozija v rovu je ubila večje število rudarjev. Dosedaj so izvlekli 42 mrtvih in 29 ranjenih rudarjev. Trupla nesrečnežev so tako ožgana, da jih ni mogoče prepo- | znati. — Nemčija ima 579 državnih upokojencev, katerim plačuje po 12.000 do 14.000 mark i penzije. So to bivši visoki državni dostojanstveniki, med njimi tudi 108 generalov.
DEKLIŠKA MARIJINA DRUŽBA V DOBRLI VASI priredi
v Št. Janžu v Rožu (pri Tišlarju)
v nedeljo, dne 6. decembra ob 3. uri popoldne gostovanje z igro
Elizabeta"
v proslava in spomin 700-letnice velike žene.
Pridite od blizu in daleč, da vidite lepi nastop vrlih Podjunčank! 152 PRIPRAVLJALNI ODBOR.
VABILO.
IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO V GLOBASNICI priredi
v nedeljo, dne 6. decembra 1931 ob 3. uri popoldne v Šoštarjevi dvorani v Globasnici	151
Miklavcev večer.
Na sporedu je igra, deklamacije, govor in nastop Miklavža.	Darila prinesite s seboj l
Mlado in sfaro prijazno vabi ODBOR.
VABILO.
Izobraževalno društvo v Dobrli vasi uprizori
v torek, dne 8. decembra 1931 popoldne v Društvenim domu
petdejansko ljudsko igro
DESETI BRAT
in vabi s tem vse prijatelje in znance, da nas posetijo v najobilnejšem številu in si zagotovijo lep in prijeien popoldan.
Na svidenje kliče ODBOR.
Potrebujete dober mlin?
Oekonom-mlin pred vsemi ! Pišite mi, jaz Vam ga zastonj pokažem in Vam z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi tudi dokažem, kako je neprekosljiv.
Hans Wernig, Goriče št. 14, pošt» Unterbergen.
Skladišče Gekonom - mlinov z» Koroško.	29/n
VINCENC KRENOS
Društvene prireditve. V nedeljo 6. t. m. gostuje pri Tišlarju v St. Janžu Dekliška Marijina družba iz Dobrle vasi z igro »Sv. Elizabeta". Na praznik 8. decembra pa obhajamo dekliški dan. Dopoldne skupno obhajilo, po blagoslovu pa v cerkveni dvorani ostali spored. — Društvo slovenskih diletantov v Borovljah ima dne 6. t. m. ob 3. popoldne svoj Miklavžev večer pri Cingelcu v Glinjah. Poleg nastopa Miklavža je na dnevnem redu tudi enodejanka »Mutasti muzikant" in petje.
RAZNE VESTI
Oko v svet. Božični prazniki na avstrijskih šolah trajajo letos do 6. januarja. — V Dunajskem Novem mestu je prišlo do spopada med narodnimi socijalisti in socijalnimi demokrati. Dva težko, več lažje ranjenih. — Češkoslovaška: V Bratislavi je umrl najstarejši študent sveta, 92 letni medicinec Franc Skabina. Pred prevratom je bil nekaj časa odvetnik v Budimpešti in se je vpisal na medicinski fakul-
izprašani podkovni in kovaški mojster za vozove, trgovanje s stroji,
LOGA VAS, POŠTA VEL0EN AM W(jRTHERSEE
Prodaja najbolj znanih bencinskih motorjev ,Rax" po originalnih tovarniških cenah. Strokovni nasveti in pojasnila zastonj.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo.za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2. inkovsky Josip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9 Tiska Lidova tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk od ovoren Josip 2inkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7