'Spedizione in abbonamento postale - Poštnina plačana o gotovim Vstali Kristus in Magdalena. Jelovškova delavnica iz 2.pol. XVIII. stol. Uršulinke, Ljubljana i BOGOLJUB ilIllllIMlIli., : IK1 ..... ... > 11IIIIIH.. ,111, DOBRE KNJIGE Sv. maša in pesmi —• iz knjige »Večno življenje«. Č. kanonik dr. Gr. Pečjak je oskrbel lično in priročno knjižico, ki ima predvsem namen podpirati in pospeševati ljudsko petje v cerkvi in drugod. Poleg masnih molitev na č, sv. Srcu Jezusovemu, ki so urejene za skupno molitev, in poleg »kratkih mašnih molitev«, ki jih družimo z rožnim vencem ali petjem, so privzete še po-obhajilne molitve. Poglavitna vsebina so pa cerkvene pesmi, ki jih verniki znajo in pojo. Vrste se mašne, obha-jilne, evharistične, blago-slovne, odpevne (za litanije) in priložnostne za vse cerkveno leto. Pred dvojnim kazalom — kar omogoči, da vsakdo pesem brž najde — beremo pripombo: Za ljudsko petje, ki naj srca dviga k Bogu, izberemo vselej pesem, ki bo čim primernejša svetemu času in nabožnemu namenu. Če torej iščeš, kaj naj se poje, išči v »Razvrstitvi«; če pa za pesem že veš, jo koj najdeš (z označbo strani in zaporedne številke) v Abecednem kazalu. — Močno posrečena prireditev in ureditev je to. Ustrezala bo vsestransko, pospeševala ljudsko petje, širila slavo božjo, češčenje Matere božje in svetnikov ter donašala duhovnih darov vernikom. Satan. Tudi knjižica o »satanu« je prišla na vrsto v zbirki Salezijanske knjižnice. Potrebna je bila in je zlasti tem, ki bi si radi pod imenom »satan« predstavljali kaj manj hudega, kot je res; kajti »največja satanova pridobitev v novejših časih je prav to, da je ljudi pripravil ob vero vase«. Ta knjižica (št. 219—220) ima namen, da na podlagi Sv. pisma dokaže bivanje satanovo, opredeli njegovo naravo in opozori na njegovo delovanje. To delovanje je pa bolj nevarno in usodno, kakor si navadno ljudje mislijo. Ni zastonj ukazana molitev, ki jo vsak dan opravimo na oltarnih stopnicah po sveti maši: »Sv. nadangel Mihael, brani nas v boju; bodi nam v pomoč zoper zloibnost in zalezovanje hudega duha ... In ti vodnik nebeške vojne, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z božjo pomočjo v pekel pahni.« Tri pesmi Marijinemu Srcu. Zložil Fr. Kimovec. Stane 2.50 liri. — Pesmi v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu nimamo s prav majhno izjemo. Zato so nam pričujoče pesmi prav dobro 4ošle, posebno še, ker so zelo pevne, lahke ter pripravne tudi za ljudsko petje. Besedilo je sestavila M. Elizabeta. Za slovesnost posvetitve Marijinemu Srcu, ki smo ji že prav blizu, bodo te skladbe za vsak pevski zbor nepogrešljive. Dobijo se v Ljudski knjigarni. Franc Premrl: Jezus, tvoji ljubljenci, dvoglasna maša za mladino. — Besedilo ie dober, namenu zelo primeren, nov pesniški doprinos našega, cerkvenim potrebam sedanjega časa tako spretno se prilagajajočega pesnika župnika Gregorija Malija, iz globin zajemajočega — iz globin krščanske duše. — Skladba ima osem delov, ki se z besedilom maše tesno oklepajo; glasba je zelo lahka, melodiozna, tako da bo prijetna ušesu in srcu pevcev in poslušalcev. Mladina s poslušalci vred maše ne bo samo z veseljem pela, ampak bo pojoč z mašo tudi živela. Ki. Knjige uršulinske založbe Toplo priporočamo: Duše-žrtve, razlaga o du-šah-žrtvah, premišljevanja in molitvenik 24 lir (primerjaj članek v današnji številki). Priročnik za duše-žrtve — 2 liri. Srčni rubini sv. Terezije Deteta Jezusa od M. Elizabete. Lepa in globoka premišljevanja ter pripravno duhovno berilo — vezano 15 lir, broš. 10 lir. Slava sv. hostiji, prisrčne pesmi v čast Sv. Rešnjemu Telesu od M. Elizabete —■ vez. 15 lir, broš. 8 lir. Iz moje celice, pesniška zbirka M. Elizabete — vez. 10 lir, broš. 6 lir. Cvetje