leto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za '/» leta 35 lir, za ■/. leta 17.50 llr, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI
w
Cmsopl* za trgovino, Indumtrllo. obrt In denarništvo
Številka 86.
Uredništvo: Ljubljana, L '•egorči^cva ulica 23. Tel !5-t>2. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953
Izhaja ,vsak .to,rek
Liubliana, sobota 16. avgusta f941 -XIX
Skupščina Zveze industrijeev
V	četrtek dopoldne je bil v sejni dvorani Trgovinsko - industri jske zbornice v Ljubljani občni zbor Zveze industrijeev, katerega so se udeležili predstavniki 43 včlanjenih podjetij.
Predsednik Avgust Praprotnik je pozdravil predsednika Zbornice za TI čeča, predsednika čast-flega sodišča Zveze industrijeev dr. Windiseherja, predsednika Društva industrijeev in veletrgovcev Lavriča, zastopnike tiska in članstvo ter prebral pozdrav Visokemu Komisarju, ki se glasi:
Eksc. Emilio Grazioli, Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. člani Zveze industrijeev, zbrani na sivo ji letni skupščini, Vas prosijo, da sprejmete izraze njihovega spoštovanja ter hvaležnosti
za posebno zanimanje, ki ga posvečate perečim gospodarskim vprašanjem Ljubljanske pokrajine.
Predsednik Karel Čeč je pozdravil skupščino v imenu Zbornice za TI ter želel Zvezi, ki tesno in vneto sodeluje z zbornico, najboljše uspehe pri njenem delu.
Pred prehodom na dnevni red je skupščina počastila spomin med letom umrlih članov Zveze: Miloša Hribernika, Frana Bat jela, Feliksa Stareta, Antona Tavčarja, Frančiške Goričar, Viktorja Golla in Cecilije Klimanek.
Prvi dve točki dnevnega reda sta bili poročilo predsednika Avgusta Praprotnika ter poslovno poročilo, ki ga je podal generalni tajnik dr. Adolf Golia.
Poročilo predsednika
Spoštovani gospodje! Odkar smo se zadnjič sestali na redni letni skupščini, so nastopili dogodki, ki so naše gospodarstvo do dna pretresli. S tem, da se. je slovensko ozemlje razdelilo na dva dela, je bil prizadet našemu gospodarstvu težak udarec. Gospodarstvo Slovenije je bilo tesno med seboj pove-zano ter je tvorilo posebno gospodarsko enoto. Danes je ta enota pretrgana ter mora naše gospodarstvo pod težkimi okolnostmi iskati novih orientacij.
Ker smo bili mahoma odrezani °d dosedanjih dobavnih virov za surovine, se je vprašanje preskrbe naše industrije s surovinami, ki nam je že preje povzročalo težke alkrbi, še bolj zaostrilo. Storili smo vse, kar je bilo v naših mo-{eh, da se zagotove za naša industrijska podjetja potrebne surovi-ne. Visoki Komisar, ki posveča temu vprašanju vso svojo pozor h°st, j,e dai ponovno zagotovilo, da le. v tem pogledu vse potrebno g renjeno ter da obstoji na mero-uajnih mestih želja, da se poslopje naše industrije ne le ne okr-ne, temveč da se industrijska delavnost po možnosti še poveča.
Skupno s Trgovinsko - industrijsko zbornico, s katero tesno sodelujemo v vseh perečih gospodarskih vprašanjih, si prizadevamo, da se omogoči vrnitev inventarja *n ostalega premoženja, katero lInajo nekatera podjetja na tujem ozemlju ter smo v tem pogledu v konkretnih primerih že dosegli pozitivne uspehe. Blagovna izmenjava z Gorenjsko in Štajersko, od koder dobiva naša industrija nekatere važne surovine in pomožna sredstva, se je deloma uposta-V1la ter obstoje izgledi, da se bo sedanji le skromni obseg te izmenjave primerno povečal.
'Naša prizadevanja gredo tudi za en}> da se doseže izplačilo naših iwv|ateV na Hrvatskem in dru-
V	vseh teh ozirih smo ra'li obsežen statističen material r 8a predložili vsem pristojnim •jestoin. Medtem se je že uvedel ‘Tinski promet s Hrvatsko ter ° stoje najboljši izgledi, da bodo erjatve naših podjetij napram odjemalcem v Hrvatski v kratkem likvidirane. Enako obstoje izgledi, da se bo v kratkem doseglo tudi P acilo terjatev, ki jih imajo naša Podjetja na ozemlju Srbije.
