27, štev. V Kranju, dne 8, julija 1905. VI. leto. GORENJEC ===== Političen in gospodarski list. ======= Izhaja vsako soboto zveč*>r. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župni leta 1 K. Za druge države stane K 5 1)0. Posamezne številke po 10 vin. — Na I cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, narnčbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se II oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi sc ne vračajo. Škofovi zavodi. Če se ji; po listih očitalo škofu Jegliču, da so njegovi zavodi popolnoma nepotrebni, je odgovarjal škof vedno v »Slovencu*, da hoče skrbeti za izobrazbo revnih slojev. Naš kmet da vedno bolj peša in da mu v doslednem času ne bo mogoče na lastne stroške pošiljati svojih otrok v srednje šole. Ob tej nepriliki se bo pokazala dobrohotnost ljubljanskega škofa za naše ljudstvo, ker se bodo v šentvidskem zavodu izobraževali revni dijaki brezplačno. Mi teh obljub nismo nikdar upoštevali, ker smo bili prepričani, da v tem oziru škof obeta nekaj, kar sploh spolni t i ne more, ker zato nima denarnih sredstev. In kako prav smo imeli. Dokazal je škof sam v članku, ki ga je priobčil v cSlovencu* in v katerem pravi, da se bo v jeseni letošnjega leta odprl prvi razred v škofovih zavodih. Tu navaja pisec, da bodo imeli plačevali dijaki izven Kranjske za hrano in stanovanje po 500K na leto, Kranjci po 400 kron. Če pridenemo še 100 kron za obleko, knjige in male izdatke, vidimo takoj, da bo vzgoja šolskih otrok v šentvidskih zavodih mnogo dražja, nego na katerem drugem javnem zavodu. Pomisliti je tudi treba, da tu odpadejo vse štipendije, ki se oddajajo na drugih srednjih šolah. In v prav elegičnem tonu ponavlja škof, da mu bo mogoče le prav malo dijakov sprejeti brezplačno v zavode. To je čisto naravno in pri žalostnih škofovih financah drugače tudi ni mogoče. PODLISTEK. V bajni noči. Zaplapolali in zažarel' « to je bit nekov skrivnosten žar, ki človeka presune do mozga .. In nehote sem jo stisnil k sebi z vsem njenim trepetajočim telesom; njeno levico sem držal v svoji, a z desnico sem jo objemal okrog pasu, . . . Gosta tema je vladala po vrtu, le brezštevilo svetlih kresnic se je lesketalo med grmovjem. Pri kresu, katerega je bilo le še kup žrjavice, pa je bilo še vedno slišati veselo fantovsko petje in vriSč. prestopali na državne gimnazije, ali tam bodo morali delati izpite. Od njih se bo zahtevalo tisto, kar se zahteva od dijakov javnih srednjih Sol. Javne srednje šole pa imajo docela drugo podlago, drugi učni načrt, nego škofovi zavodi, kjer je glavno načelo, gojiti v prvi vrsti versko, katoliško naziranje. Kakšna ho usoda teh zapeljanih ljudi! Zaradi tega kličemo danes škofovim agitatorjem na ves glas: če lovite dijake za škofove zavode, povejte tudi starišem, da to ni javna šola, ampak privaten zavod, da dijaki v teh zavodih ne bodo mogli delati šolskih izpitov, ne dobiti veljavnih izpričeval. Danes kolnejo po deželi ljubljanskega škofa najbolj tisti ljudje, katerim je ugrabil kako dedščino. Bojimo se, da ga bodo čez par let kleli tudi tisti stariši, ki so zaupali njegovim zavodom svoje otroke. In da bi ne bili sokrivi tega greha, če bi starišev ne opozorili na to nevarnost, zato smo napisali te vrstice. Govor poslanca dr. Andreja Ferjančiča v driavni zbornici dne 16. m. m. Visoka zbornica! Ne morem si kaj, da bi se, dasi samo na kratko, ne dotaknil pri razpravi o tej predlogi vprašanja o lokalnih železnicah v svoji ožji domovini, Kranjski. Vsled velikih izdatkov pri novih alpskih železnicah, ki so se porazdelile po kronovinah, dobimo mi Kranjci, ako se oglasimo prilično pri vladi v prilog kakšnemu železniškemu projektu, čestokrat pojasnilo: Glejte, za Kranjsko za sedaj ne moremo ničesar več dati, ker je takorekoč izčrpan ves kredit vsled ogromnih izdatkov za alpske železnice. Priznavam, da odpadejo vsled te razdelitve velike vsote na Kranjsko. Vsote so res velike, toda koristi, ki jih bo imela dežela Kranjska od tega, so zelo neznatne. Uvaže-vati je samo treba, kako nastanejo te velike vsote. Karavanški in bohinjski predor, torej najdražja objekta, se nahajata na Kranjski zemlji in tudi ostala proga na Kranjskem — železnica se dotakne Kranjske, samo na periferiji Tedaj pa je v bližini nekaj zaropotalo. Culo se je, kakor bi bil nekdo padel na tla, a takoj nato je bilo zopet vse tiho. Preplašena je privzdignila Zofi glavo ter vprašajoč zrla v me, in še bolj se je stisnila k meni. «Ali te je strah, Zou?» .Strah me je . . . tako tiho je tukaj... Pojdiva, pozno je že!» