K L K S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1800 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 15 (577) Leto XII. NOVO MESTO, 13. APRILA 1961 UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod 12 Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave 5tev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Casoplsn« podjetje »Delo* v Ljubljani Pogrešamo pobud obrtnikov Predsednik Ljudske skupščine Slovenije, tovariš Miha Marinko v Sevnici Prejšnjo sredo je na povabilo Občinskega, komiteja ZKJ in Občinskega odbora SZDL obiskal Sevnico predsednik LS LR Slovenije, tovariš Miha Marinko. V daljšem razgovoru s predstavniki političnih organizacij, predsednikom ObLO in z ljudskimi poslanci se je dodobra seznanil s političnimi in z gospodarskimi problemi sevniške občine. — Posebno mesto so v razgovorih dobila vprašanja kmetijstva in gozdarstva. Tovariš predsednik se je živo zanimal tudi za večje načrte sevniške industrije ter si ogledal Mizarsko produktivno zadrugo in Jugotanin, kjer se je zadržal skoraj eno uro. Govoril je tudi o povezavi sevniškega gospodarstva v bolj homogeno celoto, kar bi še pospešilo nadaljnji razvoj ne samo gospodarstva, temveč tudi negospodarskih dejavnosti. — Popoldan si je tovariš Miha Marinko ogledal tudi planinski dom na Lisci. Znano je, da obrt zaostaja za splošnim razvojem, potrebe po uslužnostni obrti pa so čedalje večje. Ker so zadevo načeli na mnogih zborih volivcev v no-vomeški občini, še posebej v večjih središčih, smo obiskali predsednika ObLO Novo mesto tov. Ludvika Goloba in mu zastavili nekaj vprašanj: Kako rešuje vprašanje obrti letošnji občinski družbeni plan? — Ker ugotavljamo, da razvoj obrti zaostaja, čeprav bi moral biti hitrejši s posebnim ozirom na spreminjanje struktur prebivalstva in rastoči standard, ki zahteva čedalje več kvalitetnejših obrtnih storitev, so nujni obsežnejši ukrepi. V družbenem sektorju obrti predvidevamo letos 11 odstotno povečanje družbenega bruto proizvoda, zasebni sektor pa bi ostal na isti ravni kot lanu Osnovna ovira za povečanje zmogljivosti obrti je pomanjkanje primernih prostorov. Pripravljamo programe za novogradnje obrtnih podjetij Kovinar, Tapetnik, Mizarstvo, SGP Pionir in še nekaterih drugih. Po izselitvi le-teh bomo v Novem mestu, kjer je ta problem najbolj pereč, dobili prostore za uslužnostno obrt. Del potreb bomo morali zadovoljevati tudi s pomočjo servisov stanovanjskih skupnosti. AH ste seznanjeni s »tališči Okrajne obrtne zbornice? . : • . — Pogrešamo pobud obrtne zbornice, ki naj bi nastopala s programi jn od občine zahtevala močnejše investiranje v obrt, tako kot to dela industrija. V kolikor se sedanja organizacija obrtne zbornice ne bo izpreme-nila In ker občinske izpostave niso zaživele, bomo morali doseči dvoje: zbornica bo morala Predsednik ObLO v Novem mestu: Ludvik Golob najti boljši način stikov z občino ali pa najti novo obliko občinskega ali morda celo medobčinskega obrtnega organa, ki bo bolj ustrezal novi situaciji. Kakšna je politika občine do obrtnih podjetij pri dajatvah? Ali morda razmišlja o nižjih pavšalih, ki naj bi pospešili razvoj obrti? — V sedanjem sistemu pavša-iranja ugotavljamo dobre in slabe težnje: le majhen del obrtnih podjetij je ustvaril sredstva za svoj razvoj, ostala pa so slabo gospodarila. In še to: cene obrtnih uslug so bile pri obojih enake, tako da .se je nizek pavšal skoroda izrodil v socialno podporo. Zaradi novega sistema delitve ■iohodkov bodo podjetja prisiljena iskati notranje rezerve in bi bilo morda zgrešeno, če bi njihove probleme (preden prič-no novi instrumenti delovati) reševali z odnosom: komuna — obrtno podjetje. V posameznih primerih bomo v to prisiljeni, vendar bomo ukrepali samo na podlagi temeljitih analiz. Mislimo, da novi instrumenti nikakor ne bi smeli vplivati na dvig cen, najmanj pa v obliki, ko bi obrt utemeljevala prevalitev svojih bremen na potrošnika s parolo: komuna od nas zahteva sredstva. Potrošniku moramo preko SZDL ali morda posebnih potrošniških svetov za obrt omogočiti tudi neposredno intervencijo. Ali so obrtna podjetja letos žc obveščena o višini pavšalov? — Doslej še ne, ker smo čakali novih instrumentov, zadeva pa je že toliko dozorela, da bodo vsa obrtna podjetja v občini še ta. mesec obveščena o višini pavšalov, ki so jih dolžna plačati. Spominu borcev in žrtev fašizma PRED KONCEM PRVE ETAPE JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER Manj manifestacij in več vsebine 10. aprila je bila v Novem mestu razširjena seja okrajnega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger, na katero so povabili tudi predstavnike občin-sikih odborov pionirskih iger. Medtem ko so razpravljali o dosedanjem delu, so poudarili, da so bile pionirske igre v novomeškem okraju le preveč manifestativne in je zato prišla vsebina dejavnosti* manj do izraza. V prihodnje naj bi bolj skrbeli za take oblike dela, ki jih pionirji sami izbero, in pazili tudi na to, da bodo vse njihove prireditve res kvalitetne. Če smo doslej pri tem le preveč zaposlili učitelje, ni bilo le slučajno, saj so znali pionirjem često pomagati čez ovire, vendar bi morali v pri-' hodnje pritegniti še druge, zlasti starše, ki jim delo z otroki ni tuje. Ponekod so pionirji sami našli rešitev in prosili za pomoč, hkrati pa izdelali nove načrte in jih izpopolnili z izvirnimi delovnimi oblikami. Seveda bi morali šolsko in iz-venšolsko pionirsko delo strogo ločiti, saj obsegajo igre predvsem tisto dejavnost, ki po šolskem programu ni predvidena. Ko so nadalje razčlenjevali potek letošnjih pionirskih manifestacij, se je izkazalo, da igre še niso povsod našle plodnih tal, čeprav pionirji skoraj na vseh šolah marljivo delajo. Vendar so dosedanji uspehi več kot zadovoljivi. Kar poglejmo, kaj so doslej napravili: — V občini Videm-Krško so 88 pionirji povezali s tamkajšnjimi kulturnimi ustanovami. Doslej so priredili več samostojnih literarnih popoldnevov, na katerih so brali svoja dela. Tekmujejo v šahu in na oddajah »Pokaži, kaj znaš!" 11 pevskih zborov s 600 pionirji bo 16. aprila nastopilo na občinskem pevskem festivalu. V prostorih otroškega vrtca v Vidmu-Krškern bodo imel: Svoj dom. — V brežiški občini imajo pionirji šahovska tekmovanja Precej obsežna je njihova dramatska dejavnost, (na odru se bodo predstavili 8 do 10-krat). uspešno pa že delujejo literar- V R E M E od 13. do 23. aprila 1961 Nestalno vreme s pogostim' Padavinami. Močnejše padavi-% ohladitvijo pričakujemo 18. in 19. april«. V. M. ni, recitacijski in foto krožek. Posebno urejujejo knjižnice. — Sevniški pionirji si marljivo dopisujejo z drugimi odredi, republikami in državami (Indija, Tunis). Na šahovskem tekmovanju je sodelovalo 100 mladih šahistov. Sodelujejo z mladino iz tovarn in podjetij ter z organizacijami ZB in ZROP. Poslušali bodo predavanja o izbiri poklica in varnosti na cesti. — Tudi dejavnost metliških pionirjev je pestra, vendar jim učitelji zaradi prezaposlenosti ne morejo dovolj pomagati. — Trebanjskim pionirjem pomagajo največ mladinci, učitelji in žene. Na temo »Moj kraj včeraj« pišejo o, krajevnih zgodovinskih dogodkih, predvsem o predvojnem času. Imajo več krožkov in marljivo dopisujejo v časopise. Posebno skrbijo za osebno čistočo, šolski red in vedenje posameznikov. (— Najbrž so dossgli precej uspehov tudi pionirji črnomaljske občine, vendar tamkajšnjega predstavnika na seji ni bilo, da bi kaj povedal.) — V novomeški občini pa so nedvomno najbolj marljivi šentjernejski pionirji. Čeprav delo občinskega odbora pionirskih iger še ni zaživelo, teče dejavnost pionirjev dalje. Prvi del pionirskih iger bo čez nekaj dni zaključen, ponekod se načrtni dejavnosti še niso približali. S pionirji je treba delati sistematično. Da bi igre res dosegle namen in kvaliteto, nekaterih dejavnosti ne bi smeli uvajati za vsako ceno; izbrali naj bi samo tisto, kar pionirje nabolj veseli. Časa za to pa je še dovolj, pionirske igre so namreč podaljšane do 22. decembra letos. Med proslavami ob 20. obletnici revolucije bo 22. julija velika svečanost v Žužemberku, Na Cviblju nad starodavnim trgom ob Krki že rastejo obrisi velikega spomenika, ki bo posvečen spominu 1200 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja s področja bivše žužemberške občine. Polovica del okrog novega spomenika je gotova. Spomenik sestavljajo 25 metrov visok aluminijasti obelisk, plošča z imeni žrtev in grobnica. Obelisk bo stal med ploščo in grobnico. Sesterokotna dva in pol metra visoka grobnica je že sezidana. Prav tako je zabetonirana sesterokotna osnova, na kateri bo stala plošča. Okolico so zasuli in izravnali, celoten prostor pa dobiva obliko stožca. Ko bo spomenik postavljen, bo nudil veličastno podobo. Bo spomin na velika leta borb za osvoboditev pa hkrati tudi opomin vsem, ki niso proti vojnemu nasilju. Do 4. julija bodo v Suhi krajini uredili več krajevnih grobišč padlih borcev: v Laščah, Hinjah, na Prevolah in v Lipovcu pri Ajdovcu. Borce, ki so pokopani v drugih krajih, kakor tudi posmrtne ostanke partizanov s pokopališč v Žužemberku, Lipju in Vrhovem pa bodo prekopali v skupno novo grobnico. Proslava v Žužemberku bo ob letošnjem dnevu vstaje slovenskega ljudstva osrednja okrajna prireditev. Udeležili se je bodo tudi številni sorod- niki padlih junakov iz drugih slovenskih okrajev in tudi člani Zveze borcev, ki so preživeli v Suhi krajini preneka-tero sovražnikovo ofenzivo in jih na ta košček slovenske zemlje veže mnogo spominov. Minirana proga Te dni so delavci, ki obnavljajo železniško progo, naleteli v bližini postaje Videm-Krško na mino. Bila je približno 50 centimetrov globoko v zemlji pod pragom. Med delavci je nastal preplah in so takoj prenehali z delom. Naslednji dan je prišel strokovnjak s pripravo, za odkrivanje min. V neposredni bližini jih je našel še šest. Pod progo so bile mine položene v drugi svetovni vojni. Čeravno so vozili vsak dan preko tega- minskega polja vlaki, na srečo ni prišlo do eksplozije. Mine so bile pregloboko v zemlji in v napačni legi. Samo za las je manjkalo, da niso delavci udarili po mini. Lahko bi eksplodirale šc ostale Berite in razširjajte DOLENJSKI LISTI in bi čala. se zadeva tragično kon-D. K. štafeta mladosti 19. aprila bo kot vsako leto tekla skozi naš okraj štafeta mladosti, ki bo nesla čestitke predsedniku republike maršalu Titu. Na meji NRH jo bodo sprejeli mladinci občine Črnomelj. Nato bo štafeta tekla skozi Metliko, Novo mesto, Kostanjevico, Brežice, Videm-Krško, Brestanico in Senovo, od koder jo bodo naši mladinci prenesli do meje celjskega okraja. Mladina srednjih šol bo imela v času štafete športne dneve in bo povsod sprejemala štafetno palico v okviru celodnevnih športnih prireditev. Razen glavne štafetne proge je še vrsta stranskih, tako da bo okoli 5.000 mladincev in mladink preteklo približno 500 km poti. Razen občinskega obrtnega središča bodo v Vidmu-Krškem ustanovili še posebno središče za vso uslužnostno obrt Sami so se lotili Prebivalci Cegelnlce pri Novem mestu so zaželeli vodovod. Niso čakali na pomoč In moledovali, ampak so se kar sami lotili težavne naloge. S podjetjem Vodovod so se dogovorili, da bo prispevalo glavne cevi, vse drugo pa so sklenili opraviti sami in so se brez odlašanja lotili kopanja jarkov. 2G0 m jih bo treba skopati in zasuti! Marsikje so naleteli na skale In jih le stežka razbili. Do zdaj so prispevali blizu 700 prostovoljnih ur, okoli 400 pa jih bodo Se morali opraviti. Takih primerov je res malo, zato zaslužijo Ce-gelnicanj javno pohvalo. Bogat Zagrebški velesejem Letošnji spomladanski Zagrebški velesejem, ki bo od 14. do 23. aprila bo kot vsi dosedanji še vedno sejem blaga in opreme za široko potrošnjo. Vendar bo v letošnji organizaciji nekaj novosti. Da bi razstavljavcem kar najbolj omogočili prikazati njihovo delo in proizvodnjo, bo v okviru velesejma osem posebnih mednarodnih prireditev, sejmov in tudi modna revija. Kar naštejmo jih: sejem prehrane, sejem tekstila in konfekcije, razstava "Medicina in tehnika«, razstava varilne tehnike, razstava merilne in regulacijske tehnike, razstava -Turizem in gostinstvo v Jugoslaviji- in še stalna mednarodna razstava publikacij. Mednarodni sejem prehrane in mednarodna razstava »Medicina in tehnika« bosta tokrat prvič v naši državi. Pred jutrišnjo okrajno sindikalno konferenco obrtnih In komunalnih delavcev smo se obrnili na tovariša Staneta Nunči-ča, predsednika občinskega ljudskega odbora v Vidmu-Krškem; prosili smo ga, da je odgovoril na nekaj vprašanj s področja nadaljnjega razvoja obrti in komunalnih služb v občini, kakor tudi glede problemov samoupravljanja v teh podjetjih. Kako se bosta v vaši občini razvijala obrt in komunalna služba, zdaj po sprejetju družbenega plana za leto 1961? — Družbeni plan občine za leto 1961 daje močan poudarek razvoju obrtništva v občini. Predvidevamo, da se bo skupni obseg obrtniške proizvodnje in storitev v letu 1961 povečal v primeru z lanskim letom za 9,120/0 ali od milijarde in pol na milijardo in 637,000.000 din. Narodni dohodek bo večji za 13,17 % in bo znašal 589 milijonov dinarjev. To gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v obrtništvu dokazuje, da se bo razvijala predvsem obrt družbenega sektorja, medtem ko se delež obrti privatnega sektorja v skupni vrednosti proizvodnje močno zmanjšuje Predvidevamo porast privatnega obrtništva le za 178 milijonov dinarjev ozir. za l,14*/i več kot v letu 1960. Povpraševanje po obrtnih izdelkih in storitvah je vedno večje. Ker letošnji gospodarski program ne predvideva u-stanavljanje novih obratov, bo treba izrabiti obstoječe obrtne kapacitete v občini, izboljšat-delovne metode in vezati zaslužke na storitev. Družbeni plan predvideva nadaljnjo kropitev obrtnega centra v Krškem, ki naj ustanovi nove obrtne enote, posebno tistih strok, ki jih je premalo. Praksa kaže, da manjše delavnice težko žive zaradi prevelikih stroškov, ki jih imajo s knjigovodstvom, obrtnimi posli, evidenco itd., zato naj bi Stane Nunčič, predsednik ObLO v Vidmu-Krškem se razen že obstoječega obrtnega centra formiral še poseben center, ki naj bi združil vso uslužnostno obrt. . . V okviru teh centrov bo mo goče zagotoviti samostojnos' posameznim obrtnim obratom na drugi strani pa bo mogoče formirati organe upravljanja. Razen teh obrtnih centrov naj bi stanovanjska skupnost razvijala raznovrstno dejavnost, ki naj bi reševala probleme glede pomoči gospodinjstvom, vzdrževanja stanovanj in manjših popravil v servisih, remontnih grupah itd. Komunalna služba naj bi predvsem vzdrževala red in snago v Vidmu-Krškem, na Senovem, v Brestanici in Kostanjevici, medtem ko naj bi krajevni odbori prevzeli vso skrb za reševanje problemov na svojem območju. Krajevni odbori naj bi dobili nekatere nove pristojnosti, ki jih je doslej imela komunalna uprava. Družbeni plan predvidela prenos sredstev na krajevne odbore za urejevanje cest, medtem ko naj bi investicije potekale v okv;ru komunalnega sklada, katerega je ljudski odbor ustanovil v preteklem letu. Kaj menite o modernizaciji obrti v občini in o potrebnih investicijah za to panogo? - Družbeni plan za leto 1961 predvideva za obrt, trgovino in gostinstvo okrog 119,000.1)00 din investicij. To so sredstva, ki jih imajo obrtni obrati v svojih skladih, deloma pa so predvidena sredstva iz občinskega investicijskega sklada, ki se bodo črpala po določenem programu. Ljudski odbor ne predvideva novosti v delitvi dohodkov med občino in obrtjo. -Pretekla leta je bilo prepuščeno posameznim obrtnim obratom precej sredstev, kar pa se je v praksi pokazalo za nepravilno. Na ta način so nekateri prikazovali umetno rentabilnost, ki je Imela v posameznih kolektivih zelo negativne tendence do komune in le slabo vplivala na socialistične odnose v kolektivu. Zato se postavlja vprašanje, da mora biti start za vse obrtne »brate v občini enak. Kakšna je politika občinskega ljudskega odbora glede cen v obrtnih storilvah? - Občinski ljudski odbor stoji na stalliču, da je potrebno cene v obrtnih storitvah prilagajati dejanskim stroškom, ln ne pričakuje posebne akumulacije iz obrtništva, zlasti ne od uslužnostne obrtL -Obrtni obrati v občini, ki so v stavbah SLP, ne plačujejo najemnin, ker so bile vse te zgradbe ln delavnice prenesene pod upravo kot osnovna sredstva obrtnim obratom. Mislim, da tu pri nas nI posebnega problema glede cen obrtnim uslugam v škodo potrošnika. Ali je problem pavšalov rešen? - Družbehi plan za 1. 1961 predvideva, da bo od 52 podjetij v občini v letu 1961 plačevalo svoje obveznosti družbi 28 podjetij v obliki pavšalov, ki bodo določeni za vsak obrat po samostojno obračunanem dohodku. Praksa je pokazala, da tu ne bo mogoče nič popuščati, ker gre popuščanje v škodo komune in kolektiva samega. Ce bo dosežen sporazum o višini pavšala s posameznimi obrtnimi obrati, bodo vsi že do 15. aprila prejeli odločbe o obveznostih do družbe in komune v letu 1961. Tako bodo vsa obrtna podjetja vedela za svoje obveznosti do družbe že ta mesec in bodo lahko prilagodila svoje poslovanje. Kolikor bo uspeh podjetij večji, toliko več sredstev jim bo ostalo za njihove potrebe. Kako si predstavljate najboljšo rešitev delavskega samoupravljanja v obrti «*n v komunalni!) podjetjih? - Delavsko samoupravljanje v podjetjih z majhnim številom zaposlenih predstavlja velik problem, medtem ko se delavsko upravljanje v obrtnem centru zelo zadovoljivo razvija. To nam je pokarala praksa v dosedanjem Komunalnem podjetju, ki se preosnuje v obrtni center Videm-Krško. V okviru tega centra jc združenih okoli 12 poslovnih obrtnih enot raznih strok. Delav^Ui svel tega centra uspešno rešuje vse pr^ble-' me, ki se pojavljajo v eni ali drugI enoti. - Vse esatc ustvarjajo skupno precejšnje sklade, ki se potem prelivajo iz enega v drug obrat, kakor je pač potrebno. Tudi knjigovodstvo je enotno za ves center, čeprav se vodi za vsak obrat posebej. Delavski si^t obrtnega centra redno analizira problem posameznih enot in tudi sproti u-krepa.Imamo primere, da se privatni obrtniki radi vključujejo v ta center, pa tudi v druge državne obrtne delavnice, da s tem znižujejo režijo. Ker delimo obrtno dejavnost v storitveno in uslužnostno, se pojavljajo težnje za organizacijo uslužnostnega centra, ki naj bi deloval po istih načelih kot obrtni center storitvene obrti. Na ta način Je obrtni •center v Krškem uspel ustvariti sredstva za gradnjo poslovnih prostorov, kjer bodo imeli posamezni obrati boljše delovne pogoje in s tem možnost za večjo produkcijo. Kaj menite o vlogi in nalogah obrtne zbornice? — Obrtne zbornice imajo v naši družbeni skupnosti precej važno in odgovorno uaiogo. — Menim, da bi obrtna zbornica morala analizirati obrtno delavnost po panogah ali po področjih in zajeti vse probleme, ki se pojavljajo v obrti, bodisi glede kadra, izobraževanja, izpitov, davčne stilitike itd. ter posredovati analize ljudskim odborom s oredlogorn za rešitev. Poleg tega bi morale obrtne zbornice konkretneje analizirati porast obrtništva ali padec, iska*.; vzroka 'er j.;h posredovati me.v>dajn;m organom. Cbrtne zbornice bi morale tudi ustanavljati potrebe obrtnih obratov, česar doslej nismo opazili. Nastane pa vprašanje, če je organizacija okrajnih obrtnih zbornic sposobna opravljati ana'r/e na tako širokem območju Koikretiio v naši občin kaže d;- bi to vloeo laže in ospsš ;:ijvljala občinska obrtna zbornka, seveda će bi ime'.- t. to prime* ren kader Iz čevljarske delavnice — močno podjetje Kako se razvija topliško podjetje »BOR' Današnje samostojno čevljarsko podjetje »Bor« v Dolenjskih Toplicah je bilo 1946 le majhna delavnica s sedmimi ljudmi, ki so jo ustanovili kot čevljarski odsek pn takratni kmetijski zadrugi Straža-Toplice. Nove razmere v podjetju, povpraševanje po čevljarskih izdelkih na trgu m boljši delovni pogoji so zadnja leta omogočili, da je proizvodnja vidno naraščala, kar pove tudi nekaj številk: 1956 je imelo podjetje 41 milijonov bruto prometa, 1957 57 milijonov, 1958 74 milijonov, 1959 87 milijonov, 1960 pa kar 130 milijonov. Kakor predvidevajo, bodo letos lansko proizvodnjo presegli za 10 milijonov. Medtem ko proizvodnja iz leta v leto raste, pa nameravajo delo čimbolj mehanizirati. Do nedavnega je vsa proizvodnja temeljila na ročni izdelavi predmetov, zato so često komaj lahko dosegli predpisani plan. Tako je ObLO iz No-veg mesta za lani predpisal take številke, da jih podjetje ne bi moglo doseči. Predstavnik; podjetja so takoj poudarili, da bi plan dosegli in presegli, če se lahko poslužijo raznih obrtnih čevljarskih delavnic, s katerimi bi sklenili pogodbe. Na osnovi posebnega sporazuma so se potem povezali s čevljarskimi podjetji v Trebnjem, Kostanjevici, Šentjerneju, s podjetjem »Planino« v Črnomlju in »Kruponom« v Žužemberku. Na osnovi tega sodelovanja je »Bor« plan presegel in hkrati pomagal zlasti črnomaljskemu podjetju, ki je prav tedaj zašlo v težave. Zaradi nerentabilnosti so kasneje razpustili čevljarsko podjetje -Krupon- v Žužemberku. Ker je nekaj delavcev osialo brez zaposlitve, je zanje poskrbelo podjetje »Bor«. — Sporazumno z bivšim ObLO v Žužemberku so na Dvoru ustanovili čevljarski obrat topli-Skega podjetja. Tam bodo zaposlili okrog iO delavcev, tudi nekvalificirane. Perspektivni plan za čevljarsko podjetje »Bor« je sestavljen v dveh variantah. Ce se proizvodni posto- pek ne bi bistveno spremenil (Se vedno ročno delo), bi proizvodnja do 1965. leta narasla na 170 milijonov brutoprodukta, če pa bi dobili potrebne investicije (okrog 35 milijonov dinarjev), bi v kratkem času obrat popolnoma mehanizirali in M 1965 dosegli 310 milijonov brutoprometa. Sedaj pa si podjetje prizadeva predvsem, da bi proizvodnjo preusmerilo v specializirano izdelovanje samo nekaterih predmetov. — Proizvodnja naj bo enolična, ker Je le tako mogoče uvesti tekoči trak. Sicer pa je povpraševanje po njihovih izdelkih precejšnje. Tudi letos pričakujejo, da bodo prodali največ ženskih natikačev. Razvoj pa ni zajel le proizvodnje ampak se je v podjetju začelo t' 'i družbeno življenje. Mladi so odpravili mrtvilo, ki je nekaj časa bilo v vseh organizacijah v podjetju. Mladinski aktiv, sindikalna organizacija, Zveza komunistov in organi delavskega samoupravljanja si prizadevajo, da bi bila njihova dejavnost kar najbolj vsestranska. Ivan Zoran ZUDHMEPGimra TEDEHSKI PREGIB® V Vidmu-Krškem so sprejeli družbeni plan in proračun za 1961 UK1-2 specialna zelena tekočina za hidravlične zavore je izdelana po specifikaciji HD SAE 70 R 3 — Uspešno Jo uporabljamo pri nizkih in visokih temperaturah (od —5C1 C do +390^ C — Je zelo odporna proti vodi — Visoko vrelišče in gori-šče onemogočata izpare-vanje — Kemično Je stabilna, zato se ne spreminja, tudi če jo uporabljamo dalj časa ali če Jo vskladi-ščimo — Na kovine v hidravličnem sistemu ne vpliva korozivno, niti ne razjeda gumic — Podmazuje tudi pri visokem pritisku — Mešamo jo lahko z vsemi standardnimi tekočinami za hidravlične zavore — Je zelo ekonomična, ker Jo menjamo šele po 13 tisoč, km — SE NE VNAME! Dobite Jo v vseh servisnih postajah! Proizvaja jo: »I S K R A« tovarna maziv in kemičnih izdelkov — ZAGREB 5. aprila so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Videm-Krško sprejeli družbeni plan in proračun za leto 1361. Družbeni plan predvideva letos povečanje vrednosti pelokupne proizvodnje narodnega dohodka za 10,13 odst. Odborniki so v živahni razpravi predlagali nekatere spremembe plana ln proračuna. V občini je zaposlenih 26 cestarjev. Da bi krajevni odbori dobili čimveč sredstev za popravilo cest, so odborniki predlagali, naj bi se število cestarjev zmanjšalo. Komunalna uprava n?j bi imela le manjšo ekipo cestarjev, ki bi jo pošiljala tja kjer bi bilo najbolj potrebno. Zbor proizvajalcev ni soglašal s predlogom, da bi za leto 1961 zaposleni plačevali 5 odst. dopolnilni proračunski prispevek. Ker je občinski zbor glasoval za predlog, je bila iz vrst obeh zborov sestavljena komisija, ki bo zadevo ponovno proučila. Iz proračuna za leto 1961 Je razvidno, da bodo sredstva stanovanjskega sklada znašala 99 milijonov dinarjev. Odborniki so bili mnenja, naj bi upravni odbor stanovanjskega sklada nastopil kot investitor gradnje cenejših stanovanj, ki bi jih dodelili finančno šibkim in socialno ogroženim družinam. Na stanovanjski upravi Je preko 200 prošenj. Mnogi čakajo na rešitev že več let. Odborniki so v razpravi ugotovili, da bo treba dati prednost še nedokončanim Investicijam. Skupne investicije bodo letos znašale tri in pol milijarde dinarjev, kar Je v BI Med 73 pomorskimi državami zavzema Jugoslavija po tonaži trgovskih ladij devetnajsto mesto na svetu. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PBEGLED V prihodnjih petih letih moramo zgraditi 500.000 stanovanj. Kljub temu, da smo do lanskega leta zgradili približno 580.000 stanovanj, nam le-teh še vedno močno primanjkuje. In to ne velja le za močno industrializirane predele, pač pa tako rekoč za vsak kraj pri nas. Vsako naselje se ukvarja s problemom: stanovanja, stanovanja. Poglejte na primer, kakšne težave imamo prav sedaj s stanovanji, ko so se stroški za prevoz delavcev do delovnih mest močno povečali. Če kdaj je zdaj za vsako podjetje) važno, ali stanujejo delavci bliže podjetja, ali pa se morajo prevažati na desetine kilometrov daleč. Z novimi 500.000 stanovanji, ki naj bi jih zgradili do leta 1965, bi vsaj nekoliko uredili tudi te probleme, da ne govorimo o tistih državljanih, ki se stiskajo v majhnih ali neprimernih stanovanjih v strnjenih naseljih. Gospodarski strokovnjaki pa so prepričani, da je vsaka naložba za stanovanje obenem tudi naložba v gospo- Za stanovanje gre darstvo. Kdor boljše stanuje, bolje dela. Če pa se mu pri tem ne bo treba prevažati na dolge relacije, bo pri delu še bolj spočit, kar vse lahko prinese nazaj dobršen del milijard, ki jih bomo porabili za gradnjo novih stanovanj. Nedavno tega je tudi Zvezna ljudska skupščina razpravljala o tem problemu ter o uveljavljanju stanovanjske reforme in * usmerjanju stanovanjske graditve. Rekli bi, da je osnovna ugotovitev tale: državljanom je treba omogočiti in jih spodbujati k temu, da bodo sodelovali pri razvoju stanovanjskega komunalnega gospodarstva, po drugi strani pa je treba na vsak način modernizirati stanovanjsko gradnjo tako, da bodo posamezne stanovanjske enote gradili hitreje kot doslej. Problem je tudi v tem kako bomo zagotovili, da bodo stanovanjski skladi zadovoljili vse potrebe po sredstvih. Med drugim gre namreč zato, kako se ti skladi uporabljajo. V nekaterih primerih uporabljajo dobršen del skladov za komunalne naprave. To je sicer prav in v redu, saj smo z dodatnimi predpisi spremenili začetni predpis tako, da lahko investitorji s sredstvi iz tega sklada, dograde tudi okolico stanovanjskih blokov. Pri tem so bili mišljeni najnujnejši priključki za vodovod, elektriko in podobno. Stvar pa se je v nekaterih občinah skazila. Sredstva iz stanovanjskih skladov uporabljajo za gradnjo transformatorskih postaj, za asfaltiranje cest, da celo za manjše industrijske objekte. Seveda pa vse to skupaj nima prav nič zveze z urejevanjem stanovanjske okolice in najnujnejšimi komunalnimi napravami. Za te stvari bi bilo treba najti sredstva iz drugih virov. Menimo, da bi bilo treba stanovanjske sklade uporabljati zares samo za gradnjo stanovanj, če hočemo zgraditi pol milijona le-teh. Še premalo denarja bo in k tem sredstvom bodo morala tako ali tako še precej prispevati tudi posamezna podjetja. No, rešitev pa ni samo v tem, pač pa bo treba začeti v mnogo širšem obsegu zbirati sredstva samih državljanov. Tu smo šele na začetku poti in le v posameznih primerih so občine cz. zavodi za gradnjo stanovanj organizirali primerno hranilno službo, v katero se stekajo sredstva državljanov. To je obenem lahko za državljana najbolj gotova pot do primernega stanovanja. V bodoče bo treba ponovno razpravljati tudi o najemninah. Vse kaže, da jih bo treba regulirati in ukiniti začasne omejitve ter glede višine najemnin prepustiti popolno svobodo samim komunam. Povsem napak bi bilo, če bi to razumeli tako, da bi začeli najemnine kar povprek povečevati. Tu jo treba upoštevati življenjski standard, osebne dohodke, možnosti za novogradnje itd. Z vsklajevanjem najemnin pa bo postal tudi za posameznega državljana veliko bolj spodbuden ss'^—*"----"k «; lta4«»H«i si bo pridobil pravico do stanovanja. So primeri, da sedaj v nekaterih krajih plačuje državljan, ki si je sain zgradil stanovanje zanj prav toliko Ifti ceJp več kot tisti, ki je stanovanje dobil od podjetja, z $ge(go besedo od d/užbe. primerjavi z letom 1960 za 42,76 odst. več. Odborniki so na seji sprejeli več odlokov, poslušali poročiio odbor-niške komisije o organizaciji vodnogospodarske tehnične službe, imenovali sodnika za prekrške ter komisijo za ocenjevanje občinskih uslužbencev. Drago Kasteflic I Predsednik Tito bo na sedanjem potovanju po afriških državah obiskal še Združeno arabsko republiko in se potem vrnil v domovino. Zdaj je na obisku v Tuniziji, kjer je doživel prav tako mogočen, navdušen in spontan sprejem kot v Maroku, Gvineji, Republiki Mali in drugih afriških državah, ki jih je doslej obiskal. Človek ima vtis, kakor da se Titova pot miru bliža vrhuncu, kakor da je z vsakim njegovim obiskom v drugi državi sprejem še veličastnejši — če je to mogoče — skratka, kakor da gre glas o njegovi osebnosti, o njegovi politiki, o stvari, za katero se bojuje, pred njim hitreje od letal in ladij, da, celo hitreje od brzojava. Afriški narodi danes čutijo, kdo jim je prijatelj. Množice je sicer mogoče spraviti na ulice — je dejal vK intervjuju predsednik republike — ni jih pa mogoče pripraviti do tega, da bi manifestirale nekaj, česar ne čutijo. In ko se tako v središču svetovne pozornosti pot našega predsednika bliža koncu, mu v domovini želimo zdravja, da bi jo tudi uspešno zaključil ne samo zaradi ugleda in ne v prvi vrsti zaradi ugleda, ki ga je s svojo potjo pridobil Jugoslaviji, ampak predvsem zaradi svetovnega miru in mednarodnega razumevanja, ki ga je s svojo potjo krepko podprl. To pa nas seveda ne ovira, da ne bi bili zadovoljni in ponosni nad vlogo, ki jo po njegovi zaslugi in zaslugi dosledne jugoslovanske zunanje politike igra danes v svetu Jugoslavija, čeprav je majhna država brez atomskih bomb in brez posebnih sebičnih »interesov« kjer koli na svetu. Jugoslovanska vlada je prejšnji teden objavila Belo knjigo o sovražni in ne-miroljubni politiki Albanije do Jugoslavije. To je žalosten dokument, ki obsega obdobje od leta 1948 do leta 1961. Beli knjigi je priložen izbor arhivskega gradiva o odnosih med narodnoosvobodilnim gibanjem Jugoslavije in narodnoosvobodilnim gibanjem Albanije ter o sodelovanju med obema državama do leta 1948. Naj navedemo samo nekaj podatkov — čeprav jih je objavil tudi dnevni tisk — o naravnost patološki gonji albanskega partijskega državnega vodstva proti slovanskih centrov. V obdobju od 1948 do septembra 1960 so na razne načine ▼ skupinah, ali posamič poslali v Jugoslavijo 675 diverzantov in agentov, izmed teh 548 oboroženih. In še in še... Človek sa sprašuje, od kod izvira ta strašna mržnja do Jugoslavije, ki ni zmerom samo skušala živeti v dobrih odnosih z vsemi sosedami, torej tudi z Albanijo, ampak ji je bila tudi sme-•rom voljna pomagati in ji je pomagala. To si je mogoče razlagati samo s pustolovsko politiko vodilnih albanskih osebnosti, ki uspevajo samo v podnebju Bela knjiga o Albaniji jugoslovanskemu vodstvu in jugoslovanskim narodom. — Albanska vlada je po resoluciji In-formbiroja leta 1948 enostransko razveljavila 27 bilateralnih pogodb.. Zaradi politike albanske vlade zdaj pravzaprav ni nobenega sodelovanja med obema državama niti nobenih stikov ali vezi med narodi obeh držav, — Samo od 18. aprila do 31. decembra 1958 je albanski tisk objavil 527 proti-jugoslovanskih člankov, radio Tirana pa je oddajal 423 vesti ta komentarjev sovražne vsebine. — Najvišji albanski voditelji so v letih 1959 in 1960 ob raznih priložnostih imeli 145 govorov proti Jugoslaviji. Albanski tisk ni objavil nobenega objektivnega članka o Jugoslaviji, albanska propagandna dejavnost pa se vmešava v notranje zadeve Jugoslavije. — V Albaniji deluje osem protijugo- do skrajnosti zaostrenih sosedstvenih odnosov in razmer v lastni državi. Saj ni nobena tajnost, da so albanski voditelji krvavo obračunali in še obračunavajo z vsemi tistimi, ki so količkaj protestirali ali samo ne soglašajo s takšno politiko. Potemtakem je treba umetno vzdrževati napetost na mejah, da bi s pretvezo obrambe pred zunanjo nevarnostjo vladala doma brezobzirna klika, ki ne prenese nobene kritike, nobenega ugovora. Jugoslovanska vlada je hotela z Belo knjigo opozoriti ne samo OZN, katere članica je Albanija, čeprav krši po vrsti vse določbe Ustanovne listine, ampak tudi svetovno javnost na to, da so jugo-slovansko-albanski odnosi skrajno nezadovoljivi, kar je posledica protijugoslo-vanske politike albanske vlade. Jugoslovanska vlada hkrati opozarja na vsa svoja prizadevanja za zboljšanje teh odnosov, ki pa so bila, žal, zaman. OBJ&VE — RAZPISI — ODLOKI — OBVESTILA Razpis posojil za dograditev in adaptacije stanovanjskih hiš Na podlagi 10., 43., 44., 46. in 47. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj fUradni list PLKJ, št. 47/59) ter 30. in 42. člena pravil stanovanjskega sklada št. 01—265/1 z dne 30. septembra 1960, razpisuje upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Novo mesto po sklepu redne seje z dne 7. aprila 1960 L NATEČAJ za dajanje posojil za dograditev in adaptacije stanovanjskih hiš osebam v delovnem razmerju, ki gradijo na območju občine Novo mesto, do višine 15.400.000 din. 1. Natečaja se lahko udeležijo osebe v delovnem razmerju in osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju izenačene z osebami v delovnem razmerju, osebni in družinski upokojenci, delovni invalidi, ki uživajo praVice invalidskega zavarovanja in osebe, ki uživajo pravice po predpisih o vojnih in mfrovnih Invalidih in po predpisih o udeležencih NOV. 2. Posojila se bodo odobravala prosilcem, ki Imajo hiše dograjene najmanj do vključno tretje gradbene faze, v visinT največ do 1,000.000 dinarjev za enostanovanj-ske hiše in največ do 1,500.000 dinarjev za dvostanovanjske hiše. 3. Najnižja obrestna mera znafa l Vo, najdaljši rok vračanja za novogradnje 30 let, za adaptacije 15 let. Rok črpanja 1 leto po podpisu pogodbe na sodišču. 4. Prosilec mora položiti 0,3 •/» kot varščino od zneska zaprošenega posojila na depozitni račun pri Komunalni banki v Novem mestu 606-70-647 »Začasni depoziti« najkasneje do 8. maja 1961. Ce prosilec odstopi od posojila, zapade varščina v korist sklada. 5. Podrobni pogoji so razvidni iz pravil sklada, katerih izvleček si lahko nabavijo interesenti v Komunalni banki, Novo mesto. 6. Prosilec mora Izvršiti po odobritvi posojila vknjižbo zastavne pravice v korist banke v zemljiški knjigi pristojnega sodišča ter predložiti potrdilo o zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov in priskrbeti odstopno izjavo na mesečne prejemke. 7. Prosilec mora priložiti svoji ponudbi v 48. členu pravil Stanovanjskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v občini Novo mesto predpisano doikumentacijo: a) gradbeno dovoljenje s potrjenim projektom; b) predračun gradbenih stroškov s količinsko navedbo gradbenega materiala; c) specifikacijo glede lastnih sredstev z ozirom na gotovino, material ln delovno silo; d) od sodišča potrjeni zemljiškoknjižni izpisek nepremičnine, na kateri se oziroma se bo zidala hiša; e) potrdilo DOZ o vinkulaciji zavarovanja stanovanjske hiše v korist Komunalne banke. f) potrdilo iz 49. člena Pravil 6klada. 8. Ponudbo je treba vložiti najkasneje do 8. maja 1961 s predpisano dokumentacijo v zapečateni kuverti ali zavoju pri Komunalni banki v Novem mestu, referat za stanovanjske sklade in stanovanjske kredite. Na ovoju ali kuverti mora biti oznaka "-natečaj za posojilo individualnim graditeljem.« Zakaj ni zbora volivcev? Zbora volivcev za krajevni odbor Irca vas-Brocl ni bilo. Vzrok Je slabo, lahko bi rekli, malomarno in neodgovorno obveščanje volivcev in odbornika občinskega ljudskega odbora. Obvestila (če ni bilo morda samo eno) so bila obešena tako, da jih večina ljudi sploh ni videla, in tako'za zbor volivcev nd ve- Zidanica zgorela V noči od 1. na 2. april Je nastal požar v zidanici Lojza Jožefa v Harinjl vasi. Zidanica je zgorela. Škode je za okoli 250 tisoč dinarjev, zavarovana pa je bila za 60 tisoč dinarjev. Vzrok požara doslej še ni znan. Požari v zadanlcah niso redkost, zgode pa se običajno tako, da ljudje v zidanici kurijo, ker so malo »nasekani«, pozabijo pogasiti ograj ln ta se po njihovem odhodu rad spremeni v požar. Avtobus zapeljal s ceste 6. aprila ob pol osmih zjutraj Je prišlo do prometne nesreče, na stari cesti med Novim mestom ln Zagrebom. Kompasov avtobus — S-1H184, ki ga Je upravljal šofer Franc Mramor, Je peljal na svoji redni progi. Zaradi tresenja sta mu Izpadla dva vijaka pri kretnem mehanizmu, tretji vijak pa se je zlomil. Voznik zaradi tega ni mogel obvladati krmila in je z brzino 60 kilometrov na uro zapeljal na levo stran na travnato pobočje, ki Je za 1,60 metra nižje od ceste. Avtobus se ni prevrnil. V njem Je bilo 17 potnikov. Na avtobusu Je škode za 250.000 dinarjev. Potniki niso bili poškodovani. Pretepal je otroka V nedeljo, 9. aprila, je ob 19. uri Ivan Stangelj iz Novega mesta, Gubčeva ulica 6, razgrajal in se nedostojno vedel na trgu. Bil je pijan in Je lovil ter pretepal" otroke. Stangelj Jc bil do iztreznitve v zaporu, za storjeno pa se bo zagovarjal še pred sodnikom za prekrške. Gostinstvo Šmarje-Sevnica sprejme 15. aprila kuharico za gostilno »Na križišču« v Šmarju pri Sevnici. Samsko stanovanje zagotovljeno! 9. Lastna sredstva lahko prispeva Investitor v materialu ali gotovini, vse dokazano s listinami, kar bo komisijsko preverjeno pred odobritvijo posojila. 10. Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski ObLO Novo mesto, prosilci pa bodo obveščeni tudi pismeno v roku 30 dni po izidu natečaja. 11. Prosilci, ki so že vložili prošnje za posojila pri KB Novo mesto, naj Jih dvignejo ln opremijo na podlagi določil tega natečaja. Prednost imajo prosilci, ki nudijo najboljše pogoje glede lastne udeležbe, obrestne mere, rokov odplačevanja in roka dokončanja zgradbe. Novo mesto, 7. aprila 1061. SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS OBČINE NOVO MESTO Razpis posojil za gradnjo stanovanjskih blokov Na podlagi 10., 43.; 46. in 47. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLHJ št. 47/. 59) ter 30. ln 42. člena pravil Stanovanjskega sklada št. 01-265/1 z dnem 30 9—1960 razpisuje upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Novo mesto po sklepu redne seje z dne 7. aprila 1960 I. NATEČAJ za dajanje posojil pravnim osebam za gradnjo stanovanjskih blokov v letu 1961, do višine 49,000.000 din, od tega za območje biv. občine Žužemberk 6,800.000 din. 1. Natečaja se lahko udeležijo gospodarske organizacije, zavodi, ustanove in druge pravne osebe. 2. Posojila se bodo odobravala v višini do največ 50°/« predračunske vrednosti stavbe in to samo za stavbe, ki bodo zgrajene na območju občine Novo mesto. 3. Najnižja obrestna mera znaša 1"/», najdaljši rok za vračanje 30 let, rok dograditve do l. novembra, 1962. 4. Podrobni pogoji so razvidni lz pravil skla'da, katerih izvleček si pri dela. Bazen tega je bilo na lepakih napisano, da je zbor volivcev v nedeljo, 9. aprila, ob 8. url (nihče ni vedel, če Je to mišljeno zjutraj ali zvečer), medtem ko Je dobil občinski odbornik tega terena od ObLO obvestilo, da bo zbor volivcev 10. aprila ob 19. uri. Tak neodgovorni način sklicevanja zborov volivcev zasluži grajo. Nova direktorja in upravnik Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Novo mesto je bil imenovan za direktorja opekarne v Zalogu Jože Cvitkovič, ki je bil doslej zaposlen kot industrijski tehnik pri Kremenu; za direktorja industrije perila v Novem mestu je bil imenovan Janko Kastelic, dosedanji uslužbenec Novoteksa; za upravnika kmetijske zadruge v Novem mestu je bil imenovan Franc Hostnik iz Smartnega pri Litiji. Popravek tiskarskih napak Popravljamo tiskarsko napako, ki ni nastala po krivdi uredništva. V članku »NE LE DELAVKE, TUDI UPRAVLJAVKE!- v zadnji številki našega lista je bilo tiskano, da -... v Vidmu-Krškem ni niti enega otroškega vrtca«, pravilno pa bi moralo biti: »hi niti enega otroškega igrišča«. - Pravtako smo za članek »Za izobraževanje borcev« (Dol. list štev. 10, 9. marca 1931) poslali tiskarni pravilen rokopis s stavkom: »Delegati so se med drugim zavzemali za postavitev spomenika v Brestanici..., tiskano pa je bilo: »Delegati so se med drugim zahvalili za postavitev ...« Bralce prosimo, da neljube napake, ki nastajajo pO krivdi tiskarne, oproste oz. sami popravijo. UREDNIŠTVO LISTA — PRVOVRSTNO — MOŠKO IN — OTROŠKO — PERILO — PROIZVAJA IMBlfSTRUA PERILA NOVO MESTO VSE USNJARSKE POTREBŠČINE V VELIKI IZBIRI DOBITE PRI PODJETJU Usnje in čevljarske potrebščine NOVO MESTO lahko nabavijo interesenti KB v Novem mestu. 5. Prosilec Je dolžan položiti var-|ičineia% od zaprošenega posojila na depozitni račun pri KB Novo mesto 606-70—647 najkasneje do 8. maja 1961. Varščina zapade v korist sklada v primeru, da prosilec odstopi od posojila. 6. Prosilec mora priložiti svoji ponudbi v 48. členu Pravil sklada za zidanje stanovanjskih hiš v občini Novo mesto predpisano dokumentacijo: a) gradbeno dovoljenje s potrjenim projektom; b) predračun gradbenih stroškov s količinsko navedbo gradbenega materiala; c) specifikacijo glede lastnih sredstev z ozirom na gotovino, material in delovno silo; d) od sodišča potrjeni zemljiškoknjižni izpisek nepremičnine, na kateri se zida oziroma se bo zidala hiša; e) potrdilo DOZ o vinkulaciji zavarovanja stanovanjske hiše v korist Komunalne banke. f) potrdila iz 49. člena pravil sklada 7. Ponudbo Je treba vložiti najkasneje do 8. maja 1961 s predpisano dokumentacijo v zapečateni kuverti pri KB Novo mesto, referat za stanovanjske sklade in stanovanjske kredite. Na ovoju aH kuverti mora biti oznaka »Natečaj za posojila pravnim osebam«. 8. Lastna sredstva, ki jih bo prispeval investitor, bo treba plačati pred sklenitvijo posojilne pogodbe na poseben račun pri KB v Novem mestu. 9. Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski ObLO Novo mesto. Prosilci pa bodo tudi pismeno obveščeni o izidu natečaja. Novo mesto, 7. aprila 1961 SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS OBČINE NOVO MESTO VSEM POTROŠNIKOM SE PRIPOROČA MLEKARNA Novo mesto UPRAVNI ODBOR Veterinarske postaje NOVO MESTO razpisuje delovno mesto knjigovodje °ogoj: srednja strokovna izobrazba. Plača po določilih Zakona o javnih uslužbencih. Ponudbe pošljite Veterinarski postaji Novo mesto. Nastop službe takoj ali po dogovoru. L B V torek 11. aprila se je zali! čel v Jeruzalemu proces proti ■ nekdanjemu SS-Obersturmban- InfUhrerju Adolfu Eichmannu, ki je odgovoren za smrt šest milijonov Zidov v 21 evropskih državah. Adolf Eichmann je s Isvojimi ljudmi ln s pomočjo ustaških vojnih zločincev samo v Jugoslaviji pobil 90 odstotkov izmed skupno 80.000 jugo-Fj slovanskih 21dov. Okrog 35 juli goslovanskih dokumentov, ki m jih je sprejela obtožnica proti Eichmannu, govori tudi o prl-15 silnem preseljevanju 90.000 Slogi vencev. jg B Zakonita kongoška vlada _ v Stanlejvillu je objavila de-fi kret, ki odvzema Kasavubuju g| pooblastila predsednika repub-1 like, ker jo zaporedoma kršil ,. kongoško ustavo, deloval proti gj premieru Lumumbi in zakonito izvoljenemu parlamentu, sodeloval pri državnem udaru, ki ga je Izvedel Mobutu, ln sodeloval s separatističnimi gibanji. ■ Na Zlvojina Bulata, svetnika jugoslovanskega veleposlaništva v Pragi, so v petek 7. aprila storili zločinski napad v skrajno sumljivih okoliščinah. Bulata je namreč povabil k sebi češki književnik Hanuš. Na poziv nekega šoferja taksija sta se dva jugoslovanska funkcionarja odpeljala na Ha-nuševo stanovanje, kjer sta našla Bulata v nezavesti in 8 peno na ustih. Bulat je bil v stanju, ki priča o nasilju ln zločinskem napadu. B Britanski ministrski predsednik Macmillan in ameriški predsednik Kennedv sta se sporazumela, da je treba v Laosu ustanoviti vlado, v kateri bi bile zastopane vse glavne politične struje. B Angolskl nacionalist Plnok je na tiskovni konferenci v Leopoldvillu izjavil, da je »sedanji položaj v Angoli katastrofalen«. Angolce mučijo, jih divjaško napadajo ln pobijajo, če pokažejo le malo neposlušnosti. Pinok Je tudi dejal, da so kolo-nialistične čete popolnoma uničile trideset vasi. B TunizlJski minister za Informacije Masmudl Je pozval predsednika francoske republike de Gaulla, naj »osebno ln nemudoma« posreduje, da bi rešil francosko-alžirska pogajanja v Evianu, ki bo bila odložena. B Premier Sylvanus Olvmplo jc bil izvoljen za prvega predsednika Toga. Predsednik Olvmpio bo opravljal tudi dolžnosti predsednika vlade. 2TP LJUBLJANA — OBRAT ZA POPRAVLJANJE VOZ — D0B0VA pozdravlja mladino našega okraja in ji želi Se mnogo uspehov pri delu! VELIKA IZBIRA BLAGA — NIZKE CENE1 Trgovsko podjetje »R E S A« Videm-Krško PRIPOROČA SE ČEVLJARSTVO SEMIČ UPRAVNI ODBOR BELOKRANJSKE ŽELEZGLI VARNE IN STROJNE TOVARNE »BELT« - ČRNOMELJ razpisuje delovni mesti: 1. vodje komercialnega sektorja 2. vodje tehnične kontrole Za delovno mesto pod 1. je pogoj visoka ustrezna Izobrazba s 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih oz. srednja izobrazba ln 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih; pod 2. strojni inženir ali inženir metalurg z nekaj let prakse v tehnični kontroli, ali srednja izobrazba z 10 let prakse v kontroli. Stanovanja zagotovljena 15. VII. 1961. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja 15 dni po objavi razpisa. Stov. 15 (577) DOLENJSKI LIST Stna 3 15. april - dan železničarjev Praznujemo ga v spomin na revolucionarne drgodke, ki so se začeli v noči od 15. na 16. april 1920 z generalnim štrajkom železniških in transportnih delavcev. S štrajkom so odgovorili izkoriščevalcem, ki so jih materialno, narodnostno in politično zatirali. Buržoazija je v upanju, da bo štrajk zatrla, uporabila policijo in vojsko. Ze drugi dan štrajka je izšla naredba o zadušitvi upora na železnici in v rudnikih. Stavka se je nadaljevala navkljub vsem poskusom buržoazije. Da, celo več! Delavski razred Ljubljane je podprl železničarje in se zbral v veliki povorki. Pohoda večtisočglave množice ni bilo moč zajeziti. Zandarji so streljali na neobo-roženo množico in na Zaloški cesti je obležalo v krvi 14 delavcev. Leta 1941 je Hitler pregazil tudi Jugoslavijo. Ljudstvo je zapuščeno od prejšnjih oblastnikov, ki so strahopetno pobegnili v tujino, zaslišalo klic Partije in se mu odzvalo. Goloroki narod je prijel za puško in se pričel boriti proti tehnično in številčno stokrat močnejšemu osvajalcu. Železničarji niso stali bo strani. Sami so rušili proge, mostove in uniče vali lokomotive, da bi povzro čili zastoj okupatorjevih vojnih transportov. Ko je pričel organiziran upor, so stekle prve kurirske zveze po železnici. Vlaki, ki naj bi služili okupatorju, so prevažali skrite ilegalce, sanitetni material, pošto, letake, orožje in municijo. Železničarji so vzdrževali najzanesljivejšo zvezo med obema deloma Slovenije, ki sta si jo leta 1941 razdelila nemški in italijanski okupator. Partija je kot organizator in voditelj vstaje vsak čas lahko računala na pomoč železničarjev. Leta 19'45 je po osvoboditvi '•akala železničarje nova ofenziva — ofenziva obnove poru šenih prog. . Železniški transport je pomemben gospodarski živec, zato je bilo treba čimprej obnoviti vse proge in vsa pomožna sredstva. Spet so železničarji s pomočjo vsega ljudstva izpolnili veliko nalogo: promet je v zelo kratkem času stekel po vseh najpomembnejših progah. Program ob letošnjem dnevu železničarjev 8. aprila Je bila slavnostna akademija v Domu ljudske pro-svete v Ribnici za vso kočevsk6 progo in odsek proge Gro-suplje-Ljubljana-Rakovnik. - Istega dne je bilo republiško kegijaško tekmovanje železničarjev v Reki. Centralna proslava za dolenjske proge bo v Novem mestu V soboto, 15. aprila, ob 19. uri: slavnostna akademija v Zadružnem domu, Bršljin. Vstop prost. Republiško tekmovanje železničarjev v balinanju bo v nedeljo, 16. aprila, ob 8. uri na postaji Novo mesto in na balinišču podjetja Pionir Tekmovale bodo ekipe železničarjev iz Maribora, Ljubljane, Nove Gorice, Postojne in Novega mesta. Strelsko tekmovanje z zračno puško med ekipo železničarjev in ekipama Pionir I in n bo 15. aprila ob 12. uri pred že-, lezniskim gasilsMrn domom. Šahisti železniških enot prometa, kurilnice, sekcije za vzdrževanje prog in uprave ZTP se bodo pomerili v petek, 14. aprila, ob 14. uri v šolski sobi kurilnice. Tekmovanje v namiznem tenisu bo lokalnega značaja med železniškimi enotami v soboto, 15. aprila, ob 14. uri na postaji Novo mesto. V nedeljo ob 7. uri bosta žalni komemoraciji pred spominsko ploščo na postaji in v kurilnici. Hkrati bodo položili vence na grob padlega aktivista železničarja tov. Campa iz Cegelnice, In pred spominsko ploščo v Karlovcih pri Trški gori. Razen tega so organizirali posamezni železniški kolektivi interne proslave v Trebnjem, Tržišču, Črnomlju in drugod. Prebivalce vabimo, da se v čimvečjem številu udeleže akademije in dragih prireditev. Da bi poudarila pomen revolucionarnega boja železničarjev in jim dala priznanje za neprecenljivo pomoč in sodelovanje v NOB, pa tudi \ času povojne izgradnje, je vlada FLRJ proglasila 15. april za dan železničarjev. Mladi kolektiv Železniškega transportnega podjetja Novo mesto b;< svoj praznik — dan železničar jev — praslavljal tokrat prvič Na vseh progah svojega ob močja: od Rakovnika do Karlovca, od Novega mesta do Straže, od Grosuplja do Kočevja in od Trebnjega do Sevnice bodo železničarji v mislih pohiteli nazaj v dni boja pro-' ti zatiralcem pred vojno, -v dni med NOB in se hkrati spomnili težav povojne graditve ter s še čvrstejšim delom dokazali svojo pripravljenost aktivno sodelovati v socialističnem razvoju naše družbe. Janez Udovič V vseh kmetijskih zadrugah se kmetovalci pa tudi kolektivi pripravljajo na volitve novih zadružnih svetov, ki bodo upravljali zadruge za dobo dveh let. — Resno je treba pretehtati, koga bomo volili, saj nas bo kandidat kar dve leti zastopal v zadružnem vodstvu — ugotavljajo kmetovalci. 23. april — takrat bodo volili kmetje — se bo izpremenil v praznik sodobnega kmetijstva. — Ko sestavljamo kandidatne liste nikar ne pozabimo na žene! Že mnogo smo pisali o tem, da so se one prve ogrele za sodobno kmetijstvo, pa tudi nemajhen del bremen kmetijske proizvodnje leži prav na njihovih ramenih. Na sliki: Slani zadružnega sveta KZ Trebnje z dviganjem rok potrjujejo kandidatno listo za nov zadružni svet. Nekaj besed za vse Obisk pri šentjernejskih hmeljarjih Na severni strani Šentjerneja, po cesti, ki pelje proti Krškemu, je v zgodnjih jutranji urah odšlo nekaj žena Potem se je mednje pomešalo nekaj mož in zavili so na desno stran med pravilno razporejene drogove na njivi in pod U Ali se res „ne splača ? Večkrat slišimo na zborih volivcev, občnih zborih zadrug in drugje, da so umetna gnojila predraga in da se jih ne splača uporabljati. Da to ni res, dokazujejo nešteti kmetovalci, ki umetna gnojila iz leta v leto v večji meri z dobičkom uporabljalo. Se bolj kot sedanja uporaba nam kaže koristnost umetnih gnojil primerjava pridelkov na polju prod 170 leti in danes, na kar hočem opozoriti bralce našega lista. Bogo Grafenauer v zgodovini Slovenskega naroda (Ljubljana, 1960) poroča, da so v času uved- be jožefinskega katastra (cesar Jožef II, sin znane cesarice Marije Terezije, vladal od 1780 do 1790) pridelali pšenice in rži komaj dvakrat toliko, kot je bilo semen. Grafenauer navaja, Ogrina, ki je v drugi polovici 18. stoletja ugotovil, da kmetje pridelajo na hektar 400 do 500 kg pšenice, okrog 400 kg rži in okrog 600 kg ječmena. Mravljak še v letu 1932 ugotavlja, da je pridelek žit v razmerju s semenom 4:1. Danes je razmerje pri Občni zbor Trgovinske zbornice V nedeljo, 15. aprila, se bodo v Cateških Toplicah zbrali predstavniki trgovskih podjetij iz okraja na redni občni zbor okrajne trgovinske zbornice. Razen o poročilih bo zbor mnogo razpravljal o nekaterih resnih problemih naše trgovine. Pogovorili se bodo o trgovskem strokovnem šojstvu in o deležu trgovine pri ustanovitvi Centra za izobraževanje delavcev v blagovnem prometu. Brežiška vajenska šola trgovske stroke se bo preimenovala v tak center in bo odslej razen za izobrazbo rednih kadrov skrbela tudi za izobraže- VIDEM-KRŠKO: razprava o financah 3. aprila se je sestal Svet za družbeni plan in finance ObLO. Razpravljal je o predlogu odloka občinskih doklad od kmetijstva in odloka o občinski dokla-di od samostojnih poklicev. Svet je sprejel sklep, naj se v letu 1961 uveljavijo enake stopnje kot lani, da se obveznosti državljanov ne bi spreminjale. Svet je sprejel predlog, naj bi ljudski odbor posodil del sredstev za gradnjo steklarne v Novem mestu. vanje in strokovno izpopolnjevanje odraslih trgovcev. Pogovorili se bodo tudi o novem sistemu delitve dohodka in njegovih posledicah za trgovino ter o rastoči potrebi za modernizacijo naše trgovine in potrebnih investicijah. Občinski glasbeni festival V nedeljo, 16. aprila, bo v Novem mestu ob 9. uri v okviru občinskega glasbenega festivala skupen nastop mladinskih pevskih zborov. Prireditev bo na »-Vratih-«. Pol ure zatem bodo otroci v povorki odšli po Cesti komandanta Staneta do Glavnega trga, od tam pa bodo krenili v Dom ljudske prosvete, kjer bo ob 10. uri glavni festivalni nastop. Ker bo nastopilo 20 pevskih zborov z 900 pevci, bo prireditev nedvomno zanimiva in vredna obiska. Za mladinske pevske zbore s podeželja bodo ta dan v mestu razne prireditve: kino predstave, lutkovne predstave, razen tega pa si bodo mladinci in mladinke lahko ofledali Dolenjski muzej. žitu povprečno 10:1, pri uporabi umetnih gnojil pa 15:1, v nekaterih primerih tudi 20:1. To se pravi, da smo v dobrih 150 letih napredovali pri pridelku žit od 400 kg na 4000 kg. Največ zaslug za uporabo umetnih gnojil ima oče agrikul-turne kemije Liebig, ki je raziskal anorganska ali rudninska hranila. Vodja slovenskega oddelka na Kmetijski šoli v Gorici že leta 1878 v svoji knjigi »Umni kmetovalec« navaja Lie-biga in kot rudninska gnojila omenja gips, apno, kredo, lapor, razne soli, pepel. Od tega časa se je med kmetovalci udomačil izraz za vse vrste umetnih gnojil »gips«. Dušik, fosfor in kalij, v umetnih gnojilih so od tega časa naprej prinašali blagoslov naši izčrpani zemlji in nam pomagali res lepo povečati pridelke. T. D. žice. Ko sem stopil za njimi, so si žene bržčas mislile: »Le kaj bo ta .mestni' pri nas dejal?« rekle pa niso nič. Ko sem jih nekaj oaisa opazoval, kako prekopa vajo prst m odkrivajo korenine hmelja, ki je pokazal prve poganjke, sem vprašal, če je med njimi tudi 28-lestni Ludvik Groznik, hmeljar "s kmetijskega posestva. »Ta pa je,« so mi odgovorile in še povedale: »Tam ga boste našli. Hmelj obrezuje.« Odšel sem pošev po njivi in preskakoval z zelene gredice na gredico. Pravkar je Ludvik čepe razlagal tovarišu, kako je treba delati, da mladik ne bi preveč poškodoval. Ko sem se mu približal, je vstal, mi se-giel v roko in že sva začela pogovor. »Štiri leta sem na posestvu in sem zadovoljen. Ko jem končal na Grmu pri Novem Novem mestu enoletno kmetijsko šolo, sem se na posesrtvu najprej »izučil« za sadjarja. Potem je bilo nekoga treba za hmeljarska dela. Določili so mene in me poslali na tečaj v Vrbje,« je pripovedoval počasi in preudarno. »Kaj ste se naučili na tečaju?« »Vse, od tega, kako je treba hmelj posaditi. Nekateri misal jo, da je vseeno, kako to rastlino negujemo, pa ni. Šele potem se začne delo in se neha le čez zimo. Spomladi, ko mladike že octženejo, je treba pa. žiti, da navijemo na žice res prave in ne vodenih. Težave pa imamo, kadar se tiste žice zgoraj, na katere navežemo navpične žice — te nosijo hmelj — pretrgajo.«- »Koliko časa boste obrezovali sadike?« »če bo vreme naklonjeno, en mesec. V tem času bomo obesili tudi navpične žice.« »Kakšne so vaše želje?« »Da bi vsi v redu delali! Saj se hitro priučijo in tudi dobro napravijo. Le tako bo pridelek dober. Lepo je, če delam z domačini.« »Morda boste zato, ker dobro poznate dela pri hmelju, končali še kako srednjo kmetijsko šolo. Vas veseli?« »Rad bi se učil. Če bom le mogel, saj je hmeljarstvo moje opravilo.« Potem je spet čepe razlagal, kako bi morali vsi delati. Vsako jutro bo prišel in poučeval vedno v novi vrsti. Zene in možje ga bodo poslušali kot vaščana in strokovnjaka. Tudi njim ni vseeno, kaj bo rekel o njihovem delu. Ivan Zoran Z gasilsko brizgalno proti suši Kmetijska zadruga v Žužemberku je letos uredila večjo gozdno drevesnico na lastnem zemljišču. Suša ogroža nad 150.000 sadik, česar zadruga ni predvidevala, ker ji je bilo obljubljeno, da bodo zagotovljena sredstva za napeljavo vode v drevesnico. Te obljube pa ni nihče izpolnil. Od predračunske vrednosti 1,500.000 din je zagotovljenih po večkratnih intervencijah le 400.000 din. Tako je proizvodnja sadik za prepotreb- Nevarni škodljivec brstov venske trte Ekipa Geološkega zavoda iz Ljubljane išče V okolici Leskov-ca pri Krškem močni vodni izvir, ki bi oskrboval mesto z zdravo pitno vođo 2e nekaj let se mnogi dolenjski in bizeljski vinogradniki pritožujejo, da jim neki škodljivec spomladi objeda brste vinske trte ravno v času, ko začne trta odganjati. Nevarni škodljivec je trsni rilčkar (Otiorrhvnchus li-gustici L), ki ga Hrvati imenujejo »pipa vinove loze«. Trsni rilčkar je hrošč jajčastega telesa, temnokostanjeve barve, pokrit s finimi luskinicami z zelenimi ali zlatimi lisami, drobno-zrnate, hrapave kože. Dolg je nekaj več kot 1 cm. Ima debel rilček. Hrošček prileze spomladi iz zemlje in najprej dela škodo s tem, da grize nabrekle brste tinske trte. Ce je hroščev veliko, je tudi škoda velika. Ko £0 listi trte popolnoma razviti, zapuste trto in objeda j o breskve, najraje pa se preselijo na lucer-no. Samica trsnega rilčkarja izleže poleti jajčeca v kupčkih v podnožju trte ali lucerne. Iz- legle ličinke glodajo najprej tanke, nato pa tudi debeljše korenine trte in lucerne. Preobrazba ličink v hrošče se izvrši v zemlji, kjer počakajo spomladi na tople dni, da začno svoje pogubno delo iznova. Škodo delajo hrošči z objedanjem brstov spomladi, ličinke z objedanjem korenin. Škodljivca zatiramo tako, da tik preden se začno odpirati brsti vinske trte, poškropimo vinograd z raztopino svinčenega arzeniata (400 do 700 gramov na 100 litrov vode) z 1% tekočim pantakanom ali pa z 2 % raztopino aldrina ali isto koncetra-cijo dicldrina. Za 1 ha rabimo sedaj le okrog 200 litrov škropiva, ker je trata obrezana in brez poganjkov. Škropljenje je treba opraviti v prvi polovici aprila. Ker lezejo hrošči iz vinograda v vinograd, bo škropljenje učinkovito le tedaj, če bodo škropili vse vinograde o-koliša, kjer je več vinogradov skupaj. Nevarna žarišča škodljivca so posevki lucerne, proti katerim je predvsem potrebno zavarovati vinograd s škropljenjem. T. D. Združitev KZ v Loki s KZ v Sevnici 19. marca so na občnem zboru KZ v Loki sklenili, da se tamošnja KZ priključi k sev-niški kmetijski zadrugi. V Loki ostane le svet podružnice. Razpravljali so tudi o tem, da ostanejo kmetijski stroji v Loki, po potrebi pa bi jih poslali tudi v Sevnico. Prav tako ostane v Loki še naprej klavnica, za katero skrbi KZ. Rešili bodo tudi vprašanje strojev, ki so bržčas neuporabni, in jih popravili. S. Sk. no pogozdovanje 1300 ha izločenih kmetijskih površin dokaj ogrožena. Gozdarska poslovna enota pri Kmetijski zadrugi v Žužemberku je našla izhod v sili z »zalivanjem« z gasilskimi brizgal-nami, kar pa ne sme postati stalno delo, ker se zemlja s takim zalivanjem zbija in dobiva slaba fizikalna svojstva. Prav bi bilo, da bi se v okrajnem merilu le poiskala manjkajoča sredstva za napeljavo vode v tako lepo urejeno drevesnico. M. S. Gozdarska služba pri KZ v Črnomlju Na zadnji seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Črnomelj je bil sprejet sklep, da se pri kmetijski zadrugi ustanovi gozdarski obrat Ustanovitev gozdnega obrata je plod vrste razprav kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov naše občine. Naloge tega obrata res niso majhne, saj bo moral skrbeti za strokovnejše ln smotrnejša izkoriščanje gozdov. Nad 7000 ha kraških golicav, steljniških površin in gmajn kliče po t*» kojšnjem pogozdovanju. Stroške gozdarske službe bo treba zmanjšati z boljšo organizacijo dela in čimveč sredstev, ki dotekajo iz gozdnih virov, vložiti v gozdarstvo. Kmetijska zadruga ima za nov j obrat že zagotovljeno potrebno število gozdarskih inženirjev in tehnikov. Jože Škof ZAPISKI Z ZADNJEGA OKRAJNEGA PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Več, boljše in ceneje! Le s povečano proizvodnjo, z boljšimi izdelki in zniževanjem cen bodo kolektivi zadostili novi delitvi doiiodka — Vzporedno s tem morajo porasti predvsem dohodki neposrednega proizvajalca — Obratni delavski sveti naj bodo najneposrednejša oblika samoupravljanja Poročilo, ki ga je prebral Avgust Av-bar, je govorilo predvsem o novem sistemu delitve dohodka in njegovih posledicah ter nakazalo vlogo in naloge sindikata v novem položaju. Razprava je načela vprašanja delavca proizvajalca v novih pogojih delitve, razpravljali so o delavčevem materialnem položaju, pa tudi o delavcu ko' Upravljavcu. Nova delitev uvaja v gospodarstvo nov« Pogoje. Zaradi odprave raznih olajšav zr Posamezne panoge in ker uveljavljamo ko' osnovno zakonitost gospodarstva zakon po "udbe in povpraševanja, moramo pač ra cunati tudi na primere socialističnega kon kurza. V gospodarstvu odslej ne bo več socialne politike. Kolektivi bodo za raznr bremena ki so n.i prvi pogled morda vi deti zelo težka sami morali najti z iska njem notranji!) rezerv v pndietju ravno te.žje. Z izboljšanim tehnološkim postop Kom, z Itolj'-': rganizacljb dela in odkr; vanjem vrst" — "'b rezerv bor",o na!' •Harsik/ik dlriar ki smn ga ios'ei nr°7r'! 5 'emu nas bo še posebej spodbujalo to Je dinar iz režije (doslej smo ga zelo omalovaževali) popolnoma enak vsakemu drugemu dinarju, ki ga v podjetju ustvarimo. * Kolektivom ostane v upravljanje in delitev 85 odstotkov ustvarjenih sredstev, zato bodo morali organi delavskega samoupravljanja odslej biti res dobri gospodarji. Hkrati se povečuje tudi pomen pod-ietja v komuni, saj bo le ta odvisna od gospodarskega razvoja podjetij in torej pri tem močneje zainteresirana kot doslej. Vzporedno s povečevanjem odgovornosti kolektivov moramo sredstva v njih decentralizirati in prenašati materialno osnovo navzdol, da bi približali upravljanje neposrednemu proizvajalcu. ODS. ki jih naj istanavljajo hkrati z razvojem ckonom-'kih enot v večjih kolektivih, bodo opra- 'ili to na'ogo. Seveda ne sinemo pozabiti "ta razvoj nagrajevanja po dolu in spodbujati proizvajalca k dviganju proizvodno--ti in zniževanju lastne cene. DECENTRAr.IZIRA.IMO DS! ODS bodo kot najbolj neposredna oblika delavskega samoupravljanja našli naj- več notranjih rezerv. Ker je od tega v novem sistemu delitve odvisen obstanek mnogih podjetij, naj bodo ODS izraz hotenj proizvajalcev. Zato jih ustanavlja j mo, čeprav morda še nismo razpredli organizacije ekonomskih enot. Delavec mora začutiti, da je od delavskega samoupravljanja materialno odvisen. Podjetje naj bo za ODS ali ekonomsko enoto toliko kot družba, zato naj bodo njuni odnosi medsebojno urejeni tako, kot so urejeni odnosi med podjetjem in komuno. Obratnim DS moramo povedati: več kot boste prigospoda-rili, več boste imeli! Navidezno delavsko samoupravljanje nam ni potrebno, upravljavci naj se resno lotijo nalog! Potrebovali bomo vrsto poslovnikov in pravilnikov, ki naj pravno urejajo notranje odnose organov v podjetju. Pravilnike smo do zdaj zgolj prepisovali; ker jih nismo popravljali so zastareli, največkrat pa leže nekje ^globoko-« v predalu koga izmed »vodilnih- in jih ne uporabljamo. V občinah lahko s pomočjo odvetnikov, sodnikov in drugih ljudi s pravno izobrazbo ustanovimo pravne servise, ki bodo za primerno plačilo izdeloval: poslovnike in pravilnike in nam tudi sicei nudili pravno pomoč. Ker ni izkušenj, se bodo marsikje spra sevali: ali bodo ODS sposobni opraviti tak<" velike naloge? Sindikat mora v takih primerih poudarjati: poizkusimo! Nihče sr ni še naučil plavati na suhem! Ne pozah Ijajmo na izobraževanje in spet na i b< sindikat tisti, ki bo opozarjal: izobražujnK nroizvaja'ca. d;> bo kos naloeam unravlja nja. Letošnje leto je prelomnica, ko mo ramo doseči, tla bo neposredni proizvajalec res sam odločal ta si krojil usodo. POVECUJMO DELAVČEV STANDARD! Družbeni plan določa 9,3 odst. povečanje storilnosti, 20,2 odst. povečanje družbenega brutoproizvoda in 20 odst, povečanje narodnega dohodka. Vzporedno s tem morajo rasti tudi prejemki delavcev. V planu je še vedno prevelik poudarek na gospodarskih investicijah, zato moramo ta odnos popraviti pri občinskih družbenih planih, V raznih poročilih zelo radi ugotavljamo, da smo že 100 odst. uvedli nagrajevanje po učinku, v resnici pa je marsikje po vloženem delu plačan le majhen odstotek proizvajalcev, vsi ostali pa od nekakšnih »povprečkov«, ki so zelo daleč od učinka. Sisteme nagrajevanja smo preveč skom-plicirali, tako, da jih delavce le stežka razume ali pa sploh ne. Delavcu moramo nekaj nuditi, da bo novi sistem podprl, še posebej, ker cene rastejo. Čutiti je. da podjetja skrivajo sredstva pred kolektivi (vzrok so veliki apetiti po investicijah). Zaradi linearnih povišanj prejemkov so dozdaj večji del povišanj prejemkov vsrkali srednji in vodilni kadri, neposredni nroizvajalec pa je dobil zelo malo. Zato naj pri novih poviševanjih prejemkov kolektivi le-te dvignejo predvsem in v prvi vrsti neposrednemu proizvajalcu - delavcu. Enako je s stanovanji, ki smo jih doslej gradili le za strokovnjake. Namesto razkošnih stanovani. ki so delavcu zaradi pre-iemkov nedosegljiva, moramo graditi cenena stanovanja. Zahtevajmo od projek-'antov naj se resno lotijo tega problema! "■OTN1 STROŠKI ZMANJŠAJO OSEBNF DOHODKE Zaradi povišanih prevoznih tarif je \ kolektivih mnogo razprav o tem, koliko naj plača podjetje. Potni stroški bremenijo osebne dohodke delavcev, v našem okraju pa se po nepopolnih statističnih podatkih približno 70 odstotkov delavcev na delo vozi. Ce bomo razlike v povečanih prevodnih tarifah v celoti plačali, bomo v ta namen porabili znatna sredstva. Sindikat Je zato mišljenja, naj kolektivi o tem resno razpravljajo in naj se raje odločijo samo za plačilo dela razlike, preostanek pa naj namenijo stanovanjski izgradnji. To rešttj-mo z gradnjo cenenih stanovanj in pa z zadružnimi gradnjami, saj so že v mnogih kolektivih ustanovili stanovanjske zadruge, ki zaradi pomanjkanja sredstev le životarijo. OBČNI ZBORI PODRUŽNIC IN OBSS Občni zbori sindikalnih podružnic so bili letos boljši kot lani. Na mnogih so resno razpravljali o problemih gospodarjenja in upravljanja v podjetju. O pripravah na občne zbore podružnic pa so mnogokje več razpravljala vodstva kot podružnice. Bilo je tudi nekaj primerov, ko so premalo resno poskrbeli za množično udeležbo. Podružnice naj v prihodnje oskrbe za članstvo dovolj izvodov pisanih poročil, da bi se razprava laže razvijala. Letos so samo v Celulozi razdelili pisano poročilo članom že pred občnim zborom. Občni zbori ObSS bodo do 20. aprila zaključeni. Ker je bilo v nova vodstva podružnic izvoljenih mnogo mladih ljudi, bo treba takoj organizirati seminarje, V poročilih naj ObSS nakažejo naloge in soodgovornost proizvajalcev za razvijanje komunalnega sistema. Komisije ObSS naj nastopijo na občnih zborih s svojimi problemi in stališči. Razmišljati fe »rebri tudi « pododborih in grupah v s!'1'''': *'nib podružnicah večjih podjetji P«ro"'l* na naj bodo kntkii <« '"(^njata. VITI O« .1A KOPE© 2931 prostovoljnih ur Na pobudo krajevne organizacije SZDL Sedem so prebivalci lani pričeli graditi cesto Dov-ško—Sedem. Cesta bo povezala oba kraja in omogočila hitrejši razvoj kmetijstva. Dolga je 600 metrov in bo gotova do 1. maja. Ljudje so v gradnjo ceste vložili mnogo truda, saj so opravili kar 2931 prostovoljnih delovnih ur. Vendar menijo, da vsega ne bodo zmogli sami. Pričakujejo še pomoči od občinskega ljudskega odbora. Senovo brez avtobusne zveze SAP Celje je imel že več let vpeljano avtobusno progo Kozje—Senovo—Brestanica. Prebivalcem je bila ta zveza zelo koristna, saj je povezovala 4 km oddaljeni kraj z železniško postajo v Brestanici. Avtobusa so se posluževali dijaki in učenci in tudi za prevoz pošte je bilo dobro urejeno. S. 1. aprilom je SAP Celje spremenilo vozni red. Zakaj, se sprašujejo Senovčani, ki hkrati želijo, da bi progo obnovili. Morda bi pri tem lahko pomagalo Transportno podjetje Videm-Krško? D. K. FRANCE MIHAlOVČAN: PKED OBČINSKO KONFERENCO ZK V ČRNOMLJU Pouuarek: idemo vzgo no delo Pozdrav lz Zdol, prikupnega kraja v bližini Vidma-KrSkega Maja bo v'Črnomlju občinska konferenca ZK. Posebna komisija že pripravlja program, ki bo obsegal poročilo o dejavnosti komunistov in več zaključkov o dosedanjem delu vodstev. Nadalje bo v poročilih govora o dotoku novega članstva ZK, ki je v črnomaljski občini dokaj majhen. Posebno skrb bo morala konferenca posvetiti dejavnosti komunistov na vasi. Vodstva so tam več ali manj različna in včasih precej nedelavna, od če- sar je največkrat odvisen uspeh celotne osnovne organizacije Sekretarji vaških aktivov so marsikje še vedno samostojni proizvajalci, a brez potrebe ideološke vzgoje. Zato je razumljivo, da so se često spraševali, o čem naj na sestankih pravzaprav razpravljajo. Marsikje tudi komunisti mestnih aktivov niso našli vedno skupne točke na razpravi in se je velikokrat dovolj jasno pokazalo, da se ne zanimajo za probleme, če se ne tičejo prav podjetja ali Prispevek k aprilskim dogodkom Na članek »Govorite z Beogradom!