na potu življenja, zbirka prigodnih pesmic za razne prilike, proslave in godove, vez. 10 lir, broš. 6 lir. Nebeški dvor podaja kratek svetniški življenjepis za vsak dan s pristavkom mašnih in drugih vsakdanjih molitev. Izredno praktična knjiga — vez. 15 lir. Razdeljeno po mesecih po 1 liro. Vse te knjige se dobe na uršu-linski porti in po knjigarnah. LJUDSKA OSOJILNICA zadruga z neomejenim jamstvom, v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva 6, nasproti hotela ,Union' sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1895. leta V LJUBLJANI IrpEči 3ezus Pod oljkami strt, uničen klečiš, za naše grehe trpiš ... D skriunostni grozi srce ti drhti, bridkost ti izžema kaplje krui. Iz usake odseua tuoje srce: Kdo drugi bi bil jih prelil za me? nedolžno, izmučeno tuoje telo pokrita s krujo ... U souraštuu diujem biči grozeče uanj režejo brazde skeleče. Iz usake trepeče mi tuoje srce: Kdo drugi bi bil jih prenesel za me? m. Elizabeta, □. 5. U. namesto kraljeue krone zlate so spletli trnouo zate ... Kako se zadira nje ostro želo ti u glauo trpečo, prebada čelo! lako se poniža le tuoje srce: Kdo trnouo krono bi nosil za me? na križ so pribili te, ljudstuu u zasmeh, za strašni naš greh ... Umiraš, pogreznjen u najglobljo bolest, do konca ljubezni usmiljeni zuest. na križu spoznam tuoje celo srce: Kdo drugi bi križan umiral za me? O OB BOŽJEM GROBU v (Jeruzalemu Na veliki petek, ko hodimo molit Najsvetejše k božjemu grobu, hite naše misli v Jeruzalem h grobu, kjer je počivalo Telo našega Gospoda. Skozi stoletja so kristjani iz vseh delov sveta romali na ta sveti kraj. Kdor je imel srečo poljubiti zadnje počivališče Gospodovo na tej zemlji, se je zastonj upiral ginjenosti, da bi zadržal solze, ki so mu nehote privrele iz oči. Danes je pač nemogoče romarjem obiskati sveto mesto, vendar božji grob ne sameva. Sleherni dan ob vseh urah, ko je bazilika božjega groba odprta, se neprenehoma ob božjem grobu vrste pobožni častilci iz vse Palestine in obmejnih pokrajin. Jeruzalemčanke, odete v svetel musolin, prihajajo k božjemu grobu skrušene in resne. Le tu pa tam privzdignejo z obraza tančico, da se vidi nelep, od sonca ožgan obraz, v katerem živo gore črne oči. Počasi se bližajo svetemu kraju in spoštljivo poljubljajo marmor božjega groba. Za njimi prihaja vaščan iz Betanije, oblečen v dolgo platneno tuniko, ogr-njen v širok bel ali črn plašč. Na glavi nosi ruto z dvema vozloma zavezano, podobno, kot jo nosijo beduini. Po-križa se hitro trikrat, štirikrat, nasloni čelo na marmor in je ves prevzet. Lepa Betlehemčanka iz Gospodovega rojstnega kraja v modri, rdeče obrobljeni tuniki, z belim visokim naglavnim nastavkom, pod katerim se živo odraža pravilen, cvetoč obraz, z lepimi, mirnimi očmi, se bliža božjemu grobu dostojanstveno, pa ponižno. Za njo stopica vsa neznatna in drobna prebivalka Ain Karima, domovine Janeza Krstnika. Odeta je v širok ogrinjač, pod katerim skriva svoje dete. Globoko se prikloni in Romar pa, ki je prišel od daleč in ne upa več v življenju obiskati božjega groba, ostane čez noč v baziliki, hoteč si za vedno vtisniti v dušo bližino svetega kraja. Tedaj ostane duša sama s svojim Gospodom. Telo se privije k mrzlemu marmorju kakor dete k materi, duša pa se pogrezne v skrivnost neizmerne ljubezni Gospodove. Tu sem naj bi prišli vsi tisti, katerih srce je polno prevzetnosti in napuha. Tu naj bi prečuli eno noč ob Tvojem grobu, Gospod, ki si dejal o sebi, da si krotak in iz srca ponižen. Tu naj bi čule vse tiste mladenke, ki Trojni izraz istega Kristusa. Umirajoči Kristus pri Svetem Jakobu je najlepše križanje v Ljubljani. Velika renesančna umetnina je nastala okrog leta 1530, — Nekdanji jezuiti so imeli pri tej ganljivi podobi cvetočo bratovščino Umirajočega Kristusa, ^ M oba, mama in sinček, poljubita božji grob. Tako neprenehoma prihajajo ljudje v turbanih, fesih, klobukih, opravljeni po arabsko, egiptovsko, sirijsko, evropsko. Vrste se bogati, revni, učeni in preprosti. Med nje so pomešani svečeniki najrazličnejših veroizpovedi: ponižni sinovi sv. Frančiška, beli dominikanci, grško pravoslavni s črnim, visokim pokrivalom, Armenci, Kopti in še nešteti drugi. To pobožno romanje traja vse do sončnega zahoda, ko se bazilika zapre. Ob 60-leinici našega IVadpastirja 9. marca je praznoval naš prevzvišeni nadpastir dr. Gregorij Rožman šest-desetletnico svojega rojstva. V prejšnjih časih smo se zadovoljili, da smo proslavili take jubileje z obširnimi članki v časopisju in z lepimi zunanjimi prireditvami na vseh naših številnih odrih. Danes so naše proslave tišje, toda globlje. Danes za svojega nadpastirja veliko več molimo in danes veliko bolj umevamo, kako je od naše zveze s Cerkvijo, katere glava in predstavnik v škofiji je škof, odvisno naše duhovno življenje in naše zveličanje. Doslej smo veliko preveč pozabljali na to, da je za katoličana edina pot do Boga in nebes sv. Cerkev. Samo poganu, ki Cerkve ne pozna, Bog odpira tudi izredna pota, da more priti do Njega in tako zveličati svojo dušo. Ta izredna pot pa je mnogo težja in napornejša. Za katoličana pa, ki Cerkev pozna, saj je bil v njej rojen in vzgojen, ni nobene druge poti do milosti in zveličanja kakor samo Cerkev. Kristus pravi: »Nihče ne pride k Očetu razen po meni.« »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Kristus pa za nas katoličane živi samo v Cerkvi, ki je njegovo skrivnostno telo. Zato nam Cerkev deli božjo milost, ker je Cerkev Kristus. Zato nas Cerkev uči božjih naukov, ker po njej govori Kristus. Zato Kristus govori apostolom, svoji prvi Cerkvi: »Kdor vas posluša, mene posluša.« so tako polne ponosa nad svojo telesno lepoto in premišljevale Učeni-kove besede: »Le eno je potrebno« (Luk 10, 42). Tu sem naj bi prišli se-bičneži, versko mlačni in brezbrižni, tisti, ki žive samo za ta svet, da bi ob Tvojem grobu, o Zveličar naš, spoznali, kaj je smisel življenja, kaj je naš končni cilj, katerega si nam Ti s svojo smrtjo pripravil. Ob grobu Gospodovem duša spozna in razume, da je za človeka le eno potrebno, to je življenje po veri. Tisti, ki je tukaj počival, je prinesel na zemljo svoj božji nauk in hoče, da vsi po njem živimo. To življenje je morda preprosto in revno, pa polno bogastva notranje sreče in miru. To življenje je radost mladosti, moč zrelosti, blagoslov starosti. To je veselo, milosti polno življenje z Njim in v Njem, ki je bil rojen v Betlehemu in je za nas v Jeruzalemu umrl. Ob grobu Gospodovem spozna človek Resnico in Življenje. Papež in škofje so usta tega skrivnostnega Kristusa v Cerkvi in po teh ustih nas Kristus uči prav tako, kot je v Palestini učil množice. Papež in škofje so roke tega skrivnostnega telesa Jezusovega in po teh rokah nam Jezus deli milosti. Zal,o je velika in usodna zmota, kdor misli, da more prejemati milosti in v nebesa priti mimo papeža in škofov. Velika in usodna zmota je, kdor misli, da se more približati Bogu in biti pri Njem sprejet, obenem pa prezirati papeža in škofe ter odklanjati njihove nauke in zapovedi. Kdor se odtrga od papeža in škofov, ta se odtrga od Kristusa samega, ta se izloči iz skrivnostnega telesa Jezusovega. Kdor pa se odtrga od Kristusa, ta ne more imeti življenja v sebi. Danes se torej tudi mi bolj zavedamo, kaj pomeni škof za naše duše in naše zveličanje. Vedno pa se je tega dobro zavedal satan, ki skozi vsa stoletja v svojem boju zoper Boga najbolj besno rohni zoper papeža in škofe ter jim hoče vzeti ves ugled in veljavo in jih tako odtrgati