Dogodki zadnjih mesecev so povzročili tudi občutno perturbaeijo
naših financ. Na eni strani moratorij z vsemi nevšečnimi posledicami za gospodarsko poslovanje, na drugi strani pa vmesno razdobje z dvojno valuto ter z novo določenim tečajnim razmerjem med dinarjem in liro. V zvezi s tem je prišlo do znatnega porasta draginje. Priznati moramo, da se je končni tečaj za zamenjavo dinarja v lire določil v dokaj ugod-
nem razmerju. Senčna stran novega tečaja se jo pa pokazala v tem, da so imela mnoga podjetja v času, ko se je določil nov tečaj, znatne gotovinske zneske v lirah, ki so jih sprejela v plačilo po prejšnjem nižjem tečaju. O vprašanju povrnitve na ta način nastale škode je razpravljala posebna komisija, vendar končna odločitev še ni padla. Izgledi za zadovoljivo ureditev tega vprašanja žal niso baš najugodnejši, vendar se bomo še nadalje prizadevali, da se nezakrivljena škoda, ki je nastopila zaradi spremembe lirskega tečaja, povrne.
Iz poslovnega poročila boste razvideli, da smo izgubili večino naših industrij, mnogo po številu in še več po velikosti. S tem so občutno prizadete tudi Zvezine finance ter bomo morali razpravljati o ukrepih radi osiguranja proračunskega ravnovesja. V zvezi s tem naj pa ugotovimo, da se delo naše pisarne zaradi okrnitve članstva zaenkrat ni bistveno zmanjšalo. Baš v zadnjem času je bil naš urad prezaposlen z zbiranjem raznih podatkov, tako n. pr. glede preskrbe s surovinami, glede terjatev izven ozemlja Ljubljanske pokrajine, kafkor tudi s sestavljanjem raznih spomenic in poročil
za Visoki Komisariat ter za druga službena mesta.
Zavedati se moramo, da bo bližnja bodočnost težka. Dokler bo trajalo vojno stanje, se bo morala naša industrija boriti še z velikimi težavami. Včasih smo imeli težke brige s prodajo izdelkov. Danes, ko skoraj vsega blaga več ali manj primanjkuje, teh skrbi nimamo. Zato (so pa tem večje naše skrbi glede preskrbe s surovinami in materialom Potrebni bodo vsi naši napori in uporabiti bomo morali vse svoje sposobnosti, da prebredemo sedanje težave ter vzdržimo, dokler ne pride gospodarstvo zopet v normalno stanje.
V	sedanjih težkih časih nam je močna in strnjena organizacija še potrebnejša kot kdaj preje. Zato zaključujem to svoje poročilo z apelom na vse ugledno članstvo, da nam ostane tudi v sedanjih težkih prilikah zvesto, da z nami v interesu skupnosti, kakor tudi v svojem lastnem interesu tvorno sodeluje ter da doprinese za našo organizacijo, ki si je pridobila tekom svojega preko dvajsetletnega obstoja vsepovsod lep ugled in sloves, tudi potrebne materialne žrtve.
Poslovno poročilo
Oris industrije v pokrajini
Slavna skupščina! V dveh glavnih smereh se giblje delovanje naše organizacije, ki ima svoj delokrog začrtan v določbah Zakona o obrtih. Prva smer našega delovanja zasleduje zaščito interesov posameznega v Zvezi včlanjenega industrijskega podjetja. Sem spadajo ustna in pismena pojasnila in nasveti v vseh stvareh, ki so v zvezi s poslovanjem industrijskega podjetja, zlasti tudi sodelovanja pri urejevanju mezdnih in ostalih vprašanj, ki se tičejo delovnega razmerja. Važna se nam zdi ugotovitev, da je naš neposredni kontakt s članstvom vedno tesnejši ter število predmetov, ki se obravnavajo po želji posameznih podjetij, v stalnem porastu. Druga, vsa važnejša in pomembnejša smer našega delovanja pa zasleduje vprašanja, ki se tičejo interesov celokupne industrije, ali pa vsaj skupnih interesov posameznih industrijskih panog. Tu gre zlasti za vprašanja, ki so v zvezi z državno gospodarsko politiko. Na tem polju svojega delovanja proučujemo osnutke raznih nameravanih odredb ter podajamo izjave in stavljamo iniciativne predloge v cilju, da se zavarujejo upravičeni interesi industrije. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da se vedno redkeje dogaja, da se izda kaka važnejša odredba gospodarskega značaja, ne da bi se nam nudila prilika, da zavzamemo svoje stališče z vidika interesov industrijske proizvodnje.
Z zasedbo slovenskega ozemlja po italijanskih in nemških oboroženih silah ter z ustanovitvijo avtonomne Ljubljanske pokrajine je nastopil za našo industrijo povsem nov položaj. Vse, kar se je godilo pred zasedbo, spada danes v zgodovino. Zato se hočemo v
glavnem omejiti na poročilo o naših prizadevanjih v zadnjih mesecih. Predvsem pa naj prikažemo sedanji sestav industrije našega področja, kakor rezultira iz začasne določitve mej Ljubljanske pokrajine, ter na kratko opozorimo na izglede glede poslovanja posameznih industrijskih panog pod sedanjimi gospodarskimi razmerami.
Zveza industrijeev je štela v začetku tekočega leta 407 članov. Po začasni določitvi novih mej se je število naših članov zmanjšalo na 127. Po posameznih strokah so industrijska podjetja našega področja razdeljena kot sledi: lesna industrija in industrija lesnih proizvodov šteje 36 podjetij, gradbena industrija in industrija gradbenega materiala 9 P°djetij, rudarstvo 2 podjetji, kovinska industrija 11 podjetij, električna industrija 3 podjetja, kemična industrija 15 podjetij, papirna in kar-touažna industrija 10 podjetij, usnjarska in čevljarska industrija (> podjetij, tekstilna industrija 15 podjetij, hranilna industrija 14 podjetij in razne industrije 6 podjetij.
Kakor sledi iz navedenega razr poreda, je na našem področju slej ko prej najmočnejše zastopana
lesna stroka,
če tudi je ostalo od 227 polnojar-inenikov, ki so bili v pogonu na ozemlju bivše Slovenije, na področju Ljubljanske pokrajine le približno 55 polnojarmenikov. Po oceni našega lesnega odseka se je produciralo na žagah našega področja letno približno 210.000 m3 rezanega lesa igličarjev. Storilna sposobnost naših žag za rezani bukovi les se ceni na približno 60 tisoč kub. metrov letno. Proizvod-
nja tramov je iznašala približno
200.000 m3 letno. Letna proizvodnja železniških pragov se ceni na
150.000 komadov hrastovih in 250 tisoč komadov bukovih pragov, letna proizvodnja celuloznega in jamskega lesa pa približno na 150.000m3. Drv se more producirati na ozemlju Ljubljanske pokrajine po oceni našega lesnega odseka približno 400.000 m3, do-čim se ceni prodaja na domačem trgu na približno 200.000 m3. Naša lesna stroka je bila težko prizadeta zaradi popolne stagnacije izvoza, ki je nastopila zaradi vojnih dogodkov ter je trajala več mesecev. Naša lesna podjetja so si prizadevala, da čim manj okrnejo svoje obratovanje, vendar so imela pri tem velike težave zaradi primanjkovanja obratnega kapitala. Izplačevanje klirinških dobro-imetij se je prekinilo, denarni zavodi so ustavili vsako kreditiranje, dotoka novih plačil s strani kupcev pa ni bilo iz enostavnega razloga', ker je vsa izvozna kupčija popolnoma zastala. Izvoz našega lesa je že doslej vedno gravitiral v Italijo. Z navedbo stvarnih podatkov smo opozorili Eksc. Visokega Komisarja, da je potrebno dovoliti izvoz viška naše lesne produkcije na italijanski trg, ker spričo zadostne produkcije rezanega in tesanega lesa na ozemlju te pokrajine ni misliti na to, da bi moglo nastopiti pomanjkanje lesa na tem ozemlju, temveč se bodo navzlic izvozu brez nadaljnjega krile vse lokalne potrebe in zlasti tudi potrebe za vojaške svrhe. Vprašanje našega lesnega izvoza se je končno uredilo na ta način, da so se po ukinitvi carinske meje določile za izvoz posameznih vrst lesa posebne kontrolne pristojbine, katere pobira carinsko
ravnateljstvo. Prvotna lestvica teh kontrolnih pristojbin ni odgovarjala interesom naše lesne stroke. Prenizka pristojbina za izvoz okroglega lesa je ogražala preskrbo naših žag s surovino. Na drugi strani so pa1 previsoke pristojbine za nekatere vrste lesa, zlasti za tesane trame ter za rezano bukovino, ogrožale možnost izvoza. Po ponovnih posvetih v okrilju našiega lesnega odsdka smo predložili utemeljene izpreminjevalne predloge, ki so se s strani Visokega komisariata v znatni meri upoštevali ter nova lestvica kontrolnih pristojbin za les prilično ustreza tako interesom lesne proizvodnje, kakor tudi interesom lesnega izvoza. V našem lesnem odseku smo se še posebej bavili z vprašanjem monopolizacije izvoza drv. Predlagali smo, da naj se dovoli prost izvoz proti temu, da se določi tudi za izvoz drv primerna kontrolna pristojbina, kakor so se take pristojbine že določile za ostale- vrste izvoznega lesa. Visolki Komisariat je ta naš predlog usvojil ter se je z dnem Sl. julija t. 1. ukinila monopoliza-cija izvoza drv, kakor tudi celuloznega lesa ter je od tega dne dalje zopet dovoljen neposreden izvoz drv in celuloznega lesa proti plačilu primerne kontrolne pristojbine.