«, ki amo ga objavili v zadnji številki našega tednika, nam je Jože Prijatelj iz Novega mesta poslal spodnji prispevek, ki osvetljuje dogodke v aprilu 1941 in izpustitev Kristana in drugih tovarišev iz novomeških zaporov s stališča avtorja, takratnega državnega praivdnika v Novem mestu. Kristana, Vilmo Eaebler, sedaj (ni. Vilmo Pirkovičevo z mladimi skojevci je nekako i mesec pred nemškim vdorom v Jugoslavijo aretirala novomeška žandarmerija zaradi kaznivih dejanj po takrat veljavnem zakonu o zaščiti države in jih oddala v zapore Okrožnega sodišča Novo mesto. Po zakonitih predpisih je prve poizvedbe, zlasti zaslišanje obdolžencev, opravil preiskovalni sodnik, nakar je spis poslal državnemu tožilstvu za zaščito države v Beograd. Državni tožilec v Novem mestu ni imel pri tej zadevi v tem stanju nobene kom-petence, odnosno je postal za reševanje zadeve pristojen šele takrat, ko mu je zadevo odstopil v reden postopek državni tožilec za zaščito države v Beogradu. Ko Je bil 6. IV. 1941 bombardiran Beograd ln so Nemci napadli Jugoslavijo, spis še nI bil vrnjen iz Beograda, prišel pa je 11. 4. 1941. Pred tem datumom Je državni tožilec na svojo odgovornost in proti svoji pristojnosti predlagal preiskovalnemu sodniku, da izpusti 16 pripornikov iz omenjene kazenske »adeve, medtem ko je glede zadnjih štirih čakal spisa lz Beograda. Cim Je 11. 4. 1941 spis prispel iz Beograda ln Je bila ta kazenska zadeva odstopljena rednemu sodi-8ču, Je šele državni tožilec postal kompetenten za nadaljevanje kazenskega postopka. Državni tožilec je še istega dne poslal spis preiskovalnemu sodniku s predlogom na uvedbo preiskave in ukrenitev preiskovalnega Kapara zoper 4 obdolžence (prei- skovalni zapor Je bil obligatoren, ker je šlo za kaznivo dejanje po čl. 1 Zakona o zaščiti države), obenem je državni tožilec naročil preiskovalnemu sodniku (Karlu Ferjanu), naj vsem štirim obdolžencem položi na usta, naj se zoper njegov ukrep pritožijo in naj jim sam takoj na zapisnik sestavi pritožbo, kar se je tudi zgodilo. Dne 12. 4. 1941, takoj naslednji dan, se Je sestal kazenski senat, da odloča o pritožbi vseli štirih obdolžencev. V odsotnosti predsednika okrožnega sodišča Gustava Barleta, — naj bi kazenskemu senatu predsedoval sodnik okrožnega sodišča Povečana skrb izobraževanju mladine Na občinskih mladinskih konferencah smo opazili, da je potrebno posvetiti več pozornosti družbenoekonomski izobrazbi mladine, zlasti pa nuditi več možnosti za izpopolnjevanje mladinskih delavcev, ki vodijo mladino. Zato so 18. in 19. marca imeli seminar za mladinska vodstva v Sevnici, katerega sc je udeležilo 30 mladincev. Podobne seminarje so imeli v Novem mestu. Krškem, Brežicah ln Metliki, pa tudi v ostalih občinah so priprave v teku. Računajo, da bo šlo letos skozi te seminarje okoli 200 mladinskih aktivistov, kar bo gotovo dobro vplivalo na mladinsko dejavnost, kakor so mladinske politične šole, ki so tudi v glavnem izobraževale mladinske delavce. S d, Mijo Cernoš, medtem ko sta bila ostala člana sodnik okrožnega sodišča Janko Cerček in Logar Franc, zapisnikar pa je bil sodnik pripravnik Vinko Polajnar, sedaj polkovnik JLA v Beogradu. Ko Je navzoči državni tožilec uvldel, da utegne senat pritožbo obdolžencev zavrniti, je zahteval, da senatu predseduje njegov redni predsednik, t. j. predsednik okrožnega sodišča Gustav Barle, na kar je senat pristal. Istega dne ob 14. uri se je sestal senat ponovno pod predsedstvom Gustava Barleta, na predlog državnega tožilca pa so bili navzoči tudi vsi sodniki okrožnega in okrajnega sodišča (nekak plenislmarnl senat). Zapisnikar je bil sodnik pripravnik Vinko Polajnar Takoj po otvoritvi seje Je povzel besedo državni tožilec, v- kratkem obrazložil celotno kazensko zadevo in senatu predlagal, naj pritožbi vseh obdolžencev ugodi, prekvalificira kaznivo dejanje lz čl. 1 na čl. 3 cit. zakona o zaščiti države, po slednjem členu preiskovalni zapor ni bil obligatoren —, vse 4 obdolžence pa naj se takoj izpusti iz zapora. Senat je ta predlog osvojil In preiskovalni sodnik ie Se istega dne vse 4 obdolžence izpustil na svobodo. Tako Je bilo takratnim zakonitim predpisom zadoščeno, vsi obdolženci pa so bili na prostosti še predno so Nemci zasedli Novo mesto. Zadevo Je potem državni tožilec popolnoma ustavil in kolikor je znano, se vsi spisi nahajajo v muzeju NOB v Ljubljani. ■ V kolikor so pripovedovanje dr. Grosa Davorina v omenjenem članku razlikuje od tega odgovora, poudarjam, da nI resnično, pa četudi je morda dr. Gros v tej zadevi kaj govoril z državnim tožilcem aH predsednikom okrožnega sodišča. Ce Je kaj govoril, Je bil to privatni razgovor, zlasti ko ni bil dr. Gros ne zastopnik, ne zagovornik nobenega od obdolžencev. Takratni državni tožilec, ki je bil podpisani, pa je še danes prepričan, da Je predmetno zadevo, dasi v času največje nevarnosti, rešil pravilno, rešil pa Jo Je brez sufliranja od katerekoli strani, zavedajoč se, da je s tem rešil najhujšega 20 mladih slovenskih življenj. lože PrtJatPl,T ustanove, kjer so sami zaposle ni. Poudariti je namreč treba da bi komunisti veliko podrobneje razpravljali o tistih problemih, ki jih najbolj poznajo, to pa bi bilo mogoče le tedaj, ko bi posamezne aktive sestavljali člani iz istega podjetja, tovarne in ustanove. Morda bi z rešitvijo tega dosegli vse premalo, če ne bi bolj skrbeli za idejno-politični študij komunistov. Ta naj bi bil čimbolj samostojen, popoln in vsestranski. Zlasti vodstva naj bi dobila več napotkov za sistematično vzgojo novih kadrov. Ideološka komisija pri občinskem komiteju ZK v Črnomlju je že napravila prvi korak v tej smeri in bo za sekretarje osnovnih organizacij ZK kmalu organizirala nekaj krajših seminarjev. Na splošno bo v prihodnje bolj treba misliti na pomladitev vodstev, kandidati pa bi se zanje pripravljali prav na podobnih seminarjih. Občinski komite je pred konferenco anketiral vse osnovne organizacije ZK in starejše komuniste, da bi dobil čim jasnejšo sliko o stanju članstva ln o novih oblikah dela. Komunisti bodo namreč med odgovori zapisali tudi predloge o svoji prihodnji dejavnosti, o kateri bo razpravljala še občinska konferenca V črnomaljski občini je tudi precej žena-komunistk. Razen članskim nalogam se bodo morale bolj posvetiti Idejni vzgoji svojih otrok, ki naj bodo vzgled ostalim. O tem vprašanju bodo bržčas spregovorili tudi delegati na aprilski konferenci ZK. I. Z. P »Nevesta in svatje!« je veselo vzkliknil eden od njih. »Nevesta naprej, svatje — stoj.'« je nenadejano odgovoril stražar. TRIJE OBROCI VOJAŠTVA Leta 1943 je bila partijska konferenca okraja Krapina, Povsod okrog so bile sovražnikove garnizije in.; treba je bilo poskrbeti za varnostne ukrepe. To nalogo je dobil Slavek, ki so mu rekli Guliuš, komandir partizanskih strai za sektor Petrovsko-Svedruža. Konferenca je potekala v miru in Slavek je vsako uro po kurirjih pošiljal poročita delegatom, da je vse v najlepšem redu. Na vprašanje, kakšen je položaj, je odgovoril ponosno.- »Brez skrbi, imam tri obroče vojaštvah V resnici je pa bila vsa zaščita — vsi »trije obroči vojaštva« — le pet lovskih pušk in veliko število otrok, ki jih je Slavek razpostavil po vseh gričih, da -pozorno zasledujejo, če bi se kje pokazal sovražnik, un mu takoj sporočijo. POT PO NAČRTU Žužemberški pionirji v Jugoslovanskih pionirskih igrah dopisnem področju. Tudi Suha krajina ima pestro preteklost in je prav, da Jo pionirji poznajo. Seveda ne bodo opustili predavanj in razgovorov o filmu. Ce bodo le utegnili, si bodo ogledali čim več dobrih dokumentarnih filmov. Medtem ko bodo Izpolnili splošne naloge, pa njihov program v okviru pionirskih iger zahteva tudi pomoč med pionirji (dobri naj pomagajo slabšim pri učenju). Bolj bodo skrbeli tudi za osebno čistočo in disciplino. To Je njihov okvirni — notranji načrt, ki ga že uspešno izvajajo. Pionirji žužemberške osnovne šole pa se marljivo pripravljajo na okrajni festival p-evsklh zborov in dramatski festival. Igrali bodo iglico »Bogatin ln zdravilni kamen«. O delu ln uspehih bodo pionirji pisali v časopise. Program določa, da bodo najboljši sestavki, objavljeni v časopisu, nagrajeni. Prav tako bodo nagradili najboljše fotografije, ki jih bodo prej prikazali na razstavi. I. Z. V okviru jugoslovanskih pionirskih iger so tudi učenci osnovne šole v Žužemberku sestavili pester in obširen delovni program. Pionirji bodo izdali tri številke glasila »Žužemberk včeraj, danes ln Jutri«. Da bi preteklost domačega kraja bolj spoznali — (zlasti iz časa NOB), bodo medse povabili borce in se njimi razgo-varjali. Razen tega bodo Izvedli več pohodov po partizanski poteh. Zlasti bo privlačen partizanski Rog, kjer si bodo razen taborišč ogledali tudi partizanske bolnišnice. Na šoli že uspešno dela foto-krožek. Pionirji prirejajo razstave uspelih slik, ki prikazujejo njihovo delo, ko čistijo okolico šo>e in vrt, razen tega pa pripovedujejo, da se znajo tudi pionirji zabavati (posnetki z raznih prireditev). Te slike na posebni tabli bodo izmenjali šestkrat. Razumljivo le. da hočejo najmlajši spoznati še druge stvari. Zanimajo Jih pisatelji, katerih dela berejo. Zato bodo imeli z njimi več razgovorov. Marsikaj bodo Izvedeli o domačem naro- Prvi transport s 300 Slovenci je odpeljal iz Slovenske Bistrice, namenjen pa je bil v Arandjclovac. Od 7. junija do 27. septembra 1941 so napotili iz Maribora in Rajhenburga 12 transportov v Srbijo, pretežno v Arandjelovac, in 21 transportov v Slavonsko Požego. O odhodu vsakega transporta so redno in skrbno obvestili Eichmanna. O dopisovanju med Eichmannom ln Lurckejem (polkovnik SS) obstaja 33 dosegljivih dokumentov, ki se nanašajo na prav toliko transportov izseljencev. Podatki, zbrani po vojni, govorijo o tem, da v nobeni izmed treh preseljevalnih etap niso preselili toliko ljudi, kolikor so jih bili planirali na zagrebški konferenci. Poglavitni vzrok, ki je preprečeval gestapovske načrte, je bilo narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji, Nemci so izvedli tako imenovano rasno preiskavo in registracijo vseh Slovencev. »Preiskovalci rase« so vpisali v karton vsake osebe »rasno kvalifikacijo« z rimskimi številkami od I do IV. Številka I je pomenila čisto nordijsko raso, II. pretežno nordijsko ali dinarsko, III pretežno vzhodno-alpsko ali vzhodnobalti.ško s severnjaško ali dinarsko primesjo, IV pa vzhodnoalpsko ali izvenevropsko raso. — Politično oceno so zaznamovali z arabskimi številkami, ki so pomenile: 1 — aktivno germanofilsko razpoložen, 2 — germa-nofil, 3 — neopredeljen, 4 — negativno zadržanje nasproti Nemcem, 5 — aktivni nasprotnik. Za dokončno odločitev o preselitvi so vzeli kombinirano oceno iz rasne in politične skupine. Tako so na primer tudi osebe iz »rasne skupine« I preselili, če so imele politično oceno 5, in jih spravili v taborišče v Nemčiji, če so imele oceno 4. Rasno in politično ocenjevanje so uporabili samo za kategorije prebivalstva, ki jih je bilo treba preseliti oziroma izseliti v tretji etapi. V prvih dveh etapah namreč ni šlo za »rasno prečlščenje«, pač pa za odstranitev vseh tistih kategorij prebivalstva, ki so jih določili za preselitev že vnaprej kot najnevarnejše politične, narodne in gospodarske nasprotnike. Izvzet je bil tudi 20-kilometrski pas vzdolž tedanje meje med rajhom in NDH ter vzdolž meje med rajhom in »Ljubljansko pokrajino«, od koder so Nemci sklenili izseliti vse slovensko prebivalstvo ne glede na rasno kvalifikacijo ali politično opredelitev. Tam so Nemci hoteli ustvariti tako imenovan etični pas, ki bi bili naseljen s »preverjenimi Nemci«, ali po esesovskem slovarju — »obrambni zid kmetov borcev« (Wehrbauervvall). Načrt preseljevanja so kasneje spremenili tako, da so Slovence iz Spodnjega Posavja izselili v Nemčijo in ne v Srbijo, kakor je bilo najprej predvideno. Po nekaterih podatkih so v prvi etapi izselili 2000 Slovencev v Srbijo, v drugi etapi okoli 15.000 oseb v NDH in v tretji etapi več kot 50.000 ljudi na ozemlje Tretjega rajha. Kljub temu da že te številke skrivajo v sebi veliko trpljenja in gorja, je vendarle treba zapisati, da bi bila tragedija še večja, ko bi narodnoosvobodilno gibanje ne bilo prekrižalo načrtov nemških oblasti. Čeprav je Ubcrrelter dejal, da bo hladnokrvno ukrenil vse potrebno, da v preseljevanju ne bo zastojev, in da so komisarju — banu dr. Stefanovlću v Smederevu pisali, da je na območju stare Srbije treba naseliti 260.000 Slovencev, je bilo zastojev iz dneva v dan več, dokler se naposled niso »izselili* sami Nemci — pred zmagovito, novo jugoslovansko vojsko. Pred dvajsetimi leti ' Sušljanje o selitvi slovenskih družin v Nemčijo je zdajci postalo stvarnost. Vest o prvih kamionih, naloženih z nesrečnimi družinami, se je bliskovito raznesla po vsem Posavju. Ljudje so se spraševali, kaj bi. Nekaterim družinam je smela odločitev prinesla rešitev pred selitvijo, ker so zbežali preko Save na Dolenjsko ali pa v sosednjo Hrvaško. Še več jih je oklevalo, ker se jim je beg v neznano zdel bolj tvegan kot pa pot v tujino, prav tako polna neznank in slutenega trpljenja. Nacistična propaganda, ki je v tem delu Slovenije našla plodna tla med kmečkim prebivalstvom, največ zaradi težkih razmer, v katerih so ljudje živeli v stari Jugoslaviji, je dobila svoje pravo, kruto obličje. Preganjanje ljudi iz rodnih domov je ljudem docela odprlo oči. Le nekje v notranjosti zbeganega kmečkega človeka so hinavska zagotavljanja nemških oblastnikov budila up in nado, da v tujini morda le ne bo najhuje. Tako so transport za transportom nesrečnih ljudi romali v deželo, ki zanje ni poznala milosti in kjer je bil vsak korak kakor hoja po trnju. Oj, ko bi se bilo tiste strašne dni posrečilo slavnemu komandantu Stanetu prodreti s svojo partizansko enoto do izseljenskega pasu! Marsikatera okupatorjeva nakana izvajana s sadistično natančnostjo, bi bila že prej preprečena. Pot prenekaterega Slovenca bi vodila drugam, ne v šlezijska taborišča. Upor, ki je tudi v Posavju že tlel, bi se bil že takrat razplamtel, kakor se je razvnemal drugod po domovini. Toda rudi selitev je odjeknila daleč naokrog; mimo številnih drugih nagibov je tudi to barbarsko okupatorjevo početje dramilo slovenski narod, da se je treba biti in biti s prekletim sovražnikom, dokler ne bo pregnan s slovenske zemlje. Velika nesreča je zbližala ljudi. Družine, desetletja sprte zaradi mejnikov ali česa podobnega, so se zbratile. Bogat kmet, ki svojih kašč ni nikoli odpiral za reveža, je vabil siromašnega soseda, naj si v kleti natoči najboljšega vina ali iz hleva odpelje najdebelejšega prašiča. Še pravkar izrabljani hlapec si je smel sam odmeriti plačilo. Sin trdnega kmeta je smel h kajžarjevi hčerki do slovo »Gospod Tolmajnar,« se je opravičeval Dobničan, »ne zamerite mi! Zdaj, seve, iz vse ženitve ne bo nič! Ne zamerite tega hiši moji! Otroci so šiba božja človeku, če jih ima!« Pričel je naglas moliti in tako odgnal svojo hčer po poti proti Dobju. Grajski oskrbnik si da nato privesti mater Medudko. »Cemu si vklenjena?« jo vpraša osorno. »Ker pričujem za Kristusa!« je odgovorila starka. »Videli so jo v družbi s pređikantom.« se je oglasil birič, »in ta je tista, ki uči, da plešimo, kadar molimo v cerkvi.« »VI ste sami grešniki,« se je razžarila Maruša, »in boga in Kristusa ne poznate! Pilatje ste in sodbo izrekate o pravičnikih. Na sodni dan boste pa nam stregli in mi bomo od gospoda Jezusa poklicani na desno njegovi stran!« »Ta Ženska ima prevročo kri,« se je zasmejal vitez, "postavite jo v vodo, da se ohladi!« »Za svojega zveličarja bom trpela! O dobri moj Jezus! Tvoja mučenica bom in zaradi tvojega imena me preganjajo!« Ko so jo hoteli prijeti, je odhitela sama proti vodi in zagazila do kolen v hladno valovje ter ni čutila ni mraza ni bolečine. dasi ji je led rezal v meso in se je potok rdečil od nje krvi. Vtem so bili Jeroma Stopistrana zopet privedli k družbi. Ugledavši tovarišico svojo sredi potoka, zasmejal se je glasno ter ji zaklical: »Ma-rušica, pri tebi je danes nekako slabo zakurjeno, meni so pa pogreli pečico, da vse gori po nji!« Zbrana množica se je zagrohotala, in berač Luka je izpregovoril: »To ti je hudič!« Vitez Hohenburg pa ni sodil tako. Ves razkačen je ukazal hlapcem, naj tudi Stopistrana tirajo v vodo. »Talko kosilo imam rad,« je ta dejal zadovoljno, stoječ sredi Ločilnice. -Prej mi je bilo vroče, sedaj se pa hladim! Tako je prav za poštenega in krščanskega človeka!« »Kaj je s tabo,« se je nato oskrbnik obrnil k Luki, »kaj očitajo tebi?« »Hvala za vprašanje, gospod visoki!« je le-ta odgovoril ponižno, »in sam sveti Aha-cij in Marija Lavretanska in vsi svetniki, karkoli jih je v nebesih, blagoslove naj vas za to vprašanje!« »Kradel je. milost Vaša.« je izpregovoril eden izmed birieev, »In lahko se mu dokaže, da je v družbi z onim v vodi kradel ovce iz ovčnjakov v pogorju!« »Da bi ti jezik segnil, duša peklenska!« se je zatogotil Duka, »orožje nosiš, pa je nisi videl, vojske. Jaz sem bil pa na Laškem, ko smo lovili francoskega kralja. To ti povem, da boš vedel, s kom imaš opraviti. Da bi kradel po pogorju, saj vendar živini ob milodarih in božjih potih! Pravičnik je na svetu, da se preganja, milost Vaša! In če so le vsi podložniki loške graščine tako čistega duha, kakor sem jaz, potem prevzvišeni naš gospod in škof lahko spi, in v sladkih sanjah!« »Ha!« vmešal se je St6pistran od vode sem, »ha, kako vendar laže ta lavretanski romar! Ali se ne spominjaš več, kako je bilo pri Kovščaku na Bukovem vrhu? Zlezel si v hlev in pograbil po pikašci in za volno si jo tiščal toliko časa, da je nisem zaklal in umoril. Kako, da si to pozabil, saj še ni dolgo tega? Skupaj jedla, skupaj na vešalih visela!« »O, ti Judež, ti Iškarijot, ti sin hudičev! Jaz te ne poznam, ker te do danes nikoli,, videl nisem! Da bi se ti odreklo večno zve-ličanje! Le čakaj Stopistran Jerom. tega ti ne odpustim in še takrat ne, ko bova skupaj stala pred sodbo božjo! Spravljaš me v nesrečo in sebe v pogubljenje. In vendar veš, kako sem pošten, pravičen in bogaboječ!« »Kako naj to vem,« mu je odgovoril Stopistran, »če te ne poznam, če te nikoli videl nisem? Vraga, ta krop je pa vroč!« Čutil je dolgih, kako mu je premirala noga, in vzdignil jo je iz vode. da je bil videti kakor štorklja, sredi mlakuže na eni nogi stoječa. Takoj ga je oričel vojak s helebardo tolči po mečih. »Tukaj je pa dosti in hitre postrežbe,-se je zasmejal Jerom ter zopet vtakni) nogo v ledeno vodo. »Ti se mi smeješ. Kr-žišnik! Pa ni bilo zmeraj tako! Tisti večer, saj veš, kdaj je bilo, smejal sem se pa jaz v tvoji kašči in iz zaboja sem ti pšenico kradel. In iz pšenice smo izgrebli pehar svetlih srebrnjakov ter prav od srca smo se smejali! Takrat si bil ti v vodi, danes sem pa jaz. Prav škoda, da so ti bi-riči nekaj tistih srebrnjakov zopet vzeli, pri njih se zglasi, morda jih dobiš nazaj!« »Ti si kradel pri meni?« je vpil Kr-žišnuk. »Moj denar, moj denar! Povrnite ga mi, drugače sem revež, sem berač!« »Grajski hlapci ga imajo!« se je rogal Jerom. »Kaj lažeš?« so vpili hlapci. »Prfc tebi nismo dobili ni beliča!« »No, pa lažem,« je odgovoril Jerom, »ali tiste srebrnike vam puščam na duši, nepoštenjaki vi! In tista dva beneška cekina, ki sem ju lansko leto dobil od sti-škega opata, ko sem mu življenje rešil, tista dva beneška cekina tudi imejte!« »Milost Vaša,« so govorili hlapci, »niti besede ne izpregovori resnice!