od izročenih jim ovac. Pri nas v sedanjih časih, ko je brezbožni komunizem zbral vse svoje sile, da iztrga našemu ljudstvu vero v Boga, vidimo in čutimo to kot še nikdar. In v tem bodi naša proslava šestdesetletnice prevzvišenega nad-pastirja: da smo v vedno tesnejši zvezi z njim, in sicer tako, da poslušamo njegove nauke in ubogamo njegova navodila. In potem, da veliko molimo zanj, da bi ne omagale njegove dušne in telesne sile v gorečem in neustrašenem boju, ki ga bije proti brezbožnim silam za naše duše in naše zveličanje. Fr. Koretič ftaleg. kxuia je staža n jezova i/K oJbi Božična in pobožična doba se je umaknila snetemu postu. Cerkev je pospravila jaslice, mesto njih pa postavila še lepši simbol božje ljubezni — križ. Pozdravi jen in počeščen sveti križ Kristusov! Ti oltar naše sprave, ti največji spomenik božjega usmiljenja na zemlji... Verno oko pa ne more gledati na križ. kjer je Jezus s svojo smrtjo svet oživil, ne da bi se ustavilo pri njegovi Materi, ki s sklenjenimi rokami in iz-jokanimi očmi stoji vsa izmučena poleg križa. Tako blizu križa je stala Marija, da je o svetem navdušenju zakli-cal sv. Ciril, škof aleksandrijski, na vesoljnem cerkvenem zboru o Efezu: križ bi se bil podrl, ako ga ne bi bila podpirala Marija/« ... Tako blizu križa je stala in na tako odličen način sodelovala pri velikem delu našega odre- šenja, da so ji začeli nadevati lepo ime »Soodrešenica človeškega rodu«.. Ne bi prav razumel tega Marijinega naslova, kdor bi mislil, da je ona pripeljala padlega človeka v zaprli izgubljeni raj. Ne, edinole Jezus je to storil, edino on je Jagnje, ki odjemi je grehe sveta. Po njegovi in ne Marijini krvi smo bili odkupljeni in odrešeni. V zmoti bi bil, kdor bi imel Marijo za studenec milosti. To je edinole Kristus, iz njegove polnosti smo vsi prejeli, milost za milostjo (Jan 1. 16)... Vsi. Tudi Marija. Tudi Marija je bila odrešena in njeno brezmadežno spočetje je prvi in najlepši sad, ki je že naprej dozorel na odrešilnem drevesu križa. Lep naslov »Soodrešenica človeškega rodu« si je zaslužila Marija s tem. da je prispevala ne majhen delež, da je /irišlo do sprave med Bogom m človeštvom. To njeno delo se je pričelo že z učlovečenjem Sina božjega. Že na dan angelovega oznanjenja je stopila na čisto določeno mesto svetovne zgodovine. v središče novega svetovnega reda. Na steni armenske stolnice v Loovu je naslikana podoba Marijinega oznanjenja, ki veže ti dne. na videz tako oddaljeni skrivnosti o lepo harmonično celoto. 1 ospredju vidimo angela, ki pozdravlja Prečisto in ji oznanja najvišjo čast, da je izbrana za Mater božjo. I' ozadju slike se pa vzpenja pot na kalvarijo. po kateri gre s križem na rami Gospod živ jen ja. Za njim gredo pobožne jeruzalemske žene. malo ob strani pa stopa vsa v solzah njegova uboga Mati. Ali je samo umetnikova domišljija tako zbližala ta dva tako različna prizora Jezusovega in Marijinega življenja? Nikakor ne! Ne revna človeška domišljija, ampak neskončna modrost božja. Glavni namen učlovečenja Sina božjega, ki se je izvršilo v mali sobici v Nazaretu. je bilo delo odrešenja, ki se je dovršilo na vrhu Kalvarije. Pri tem delu pa je sodelovala na odličen način tudi Marija s tem, da je čisto prostovoljno privolila v to, da postane Mati Odrešenika človeškega rodu. Preden si bo Sin božji pri vzel »resničnost našega telesa«, je hotel Bog slišati privoljenje Nje, v kateri naj bo to telo po Sv. Duhu upodobljeno. I tej odločitvi je bila Marija povsem svobodna. Brez njenega privoljenja večna Beseda ne bi bila meso postala in ne med nami prebivala in svet ne bi imel Odrešenika. Pripeljala je na ta grešni svet Jagnje božje, ki bo odvzelo grehe sveta. J se Jezusovo odrešilno delo sloni na žrtvi. Zakon žrtve