Položaj gradbene industrije
ter industrije gradbenega materiala je v glavnem odvisen od razvoja gradbene delavnosti, katera s svoje strani zavisi od obsega javnih del ter od finančne zmožnosti zasebnih naročiteljev gradbenih del. Tu igra svojo vlogo tudi vprašanje deblokiranja vlog pri denarnih zavodih ter zlasti pri Poštni hranilnici. Od 27 industrijskih opekarn, ki so obstojale na ozemlju bivše Slovenije, jih je ostalo na ozemlju Ljubljanske pokrajine le 7. Ker je odpadla preje zelo občutna konkurenca vojvodinskih opekarn, so izgledi naše opekarniške industrije v toliko ugodnejši. Kakor že omenjeno, je odvisno od bodočega obsega gradbene delavnosti, da li bodo mogle naše opekarne še nadalje obdržali obseg svojega obratovanja. Industrija ostalega gradbenega materiala je imela v zadnjem času precejšnje težave glede preskrbe s cementom, ki ga dobiva iz cementarne Trboveljske premogo-kopne družbe. Nadejati se smemo, da se bo zagotovil uvoz zadostnih količin cementa, pri čemer posebej naglašamo, da je z odredbo Visokega Komisarja odobrena carinska prostost, tako za cement, kakor tudi za apno. Ta stroka je prav občutno prizadeta, ker je zaenkrat izgubila svoja tržišča na nemškem zasedenem ozemlju ter v Hrvatski ter mora iskati novih možnosti za plasiranje svojih izdelkov.
V	Ljubljanski pokrajini imamo dva
premogovnika,
ki prihajata v poštev za preskrbo industrije s premogom, namreč rudnik Trboveljske premogokopne družbe v Kočevju ter rudnik «Re>-lokrajina» v Črnomlju. Razen navedenih rudnikov imamo v pokrajini še dva majhna premogovnika, ki pa spričo malenkostne dnevne proizvodnje za preskrbo industri-
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 16. avgusta 1941-XIX.
Štev. 86.
mesnih proizvodov in konserv je morala svoje obrate zaradi pomanjkanja surovin znatno reducirati ter bo mogla tudi v bodoče, dokler bo trajalo vojno stanje, obratovati le v skrčenem obsegu. Isto velja tudi za podjetja, ki uporabljajo kol surovino moko in sladkor. Znatne bodo težave zaradi preskrbe naše pivovarniške industrije z ječmenom. Za mnoga podjetja hranilne stroke predstavlja važno surovino alkohol ter si prizadevamo, da si zasiguramo za ta podjetja zadostne količine te surovine. Za industrijo kavinih nadomestkov je sicer zagotovljen uvoz primernih količin surove cikorije iz Hrvatske, vendar so težave radi visoke carinske obremenitve te surovine.
Od osem
električnih podjetij
bivše Slovenije so odpadla na Ljubljansko pokrajino 3 podjetja, pri čemur seveda niso upoštete lastne električne centrale raznih industrijskih podjetij. Naše naj-
večje električno podjetje, Kranjske deželne elektrarne, proizvajajo le manjši del električne energije, ki jo razpečavajo v lastnih hidrocen-tralah, ki se pa nahajajo po večini na nemškem ozemlju.
