351
Obrtnija.
Načrt novega obrtnega zakona.
Ze zadnjikrat smo govorili o tej stvari. Ker so pa ta čas prišle v javnost nekatere podrobnosti; zmatramo za svojo dolžnost, da spregovorimo še danes o tej stvari. Načrt je baje v trgovinskem ministerstvu že izdelan in minister grcf Wurmbrand ga predloži v jedni prvih sej državnega zbora, ko se zopet snide. Sestavljen je na podlagi izpovedeb obrtne enkete, ki se je bila priredila po inicijativi dr. Ebenhocha, potem na podlagi enkete obrtnega odseka državnega zbora in pa na podlagi izreka trgovskih zbornic. Zdi se pa nam, da se je minister najbolj oziral na trgovske zbornice. V večini trgovskih zbornic zlasti v severnih deželah pa vladuje neki manše-sterski duh. Ker obrtniki čutijo, da večina trgovskih zbornic ne zastopa pravih interesov malih obrtnikov, za to se že dolgo čujejo glasovi obrtnikov, naj bi se osnovale posebne obrtne zbornice. Čisto naravno je, da načrt obrtnega zakona, ki se opira na izreke trgovskih zbornic, ne bode ugajal malemu obrtniku.
Že zadnjikrat smo omenili, da se misli raztegniti dokaz sposobnosti na nekatere stroke, za katere dosedaj ni veljal. Take stroke bodo gostilničarstvo, navadno tr-govstvo, obrt mehanika in elektrotehnika, potem frizersko obrt in pa obrt modistinj.
Gostilničarji bodo s tem pač zadovoljni, namreč sedanji. Ker se dosedaj ni nobeden učil tega obrta, ne bode mogel nikdo dobiti na novo gostilnice. Po našem mnenji bi se pa namen bil ravno tako dosegel, da se bi določilo omejeno število gostilnic. Sploh pa ni nam prav
jasno, kakšno sposobnost bode moral dokazati, ker go-stilničarstva se pač ni treba tako učiti kakor kakšnega, rokodelstva.
Vpeljal se bode tudi dokaz sposobnosti za navadna trgovino. Pod navadno trgovino se bode razumevala trgovina z modnim, krojnim in mešanim blagom v mestih in trgih. Na veliko in izvaževalno trgovino se pa dokaz sposobnosti ne misli raztegniti. Torej se hoče zopet z dokazom sposobnosti ovirati le male trgovce, velicih pa ne. Sploh od tega dokaza sposobnosti ni druzega pričakovati, da se bodo komu delale sitnosti. Sicer se bode pa dokaz sposobnosti od gostilničarjev in prodajalničarjev zahteval le v mestih in trgih, v vaseh pa ne. Kako bode pa s tistimi, ki so dlje časa na deželi imeli prodajalnico ali gostilno, se li bodo smeli preseliti v mesto, ali ne, kaj o tem določuje vladni načrt ne vemo, torej ne vemo, če se bode dal v tem oziru obiti.
Najboljša stran vladnega načrta je pač to, da se misli točneje določiti področje nekaterih trgovin. Posebno se mislijo natančneje določiti pravice trgovcev z mešanim blagom. Sedaj ti trgovci lahko prodajajo, kar koli se jim zdi razen strupov in orožja ter delajo škodo mnogim drugim trgovcem in obrtnikom. Seveda sodbe o vrednosti te omejitve ne moremo še danes izreči, ker moramo poprej imeti natančne določbe. Tudi se točneje določijo pravice prodajalcev z živili. Imel bode vladni načrt pa jedno določbo, katero bodo z veseljem pozdravili vsi gostilničarji. Smeli ne bodo več prodajati piva v steklenicah trgovci z mešanim blagom in živili. To bode stvar gostilničarjev.
Kakor smo že zadnjič omenili, bodo konfekcijonarji smeli jemati mero. Važnost te pravice je silno velika in krojači in čevljarji so se najbolj upirali temu, da bi to bilo konfekcijonarjem dovoljeno S tem se bi priložil hud udarec krojaškim mojstrom.
V vladnem načrtu se pa misli, da se krivica, ki se naredi krojačem, bode dala s tem popraviti, da bodo konfekcijonarji morali dajati dela mojstrom, ako ne bodo sami krojači. Prepovedano jim bode imeti pomočnike. Ta določba je na videz mojstrom v korist, v dejanji pa od nje utegne imeti korist le državna blagajnica, da dobi nekoliko več davkov. Trgovski dobiček je za obrtnike izgubljen, naj se stvar suče, kakor koli. Faktično se bode pa delalo tudi le s pomočniki kot se sedaj, ki bodo popolnoma od konfekcijonarjev odvisni. Konfekcijonar bode vzel obrtno pravico za tiste pomočnike, ki mu bodo delali na domu. To stane le malo goldinarjev na leto, katere bode že pozneje utrgal. Tacih pomočnikov bede mu pač lahko dobiti, ki morejo dokazati postavno sposobnost. Konfekcijonarstvo bode popolnoma uničilo kro-jaštvo. Če vladni načrt obvelja, kmalu v marsikakem mestu o samostojnih mojstrih v oblačilnih obrtih ne bodo vedeli drugje, kakor pri davkariji, kjer bodo za take imeli vpisane pomočnike konfekcijonarjev. NaDunaji že tudi sedaj ne delajo pomočniki za konfekcijonarje in tovarne, temveč kosovni mojstri (Stiickmeister), kateri delajo le za svojega
352
gospodarja in imajo od kosa plačo, kakor pomočniki, sami pa imajo zopet pomočnike.
Veliko milost, mislijo v ministerstvu, da tudi store s tem, da bodo v bodoče tudi rokodelci smeli v svojih prodajalnicah in na sejmih prodajati lastne izdelke, dočim bodo drugi, ki bodo hoteli prodajati take izdelke izpolniti imeli neke pogoje. Mari naj bi se od krojača zahteval še dokaz sposobnosti za trgovino, ako hoče prodajati v prodajalnici suknje in hlače?
Nov načrt obrtnega zakona ima baje sploh mnogo določb o pravici trgovskih obrtov in trgovin, o kroš-njarstvu itd. Posamične te določbe se še niso objavile ali iz vsega razvidimo, da novi obrtni zakon ne bode dosti pripomogel k ohranitvi samostojnega obrtnega stanu. Govorili bodemo pa še o tej stvari, kadar še kaj natančnega izvemo, kaj vse določi vladni načrt.