vlada vsepovsod v božjem gospodarstvu. Iz smrti se poraja življenje, ohranjuje se ob žrtvah. Prvo minuto svojega življenja je začel Jezus opravljati svojo odrešilno daritev in s tem začel živeti življenje žrtve. S tem. da si je privzet »telo naše umrljivosti«. se je že posvetil smrti, je že pričel za nas umirati. Globokoumni Dante je dejal: jŽiveti je teči smrti naproti. Ko je torej Sin božji začel živeti človeško življenje, je že začel teči smrti naproti, dokler se ni srečal z njo na Kalvariji. Vsaka minuta njegovega življenja je bila ena kapljica iz keliha žrtev in smrti, dokler ni izpil zadnje kaplje na križu. Ko je na dan angelovega oznanjenja privolila Marija v njegovo učlovečenje. je privolila tudi v njegovo odrešilno trpljenje, s tem pa tudi sama začela živeti življenje največje žrtve. Velika dela se grade le z velikimi žrtvami. Ne gre drugače. Največje delo svetovne zgodovine — odrešenje človeštva — mora zrasli iz največjih žrtev. Izgovorila je Marija najlepšo besedo, ki jo more človek reči Bogu: »Da! Sprejmem!... Zgodi se mi po tvoji besedi... — »Zgodi naj se volja božja!« Kako znano nam zveni ta beseda. Ali je ni izrekel nekaj let pozneje tudi On. ki se je pravkar učlovečil. ko je med oljkami na vrtu Getsemani molil v največji stiski in smrtni grozi: »Moj Oče. ako ne more ta kelih mimo iti, ne da ga pijem, zgodi se tvoja volja!« (Mt 26. 45). Ob besedi: »Zgodi se mi po tvoji besedi,« tudi Marijino srce ni prekipevalo v blaženem veselju, temveč je zatrepetalo o žalosti in smrtni grozi. Kako ne? Saj je s tem slovesno izjavila pred božjim odposlancem, da pri delu odrešenja ne bo stala ob strani, ampak bo zvesto sodelovala, da je pripravljena biti ne samo mati »Križane ga«, utripu k tudi sama ?Mati križana«. Odrešilnemu delu bodo odslej posvečene vse njene skrbi in žrtve. In teh zares ni bilo malo. V se povsod same žrtve; žrtev se vrsti za žrtvijo. Bog ve. če ni že ob Jezusovem rojstvu doživela isti prizor, ki je čudovito lepo izražen v celotnem okviru jaslic v uršu-linski cerkvi v Ljubljani. J razsvetljenem hlevčku gledaš Jožefa in Marijo. ki varujeta in molita božje Dete. Pa dvigni svoj pogled samo malo više, in že stoji pred teboj »Mož bolečin« razbičan in ves s krvjo obli t, ogrnjen s sramotnim plaščem in še s trnjevo krono na glavi. Tudi angeli so tam. Pa ne pojejo. Peli so in oznanjali veselje pastirjem. Jezusu in Mariji pa ne prinašajo radosti in pesmi, pač pa Fortunat Bergant: Trpeči Kristus. Sv. Krištof, Ljubljana. eden sulico, drugi gobo na irsu, tretji potni prt, četrti žeblje... Še bolj je sodelovala Marija pri veliki skrivnosti našega odrešenja, ko je darovala Jezusa v templju. Storila je to z najpopolnejšo odpovedjo. Ta jutranja daritev v templju je bila le priprava na večerno, darovano na Kalva-riji. Približala se je tista sveta ura. ki je razdelila zgodovino človeštva v dva dela. Ljudje, ki so skozi tisočletja čakali na Odrešenika, po njem klicali in za njegov prihod nebesa prosili, so mu za zadnjo uro človeškega življenja vsa-dili med nerodovitno kamenje mučeni-ški les križa in niso slutili, da sadijo drevo življenja. Zadnja ura Kristusova na križu... In to sveto uro, ko je Jezus govoril: »Oče, odpusti jim ....« ko je raztrgal naše dolžno pismo, in nas odkupil za ceno svoje krvi. da bi prejeli posinovljenje božje (Gal 4. 5). ko je s svojo smrtjo svet oživil, je bila zraven tudi Marija. »Poleg križa Je u-sovega pa je stala njegova mati« (Jan 19, 25). Stala je, ni omahnila, ker verna srca se ne zrušijo, ampak le krvave. Tudi Marijino srce je krvavelo. Kako ne. ko so pa bile vse rane. razmetane po Jezusovem telesu, združene v njenem srcu v eno samo (Sv. Bonaven-tura). Zakaj neki je hotela Marija to uro stati poleg križa? Odgovor na