Ostalo električno energijo pa dobivajo Kranjske deželne elektrarne iz tujih električnih central. Redna preskrba našega področja z električnim tokom je zaenkrat odvisna od tozadevnega dogovora med Visokim Komisariatom za Ljubljansko pokrajino in upravo nemškega ozemlja.
Drugi del poslovnega poročila ki izčrpno obravnava vprašanja surovin za industrijo v pokrajini), objavimo prihodnjič.
Za nadzorstveni odbor je poročal g. Rudež ter predlagal razreš-nico uprave, ki je bila soglasno sprejeta. Ko sta bila soglasno sprejeta tudi proračun in predlog uprave, je bila skupščina zaključena, ker ni bilo samostojnih pred logov in slučajnosti.
Predpisi	o
starih kovin
je ne prihajata v poštev. Že pri prvem sprejemu zastopništva Zveze industrijcev pri Visokem Komisarju smo opozorili na nujnost ukrepov radi preskrbe naše industrije s premogom iz rudnikov, ki leže na tujem ozemlju.
Pozneje smo prosili za ukinitev carine na premog. Našli smo polno razumevanje ter se je vprašanje carine prostega uvoza premoga ugodno rešilo. Obenem se je tudi primerno znižal prispevek za asanacijo bratovskih skladnic.
Naša velika
železarska podjetja,
ki so dobavljala našim kovinskim obratom surovine in polizdelke, so ostala na tujem ozemlju.
Ako se upoštevajo še obstoječe omejitve glede predelovanja železa in ostalih kovin, je razumljivo, da je kovinska stroka po pomanjkanju surovin še prav posebno prizadeta. Navzlic obstoječim težavam je uspelo zasigu-rati za našo industrijo pločevinaste embalaže primerne surovine v Italiji, tako da more ta pomembna industrija tudi danes obratovati, če tudi v skrčenem obsegu. Za posamezna podjetja kovinske stroke pa leži problem ne le v preskrbi s surovinami, temveč tudi v poiskanju novih trgovskih zvez za plasiranje izdelkov ter v prilagoditvi proizvodnje potrebam novega trga.
Kemična industrija
je na ozemlju Ljubljanske pokrajine .še vedno dobro zastopana, vendar se bori z znatnimi težavami, ker je bila tako glede nabave surovim, kakor tudi glede prodajnega območja vedno navezana na inozemstvo, odnosno na kraje izven pokrajine. Medtem je uspelo zasigurati dobavo nekaterih surovin za kemično industrijo, kakor n. pr. bavksita iz Italije. Za nekatere druge surovine, kakor na primer za kosti in mezgro za izdelovanje kleja in kostno moko, so zaključene dobavne pogodbe za uvoz znatnih količin iz Hrvatske. Težje je prizadeta industrija mila, sveč, lanenega olja in firneža, kakor tudi nekateri drugi kemični obrati;, katerih zaloge surovin so izčrpane ter njihova nadaljnja preskrba s surovinami še ni zagotovljena.
Naše največje podjetje
papirne stroke
je sicer ostalo na ozemlju Ljubljanske pokrajine, vendar je io podjetje odrezano od svojie lastne tvornice celuloze, ki je na tujem ozemlju. — Razne težkoče glede preskrbe zadostnih količin celuloze so na trajnem dnevnem redu. Prizadevamo si, da zagotovimo trajne in zadostne kontingente za uvoz celuloze od drugod. — Isto velja tudi glede uvoza lepenke in kartona za našo dobro razvito kartonažno in knji-goveško industrijo, ki težko občuti okolnost, da nimamo na ozemlju Ljubljanske pokrajine niti ene tvornice lepenke in kartona. Pristojna mesta srno opozorili na težki položaj grafične stroke ter smo predlagali nekatere konkretne ukrepe za odpomoč, kakor n. pr. natisk uradnih tiskovin in slično.
Usnjarska industrija,
ki je štela v bivši Sloveniji med najstarejše in najbolj razvite industrijske panoge, je v Ljubljanski pokrajini zelo okrnjena. Od 27 usnjarskih in čevljarskih tvorni-ških obratov jih je odpadlo na ozemlje Ljubljanske pokrajine samo 6. Slično kot usnjarska je prizadeta tudi tekstilna industrija. Od 82 tekstilnih podjetij, ki so obstojala v bivši Sloveniji, je pripadlo Ljubljanski pokrajini 14 podjetij, deloma srednjega in deloma manjšega obsega.