« »Preiskalo se bo,« je dejal Hohenburg, »in potem se bo zvedela resnica. Ce ta potepuh v vodi le količkaj usta odpre, udari ga s helebardo, da se mu usujejo vsi zobje iz čeljusti! Sedaj pa tudi tega - tu je pokazal na berača — malo postavite na hlad! Vidi se mi, da je vreden najostrejše kazni!« »Ali sem prav slišal?« se je Luka začudil. »Ali sem prav slišal, visoki gospod? , Jaz naj grem v vodo?« »Ne bo ti škodilo!« je odgovoril oskrbnik. »Torej tudi mene v vodo pošiljate?« je kričal berač. »Ta je pa lepa. In rimski papež nima vernejšega služabnika od mene, in v vsej dolini ga ni pobožnejšega človeka od mene! In v vodo naj grem med luterane in tatove? Pa gremo, če se dandanes deli taka pravica na loškem gradu!« Odpravil se je po gazi proti vodi. Tik brega ie še postal in se znova obrnil k oskrbniku: -Miloši Vaša. ali je to zadnja beseda?« »Zadnja moja!« »Ali se ne da nič izprositi?« »Niči« »No, dobro,« je tulil berač, »in če s> prehladim, da ne bom mogel več stopiti na noge, kdo me bo redil potlej? To rečem vam, in vi, zbrani ljudje, poslušajte me, če se prehladim, če si nakopljem bolezen, obhodil bom vse pravice, kar jih je na svetu, in prvi moj pot bode h gospodu vicedomu v Ljubljano, da mu potožim, kako nas loška graščina zatira, dasi smo dobri in katoliški kristjani!« »V vodo ž njim,« je ukazal Hohenburg »že predolgo ga poslušamo!« »Le v vodo!« je vpil berač. »Saj grem. saj rad grem, če vidim, kaki ljudje smejo ostati na suhem! Oh, ti prekleta pravica ti! Koliko sem premolil v svojem življenju in koliko svetih podob sem obiskal! Na stare leta pa me pošiljajo v ledeno vodo! In vi. gospod loški oskrbnik, vi, ki ste služabnik katoliškega škofa, vi ste tukaj v družbi luteranskih žensk in častite jih, kakor niste nikdar častili Marije, božje device! Nas prave kristjane, pošiljate pa v vodo, ali je to spodobno? Ce bi to vedel škof, gotovo vam vzame službo, in po vsej pravici. Sedaj pa rad grem v vodo!« To izpregovorivši, je prav previdno zlezel v vodo. Množica, ki je vse to opazovala, kra'J kočasila se je pri tem prav dobro, kar za tiste surove čase ni bilo čuda. Morda bi tudi dandanes ne bilo mnogo drugače! Ženski z Visokega sta se pa vendar naveličali gledanja, posedli sta na konja in od-jahali iz vasi. Vitez Hohenburg jima je zadovoljno izpregovoril ob odhodu: »Vidite, svetla grofica, kako mi peremo črno lute-ranstvo! Mnogokrat orav dobro korist' takšno pranje' Ce bi drugod enako postopali, bi kmalu izginili tisti suhi predikate in ljudstvo bi <:p sr>ametovalo'" Stev. 15 (577) DOLENJSKI LIST Stran 5 Za Videm-Krško so izbrani Po večmesečnem delu je bilo v našem okraju okoli 40 dramskih predstav, ki so jih ocenjevale posebne komisije občinskih dramskih sosvetov. To je posebno lep uspeh na področju amaterske dejavnosti in komisije, ki so izbirale najboljše skupine za okrajno revijo, niso imele najlažjega dela, saj je v nekaterih primerih odločala samo točka razlike. Kvaliteta je na splošno bila presenetljivo dobra in skupine so se resno potrudile tako glede izbora dela kot same izved- be. Po sklepu okrajnega dramskega sosveta lahko na okrajni reviji nastopijo vse tiste skupine, ki so jim komisije prisodile vsaj 70 točk od 75 možnih. Pri točkovanju so komisije ocenjevale izbor in idejno interpretacijo, podajanje teksta, situacijo in mimiko, oblikovanje značajev, ubranost in so-igro, dinamiko, sceno, kostume, maske, razsvetljavo in množičnost pri zasedbi igre. Na okrajni reviji, ki bo od 5. do 15. maja v Vidmu-Kr- škem, bo nastopilo 7 skupin, ki so dosegle potrebno kvaliteto: Dramska skupina Svobode »Bratov Milavcev« iz Brežic bo nastopila z Držičevo komedijo »Tripče de Utolče«. Premiera igre je bila 25. marca in jo je komisija ocenila z 71 točkami. Igro je režiral Bogo Javornik, ravnatelj gimnazije, ki režira že deseto leto, sceno pa je pripravil Ivan Vogrinc. Prosvetno društvo gimnazije Iz Črnomlja bo prikazalo Ha-cketovo dramo »Dnevnik Ane Vsestranska razgibanost bo zajela z letošnjimi občinskimi in okrajnimi revijami nad 5000 ljudi, ki so aktivno vključeni v kultur o prosvetno delo V soboto, 8. aprila, je bila v Novem mestu seja predsedstva okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev. Seje so se udeležili tudi predsednik Zveze Svobod in PD Slovenije Branko Babic, sekretar okrajnega odbora SZDL Roman Ogrin in predsednik sveta Svobod in PD okraja Kranj — Anton Horjak. Zastopniki občin so poročali o uspešnih pripravah za letošnje občinske in okrajne revije. Priprave so pravzaprav že zaključene in so na seji predsedstva določili le še nekatere podrobnosti glede poteka revij. Na revije so se pripravljala skoraj vsa prosvetna društva in šole v okraju in bo na pevskih, dramskih, recitacij skih in za-bavno-glasbeni reviji nastopilo preko 5000 ljudi, ki so aktivno vključeni v kulturnoprosvetno delo. To je brez dvoma pomembna mobilizacija za poglobitev in razširitev dela Svobod ln prosvetnih društev. Program okrajnega sveta Svobod in PD bo v celoti izpolnjen. Vse to je tudi omogočilo, da se bodo letos v doslej največjem obsegu pevski zbori, dramske skupine in instrumentalni ansambli udeležili republiških prireditev in dostojno predstavili kulturnoprosvetno delo nagega okraja. Stalna skrb okrajnega sveta Svobod in PD je tudi strokovno Izpopolnjevanje vodstvenega kadra v društvih. Zato je skupaj z občinskimi sveti SPD pripravil program, ki bo omogočil večjemu številu društvenih delavcev udeležbo na strokovnih Zvoki, šole in popevke Zveza slepih Jugoslavije proslavlja letos 15-letnico ustanovitve. Okrajni odbor Zveze slepih v Novem mestu je povabil zabavni ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora na gostovanje po našem okraju. Ansambel bo gostoval v soboto, 15. aprila, ob 17.30 uri v Kostanjevici, ob 20. uri v Brežicah, v nedeljo, 10. aprila, pa ob 10. uri v Črnomlju, ob 14. uri v Dol. Toplicah in ob 18. ter 20. uri v Novem mestu. Program vsebuje 100 minut humorja, popevk in domačih napevov. Prebivalcem vseh krajev, ki jih bo ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora obiskal, bo pomenil obisk prijetno razvedrilo, zato vabi Zveza slepih k obilni udeležbi! seminarjih. Tako se bo okoli 50 režiserjev, vodij klubov, vodij filmskih krožkov, pevovodij in dirigentov udeležilo nadaljevalnih seminarjev, ki jih vsako leto prireja Zveza Svobod in PD Slovenije v Kopru. Ker pa so potrebe dosti večje, bo okrajni svet v jeseni priredil nekaj krajših okrajnih seminarjev, predvsem za delo v klubih in za režiserje. Na seji so sprejeli priporočilo društvom, naj v letošnjem letu posvete veliko pozornost proslavam 1. maja, dneva borca, dneva republike in občinskim praznikom, ki jih praznujemo v znamenju 20-letnice ljudske revolucije. Programi teh proslav morajo biti kvalitetni, da bodo dostojno proslavili velike dni naše zgodovine. V juniju bo plenarna seja sveta, ki bo obravnavala delo društev v novih pogojih. 0 predavanjih delavske univerze v Novem mestu Medtem ko smo pred leti na različnih predavanjih v Novem mestu opazili le malo ljudi, Je na letošnjih prireditvah te vrste kar zadovoljiv obisk. Vodstvo DU si namreč prizadeva, da imamo res odlične predavai»3lje ln tudi zanimivo snov (n. pr. popotovanja po tujih deželah). Prav zaradi tega so obiskovalci napolnili že večkrat obe dvorani. Čeprav opažamo, da zadnji čas pojema vnema mladine za take prireditve. Ima delavska univerza še vedno stalno občinstvo. Morda bi prireditelju svetovali, da bi v prihodnje med predavanja uvrstili več filmov, kar bi nedvomno pritegnilo še marsikaterega obiskovalca. Se tole bi radi povedali: želeli bi, da bi bila predavanja na 14 dni in ob določenem času. Tudi dvorano bi morali imeti stalno. Kar nerodno je bilo doslej, kadar j* morala prizadevna tajnica DU zadnji dan iskati prostor in odlagati začetek prireditve. Če hočemo, da bodo Imela predavanja res pravi učinek, moramo pri delu DU univerze pomagati, ne pa njene dejavnosti ovirati. PRIPRAVE ZA GRADNJO INTERNATA Frank«, ki jo je režiral in scensko opremil Matija Pogo-relec, profesor na gimnaziji. Premiera igre je bila 14. januarja. Gledališčniki Prosvetnega društva »Janez Marentič« iz Metlike bodo zastopali metliško občino. Režiser Viktor Svigelj, po poklicu učitelj, ki je v 'tridesetih letih svojega amaterskega režiserskega dela režiral že preko 40 iger, je pripravil' režijsko in scensko dramo Arthurja Millerja »Vsi moji sinovi«. V režiji profesorja Toneta Trdana, priznanega ustvarjalca kvalitetnih dramskih predstav, in v inscenaciji Rika Urha bo gledališče Svobode »Dušan Jereb*1 iz Novega mesta prikazalo Paterjek - Hamiltonovo dramo »Plinska luč«. Komisija v sevniški občini se je zelo težko odločila, ker je bila konkurenca najmočnejša. Izbrala je Marijana Marin-ca komedijo »Muza na man-sardi«, ki jo je uprizorila januarja Svoboda iz Sevnice. Režirala je Minka Gale in je to ena njenih številnih režij. V občini Videm-Krško sta dve skupini dosegli potrebno število točk. ln to obe z igro »Sveti plamen«. Obe skupini bosta nastopili na reviji, kar bo prav gotovo zanimivo. Igri sta pripravili Svoboda iz Senovega v režiji in inscenaciji znanega amaterskega režiserja Antona Hor.iaka in dramska skupina brestaniške Svobode v režiji in po scenski zamisli Pavle Zajelšnikove, ki ji je to petnajsta zelo uspela režija. Sedem igralskih skupin bo na reviji prikazalo najboljše dramske dosežke našega okraja v letošnji sezoni in upravičeno pričakujemo, da - bo revija spodbuda za nadaljnjo rast kvalitete amaterskih uprizoritev. Vesela pesem iz mladih grl Se tri dni in v vseh naših občinskih centrih se bo zbralo nekaj tisoč pionirjev in mladincev. 16. aprila bo veličasten nastop mladega rodu, ki bo pel o slavni preteklosti in življenju, ki ga uživa. Občinske revije pionirskih in mladinskih pevskih zborov bodo najbolj množična kulturnoprosvetna manifestacija v letošnjem letu. Množica pevcev, ki je z veseljem vadila več mesecev, požrtvovalnost ln vestnost več kot sto pc-vovodij, zanimanje in pomoč političnih in družbenih organizacij, šol in društev prijateljev mladine, ki so podprli pobudo Sveta Svobod in prosvetnih društev, je letos preseglo pričakovanja. Povsod so priprave za revije lepo potekale in vse je poskrbljeno, da bodo mladi pevci doživljali trenutke, ki jim bodo ostali v spominu. Zastave, pomladansko cvetje in godbe, vedro razpoloženje in mogočni zvoki združenih zborov bodo dali revijam obeležje praznika pojoče mladine. Ob tem prazniku pozdravljamo nastopajoče zbore in se zahvaljujemo vsem, ki so v pripravah sodelovali. Občinske revije pionirskih ln mladinskih pevskih zborov bodo v nedeljo, 16. aprila: V BREŽICAH: v Domu Jugoslovanske ljudsko armade ob 9. uri dopoldne; V ČRNOMLJU: v Domu ljuđ-sk prosvete ob 13. uri popoldne; V METLIKI: v Domu Partizana ob 9. uri dopoldne; V NOVEM MESTU: v dvorani »Krke« ob 9. uri dopoldne; V SEVNICI: v Domu Partizana ob 9. uri dopoldne; V VIDMU-KRŠKEM: v Domu Svobode ob 9. uri dopoldne; V TREBNJEM: v Domu ljudske prosvete ob 9. uri dopoldne. Vabimo prebivalstvo Brežic, Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Sevnice, Vidma-Krškega ln Trebnjega, da s svojim obiskom na reviji da prizadevanjem in delu zborov toplo priznanje in najlepšo nagrado, ki jo mladi rod zna ceniti. Predsedstvo sveta Svobod in PD okraja Novo mesto Okrajni svet za prosveto je na zadnji seji sprejel investi- Glasbeni festival v Zagrebu Odbor za mednarodni festival sodobne glasbe priredi v drugi polovici maja veliko glasbeno manifestacijo v Za. grebu. Od 17. do 24. maja bo osem gledaliških predstav in deset koncertnih prirediteu. S suojimi deli bodo sodeloval' najboljši domači in tuji glasbeni ustvarjalci. Razen tega bo še 7 razgovorov o razvoju, pomenu, namenu in uspshih sodobne glasbene dejavnosti. Ljubitelji glasbe se za festival lahko prijavijo že prej. Od 15. aprila do 9. maja lahko kupijo vstopnice in rezervira-jo prenočišča v Zagrebu. Pri tem imajo za 40 odstotkov popusta. Če pa se za prireditve prijavi delovni kolektiv (najmanj 30 članov), je 50 odstotkov popusta. Vstopnice ln rezervacije si preskrbite v Hrvatskem narodnem kazalištu in v Centroturistv v Zagrebu, Beogradu, Splitu, Puli, Opatiji, Dubrovniku in na Hvaru. cijski program za gradnjo internata v Šmihelu pri Novem mestu. Gradnja bi potekala v več etapah. Najprej bi ga zgradili do drugega nadstropja, se pravi kuhinjo, upravne prostore, stanovanjske prostore (za 171 postelj) in še nekatere druge prostore. V internatu, ki bo zelo ekonomično urejen — na enega dijaka bo .prišlo le 17,1 kv. metra — bodo imele spalnice sklopljive postelje in bodo služile hkrati za učilnice. Gradnja internata je potrebna, saj imajo dijaki zdaj »internate« v frančiškanskem samostanu, kapitlju in drugod. Kasneje bi ta internat dvignili še za dve nadstropji in bi imeli v Smihelu skupno s sedanjimi internatskimi prostori mesta za za 500 »Internatarjev«. Gradnja novega internata bi stala 150 milijonov din. Sredstva še niso zagotovljena. Za vskladitev štipendij z osnovnimi stroški preživljanja — Klub študentov novomeškega okraja o nekaterih problemih svojega dela V četrtek zvečer je bil v Ljubljani dobro obiskan sestanek članov Študentskega kluba našega okraja, katerega so se udeležili med drugimi tudi sekretar okrajnega odbora SZDL Roman Ogrin, predsednik OSS Ludvik Kebe, predsednik OK LMS Slavko Doki, predstavniki več občinskih ljudskih odborov in drugi. Študentje so se tokrat pomenili o krajevnih delovnih akcijah, o organizacijskih vprašanjih kluba in športni kot družabni dejavnosti, zlasti pa tudi o štipendijskih problemih. V častno članstvo kluba sp ta večer sprejeli tovariše Romana Ogrina, Ludvika Kebeta, Ivana Urha in Janeza Dragoša iz Metlike, Martina Tomca, Janka Skufco in Ivana Škofa, Ivana Justinka iz Črnomlja, Miroslava Kambiča iz Brežic in Marijo Mihelič, sekretarko O K LMS. S pomenom novih zakonov in odlokov v gospodarstvu in z ukrepi, ki jih s tem v zvezi uresničujemo v vsem našem samoupravljanju, je študente seznanil tov. Ogrin. S področja štipendijske problematike je bilo zanimivo uvodno poročilo, ki ga je dopolnila razprava. Po stanju 1. decembra 1960 smo imeli v okraju 376 štipendistov; od Pojdimo med vaško mladino! ZABELE2ENO »Naš« šttoendist V časniku je bral razpis: Podjetje Trdnjava, iz ... razpisuje 3 štipendije za študij na... itd. Pravkar je končal gimnazijo z odliko. Doma revščina, rad bi študiral. S tresočo roko in s pritajenim dihom je napisal prošnjo in vrgel pismo v nabiralnik. Prošnja je bila res lično napisana. Nato je čakal. Sredi septembra je prejel odločbo: Delavski svet vam je na svoji seji... dodelil štipendijo. Zglasite se v upravi, da podpišete pogodbo. Pred tem je preživel dva meseca na avtomobilski cesti. Udarniška značka je krasila njegovo najboljšo obleko, ko je vstopil v upravne prostore. — Ali je direktor doma? — je plahio vprašal starejšo uslužbenko na hodniku. — Kaj bi mu pa radi? — Veste, prišel sem podpisat pogodbo za štipendijo! — Soba 28! — je bil odgovor. V množici vrat je našel številko 28, zadržal dih, potrkal, vstopil in pozdravil. Nihče ni odzdravil. V lepo opremljeni pisarni je za bleščečo mizo sedelo lepo, mlado dekle, zasanjano strmelo skozi okno in grizlo kemični svinčnik. Čakal je, zakašljal in se prestopil. Dekle se je obrnilo. — Želite, prosim? je zapel sladki glasek, čelo pa se je uradno nagubalo. Povedal je. Z vzdihom je vstala, iskala po omarah, izvlekla mapo, mu ponudila obrazec. Jaka Student je podpisal, dobil lepo preganjen izvod pogodbe in z muko izdavil: — Ali bi si lahko ogledal tovarno? Stroji me zanimajo, veste, zato grem na tehniko! — Poblisk začudenja je preletel lepi obrazek. — Za take stvari pa nimamo časa in posebno dovoljenje je potrebno! — je zagostolela in ga premerila zviška. Toliko, da je našel vrata, ko je poparjeno odhajal... Nato je opravil prvi izpit z desetko. Ponosen in srečen hkrati je pisal kolektivu pismo. Odgovora ni bilo. Ko je naredil drugi in tretji izpit spet z desetko, je pisal vnovič. Obakrat zaman. Štipendija je prihajala z zamudo, ni si upal v pismu vprašati zakaj in zaprositi, naj jo pošiljajo bolj redno. Težko je brez denarja. Vsako leto poleti se je ponudil na prakso. Vedno je prejel le suh odgovor, da ga ne potrebujejo. Prihodnje leto bo Jaka Student tam nekje junija meseca končal tehniko. Vseskozi je bil med najboljšimi študenti. Nato bo moral osvajati Trdnjavo. Osvajati bo moral ljudi, ki so ga že prvikrat sprejeli brez topline. Težko bo šlo ... Po nekajtedenskem zastoju je dejavnost novomeškega mladinskega kluba spet oživela. Dosedanje delo in delovni program za prihodnje udej-stvovanje ponovno potrjujeta, da načrti ne bodo ostali samo na papirju, ampak poskušajo mladinci najti not>e oblike dela in novo vsebino. V ta namen bodo v klubu priredili več predavanj; posebno zanimivo bo zdravstveno predavanje za dekleta. Več skrbi bodo posvetili tudi vaški mladini, ki ima manj možnosti zc izobraževanje. Spored za na vas obsega namreč literarne večere in gospodarska, politična, društvena, zdravstvena in druga predavanja. Hkrati se bodo mestni mladinci zbližali z vaškimi. Pobuda za sodelovanje med republiškimi mladinskimi klu- bi ni nova, vendar lahko te.-čemo, da je novomeški klub daleč pred drugimi v Sloveniji. Ze obiski, ki so si jih (rmenjalj karlovški in novomeški mladinci, so potrditi, dn imajo na Hrvatskem mladinske ustanove prav tak namen kot naše, namreč, da dejavnost ni ozko vezana na določeno področje. Novomeščani in Karlovčani so se že dogovorili o skupnem torišču dejavnosti 21. maja bo v Novem mestu prireditev, ki bo obsegala predvsem športno dejavnost. Pomerili se bodo v nogometu, košarki in odbojki. Pri novomeškem mladinskem klubu je že formiran Pripravljalni od. bor, ki bo tekmovalne ekipe sestavil in še podrobneje razpravljal o poteku dvoboja s Karlovčani. Težnja novomeške mladine ni samo v tem, da se načrti izvajajo po predvidenem postopku. Za zdaj je še vedno pereče uveljavljanje mladin skih ustanov. Novomeški mladinski klub se je zato poueza) s Svobodo in bo še ta mesec v Novem mestu organiziral koncert vokalne in instrumen-talne glasbe. Na sporedu bodo slovenske narodne in umetne pesmi ter črnske duhovne pesmi. —an tega jih je štipendiral OLO 112 s povprečno štipendijo 7.230 din, medtem ko štipendirajo občine: Novo mesto 136 štipendistov (povprečna štipendija 7.880 din), Brežice 20 (5.700 din), Črnomelj 20 (7.800 din), Metlika 5 (7.500 din), Senovo 9 (6.460 din), Sevnica 28 (6.600 din), Trebnje 6 (6.600 din), Videm-Krško 35 (7.170 din) in Žužemberk 5 (8.780 din). Povprečna štipendija v okraju znaša potemtakem 7.360 din na mesec, življenjski stroški za bivanje v Ljubljani pa so se medtem precej povečali. Poročilo je ugotovilo, da znašajo zdaj osnovni stroški za preživljanje 8.200 din, s podražitvijo hrane in najemnin v študentskem naselju pa se bodo v najkrajšem času dvignili na 9.500 dinarjev. Čeprav se čujejo glasovi, da bodo štipendije v podjetjih znašale poslej cd 7.000 do 12.000 din na mesec (pregleda štipendistov podjetij niso podali), štipendisti ustanov in zavodov ne vedo, če in kako bodo vskla-jene njihove štipendije s sedanjimi stroški za preživljanje. Vprašanje je pereče zlasti za tiste štipendiste, ki imajo po 5.000 din štipendije, dvostopenjski študij pa nalaga tako začetnikom kot starejšim štu- dentom intenzivno delo, ki zahteva veliko časa in truda. Stipendisti so v razpravi poudarili nujnost rešitve problema; odpravljanje dosedanje nerazvitosti okraja vključuje tudi problem bodočih strokovnih kadrov, ki ga nikakor ne smemo zanemarjati. Študentje so kritizirali tudi šablonsko politiko štipendiranja, ko nekatera podjetja precej razpravljajo o načrtih svojih razširitev, kadra pa ne štipendirajo. Vprašali so, če mar »strah za stolčke« nekaterih konservativnih ljudi ovira taka podjetja, da ne razpišejo štipendij za bodoče strokovnjake. — Razprava je načela tudi vprašanje sedanjih okrajnih štipendistov, katerih večino bodo prevzele občine oziroma kolektivi. Pri tem nikakor ne bi smeli mimo dogovorov s prizadetimi študenti. Predlagali so tudi skupen štipendijski sklad (medobčinski) za deficitarne stroke, kakor tudi, naj bi bila zgornja meja štipendij približno enaka spodnji meji osebnih dohodkov proizvajalcev. Vsekakor pa naj bodo štipendije tudi vnaprej odvisne od studentovoga uspeha, njegovega izvenštu dijskega udejstvovanja in od tega, ali je v njegovi stroki pomanjkanje kadrov ali ne. »POSLUŠAJ iN POVEJ NAM«: tokrat v Vidmu-Krškem! Zdravstveni tečaj so zaključili v Birčni vasi Kulturna dejavnost v Birčni vasi je spet oživela. Imeli so več* iger in drugih prireditev. Pred dnevi so zaključili zdravstveni tečaj, ki ga je obiskovalo 42 žena in trije mladinci. Poslušali so strokovna predavanja, in gledali tudi diafil-me. Medtem ko so marljivo obiskovali zdravstvena predavanja so tečajniki naštudirali igro »Nadležni gost«. Igra, ki so jo uprizorili po tečaju, je uspela in privabila veliko gledalcev. Ražen tega je dramska skupina iz Stranske vasi pripravila komedijo »Na ogledih«.- Z njo so gostovali na Uršnih selih in v Podgradu. V Birčni vasi so domačini priredili 1 veseli večer in na-študirali igro »Glavni dobitek«. Za 1. maj Pripravlja KUD iz Birčne vasi proslavo in vrtno veselico na Ruperč1 vrhu. kamor že zdaj vabijo prijatelje Dolenjske, posebno pa borce, ki so se tam borili proti okupatorju. -ič Oddaja RTV Ljubljana »Poslušaj ln povej nam« ima že lepo število zvestih prijateljev — stalnih poslušalcev. Dvakrat je ta zabavna, tekmovalna oddaja že segla na področje našega okraja. Prvič je tekmovalo Novo mesto s Kamnikom, drugič pa je tekmoval Črnomelj z Novo Gorico. Novomeščani so zmagali, Crnomaljci pa so imeli manj sreče. Tako jim je zmaga za las ušla v Novo Gorico. V prihodnji oddaji, na sporedu bo v soboto 6. maja zvečer ob 21. uri, pa se bosta pomerila v poznavanju radijskega programa Videm-Krško in Radovljica. Pogoji tekmovanja so zelo lahki, treba je le dobro poznati radijski program. Zato morajo tekmovalci od 10. aprila do 1. maja še bolj pazljivo kot sicer poslušati radijske oddaje. Gre le za popoldanske in večerne oddaje I. programa. Pri tekmovanju lahko sodeluje vsak prebivalec Vidma-Krškega, zato vas vabimo k sodelovanju! Ce boste zmagali, to vam iz srca Na Blanci pred šolo Tečajnice iz Birčuc vosi Predsednico mladinske organizacije na Blanci Slavico Zidarlč sem srečal na cesU. vračala se je iz šole, kjer poučuje. Hitela Je domov da bi si skuhala kosilo. Ko sem postal radoveden, kaj dela mladina na Blanel, mi je vljudno odgovarjala. Mladinska organizacija do zdaj ni bila dovoLJ delavna. Slavica meni. da se bo to stanje izboljšalo. Več mladincev se je že vključilo v kulturno - prosvetno društvo »France Prešeren«. Z igro •Tri dni direktor« so gostovali tu. di na Bučki. Zdaj pripravljajo komedijo »Klobčič«. V okviru tekmovanja za občinsko revijo ?o Igrali igro »Tri dni direktor« ln dosegli 65 točk od 75 možnih Rajem tega mladinci pomagajo gasilcem pri gradnji njihovega do. -na. Upajo, da bodo v novem do mu le dobili svoj kotiček. Kaj bodo na Blanci delali v pri-nodnje? Nekaj mladincev bo od Slo na zvezno mladinsko delovno akcijo Da bi poživili delo. bodo organizirali plesne vaje in s sev-nišklm aktivom pm-edili izlet v Kumrovec. Nadalje bodo osnoval, žensko m moško gasilsko desetino. Pred prosvetnim domom bodo uredili igrišče za odbojko in rokomet. V aprilu pa bodo skupaj s šolsko mladino uprizorili igro •Janlco in Metka«. Ker Je mladina na vasi zaposlena, Je zelo težko najti čas za organizirano delo. »Upam, da bomo prebredli tudi to težavo,« Je povedala Slavica Zidarič. »saj imajo voljo do dela.« Drago Kastelic želimo, vam bo RTV Ljubljana pripravila prijeten večer z znanimi zabavnimi ansambli in solisti. Se enkrat vabimo vse prebivalce Vidma-Krškega k sodelovanju, posebno pa mladirio, ki je tekmovanje prevzela in vam želimo 'dober sprejem in kar največ uspeha pri tekmovanju! '' Moč solidarnosti med ljudmi Znani francoski književnik in dramatik Armand Sa'acrou je nedavno zapisal v časopisu »L'Express«: »Televizijski prenosi sončnega mrka iz Pariza, Firenz in Ja-strebca pri Nišu so pokazali vso moč človeške solidarnosti. Mene je to bolj prevzelo kot sam mrk. Iz ailnute v minuto se je kamera 'prehajala po Evropi, in tega ne smemo pozabiti...« CITROEN "SPAČEK« te čaka srečnega nagrajenca iz vrst članov PREŠERNOVE DRU2BE. Zaradi sejma knjig v Mariboru in v Ljubljani podaljšujemo vpis članov do 5. maja 1961. Vsak član prejme ob vpisu brezplačno srečko, žrebanje pa bo 15. junija 1961. Glavni dobitek je avto »SPAČEK*. Ostali dobitki so: moška in ženska kolesa, tranzistprski in radijski aparati, sesalec za prah, električni štedilnik, zapestne ure, električni brivski aparat ter druga praktična ;n knjižna darila. V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE SE LAHKO VPIŠETE PRI POVERJENIKIH. V KNJIGARNAH IN DIREKTNO NA ' V .'•7; PRESEKNOVA DRUŽBA, LJI VLJANA p p. 41-1 Doro Klemenčič-Maj: PARTIZANSKA TISKARNA SLOVENIJA ŠPORT * TELESNA KULTURA * SPORT * TELESNA KULTURA * SPORT * TELESNA KULTURA Društvo Partizan z 11 panogami ;sots®?'-":':-v"...... Morda bo ob gornjem naslovu kdo vprašal: kaj pa to pomeni? Od kdaj pa Imajo v Partizanu tako Široko in raznoliko dejavnost? In kje je tako društvo? Vsem, ki so se udeležili letošnjega občnega zbora novomeškega Partizana v telovadnici Osnovne šole v novem mestu, na ta vprašanja nc bo težko odgovoriti. Prav to društvo je tako razširilo svojo dejavnost, da nI nič čudnega, če ima sedaj v svojih vrstah že blizu 650 prebivalcev Novega mesta. Doslej smo gledali na Partizana kot na organizacijo, v kateri poznajo le proste vaje in orodno telovadbo; ob vedno številnejših novih oblikah v delu Partizana pa se bo moralo to mnenje spremeniti. Društva Partizana spreminjajo svoj značaj. Vedno bolj dobivajo obliko masovnih telesnovzgoj-nih organizacij, v katerih Je delo tako raznoliko, da lahko zadovolli želje ln potrebe vsakogar. Eno prvih društev v Sloveniji, ki je prilagodilo delo potrebam ln lokalnim pogojem, je prav novomeško društvo. Se pred leti je bilo kamen spotike, češ kaj pa imajo opraviti šport-''! panoge v Partizanu (takrat so mislili na odboj-karje, atlete itd.) Sedaj pa je že vzornik ln ga dajejo za vzgled prav zaradi širine in raznolikosti njegove dejavnosti. Blizu 650 članov Omenili smo že, da je v društvu blizu 650 Novomeščanov ln Novomeščank. To pomeni, da Je novomeški Partizan najmočnejša telesnovzgojna enota v okraju. Iz poročila predsednika društva' smo zvedeli, da bi bilo lahko število članstva še večje, ko ne bi bila tako velika stiska s prostori, zlasti pozimi. V mestu sta dve telovadnici, toda obe sta zaradi pouka šolske telesne vzgoje vsak dan zasedeni od 7. ure zjutraj do 17. ali 18. ure zvečer. Sele v večernih urah lahko pridejo na vrsto Partizanovi oddelki in športne panoge, ki jih Je nič manj kot enajst, in kako naj se v nekaj urah na teden vsi zvrstijo? Ta problem dela društveni upravi sive lase že dalj časa, toda resiti ga sami ne morejo. Izhod v sili Je, da včasih kar po dva oddelka naenkrat uporabljata telovadnico. Tudi igralci namiznega tenisa se že dalj časa brez uspeha borijo za ftove prostore. Se vedno so prisi- ljeni, trenirati v neprimerni sla-čilnici gimnazijske telovadnice, in to na eni mizi. Kako naj potem dosežemo množičnost, če se niti 3 — 10 tekmovalcev, ki morajo precej trenirati, ne more zvrstiti? Prav zaradi tega problema že dalj časa odlagajo oživitev nekdaj zelo uspešne pionirske namiznote-niške šole,, ki Je dala vse najboljše tekmovalce sedanjih pionirskih in tudi mladinskih ekip. Problem prostorov bo treba čimprej rešiti, kajti drugače so vsi sedanji načrti o novem vključevanju delavske mladine, članov delavnih kolektivov in o uvedbi rekreacijske vadbe, ki Je zaenkrat še v povojih (članski oddelek) — neizvedljivi. Poleti je drugače, kajti odprtih objektov je sedaj dovolj, Joda že jeseni bo moral marsikateri oddelek prenehati delati, če se ne bo našla primerna rešitev. Raznolikost vadbe privlačuje Ze uvodoma smo omenili raznolikost vadbe v novomeškem društvu. V tem pogledu Je bil zlasti lani dosežen lep napredek. Razen odbojke, košarke, atletike, rokometa, smučanja in orodne telovadbe sedaj gojilo še težko atletiko (dviganje uteži), namizni tenis, veslanje, lzletnlštvo in taborjenje ter invalidsko vadbo. Tu je izbira res velika in razveseljivo je, da se je z vključitvijo novih panog zelo povečal tudi odstotek članstva iz vrst delavske mladine. Ko smo že pri panogah, ne smemo zamolčati posameznih uspehov. Med najuspešnejše, ki so se uveljavili tudi v republiškem in zveznem merilu, lahko štejemo atlete, odbojkarje. veslače; igralce namiznega tenisa in v zadnjem času celd dvigalce uteži. Atleti žanjejo iz leta v leto večje uspehe, od-bojkarji nekoliko nazadujejo, vi- den napredek pa so zabeležili veslači ln igralci namiznega tenisa. Napredujejo tudi mladi orodni telovadci ln telovadke, po pritegnitvi trenerja lz LJubljane pa Je pričakovati večje uspehe tudi pri košarkarjih. Rokomet se še vedno bori z začetnimi težavami, ker še niso našli primernega vodnika Mogoče bo v prihodnjih mesecih bolje, ker se je pred kratkim ponudil trener iz JLA. Zelo lep napredek je bil dosežen na področju Izletnlštva in taborjenja. Težko bi našteli vse uspehe, k, jih zlasti lani, ko Je celotno članstvo ln vodstvo veliko prispevalo k uspešni izvedbi VII. zleta »Bratstva in enotnosti«, ni bilo malo. Prav zato je bila na mestu razprava o lanskem sodelovanju v tekmovanju za »Pokal Dela« in sklep, da se tega tekmovanja društvo ne bo več" udeleževalo. Lani je bila društvu storjena krivica, kajti komisija mu je prisodila šele 4. mesto v LrtS, čeprav ga ni obiskala kot Je ostala favorizirana društva. Ce bi t - šla v Novo mesto, bi se lahko i nanila z uspehi, ki se ne dajo primerjati z uspehi v prejšnjih letih. Živahnejše družabno življenje V razpravi smo slišali, da bi bilo treba še bolj poživiti družabno življenje v društvu. Res ne bi bilo napak, ko bi pričeli misliti na opremo sejne sobe v stavbi na Loki, ki bi lahko postala lep klubski prostor. Mladina take prostore za zbiranje potrebuje, mladinska soba v Zdravstvenem domu pa Je že skoraj pretesna. S tem v zvezi Je problem finančnih sredstev, ki je pereč tudi v tem društvu. Dal bi se rešiti z večjo pomočjo delovnih kolektivov in občine. Do potrebnih sredstev bi lahko društvo prišlo tudi, če bi dajalo v najem sobe v stavbi na Loki, ki so bile sedaj izkoriščene le za seminarje. Ker kapacitete hotelov v Novem mestu v sezoni ne zadoščajo, bi se dal tu zaslužiti marsikateri tisočak. Tudi prhe bi lahko ob določenem času dali v najem Javnemu kopališču. Zelo veliko sredstev bo zahtevalo popravilo Doma JLA, ki je last Partizana. Velik del najen. nine vlagajo v redna popravila, zato ne bi bilo napak, ko bi Dor. JLA prodali in sredstva vložili v gradnjo nove telovadnice na Loki za katero je lokacija bajo že določena. Tako bi bil kompleks športnih objektov na Loki zaključen ir. obenem likvidiran zelo pereč problem prostorov za zimsko vadbo. Najzaslužnejšim priznanje Ob koncu je občni zbor Izvolil nov 25—članski upravni odbor s predsednikom Danilom Kovačičem na čelu, razen tega pa so najzaslužnejši člani prejeli še praktične nagrade, nekateri atleti ln telovadci pa prve zlate in srebrne -N'arodne športne značke-. Nagrado za večletno delo so prejeli od-bojkarji Sonc, SImič, Medic, Do-klova In Smonkarjeva, ki že pre-ko 10 let zastopajo barve Novega mesta, razen njih pa še dolgoletni vestni blagajnik Vinko Rodič. Zlate »Narodne športne značke« so prvi v Novem mestu in okraju osvojili: Hudetova, Kukmanova, Potrč, Spi-lar, Zaletelj, Ferlič, Lukšič in Bukovec. Pr. Mlkec PO PRVEM SLOVENSKEM KONGRESU TELESNE KULTURE Odslej enotna republiška zveza za telesno kulturo Začela se je borba za točke Preteklo nedeljo so oživela nogometna igrišča našega okraja. — Začelo se je tekmovanje v okrajni ligi. Ze prve tekme so pokazale, da bo borba ostra do kraja ln da bodo šele zadnje tekme povedale, kdo bo okrajni prvak. — Poudariti je potrebno, da je v Jesenskem delu tekmovalo pet klubov, v spomladanskem pa tekmuje tudi NK Brežice, ki zaradi neurejenih razmer jeseni nI teK-moval. Tudi ta klub tekmuje v konkurenci, vendar je vse tekme jesenskega dela predal z rezultatom 3:0 p.f. svojim nasprotnikom. Ze prve tekme so pokazale, da bodo imeli sodniki dovolj opravka, ker so igralci nedisciplinirani in igrajo grobo. Sodnik kakor tudi vodstva klubov se bodo morali potruditi, da bodo borbe športne ln brez neredov. Vsekakor je bolj pametno prenapeteže In kršilce discipline pravočasno odstraniti iz klubov, da ne bodo kvarili nogometu ugleda. Ce je Jesenski del tekmovanja potekal brez disciplinskih kazni, naj bi tako potekal tudi spomladinski del. V nedeljo so se srečali: v Novem mestu - Elan : Krško 3:2, V Brežicah — Brežice : Borec, (Novo mesto) 2:2 in v Črnomlju — Bela krajina : Senovo 4:0. Ce analiziramo te tekme, potem ugotovimo naslednje: Največ dela je imel vsekakor Elan, saj Je na svojem igrišču le s težavo premagal borbene igralce Krškega. Vzrok je v premajhni vigranosti ln neodločnosti v streljanju na gol. Kljub temu, da Je zmaga zaslužena, 6e bodo morali resno lotiti dela, če hočejo ostati še na1-daljo v vodstvu. Zelo lahko.delo, Če sodimo po rezultatu, Je imela Bela krajina, kar Je tudi majhno presenečenje, ker je od Senovega bilo pričakovati kaj več. Najtežje delo je imel Borec v Brežicah. Brežičanl so znani, da ne da- Io radi točk na domačem igrišču, [ljub temu pa so morali oslabljenemu Borcu pustiti eno točko. Na tem mestu bi želel spregovoriti nekaj besed gledalcem. 2al Se vedno opažamo, da za tekme okrajne lige nI velikega zanimanja. Res, da kvaliteta nI zavidljiva, upamo pa, da so začetki tu in Je potrebno, da tudi v okrajni ligi vidimo domači nogomet in ga podpremo. Tudi na teh tekmah velikokrat opazimo lep in zdrav nogomet, zato pridite na nogometna igrišča In prispevajte »VoJ delež za hitreiši razvoj nogometa v novomeškem okraju! Ker Je veliko ljubiteljev nogometa in bralcev Dolenjskega lista želelo, da redno objavljamo Vodstvo je prevzela ekipa BELTA tudi lestvico, podajamo stanj(p, kakršno Je po odigranem VI. Kolu: Elan I i I 1 » I » Bela krajina 6 4 0 2 14: 7 S Borec «312 15:18 J Senovo 6 3 0 3 13SU) 6 Krško 6 2 0 4 1044 4 Brežice 6 0 1 5 2:17 1 V nedeljo, 16. aprila, bo VII. kolo, ln sicer: V Brežicah — Brežice : Elan (Novo mesto), ob 15. url. V Novem mestu — Borec (Novo mesto) : Bela krajina (Črnomelj) ob 15. uri. Na Senovem — Partizan (Seno- vo) : Partizan (Krško) ob 15. uri. Vsekakor se nam obetajo zanimiva srečanja. Najtežje delo čaka Igralce Elana, ki nimajo sreče v Brežicah; že leta in leta se vsa srečanja končajo z zmago domačinov. Zadostuje jim tudi neodločen rezultat Boreo bo v Novem mestu imel opravka z borbenimi Belokranjci, vendar ima več možnosti, da si pribori zmago, če računamo, da je Jeseni premagal Belo krajino v Črnomlju (2:1). Senovo pa se bo trudilo, da se oddolži za Jesenski poraz v Krškem (2:0). Vabimo vse ljubitelje nogometa, da si ogledajo tekme in podprejo svoje igralce! šf Konec preteklega tedna je v Ljubljani zasedal I. kongres telesne kulture Slovenije, ki prav gotovo pomeni nov mejnik v razvoju telesne kulture v naši republiki. Skoraj 500 delegatov ln gostov iz raznih krajev Slovenije in iz drugih republik je v soboto popoldne zapuSčalo festivalno dvorano v Ljubljani. Od kongresa smo vsi veliko pričakovali, največ pa v pogledu enotnosti telesnokulturncga gibanja pri nas. Velika pridobitev kongresa je nova, enotna republiška zveza — ZVEZA ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE, ki bo nadomeščala obe dosedanji zvezi — Partizana Slovenije in Športno zvezo Slovenije. Nova sveza je skupnost občinskih in okrajnih zvez ter posameznih republiških strokovnih zvez, njena glavna naloga pa bo usmerjati razvoj telesne kulture na področju naše republike. šport v Brežicah Rokomet. Rokometna A ekipa Partizana iz Brežic je gostovala v Mariboru. V republiškem razredu se Je pomerila z RK Branikom. -Srečanje za točke se Je končalo z rezultatom 21:15 v korist domačih. Akoravno so Brežlčani pustili obe dragoceni točki v Mariboru, so pokazali izredno lepo igro, medtem ko Je domače »odlikovala« groba In surova igra. Rezultat: nekaj poškodovanih igralcev Brežic. - Pohvaliti Je treba objektivno mariborsko občinstvo. Sodniki naj v bodoče preprečijo surovo igro. ker ne spada v rokomet. B moštvo je igralo doma z RK Videm-Krško. Srečanje za točko podzveznega razreda so odločili gosti v svojo korist z rezultatom 21:14 (7:5). Najboljši strelci sta bila pri gostih Iskra (12), pri domačih Zor-čič (4). Sodil Je odlično Ilovar. Nogomet: Nogometaši iz Brežic so ponovno stopili v podzvezno tekmovanje. V nedeljo so se doma pomerili z enajstorico NK Borca iz Novega mesta. Tekma se je končala z rezultatom 2:2 (1:1). Domačim se pozna dolgi odmor, zato bodo morali začeti z rednimi in resnimi treningi. -ek Strelstvo — ljudski šport v črnomaljski občini Se nikoli niso bile igre tako borbene in zanimive kakor letos. Vsaka ekipa se bori za vsak gol in tooko. Organizacija občinske lige je zelo dobra in tekme potekajo po določenem koledarju. Vodi ekipa lz tovarne BELT pred Partizanom iz Črnomlja, ki je odigrala eno tekmo manj. Preseneča rdobro mesto ekipe Mladosti, Igra iz kola v kolo bolje. Trenutno je lestvica taka: i Er 4 4 0 0 65:32 8 riZAN 3 3 0 0 89:60 6 DOST 3 2 0 1 49:23 3 Otvoritveno atletsko tekmovanje V Novem mestu bo TVD Partl-tan imel v soboto, 15. aprila, ob J*, uri otvoritveni atletski miting na novem zletnem stadionu. Tekmovanje bo v naslednjih panogah: moški 60 m, 100 m, 400 m, JJOO m ln 4x100 m, skok v višino in daljmo ter met krogle, diska ln kopja. Ženske bodo tekmovale v teku na 60, 300 in 4x100 m, v skoku V višino, daljino, metu krogle, diska to kopja. Tekmovanje bo gotovo zanimivo, ker bodo prišli tekmovalci tudi od drugod. Naši atleti so v letošnjem letu domenil še nekaj dobrih rezultatov, za:o pričai:u i r mo da bo otvoritveno tekmovanje potezalo, da so se nekateri atleti do-ravili za letošnjo atletsko J. O. Tudi strelstvo Je v črnomaljski občini množičen šport. Strelsko družino so v Črnomlju ustanovili že 1952. Čeprav so se sprva za ta šport malo zanimali, se je vendar močno razvil (čez 250 članov Je samo v Črnomlju), za kar so posebno zaslužni nekateri starejši strelci. Zaradi vzgoje kadrov in da bi laže izvedli program tekmovanja, so kasneje začeli razmlšljevati o reorganizaciji dotedanje črnomaljske strelske družine. Na letnem občnem zboru, ki je bil 11. marca v Črnomlju, so ustanovili občinski strelski odbor In njihov prvi upravni odbor. Upravni odbor Je Izvolil predsednika Matijo Ivaniča ln sprejel letošnji delovni načrt. Razen strelskih družin, ki že delajo (Rudnik v Kanižarici, Garnizon JLA, Mizar »Zora«, Elektro v Črnomlju, Občinski sindikat, Belt, BEGRAD, osemletka in gimnazija) bodo do 15. aprila ustanovili še strelska središča v Adlešičih, Semiču, Dragatušu, Starem trgu, Gribljah ln na Vinici. Da bi bilo strelstvo na čim višji ravni, bodo organizirali izbirna tekmovanja za I. in II. strelsko ligo in se hkrati pripravili na okrajna ln republiška tekmovanja. 25. in 26. marca so Izvedli tekmovanja za naslov občinskega prvaka v - strelstvu. Tekmovali so z zračno puško. Med 53 tekmovalci Je s 507 točkami od 600 možnih zmagal član strelske družine iz Kanižarice Alojz Spellč, ki Je dobil prehodno zlato puščico. Rezultati tekmovanja so bili: 1. Alojz Spelič 507 točk, 2. Jože Bela krajina : Senovo 4:0 (1:0) Minulo nedeljo se je pričelo prvenstveno tekmovanje okrajne nogometne lige. V Črnomlju sta se srečala Bela krajina ln Partizan iz Senovega. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje, saj je znano, da se ti dve enajstorlcl poleg novomeškega Elana potegujeta za prvo mesto. Tekma je zato potekala v prvenstvenem vzdušju. Prvi del Igre je bil dokaj živahen ln Beli krajini je uspelo preko Ivana Zuniča doseči prvi gol v 35. minuti. Drugi del igre je potck.il v veliki nervozi gostov ln po nekaj minutah dokaj lepe Igre so znatno popustili. Vse bolj je prihajala do Izraza smotrna igra Bele krajine. Oostje so se branili le še na svoji polovici. V tem vzdušju so pričeli padati goli, ki jih je vse po vrsti servlral v mrežo Ivan Zunič. Zaradi takšnega poteka tekme so Senovčanom pričeli popuščati živci in tri minute pred koncem s« nešportno zapustili igrišče. To ge-sto je občinstvo obsodilo, zlasti ker nI bilo zanjo povoda. Tekmo je pravično sodil Anton Kranjc. i. V. Macele 502, 3. Rajko Malic 477, 4. Jelena Spelič 464, 5. France Jarc 457, 6. France Benc 454 itd. Prvih šest tekmovalcev je Izpolnilo pogoje za I. ligo. Dosegli so 75 odstotkov možnih točk. Posebej pa moramo pohvaliti Jeleno Spelič, ki je med moškimi zasedl3 četrto mesto, 64—letna Leopolda Skulja, ki je zbral 365 točk, ne da bi se prej vadil, in pionirja Viktorja Lozarja, ki je od 600 možnih zbral 163 točk. Občinski strelski odbor v Črnomlju Bo tudi vnaprej skrbel, da bo strelstvo dobilo res mesto, ki mu gre. Pomagati bo treba novoustanovljenim strelskim družinam, ki bodo vključevale predvsem podeželsko mladino. -mi NAJVEČ O ORGANIZACIJSKIH OBLIKAH Čeprav je bilo organizacijskim oblikam v razpravi posvečeno precej pozornosti, se vseeno ne more reči, da se je samo o tem razpravljalo. Toda ravno o tem problemu so se najbolj kresala mnenja, o tem vprašanju smo slišali mnogo različnih mišljenj. Nekateri so sodil!, da se Partizanu očita preveč sl2bosti in da mora Partizan ostati neokrnjen — tak kot doslej. Seveda so pri tem mislili na Partizana Slovenije, saj o kaki likvidaciji društev ni bilo Izrečene besede. Dejstvo pa je, da je razvoj na terenu prehitel razvoj v vrhu - v republiških zvezah in da se je na terenu že dejansko pojavila oblika nove, enotne organizacije. Društva Partizan imajo zaradi svoje širine v sebi že veliko elementov, ki so značilni za športna društva, toda le tam, kjer so spoznali, da sta širina in pestrost osnovni pogoj za množičnost. Cilj telesno-kulturnlh organizacij mora biti, da nudijo čim večjemu številu državljanov možnost, da se udejstvujejo na področju telesne kulture, zato pa morajo biti obUke dela zelo pestre, ker so tudi želje zelo različne. Ker so bila društva zaradi svoje široke dejavnosti vezana tako na Partizana Slovenije kot na strokovne zveze dosedanje Športne zveze Slovenije, se je ob ustanovitvi enotne zveze pokazalo nepotrebno, da pod eno streho obstajata dva republiška foruma. Zato je kongres sprejel mnenje, naj dubi dosedanji Partizan Slovenije vlogo strokovne zveze za osnovno vadbo in rekreacijo. Odslej bo vsako društvo Partizana vezano na več strokovnih zvez. zaradi svoje značilnosti (osnovna in rekreacijska vadba) pa najtesneje na Zvezo za osnovno ln rekreacijsko vadbo PARTIZAN SLOVENIJE. Tako imamo sedaj enotno Zvezo za telesno kulturo Slovenije in v njenem okviru 24 strokovnih zvez, med njimi tudi novo Zvezo za orodno telovadbo, ki se je osamosvojila. POMEN ZDRUŽEVANJA Tov. Ribičič Je v razpravi lepo povedal: »Družbena nujnost Je, da enkrat v naši republiki združimo vse tiste sile, ki delujejo na telesnokultur-nem področju v izvrševanju nalog telesne vzgoje kot del socialistične kulture naše družbe. Mi združujemo politiko in naloge na tem področju. Hočemo razviti bogastvo oblik in organiziranja naših ljudi, da se bodo združevali prostovoljno v organizacijo, ki bo vodila enotno politiko finansiranja, investicijske izgradnje, strokovne pomoči, prilagajanja tekmovalnega sistema in ostalih skupnih nalog. To smo hoteli realizirati s statutom, kar pa ne pomeni, da Je obvezen za večne čase. Mnenje kongresa o različnih vprašanjih, o katerih se Je res veliko razpravljalo, je izraženo v kongresni RESOLUCIJI, ki najprej govori o vse večji vlogi telesne kulture v našem življenju. Telesna kultura postaja življenjska potreba državljanov, zlasti mladine. Sodobna, vse bolj mehanizirana in avtomatizirana proizvodnja terja čim popolnejšo in vsestransko telesno kulturo, zlasti pa rekreativno Izživljanje proizvajalcev. Resolucija ugotavlja, da je v veliki večini občin in okrajev že prišlo do sprememb te vrste. KOISGRESNA ■ RESOLUCIJA Resolucija ugotavlja, da je šola temelj vsestranske telesne vzgoje. Uresničiti je treba priporočila Prosvetnega sveta Jugoslavije o mestu telesne vzgoje na šolah ln o nujnosti uvedbe 3-urnega pouka »Zlata puščica« se je preselila v Ljubljano Preteklo nedeljo Je bilo v Novem mestu finalno republiško tekmovanje za »Zlato puščico«. — Udeležilo se ga je sto najboljših strelcev iz vse Slovenije. Tekmovalce je pred začetkom tekmova- Polet znova prehitel DL Nedeljsko kolo je spet postreglo s takimi rezultati, ki jih je le malokdo pričakoval. Presenečenj jc bilo v izobilju, -zanimivo pa je, da so imeli nekateri srečniki, med njimi tudi Poletov predstavnik, precej dober nos, saj so predvidevali celo zmago Rijeke v Splitu, zmago Spartaka. nad Novim Sadom itd. Naš predstavnik Marijan Potrč se ni preveč izkazal. Le štirikrat je bil uspešen, kar pa je premalo, da bi Dolenjski list ostal na prvem mestu. Prehitel ga je Polet, dohitela pa sta ga Gorenjski glas in mariborski Večer, s katerima sedai deli 2.-4. mesto. Vrstni red v nedeljskem kolu: Po let 8, točk, TT 7 točk, Večer ln Gorenjski glas po 6 točk, Celjski tednik. Delo in Slov. Jadran po 5 točk, Dolenjski list in Ljubljanski dnevnik po 4 točke in RTV Ljubljana — 3 točke. Generalni vrstni red uredništev: 1. Polet 71 točk, 2.-4. Dolenjski list Gorenjski glas in Večer — 68 točk, 5. Delo 64 točk, 6. Celjski tednik 62, 7. RTV - 61, 8. Slov. Jadran 60 točk, 9. Ljubljanski dnevnik 58 točk in 10. TT - 57 točk. Dolenjski list bo v novem kolu zastopal Franc Stirn, gradbeni tehnik iz Novega mesta, ki je tudi aktiven kegljač. Njegova napoved: 2. 1, 0 - 1, 1, 1 - 0. 1, 1 - 1, 0, 1 (rezerve 1, 1, 1). fm nja pozdravil v imenu občinskega ljudskega odbora Novo mesto sekretar občinskega komiteja ZK Miro Thorževski. Letošnji zmagovalec tekmovanja za zlato puščico je ljubljanski strelec Janez Bohinc, ki je dosegel 661 krogov od 609 možnih, medtem ko jc lanski najboljši strelec in nosilec zlate puščice Marijan elemente iz Nove Gorice zasedel četrto mesto. Najboljši tekmovalci našega okraja so se uvrstili šele na dvajseto in trideseto mesto. Končni vrstni red: 1. Bohinc (Ljubljana) 561, 2. Brejc (Kranj) 559, 3. Cuš (Kranj) 558, 4. elemente (Nova Gorica) 533, 5. Hočevar (Celje) 550, 6. Lekše 550, 7. Tatjana Rebolj 515, 8. Cižman (vsi Ljubljana) 545, 9. Mlakar (Celje) 545, 10. Korper (Maribor) 545. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Najboljšim strelcem je v imenu Strelske zveze Slovenije razdelil diplome in praktične nagrade član glavnega odbora zveze Stanko Muzlovič. Prvih deset najboljših strelcev je dobilo diplome, prvih pet pa še praktične nagrade — (tranzistor, električni brivski aparat, fotoaparat ln dvr uri). D V trogirski ladjedelnici »Jožo Lozovina-Bosov- so pred dnevi končali priprave za gradnjo potniške tovorne ladje, ki jo bodo zgradili za Indonezijo. Ladja bo lahko nosila 930 ton raznega blaga. Se prej so v tej ladjedelnici splavi H ladjo »Jelša-. Ta 3000-tonska ladja je bila doslej največja, kar so iih izdelali v Trogiru. obvezne telesne vzgoje v vse vrste šol. Poskrbeti je tudi treba, da se šole ne bodo gradile brez telovadnic in šolskih Igrišč. Skupnost v komuni, okraju in republiki mora zagotoviti stalna sredstva v obliki skladov za redno delo organizacij, razen tega pa tudi za načrtno gradnjo telesnovzgojnih objektov. V resoluciji je posebna skrb posvečena strokovnim kadrom, ki so osnovni pogoj za nadaljnji razvoj naše telesne kulture. Primanjkuje jih povsod. Vzrok za to je tudi v nepravilnem vrednotenj u njihovega dela ih v neustreznem vzpodbujanju. Spremeniti je treba odnos do požrtvovalnih telesnovzgojnih delavcev — amaterjev in pedagogov, urediti njihov položaj in posvetiti vso skrb vzgoji novih, zlasti srednjih strokovnih kadrov, enako tudi visokokvalificiranih strokovnjakov, z vzgojo kadrov se bo delo v naših organizacijah, ki je še marsikje nesistemaUčno in za sedanji čas celo primitivno, izboljšalo. Strokovno delo mora sloneti na znanstvenih dognanjih, ki so plod načrtnega proučevanja. Zato bo treba v republiki osnovati ustrezen zavod. Resolucija poudarja, da tekmovanje ni edini smoter za vrhunske dosežke v športu, marveč Je njegova velika vrednost v tem, da v človeku vzbuja tekmovalni duh in sposobnost za delo tudi na drugih področjih udejstvovanja. Prilagoditi je treba tekmovalni sistem. Množična in osnovna tekmovanja se morajo odvijati v komuni, kjer naj se opravi tudi izbira za vsa višja tekmovanja. Treba Je posvetiti pozornost tudi kvaliteti, ker ne predstavlja le stanja in napredka telesne kulture, ampak je posledica splošne ravni družbenega razvoja in potreb človeka, vsekakor pa mora biti kvalitetni šport odsev množičnosti. Resolucija govori še o marsičem, toda prostor nam ne dopušča, da bi o tem še več pisali. Omenimo naj še, da Je kongres Izvolil 67-ć lanski upravni odbor nove ZVEZE ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE, v katerem sta lz našega okraja prof. Jože GLONAR in Slavko DOKL. Fr. Mlkec. Pred nogometnim tekmovanjem v okrajni ligi Okrajna nogometna podzveza Je določila, da se prično tekmovanja v okrajni ligi 14. maja. Za ta datum so se odločili zato, ker bo razen teh tekmovanj še okrajno pokalno nogometno prvenstvo in tekmovanje za pokal maršala Tita. Hkrati bodo pričela tekmova U mladinska moštva. Letos se klubi mnogo resneje pripravljajo na tekmovanja kot prejšnja leta. Morda še nimajo klubi registriranih vseh članov ln še niso bili vsi igralci na zdravniškem pregledu, kot predpisujejo pravila za tekmovanje. Tudi nogometni sodniki bodo morali zvedeti za nekatere novosti v pravilih. Sodnike bodo nadzorovale posebne komisije in jih takoj opozorile na napačno sojenje. V Dolenjskem listu bomo o tekmovanjih redno poročali. Torej: 9. aprila se prično tekmovanja) Vabimo vse ljubitelje nogometa, da si tekme ogledajo. š' Brežiška bolnišnica upravičeno pričakuje pomoč za dograditev napol izgotovljenega novega enonadstropnega trakta, ki naj bi vsaj za prvo silo uredil čedalje nevzdržnejše delovne pogoje največjega zdravstvenega zavoda v Spodnjem Posavju — Lani se je v brežiški bolnišnici zdravilo 5.172 bolnikov, o ti tega pa iz občine Brežice le 1500 ljudi Na občinskem odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva v Brežicah so nas opozorili, da se tamkajšnja bolnišnica spoprijema že dlje časa z velikimi problemi in težavami. Utesnjeni prostori, nevzdržni delovni pogoji za zdravstveno osebje in bolnike, pomanjkanje denarja za dokončno izgradnjo predvidenih novih prostorov — vse to in še marsikaj ovira prepotreben nadaljnji razvoj zdravstvene službe v tem predelu okraja. Upravitelj bolnišnice Rudi Požar nam je povedal, da posluje bolnišnica še vedno v prav takih prostorih kot pred 80 leti, ko so jo postavili. Z dozidavo oddelka za TBC se je sicer njena zmogljivost povečala od 156 na 181 postelj, vendar so morali zavoljo čedalje večjega pritoka bolnikov postaviti v mnoge sobe tudi zasilne postelje, tako da so število ležišč povečali na 212. Medtem ko se je število postelj povečalo za približno 35 odstotkov, pa se je dotol1 bolnikov v primerjavi s predvojnim stanjem povečal kar za 300 odstotkov! Z računovodjem bolnišnice Ivanom Lapuhom smo si ogledali nekatere prostore bolnišnice. Operacijska soba je obrnjena proti Jugu, pod njo Je kotlarna, v stenah pa so toplovodne instalacije. Menda ni treba posebej poudarjati, kako težko je v takem prostoru operirati, ko je vsem prevroče! Na kirurškem oddelku uporabljajo na primer majhno, tesno in zastarelo kopalnico za čajno kuhinjo, hkrati pa še za shrambo umazanega perila in za garderobo službujočega osebja na tem oddelku! Hrano razdeljujejo bolnikom kar po sobah, ker ni prostora, da bi jo po potrebi ogrevali. Na ginekološko-po-rodniškem oddelku imajo shrambe za hrano v zasilnem prostoru med podstrešnim stopniščem, skozi katerega je tudi vhod v lekarno in na podstrešje. Laboratorij je stisnjen v tako majhno čumnato, da je redno delo nemogoče. Ne moremo si predstavljati lekarne brez laboratorija ir tekoče vode, a vendar je lekarna v bolnišnici brez tega! Polno so- izkoriščeni tudi kletn prostori. Tu je pralnica (podobnr 'todniku), v kateri dela 8 peric, ven ■lar prostor že davno ne bi smel bit' pralnica. Pa vendarle perejo tu perilo ročno za 219 bolnikov in za 8f zaposlenih! Mučno je delati v takih prostorih, mučno in nezdravo. Ob slabem vremenu sušijo perilo v klet- nih prostorih, poleg kuhinje. Čeprav slednja nima zadostne opreme, mora vendarle pripraviti vsak dan 700 glavnih obrokov hrane in 400 malic Tako nezadovoljivo stanje prostorov je začelo vodstvo brežiške bolnišnice reševati s tem, da se je odločilo za gradnjo enonadstropnega trakta poleg sedanje bolnišnice. Predračun gradnje znaša približno 130 milijonov dinarjev. Trakt bi lahko začeli uporabljati že letos 29. novembra, v kolikor bi bilo bolnišnic1 dodeljeno 55 milijonov dinarjev Vajvečji del stroškov za novo gnu! njo jc prispevala bolnišnica sama vsega pa vendarle ne zmore. Prav ir pošteno bi bilo, da bi jo pri njenih načrtih in naporih podprle šc dvige ibčine in podjetja, ki pošiljajo sem >voje občane oziroma delavce na zdravljenje. Lani se je zdravilo v 'irežiški bolnišnici 5.172 bolnikov vseh oskrbnih dni pa je bilo 68.721 Id tega je bilo bolnikov i/ brežiški ibčine le 1500. drugi pa so bili i? (rajev Videm-Krško, Senovo, Kosta njevica, Sevnica in iz obrobnih delov Hrvaškega Zarrorja. Mir ne bi bila moralna dolžnost sosednih obfin ir kolektivov, da zagotovijo svojim lju- dem potrebno število postelj v bolnišnici Spodnjega Posavja? V novem objektu predvidevajo operacijske prostore, ki bi zadoščali vse do izgradnje predvidenega novega kirurško - ginekološko - porodniškega trakta. Tu bi bili hkrati tudi preizkusni ordinacijski prostori, kirurška in ginekološka ambulanta, interna ambulanta, rentgenski prostori, lekarna, fizioterapija, transfuzija in uprava zavoda. Preiskovalne ordina-•ijske prostore bi hkrati lahko uporabljali tudi za specialistične presjede in ambulantno zdravljenje zunanjih bolnikov. Skratka, zgraditev •lovega trakta bi prav gotovo veliko pripomogla k namenu zdravstvenega kolektiva bolnišnice, da bi tudi tu ' jurli še kvalitetneje zdravili. Ne smemo pozabiti še nujne potrebe, da bi namreč za nov strokovni kader morali hkrati zgraditi še 6 stanovanj. Na upravi bolnišnice v Brežicah so nam še povedali, da optimistično gledajo na skorajšnjo uresničitev ipisanih načrtov in nalog. Prepričani so, da jih bodo pri tem podprle vse sosednje občine m podjetja v teh krajih, pravtako pa tudi okrajni i'.iflsvii odbor v Novem mestu. DKAGO KASTELIC V boju za »Zlato puščico« se je v nedeljo zvrstilo pred tarčami kar 111 strelcev in strelk iz vse Slovenije &ev. 15 (57?) DOLENJSKI LIST . Stran $ PRAZNIK VELIKE LOKE Na Veliki Loki praznujemo že 'devet let krajevni praznik, ki nas spominja na zmagoslavno bitko pod Medvedjekom, kjer ja 18. aprila 1942 mala partizanska četa razbila kolono sovražnikovih kamionov, naloženih z vojaki. Ta praznik je postal že tradicionalen. Letos ga bomo proslavili še vse bolj svečano, ker bo vse naše ljudstvo praznovalo 20-letnico ljudske revolucije. V letih po vojni smo veliko napredovali. Zgradili smo zadružni dom, kjer je prostor za kulturnoprosvetno življenje. Posebno mladina vsa leta po vojni s pridom izkorišča to pri- dobitev, saj je ena najaktivnejših organizacij, zlasti AMZ, ki je prejel že republiško in okrajno nagrado. Tudi druge organizacije ne zaostajajo. Organizacija ZB je zgradila spo- menik padlim borcem, pred dvema letoma pa je razvila svoj prapor. Preteklo leto so vse organizacije vložile veliko truda za izgradnjo vodovoda Stična-Treb- Težka je pot nazaj Trije zaporniki so decembra lani prežagali rešetke ječe In pobegnili. Vsi skupaj so se po krajšem času našli spet za rešetkami in pred kratkim še zadnji izmed njih pred sodnikom. Obtoženi France, ki sc je moral zagovarjati, da je priskrbel žago za železo, je že star znanec sodišča. Pred nekaj dnevi je komaj odslužil leto dni strogega zapora zaradi spravljanja ljudi čez mejo, zdaj nadaljuje »sedenje« zaradi kraje. Pravkar ga sodijo zaradi . pobega iz zapora, vendar je takrat, ko je pobegnil iz zapora, pobegnil tudi čez mejo. — Toda onkraj meje imajo svojih nepridipravov dovolj, • zato so našega Franceta že po nekaj lirah vrnili našim oblastem. Doma pa obtoženega Franceta čaka žena in pet otrok, starih od 5 do 12 let. Vsi so potrebni skrbi, očetove vzgoje, prijetnega doma ... — Očka, kje si? Obtoženec se je zdrznil. Ob sodnikovem govoru se je zamislil, a potem ni nič priznal. Pazniki so vodili priče, same mlade može in fante — same zapornike. Vsi bremenijo obtoženca, đa jim je verjetno on pod vrati porinil v celico žago, vendar ga niso videli. Da potrebujejo žago pa so govorili samo njemu. Spet nova priča. Sodnik: — Vas sem pa jaz sodil, ne? — Vi, gospod sodnik. — Pa niste že prestali tiste kazni? — Že sem jo odsedel, pa sem se spet znašel v luknji zaradi neke kitare. Pa je res nisem jaz vzel. — Nekomu, ki je že večkrat kradel, je težko verjeti, da ni spet. In potem: — Boste sploh kdaj prišli iz zaporov? — Pa tako mladi fantje. France je bil spet obsojen. Zunaj pa teče življenje dalje ... P-c. ZA KRAJEVNI PRAZNIK VELIKE LOKE ki ga praznujemo 18. aprila 1961, čestitamo vsemu prebivalstvu območja Krajevnega urada in mu želimo uspehov pri izgradnji socialističnih odnosov na vasi: Zveza borcev Velika Loka • SZDL ® ZK • LMS # ZVVI ® KZ Trebnje - postovna enota šentlovrenc 9 KUD »Ivan Cankar« • PGD ® Trgovsko podjetje Trebnje -poslovalnica Velika Loka in gostilna Metoda Bizjak Pred sezono v Dol. Toplicah 31. marca je bil v Dolenjskih Toplicah občni zbor turističnega društva. Poudarili so, da naselje ni več samo zdraviliško, ampak prihaja tja vedno več domačih in tujih turistov. Da bi bil kraj čim privlačnej-' ši, bodo bolj skrbeli za olepšavo in,, kjer se le da, uredili poti, jih posuli s peskom ter sploh skrbeli za nasade v parku. Tudi hiše bodo .Toplicami prebelili. Uredili bodo tudi parkirni prostor, na katerem nameraivajo postaviti vodnjak in v bližini tega bencinsko črpalko. . Potreben bi bil tudi primeren lokal, kjer bi imeli stalnega uradnika, ki bi dajal navodila turistom in pobiral turistične takse. Prav tako bodo do konca sezone sposobni za delo pionirji miličniki. Naloga teh bo, da bodo pazili na avtomobile in dajali gostom potrebna navodila. Tudi zdraviliške prostore urejuje te dni v Dodenjskih Toplicah. V velikem bazenu so položili nove ploščice in je že vse pripravljeno za prve kopalce. Kmalu bo oživel tudi športni bazen, seveda, če bo toplejše vreme. Drago Gregorc nje. Izkopali smo preko 2 km glavnega jarka, razen tega pa zgradili odcep v vas. V to delo smo vložili preko 1000 prostovoljnih delovnih ur. Pred dnevi smo dobili tudi televizijski aparat, za katerega so dali denar KZ Šentlovrenc, Ljudska mladina ter KUD. Zadnje čase so dobri pogoji za ustanovitev kmetijskega obrata. Mnogi kmetje ponujajo zemljo. Težave so v tem, da ni sredstev za gradnjo hlevov. Upamo pa, da bodo v petletnem perspektivnem planu premagane tudi te težave in bodo tudi naši ljudje lahko hitreje šli v korak z napredkom in socializacijo vasi. Anton Zibert Na Smerjaku je gorel gozd V nedeljo, 26. marca, je okoli enajste ure ponoči začelo goreti v bivši gmajni — sedaj že zaraščenem gozdu na Smerjaku med Lipjem in Laščami. Požar se je hitro razširil in zajel 4 hektare zaraslega gozda. K sreči požar ni zajel dela parcele, ki je bila pred leti načrtno pogozdena. Kljub temu pa je škoda precejšnja. Kako je prišlo do požara, še ni pojasnjeno, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Na kraj požara so prihiteli prebivalci iz Gra-denca in Lipja in požar zaustavili. Smerjak je last SLP in ga namerava Kmetijska zadruga Žužemberk pogozditi, zato je že vložila prošnjo za dodelitev tega zemljišča v njeno upravljanje. M. S. V TEM TEONU VAS ZANIMA Cetrtelc, 13. aprila: Ida Petek, 14. aprila: Valerija Sobota, 15. aprila: Helena Nedelja, 10. aprila: Božislava Ponedeljek, 17. aprila: Rudo Torek, 18. aprila: Mirt Sreda, 19. aprila: Tihorad kovice z Gor. Blance in okolice Ze lani smo na Blanci s pomočjo senovške občine dobili televizijski aparat, ki je nameščen v šoli. Od vsega začetka je bilo v vasi veliko zanimanje za V Pijavicah na progi Sevnica—Trebnje so začeli že v jeseni zidati novo železniško postajo, ki zdaj čaka, da jo bodo ometali in. ji napravili okna in vrata ... televizijske oddaje, ki jih gledajo stari in mladi. Ljudje so zelo zadovoljni, saj jim je to edino razvedrilo poleg predstav, ki jih organizira PD Gor. Le-skovec. Želijo pa, da bi bilo o posameznih oddajah obveščeni. Dramska sekcija PD Gor. Le-skovec pripravlja igro Divji lovec. Igralci kljub oddaljenosti redno hodijo k vajam in se pridno pripravljajo za nastop, ki bo v začetku aprila. Prebivalci Blance in okolice že dalj časa govore o telefonu, ki jim je nujno potreben1-zlasti, kadar potrebujejo zdravniške ali veterinarske pomoči. Vasi Kališovec, Gor. Leskovec in Zalog imajo do telefonske zveze skoro dve uri hoda. Tudi šola in trgovina sta zaradi slabih cest in oddaljenosti tako rekoč odrezani od sveta. Treba je sklicati sestanek, na katerem se bomo o tem pogovorili in se obrnili na pristojne organe za pomoč, ljudje pa bodo mnogo pomagali z delom in prispevali drogove. -ž. Črnomelj: 14. in 16. aprila: amer. barv. film »Žetev«, 18. in 19. aprila: franc. barv. film »Prišel je prepozno-«. Kostanjevica: 16. aprila: amer. barv. film »Helena Trojanska«, 19. aprila: amer. barv. film »Puščava živi«. Metlika: 15. in 16. aprila: ital. film »Rimske zgodbe«, 19. aprila: ltal. film »Nezveste«. Mokronog: 15. in 16. aprila: ltal. film »Siromašne ali lepe«. Novo mesto — »Krka«: od 14. do 17. aprila: amer. barv. film »Toma Palčič«, od 18. do 20. aprila: poljski film »Podmornica Orel«. Novo mesto — Dom JLA: od 14. do 16. aprila: sovj. barv. 'film »Ilija Muromec«, od 17. do 19. aprila: amer. film »Poslednja kočija«. Semič: 16. aprila: francoski film »Gervaise«. Trebnje: 13. in 16. aprila: amer. barv. film »Na svidenje, Rim«. — Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 14, 16 in 18.30. Dol. Toplico: 15. ln 16. aprila: amer. film »Najhitrejši revolve-raš«. NOV ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, še neuporabljen in nevključen, in rabljen električni kuhalnik na tri plošče naprodaj. Naslov v upravi Usta. (274-61) PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lista. (270-61) MOTORNO KOLO DKW S00 cem, 1937, trikotno vzmetenje, odlično ohranjeno, prodam. — Naslov v upravi lista. (268-61) HIŠO, enostanovamjsko z gospodarskim poslopjem prodam v Dolenjskih Toplicah. Po želji prodam tudi zemljo. Ponudbe pod >TakoJ vseljlvo«. (188-61) ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA potrebujem. Samsko stanovanje. — Franc Pire. LJubljana, Dolenjska cesta 58.' IZGUBILA sem žensko zapestno uro znamke »Arhon« 0. aprila od Sel do Broda pri Novem mestu. Poštenega najditelja prosim, naj Gelee Iloyale - Matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmacijl« v LJubljani. Društvo upokojencev v Novem mestu sporoča svojim članom, da sprejema naročila za legitimacije s popustom na železnici do konca aprila. Naročniki morajo imeti s seboj člansko in osebno izkaznico, za šolarje, stare nad 18 let, pa tudi potrdila o šolanju. Melbrosin — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelee Royale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbrocoop (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. Življenje v Velikem Podlogu □ Predsednik krajevnega odbora tov. Janez Arh je povedal, da so na seji že večkrat razpravljali o potrebi gradnje mostu čez Velikovaško pot (raški tal) in čez potok Senuše. Večina kmetov iz Velikega Podloga, Drnovega, Mrtvic in iz drugih sosednjih vasi ima na tem področju gozdove, zato sta mosto- E5 Planinsko društvo v Novem mestu bo priredilo v nedeljo, 16. aprila, avtobusni izlet do Gospodične na Gorjancih. Odhod z Glavnega trga ob 7.30, povratek popoldne. Od Doma Vinka Paderšiča napravimo nato še Izlet na Trdinov vrh. Prijave in vplačila sprejema Potovalni urad Gorjanci do sobote, as. aprila, popoldne do 16. ure. Vse ljubitelje naših Gorjancev vabimo, naj se izleta udeleže, ljubitelje planin pa vabimo, naj se vpišejo v društvo v poslovalnici potovalnega urada. H Hotel Metropol se pripravlja na sezono. Letos so preuredili notranje gostinske prostore, preple-skali zidove, popravili stenske opaže, namestili nove stropne luči in v velikem salonu položili na tla poseben linoleji V manjši gostinski sobi, kjer je točilnica, bodo prekrili tla s posebno vrsto prešane gume, kar bo omogočilo lažje čiščenje prostorov. Sneli so NOVOMEŠČANI! V izložbi lekarne je razstavljena skica bodoče ureditve novega mestnega upravnega in kulturnega središča. Občinski ljudski odbor vabi vse prebivalce mesta, da si skico ogledajo, morebitne pripombe pa sporočajte pismeno na odsek za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru do 25. aprila 19S1. tudi napisno tablo, ki jo bodo pre-pleskali hkrati z zunanjimi stenami. Po vsem tem ugotavljamo, da bo Hotel Metropol pričakal sezono pripravlj en. D Seminar za starše gluhih otrok sta organizirala v Novem mestu Glavni odbor Zveze gluhih in Zavod za gluho mladino v LJubljani. V nedeljo, 9. aprila, so bila prva predavanja znanih surdopedagogov ln drugih strokovnjakov za starše predšolskih in šolskih gluhih, gluhonemih in naglušnih otrok, nadaljevala pa se bodo naslednji dve nedelji. Na žalost ugotavljamo, da se vabilu niso odzvali vsi starši, zato Jih vabimo, naj pridejo na predavanje 16. in 23. aprila. Na vsak način pa morajo ti starši svoje otroke prijaviti v smislu Uradnega lista FLRJ1 št. 27/60 svojemu občinskemu ljudskemu odboru -odseku za socialno varstvo, da jih bo pregledala komisija. D Na živilskem trgu je bilo v ponedeljek, 10. aprila, zelo živahno. Izredno lepo in toplo vreme je omogočilo prve pridelke na vrtičih na Bregu in v mestni okolici, zato Je bilo na trgu na kupe solate be-rivke. Prodajali so jo na merice po 30 din. Prav toliko so zahtevali za špinačo'in motovileč. Solato v glavicah so predajali po 20 din. Za fižol so zahtevali 100 din, za mleko 45 din, za Jajca 18 din, za jabolka 80 din, za kislo repo in zelje 60 din, za koruzo 50 din ter za rdečo redkev v šopkih 30 din. Kot običajno so bile naprodaj pletenine, lončeni Izdelki, koralde in okrasni predmeti, ribe ln drva. Gibanje prebivalstva: rodili sta: Jožefa Sobe iz Forsterjeve 11 -deklico, Ivica Moro iz Dilančeve l dečka. Porok, smrti in nesreč ta teden v mestu ni bilo. va njuno potrebna. Prebivalci bi ju zgradili sami, če bi dobili dovoljenje za posek lesa iz gmajnskega gozda. □ Gasilsko društvo je okrepljeno z mladino in ima tudi svojo pionirsko desetino. Društvo je do sedaj sodelovalo na vseh tekmovanjih in večkrat osvojilo prva mesta. Dobro tudi gospodarijo. Z veselico in sre-čolovom so ustvarili lepe dohodke, ki so jih porabili za potrebe društva. Zanimivo je, da blagajno že 24 let uspešno vodi Janez Pacek, ki jo je prevzel od svojega očeta. □ športno igrišče bo gotovo do 25. maja. Poleg Mgrišča za rokomet, košarko, odbojko bo še kegljišče, prostor za skok v daljino in višino in atletska steza. Igrišča marljivo gradijo pionirji, pomagali pa jim bodo ostali vaščani. n Pionirsko organizacijo vodi Nuška Kampuš. Delo je razdeljeno pa krožkih (ročno delo, šahovski, folklorni, tehnični, lutkovni, recitatorski in foto krožek). Vsi vneto delajo, saj se pionirji zavedajo, da so se vključili v Jugoslovanske pionirske igre. □ Še nekaj zanimivosti iz Velikega Podloga: Iz te male vasi je v NOV padlo kar 9 borcev, med njimi tudi narodni heroj Milka Kerin. Žrtev fašističnega nasilja je bilo 7. Sredi vasi je velik vodnjak na vedro (vaga) ter je star preko sto let. Globok je 6 metrov. Uporabljajo ga predvsem prehodni »furmani« za napajanje živine. Sicer pa ga vaščani ne potrebujejo, ker je v vasi kar 40 ročnih črpalk. Ko je neki kmet leta 1920 gradil vodnjak, je naletel v globini 6 metrov na mivko, med katero je bil še cel in dobro ohranjen hrast. Sadno drevje žal v tej vasi ne uspeva, ker sega zemlja največ 25 cm v globino. Ko drevo do-raste, pridejo korenine globlje na mivko ali pesek in rastlina se posuši. Drago Kastelic Po težki in dolgotrajni bolezni nas Je zapustil naš dragi ata, stari ata in stric FRANC POLJANEC lz Gor, Lakovnic prt.Novem mestu Iskreno ' se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, por sebno pa Zvezi borcev Btrčna vas, godbi in pevcem »Dušan Jereh« iz Novega mesta občinskemu odboru ZWI, govorniku za poslovilne besede ter kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice. Hvala vsem, ki so ga spremUl na njegovi zadnji poti! Žalujoči: Jenič Pepca in Štefan, sin Jože z družino ter brat Jože z družino. Danica Modlc je poklonila Zvezi slepih v Novem mestu 5000 din namesto venca na grob pokojnega Inž. Stojana Guzelja. — Najlepša hvala 1 Ob bridki Izgubi naše drage žene ln mame AMALIJE KUKEC se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ln ji na kakršen koli način lajšali dolgotrajno bolezen. Posebna zahvala dr. Humer-Ju za pomoč ter pevcem ln govorniku za poslovilne besede. Šentjanž, 3. aprila 1961. Žalujoči družini Kukec-Gorenc. Ob bridki Izgubi dragega moža, očeta, brata ln strica JOSD?A SAVRICA iz Malega Obreza pri Dobovi se najprisrčnejše zahvaljujem vsem, ki so darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni občinskemu ljudskemu odboru Brežice, številnim organizacijam in govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: žena Albina, hčerka Al-blnca. brat France ostalo sorodstvo. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opremo. Naslov v upravi lista. (276-61) PRODAM uglašen radioaparat in žensko kolo. Naslov v upravi lista. (275-61) družino in ml Jo proti nagradi vrne na upravo lista. (272-61) GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. (283-61) Zamenjamo dvosobno komfortno stanovanje za enakega trosob-nega. Izvršimo tudi delne adaptacije. Interesenti naj se Javijo na upravi Industrije perila Novo mesto. prodamo tovorni avtomobil Opel-Blltz, nosilnost 3 tone, v dobrem stanju. Cena 1 mliijon din. Industrija perila, Novo mesto. prodam odlično ohranjen avto 01ympla, Up 1952. Naslov v upravi lista. (282-61) PREKLIC Pavel Progar iz Biške vasi pri Mirni peči preklicu jem vse, kap sem govoril proti KZ — poslovalnici Mirna peč. ČRNOMELJ Marca sta- bila rojena 2 dečka ln 3 deklice. Poročili so se: Florijan Sotošek, brivec, in Marija 2unič, učiteljica, oba lz Črnomlja; Silvester Vidmar, delavec z Rožič vrha, ln Marija Pa-šlč, delavka s Sel pri Otovcu: Le-vai Sandor, jamski nadzornik lz Kanlžarioe, in Barbara Fridl, šivilja iz Stranske vasi; Tomo Mun-člč, rudar, in Mara Basar, delavka, oba iz Kanlžarioe. Umrli so: Ivan Polajsa, otrok iz Kanlžarice; Frančiška Vrščaj, kmetica iz Butoraja, stara 53 let; Matija Kralj, kmet lz Tribuč, Btar 43 let. METLIKA Marca so bili rojeni 4 dečki in 2 deklici. PorociU so se: Martin Bajuk, upokojenec iz Radovič, in Ivanka Matekovič, poljedelka lz Radovi-ce; Marijan Ovniček, delavec, in Ivana Kopinč, delavka, oba iz Metlike. Umrli so: Anton Slobodnlk, posestnik lz Metlike, star 78 let; Jožef Molek, posestnik iz Slamne vasi, star 63 let; Ana Muc, užltka-rica iz Gor. Lokvice, stara 76 let; Jurij Bošnjak, posestnik lz Radovič, star 72 let. VD3EM-KRSKO Marca sta bila rojena deček in deklica. Poročili so se: Pavel Bahč, rudar s Senovega, ln Irena Bahč, delavka iz Videm-Krškega; Aleksa Rosenfeld, brusač lz Dobove, in Amalija Reichard, dežnlkartca lz LJubljane. Umrli so: Ana Sluga, upokojenka s Ceste, stara 73 let; Ignac Fric, upokojenec s Ceste, star 68 let; Jože Puksič, delavec iz Leskovca, star 63 "let; Anton Stanear, upokojenec iz Videm-Krškega, star 84 let; Marija Pleterski, zasebnlca lz Zdol, stara 82 let; Martin Llpar, posestnik s Trske gore, star 71 let; Ljudmila Zullč, upokojenka Iz Videm-Krškega, stara 72 let; Ivan Pleterski, delavec lz Zdol, je bil proglašen za mrtvega. SEVNICA Marca Je'bil rojen en deček. Poročili so se: Anton Tajnikar, tehnik iz Avstralije, in Ivanka Romih, delavka z Ledine. Alojz Flajs, uslužbenec iz Hinja, ln Danijela Borin, delavka lz Pijavic. Franc Mencln, delavec, in Albina Glučič, delavka, oba lz Gabrijel. Stanislav Zupančič, uslužbenec, in Marija Ogrin, učiteljica, oba iz Sevnice. Alojz Barovič, kovaški pomočnik lz Sevnice, in Terezija Zidar, knjt- Šovodklnja iz Stolovnika. Rudolf lrcel, delavec iz Šmarja, in Jožefa Golob, delavka z Vrha. Jernej Imperl, rudar lz Velenja, in Rozalija Cerar, gospodinjska pomočnica s Pokleka. Jože Mirt, posestnik lz Krajnlh brd, in Albina Omerzel, poljedelka z Blance. Umrli so: Neža Levak, gospodinja lz Arta, stara 95 let; Ana Bartol, poljedelka iz Arta, stara 81 let; Franc Dime, upokojenec iz Arta, star 80*let, Martin Ulbl, upokojenec iz Sevnice, star 78 let; Marija Vrtačnik, gospodinja 12 Podgorja, stara 76 let. NOVO MESTO V času od 3. do 10. aprila je bilo rojenih 13 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Martin Srebrnjak, skladiščnik iz Brusnic, in Frančiška Osterman, delavka s Trške gore. Anton Vodnik, upokojenec iz Podgore, in Amalija Sulc, kmeto-valka iz Prečne. Jože Božič, kmet iz Sobonja, ln Marija MurgelJ, hči kmeta s Pangerč grma. Umrli so: Anton Vrhovšek; upokojenec iz Žalostne gore, star 60 let. Rudolf Starič, uslužbenec lz Rakovnika, star 23 let. Josip Sav-rič, uslužbenec z Malega Obreza, star 40 let. Martin Zupet, upokojenec iz Dobruške vasi, star 76 let. Milan Vidic, zapornik lz Dobrove pri Sentrupertu, star 26 let. Hed-vika Dlmic, gospodinja lz Krškega, stara 60 let. Alojz Hrovat, kmet lz Gor. Lakovnic, star 60 let. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE PretekU teden so v brežiški po- rodnišnici rodile: Jožica Recer lz Brežic - dečka, Olga Kelher iz Dednje vasi — dečka. Jožica Mila-vec iz Brezine — dečka, Neža Se-koranja lz Zg. Obreza — dekliccs Marija Zaje iz Velikega Obreza — deklico, Marija Kučič iz Sp. Dul - dečka, Terezija Černelič lz Deč-nih sel - dečka, Frančiška Hribar iz Vrbovske vasi — deklico, Anica Kovačič iz TrstenHca — dečka. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Antonija Jarc iz Vel. Brusnic — dečka, Ana Brulc iz Dol. Suhadola — dečka, Katica Crnič iz Pribincev — dečka, Karo-lina Dar iz Stranske vasi — dečka; Marija Kirar s Trške gore — dečka, Magda Poreber z Laz — deklico, Frančiška Nosan z i — dečka, Martina Frančič iz Dol. Stare vasi — dekHco, Marija Jaklič lz Dol. Straže — deklico, Kristina Nemet iz Metlike — deklico, Marija Kostanjevec iz CcJnjic — de-kUco, Marija Kosec iz Vel. Brusnic — deklico, Nevenka Brajdič z Ruperč vrha — dečka, Marija Sluga z Dol. Kamene — dečka, Rezika Stanič iz Velike vasi — deklico. Cvetka Kovač s Ponlkev — dekUco, Anica Kukovičič iz Nove Rese — deklico, Marija Zugolj iz Črnomlja — dečka, Alojzija Zupančič s Tolstega vrha — deklico, Pepca Tome iz Dragatuša — deklico, Anica Murn lz Dol. Nemške vasi — dečka. Angela Ostanek s Starega trga — dečka, Marija Kozole iz Sentruperta — dečka, Anica Slabe z Vrhnike — dekUco, Breda Peterlin lz Hrast* nega — dekUco iz Darinka Muc lz Kranja — dečka. Pretekli teden so se ponesrečlU ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Anton Ravbar, sin kmeta lz Vavte vasi, je padel ln se udaril s palico v usta. Ana Tisovec, žena vratarja lz Gor. Straže, je padla z voza ln si poškodovala glavo. Jožefo Zupane, gospodinjo lz Dobrave, je udaru konj, da Je padla po skalah in se poškodovala. Dušan Bizjak, kurjač b Trebanjskega vrha, je padel z vlaka in si poškodoval glavo. Gabrijelo LoUč, posestnico iz Skrjanč, je nekdo pretepel in jo poškodoval. Antonija Kovačič, upokojenka iz Sevnice, Je padla in si poškodovala desno nogo. Jože Vovko, vnuk kmeta iz Mačkovca, je padel na betonske stopnice in si poškodoval glavo. Stanko Zaje, rudar iz Salko vasi, je padel z motorja in si poškodoval glavo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteku teden so se ponesrečlU ln IskaU pomoči v brežiški bolnišnici: Pavel Deanovič, logar iz SJe-čevca, si je pri padcu s kolesa zlomu desno nogo. Martin Bogovlč, kmetovalec lz Kraljevca si Je pri padcu zlomu levo nogo.. Ignac Jambrešič, kmetovalec iz Kačkov-ca, je padel z voza in si ziomU desno roko. Jože Teodorovič, sin upokojenca lz Trške gore, se je poparil z mlekom, pri čemer je dobU. hujše opekline. Stanko Grame, kmetovalec iz Dobrave, si je pri padcu poškodoval glavo. Jožefa Novak, gospodinja iz Bo-bovca, je padla z voza in si zlomila desno roko. Avgust Pogač ar, delavec z Libne, se je opekel pri kotlu v tovarni Celuloze po obeh nogah. Jožetu Jankoviču, delavcu lz KrSke vasi, je padla na kolk brana, pri čemer je dobU težjo poškodbo. Martin Mešiček, kmetovalec lz Volčja, je dobU pri podiranju drevesa poškodbe po hrbtu. Rudolfa Vogrinca, uslužbenca iz Pesja, je povozU voz, pri čemer je dobU hujše notranje poškodbe. Pavlo Hervol,' bol. strežnico iz Starega grada, je napadel neki znanec ter Ji prizadejal poškodbe po glavi. Mihaela Smajgei, hči delavca lz Brežic, si je pri padcu poškodovala glavo. SPORED 1ADI0 LJUBLJANA SOBOTA - 15 aprila: 5.00-8.00 Dobro jutro I - 5.25-5.43 Nekaj domačih — 8.03 Glasba ob delu - 8.25 Nekaj Choplnovih valčkov ln mazurk — 8. 55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9. 25 Priljubljene popevke - 10.15 Godalni orkester — 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Hammond orgle _ 11.00 Po svetu Jazza - 11.30 Pionirski tednik - 11.50 Otroci Izbirajo pesmico - 12.00 Ansambel MIlana Stanteta - 12.15 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Pozdravlja vas Kmečka godba - 13.50 Od arije do arije -14.20 Šport ln športniki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Obvestila in zabavna glasba - 15.40 S knjižnega trga -16.00 Majhna prodajalna plošč — 16.40 Mladinski mešani zbor - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Po kinu se dobimo — 17. 45 Francoske popevke - 18.00 Jezikovni pogovori - ' 10.30 V planinski koči _ 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila in zabavna glasba - 18.30 Radijski dnevnik -20.00 Po domače ... za uvod v so-, botnl večer - 20.20 Henry Cecll: Obe plati postave - 21.00 Za prijeten konec tedna - 22.15 Oddaj« za naše Izseljence — 23.03 Do polnoči v plesnem ritmu NEDELJA - 16. aprila: 6.00-6.30 Veder jutranji pozdravi - 8.00 Mladinska radijska Igra -9.05 Iz albuma skladb za otroke -9.15 Z zabavno glasbo v novi teden - 9.40 Ivan Matetlč - Ronjgov: Roženice - 10.00 Se pomnite, tovariši ... - 10.30 Radi jih poslušate - 11.10 Bruno Bjelinskl: Serenada za trobento, klavir, godala in tolkala - 11.30 Nedeljska reportaža -12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - I. del 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma - 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - II. del - 15.30 Nekaj . priljubljenih arij - 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Valčki v Izvedbi velikih orkestrov - 16.40 Peli so jih mati moja - 17.00 Za nedeljsko popoldne — 17.30 Radijska Igra - 18.20 Koncert za harfo in .orkester — Kovačiča s pevci - 19.30 Radijski dnevnik ln športna poročila -20.05 Izberite melodijo tedna - 20.50 Hammond orgle - 21.00 Obisk pri skladatelju Alojzu Srebotnjaku — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku - 23.05 Od danes in včeraj___ Kako dolgo bomo še čakali? - so se na sestanku odbora SZDL sprafieVaU člani ondan. Zbor volivcev je že večkrat zastavU vprašanje ureditve potoka pri vasi Log pri Sevnici. Ta potok bi radi zajezili ln tako poceni prišli do požarnega b.aaena za celo vas. Seveda potrebujejo vsaj majhno pomoč občine. Zato so zanjo tudi prosili. Odgovora pa ni, kot pravijo, že več let. Tudi odbornik Jim ga ne prinese, čeprav Je njihov človek. ah nimajo morda le pravico, da bi jim občina vsaj odgovorila, če že ne takoj tudi pomagala? Menda bi bUo prav, ko bi dobUl vsaj odgovor. Kaj bo iz tega? Na občinski konferenci SZDL v Sevnici so delegati z Bučke menili, da bi bilo koristno podaljšati cesto Impoljca—Zavra-tec—Radulje do avtomobilske ceste. Ta odsek bi bil dolg 4 do 5 km in bi povezal dolino Save in Krke po najkrajši poti. V Sevnici menijo, da bi lahko to naredili, če bi novomeška občina, ki ima na svojem terenu polovico te trase, priskočila na pomoč Kmetje iz sevniške občine bi dali zemljišča zastonj in tudi pri delu bi pomagali. Ta cesta bi skrajšala pot do avtomobilske ceste za več ki- lometroVj stroškov s priključkom pa ne bi bilo, ker je ta že zgrajen pri Škocjanu. OK Dve brestaniški Delavski svet Mizarske delavnice v Brestanici je na zadnji seji razpravljal o proizvodnji v letošnjem prvem trimesečju. Ugotovili so, da so imeli stroškov za nad milijon in pol manj, realizacijo pa za približno polovico večjo kot v istem razdobju lani. Pod planom so za 32 cKJstotkov, če pa upoštevamo zaloge izdelkov in nedovršeno proizvodnjo, so ga celo presegli. Na seji so ugotovili, da so kupci, predvsem ljubljanska »Lesnina«, slabi plačniki. V Elektrarni Brestanica so, kakor smo že poročali, 7. novembra lani končali montažo turbogeneratorja, konec tega meseca pa bo montiran tudi kotel. Montaža kotla se je malo zakasnila, ker dobavitelja nista v predvidenih rokih dobavila vseh potrebnih delov. Drobiž iz Dobove Osemletka si Je nabavila pred kratkim magnetofon, ki ga učitelji pridno uporabljajo pri pouku glasbe in tujih jezikov. Okrajni odbor RK je daroval šoli vse priprave za vodovod, obljubil pa je tudi, da bo pomagal urediti šoli sodobno mlečno kuhinjo. V sedanji mlečni kuhinji se hrani kar 400 šolarjev od skupno 440. Dobovskl RK pa Je pred kratkim organiziral zelo uspel zdravstveno prosvetljevalnl tečaj. Obrat za popravila voz podaljšuje tudi delavniško • lopo. Nekateri delavci, ki so bili doslej večkrat primorani delati na dežju in mrazu, bodo delali zdaj pod streho. Novi prostori; ki bodo merili 35 x 16 m, bodo gotovi čez mte-sec dni, stali pa bodo 6 milijonov dinarjev. XXX Avlo-moto krožek v Dobovi šteje približno loo članov. Motornih vozil je v Dobovi okoli 80, največ je motorjev. Krožek je že usposobil 10 mopedistov, zdaj pa je skupaj z AMD Brežice organiziral tečaj za šoferje. Obiskuje ga 2t Dobovčanov in okoličanov. Izpite bodo Imeli v začetku aprila. Krožek, ki pridno dela ln si pridobiva vedno več članov, bo verjetno prerasel v avto-moto društvo. XXX V Dobovi bi bila nujno potrebna kovaška delaralca ozlromo. kovaški obrat. Bivši kovači so obrt namreč odpovedali, zdaj pa s* razvija tušmarstvo. J. JP, Straa 8 37. Ko sem šel iskat Dolgega Johna, me jc mučila bojazen, da bi to utegnil biti oni cnonogi mornar, na katerega sem moral paziti doma po naročilu kapitana Billa. Sedaj mi je odleglo, ker je bil John Silvcr dobrodušen mož. V tem je neki gost stekel proti vratom krčme in planil na cesto. V njem sem spoznal Črnega psa. Zakričal gem: »Hej, primite ga, razbojnika!« John Silvcr se je hudoval, ker ni capin plačal zapitka Toda ko je vprašal, če ga kdo pozna, ni dobil odgovora, Le nekdo je dejal, da je prihajal sem z nekim slepcem. 38. "To je bil Pe\v, slepi Pe\v!« sem vzkliknil. »Bes, prav imaš!« je vzkliknil Silvcr, »tako so klicali slepca. Ni vrag, da mi nekoč ne bo padel v te moje trde roke!« jc divjal kar naprej Silvcr. V meni pa sc je spet oglašala sumnja, ker sem naletel prav v Silvcrjevi krčmi na Črnega psa. Opazoval sem tega našega novega cnonogega kuharja. Nekdo je vendarle zasledoval Črnega psa, toda brez uspeha. In ko sem videl Silverja besnega zaradi tega neuspeha, mi je sum spet splahnil. 39. S Silverjem sva zavila proti gostilni, kjer sta naju čakala mr. Trclawney in dr. Livcscj'. Dolgi John jima je povedal, kako sem spoznal Črnega psa, in bilo jima je zelo žal, da jc ušel. Dolgega Johna sta še pohvalila in ko je odhajal, je mr. Trela\vney zaklical za njim: »Danes popoldne ob štirih vsi mornarji na krov!« In doktor je še dejal: »Ta Silvcr jc pravi biser. Zdaj pa vzemi, Jim, svoj klobuk, skupaj si bomo ogledali ladjo.« Ni čudno, da sem ob tem povabilu pozabil na vse drugo. 40, »Hispaniola« je ležala precej daleč zunaj. Odrinili smo s čolnom. Na krovu nas Jc sprejel kapitan Smolett, odločen in strog mož. Na prvi pogled se je videlo, da mu marsikaj nI všeč na krovu. To je tndi odkrito povedal: »Sprejel sem službo za zapečatenimi povelji, zdaj pa sem se prepričal, da vedo vsi mornarji več kakor jaz. Mornarji mi niso všeč, gospoda, moral bi jih sam izbrati. Zato sem ukazal prenesti orožje in smodnik na varno in da nam bo pri roki.« Mr. Trelawney se Je našobil. Naši trgovinski stiki z Afriko Mlada dekleta v starinarnici Mlade afriške države Gana, Togo, Liberija in Gvineja so tako rekoč že s tistim dnem, ko so razglasile svojo neodvisnost, sklenile z našo državo Kjorazum o ekonomskem sodelovanju. To je bilo na kraju lanskega in v začetku letošnjega leta, zato obojestranska Izmenjava blaga še ni mogla doseči velikega obsega, narašča pu iz dneva v dan. Ljubljanski elektronski mikroskop Laboratorij za elektronsko mikroskopijo ljubljanske univerze bo začel serijsko izdelovati elektronske mikroskope najnovejše domače sestave. Ti m-ikroskopi povečajo predmet nad 100 tisočkrat, hkrati pa bodo omogočili izdelavo sldk z milijonskim povečanjem. EUektronske mikroskope danes nujno potrebujejo zdravstvene Ln znanstvene ustanove. Da bi jih uvažali od drugod, bi potrebovali prevelika devizna sredstva, kajti cene inozemskih elektronskih mikroskopov se gibljejo od 20 do 100 milijonov dinarjev. Zato bo »ljubljanski« elektronski mikroskop več kot dobrodošel. Ženske s pipami Na Danskem so se podražpe cigarete, pa so začele tudi ženske kaditi pipo. Ker je bilo »pl-park« čedalje več, so zdaj začele danske tovarne pip izdelovati posebna >Xajfce« za ženske. Gana je znana v svetu po proizvodnji ln izvozu kakava, diamantov ln raznih dragocenih rud in mineralov. Jugoslavija je doslej iz Gane uvažala predvsem kakav in tropski les. Gana se pa zanima zlasti za uvoz tekstila, kovinskih predmetov in elektrotehničnega materiala iz Jugoslavije. Naša podjetja in proizvodne organizacije bodo sodeloval« pri investicijskih delih v tej deželi. Pretežno poljedelska država in največji izvoznik banan — .Gvineja je sklenila z Jugoslavijo trgovinski sporazum in sporazum o znanstveno-tehnič-nem sodelovanju. Glavno izvozno blago Gvineje so banane, kava, boksit, železna ruda. Na seznamu blaga za Jugoslavijo so še ananas, sadni sokovi, kavčuk, surove in strojene kože itd. Tako v Gani kot v Gvinevi bodo naša podjetja zgradila nekaj industrijskih objektov in jih opremila. Liberija si prizadeva premagati gospodarsko zaostalost z izgradnjo domače industrije na temelju lastnih surovin. Mi smo doslej izvozili v Liberijo nekaj ribiških ladij. — Ladje Liberija najbolj potrebuje, ker je njeno ribištvo izredno važna gospodarska panoga. Naši ekonomski odnosi z republiko Togo so še v povojih. Naša podjetja bodo sodelovala pri investicijskih delih. Ze sedaj so v polnem razmahu pripravljalna dela za hidrocentralo na reki Kpi-me. Živahno trgovino z mladimi dekleti je zganjal trgovec s starinami Aleksander Kotzbcck v svoji prodajalni v Feuerbach-gasse v Gradcu. Ustanovil je pravcati krožek »deklet na poziv« in posredoval mlada dekleta po telefonu. Na razpolago je imel dvanajst deklet, ki so za vsako »uslugo« prejele 100 do 200 šilingov. Del tega zneska so morale oddati posredniku, ki je razen tega od časa do časa tudi posameznim strankam zaračunaval manjše aH večje posre- dovalne premije. Podjetnega trgovca so aretirali, dekleta pa prijavili zaradi prepovedane prostitucije. Za »pridobivanje strank« je starinarju služil neke vrste album s fotografijami svojih ti-čic, ki so imela kaj nenavadna imena, kot na primer: »Biser Jadrana«, »Baročni angel« in podobno. S to afero povezujejo v Gradcu tudi poskus samomora, do katerega je prišlo kmalu po aretaciji podjetnega starinarja. Neko 21-letno »barsko dekle« je skočilo z Radetzkega mostu v Muro, vendar jo je uslužbenec graške kriminalne polici« je žc pravočasno rešil. Motorizacija leta 1960 Velenje in njegova bodočnost DOLŽNIK »Ti, kdaj mi boš vrnil svoj dolg.« »Ne vem, saj nisem prerok'« OČESNE TEŽAVE »Pomislite, tovariš doktor, lahko preberem vse črke, male in velike, na tej vaši tabli, dobro jih vidim le izgovarjam jih težko.« TOLAŽBA Znani pariški komik Cour-ten je dejal svoji hudo bolni ieni: »Veš, ljuba žena, če eden od naju umre, se bom preseli! raje v Nico.« VSAJ ZA TRENUTEK GOSPODAR •Kako to, da pri tebi vsak vMčer navijate gramofon?« "Zato, da plešem s svojo ženo. To so namreč edini trenutki, ko mi pusti, da jo vodim1* Takšni stroji za krčenje pragozda so bili pred dvema desetletjema samo sen posameznikov. Danes pa že popolnejši stroji ln sredstvo sodobne mehanizacije krčijo afriške pragozdove. Razstava metuljev Nedavno so imeli v Frankfurtu tradicionalno razstavo metuljev. Bilo je razstavljenih okrog 30.000 metuljev iz vseh krajev sveta. Največ zanimanja je bil deležen metulj iz družine Atta-cus Atlas. Metulj je doma v Indoneziji in 'meri čez krila 24 centimetrov. DRUŽINSKI POGOVOR »Kaj misliš, Valentin, kakš- tui bo moda leta 1962?* »Ne vem, ljuba Filomena. Moja vem, da bo preobrnjena iz leta 1954.« NESPORAZUM 'Ali žnfefte sobo z vodo?