Tudi naša
hranilna industrija
posluje v znamenju neurejene preskrbe s surovinami. Industrija
Da se uredi zbiranje starega železa in drugih starih kovin za državne potrebe, je izdal Visoki Komisar naredbo, ki odreja:
1. Kdor koli ima staro železo vobče, tudi v obliki blokov, palic ali pogač do skupne teže najmanj dveh stotov, ali druge stare kovine do skupne teže najmanj petih kilogramov, jih mora prijaviti pri občinskem uradu do vštetega dne
13.	avgusta 1941-X1X.	,
Prijave morajo obsegali podatke o zalogah na dan 11. avgusta 1941-XIX, o lastniku starih kovin in o kraju, kjer so.
Občine pošljejo prejete prijave Visokemu komisariatu do vštetega dne 18. avgusta 1941-X1X.
2. Prepoveduje se predelava kovin v palice, bloke ali pogačo brez predhodnega dovoljenja Visokega komisariata.
3. Stare kovine, ki so zavezane prijavi, ostanejo na razpolago Visokemu komisariatu in se brez njegovega predhodnega dovoljenja ne morejo ne otujiti ne prepeljati drugam.
Benetke bodo središče tranzitnega prometa ne samo iz Severne Italije, Švice in Nemčije, temveč v neki meri celo Srednje Evropet, ko bo dovršena 510 km dolga plovna žila med Benetkami in Milanom, ki se bo končala pri Locarnu onstran Lago Maggiore. Zemljepisni položaj Benetk je za to nalogo zelo ugoden, ugodnejši od položaja katerega koli drugega pristanišča, tudi od Marseilla, kar se tiče tranzitnega prometa za blago, prihajajoče iz Sredozemlja in Črnega morja. To se vidi iz naslednjih številk: pot Benetke—Suez je dolga 1405 morskih milj, Marseille—Suez pa 1597 morskih milj. Pot Benetke—Odesa je dolga 1515 morskih milj, pot Marseille— Odesa pa 1725 morskih milj. Te številke kažejo, da so Benetke določene, da bodo nekoč postale veliko središče tranzitnega prometa Švice in Nemčije z Levantom in kraji onstran Sueza.
Radijska razstava bo v Milanu
w	barva,	plesira	Id
7p 11 Oj urah kemično anali LU 1	Ul 011 obleke, klobuke
Itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovrat
alke in manšete. Pere, suši, monga in
lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgora ul. 8 Telefon št. 22-72.
4. Vendar se dovoljuje oddaja starih kovin tvrdkam, ki jih posebej pooblasti Visoki komisariat in ki bodo plačevale cene, kakor jih določa posebni cenik, katerega morajo imeti izobešenega za občinstvo na dobro vidnem mestu.
Te tvrdke smejo po predpisih Visokega komisariata dalje oddajati še uporabne stare kovine delavnicam in industrijam Ljubljanske pokrajine in shranjevati stare kovine za prelitje na ozemlju Kraljevine.
5. Dovoljeno je razen tega zbiranje vseh starih, železnih in neželeznih kovin ter njih zlitin, kolikor gre za njih oddajo tvrdkam iz prednjega člena.
6. Pooblaščene tvrdke morajo voditi poseben vpisnik prejema in oddaje, vidiran in kolkovan pri Visokem komisariatu in v katerega morajo vpisati vsak dan vse opravljene posle.
Ta obveznost velja tudi za podjetja in delavnice, katerih delo daje odpadke zgoraj označenih vrst.
od 6. do 14. septembra v palači za stalne razstave. Navzlic težavam, ki jih ima v sedanjem času radijska industrija, je bilo vendar sklenjeno, da se razstava priredi. Po številu bo trinajsta. Radio se je izkazal tudi v vojnem času s svojimi velikimi odlikami. Posebno važen je kot propagandno orodje, prav tako pa tudi kot vzgojno sredstvo. Razstavljeni bodo novi modeli radijskih sprejemnih aparatov in izpopolnjeni z vsemi pridobitvami radijske tehnike.
Za namakanje pokrajin okrog Alessamlrije so napravili načrt, ki predvideva zgraditev velikanskiet-ga jeza, ki bo imel za 120 milijonov kubičnih metrov vode in bodo mogli iz njega s pomočjo strojev namakati okrog 25.000 hektarjev zemlje v trikotu Tortona—Novi— Alessandria. Obenem so izdelani načrti za namakanje še drugih pokrajin. Pri tem bodo izrabili razne reke, zlasti pa dotoke reke Pada.
Koks, ki so ga morali doslej uvažati, so začeli v Italiji pridobivati iz domačega lignita. Destilirajo ga v Terni. S tem se bo mnogo prihranilo pri uvozu tujega premoga in koksa.
Kruh s primesjo grozdja in fig se uvaja v Italiji. Peka bo neomejena in nova vrsta kruha, ki se imenuje »pinze«, ne bo na karte.
Razstava tkanin in domačega avtarkičnega nakita bo 20. t. m. odprta v Benetkah.
Uvedba kontrolne pristojbine za nekatere vrste blaga
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svojo naredbo z dne 26. junija 1941.XIX, št. 54, odreja:
člen 1. — Za vse blago, ki je zavezano kontrolni pristojbini po na-redbi z dne 2G. junija 1941-XIX, st. 54, morajo prodajalci v dogovorih, prodajah in računih uporabljati določene cene in ne da bi navedli znesek kontrolne pristojbine. . člen 2. — Pristojbina se določa še za sledeče blago, namenjeno za izvoz (za stot Lir):
Stare kovine, tudi v obliki blokov, palic in pogač: železo in jeklo
14.—, lito železo 10.—, svinec 25.—, cink 25.—, bron 150—, baker 200, med 200.—, aluminij 100.—. Klej, mizarski 20.—.
Papir: 1. bel, neglajen: a) v valjih 20.—; b) drugi, nečrtan 30.—; 2. ovojni 25.—.
Strojene kože, brez dlake: 1. volovske, kravje in konjske: a) za podplate 100.—, b) druge 250.—;
2.	telečje, juničje 500.—; 3. ovčje, svinjske in druge male 750.—. Gobe, suhe 50.—.
člen 3. — Pobiranje kontrolne pristojbine je poverjeno carinskemu ravnateljstvu, ki ga opravlja po svojih organih in podrejenih uradih.
Pobrane vsote se morajo odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine za račun »Izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev«, na razpolago Visokemu Komisarju.
člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 9. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Einilio Grazioli
Gospodarske vesti
Stavbna družba d. d. v Ljubljani
objavlja v »Službenem listu« svojo bilanco za preteklo leto. Družba je izvedla valorizacijo zemljišča in je valorizacijski dobiček v višini 1.42 milijona dinarjev uporabila za odpis izgube iz prejšnjih let. Račun izgube in dobička izkazuje preostanek dobička po valorizaciji v višini
257.000	din, ki se prenese na novj račun. Pri nespremenjeni delniški glavnici 1-5 milijona dinarjev je postavka upnikov nazadovala na 7.8 milijona dinarjev (prejšnje leto 13.9), vzporedno pa je nazadovala postavka nedovršenih stavb na 1.7 milijona dinarjev (7.8). Knjižna vrednost zemljišč znaša sedaj preko 4 milijone dinarjev.
Maksimalne cene za kože v trgovini na debelo je pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji določil (v dinarjih za kg) takole: soljene težke goveje kože 18.40—23; soljene kože pitanih volov 27.60; soljene kože nepitanih volov 21; soljene telečje kože 29—31; kože jagnjet 50; ovčje kože 40; kozje kože 42 in kože kozličkov 42 kos. Cene veljajo za blago fob Belgrad prvorazredno blago. Za blago druge vrste so dovoljeni odbitki 10"/o pri kožah velikih in 25u/o pri kožah malih živali, pri blagu tretje vrste pa 20°/o pri kožah velikih in 50'Vo pri kožah malih živali izvzemši kozličke.
Srbsko žitno ravnateljstvo, centrala za uravnavanje prometa z žitom, krmo, stročnicami in oljaricami je izdalo odredbo, ki vsebuje točno določene smernice za gospodarjenje z letošnjo letino. Določene so količine živeža naštetih vrst, ki jih lahko obdrže producenti za sebe, to je za lastno uporabo, ostanek pa morajo prijaviti omenjeni centrali. Žito in drugi pridelki so porazdeljeni v več kategorij, za vsako kategorijo posebej pa so določene cene.
Paroplovna družba Jugoslavenski Lloyd je prenesla svoj sedež iz Splita v Zagreb, kjer je izvršen vpis v trgovinski register. Družba, ki je spremenila svoj naziv v Prekomorski Lloyd, ima delniško glavnico 120 milijonov din. Kot generalni ravnatelj in glavni delničar vodi družbo kakor doslej Božo Ba. nac. Prav tako je prenesla v Zagreb svoj sedež posestrimska družba. Prekomorska plovidba d. d. ki je imela doslej sedež na Šušaku (glavnica te družbe znaša 10 milijonov din).
Romunski kovanci po 50 in 100 lejev so bili vzeti iz prometa ter bodo nadomeščeni z bankovci. Kovance bodo pretopili ter porabili v vojni industriji.
Glavna zveza nemških kmetijskih in obrtnih zadrug za Hrvat-sko je bila ustanovljena in ima svoj sedež v Osijeku.
Hranilnica Banovine Hrvatske v Zagrebu je spremenila svoje ime in se odslej imenuje »Hranilnica neodvisne države Hrvatske«.
Naročajte »Trgovski list«/
Vpisovanja v trgovske šole
Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Popravni izpiti bodo dne 26. avgusta po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski. — Prijave za vpis v I. razr red šolskega leta 1941./42. sprejema ravnateljstvo dne 27., 28. in 29. avgusta med 8. in 12, uro. Definitivni vpis v I. in II. razred bo
1., 2. in 3, septembra med 8/in 12. uro. Vse natančnejše je razvidno iz objave na razglasni deski. —- Šolsko leto 1941./42. se bo pričelo dne 22. septembra s sv. mašo ob 9. v trnovski cerkvi'.
Vpis na Drž. trgovsko akademijo v Ljubljani. Prijave za vpis v I. razred sprejema direkcija do 28. avgusta. Sprejemni izpit iz francoščine za absolvente meščanskih šol je ukinjen. Popravni izpiti bodo 30. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Vpisovanje v vse štiri razrede bo
1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure. Podrobnosti na uradni deski.
Prijave za vpis na Abituricntski tečaj Trgovinsko-industrijske zbornice na Drž. trgovski akademiji v Ljubljani sprejema direkcija Trgovske akademije vsak dan do 27. septembra. Predavanja se pri-čno 1. oktobra ob 8. uri.
Gospodarstvo z mlekom
Visoki komisar je izdal predpise
o	trgovini in predelavi mleka. Ti predpisi ne bodo koristili samo potrošnikom, temveč tudi razvoju mlekarstva. O tem je objavil zadnji »Kmetovalec« članek »Mlekarstvo Dolenjske na novi poti«, ki ugotavlja, da zahteva položaj Ljubljanske pokrajine nove smernice v vseli panogah gospodarstva in da bo imelo gospodarstvo z mlekom še posebno važnost. Iz članka posnemamo:
Z novimi predpisi bo odpravljeno posredništvo in šušmarstvo, ki je toliko škodovalo razvoju našega mlekarstva ter bo nadomeščeno s solidnim trgovanjem in strokovnim predelovanjem. Poleg tega bo v bodoče prepovedano izdelovanje masla za prodajo pri posameznih producentih mleka in bo to opravilo' preneseno v skupne večje obrate, kjer bo dana tehnična možnost za izdelovanje kakovostnega blaga.
Na tej podlagi bo mogoče zgraditi solidno mlekarsko organizacijo v; vsej pokrajini, ne samo za sedanje izredne' potrebe potrošnikov, temveč tudi za bodoče normalne razmere. Šele z razvojem mlekarstva ibo dobila Dolenjska pravo živinorejsko lice, ki ga sedaj kljub dobri živini ni imela. Nova naredba daje možnost, da se osnujejo mlekarska okrožja, v katerih bo soliden mlekarski obrt polagoma postal središče gospodarskega življenja in glavni vir rednih dohodkov kmečkih gospodarstev. Z uveljavljenjem naredbe pa seveda še ni storjeno vse in potrebno bo veliko dobre volje in sistematičnega dela s strani pro-ducenta-kmeta. Posvetiti bo moral večjo pažnjo oskrbi živine in stremeti za dosego čim boljših gospodarskih uspehov pri svoji živinoreji.
KNJIGOVEZHICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I	reg. zadr, z o. zav. i
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, o d j e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
Iz italijanske gospodarstva
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani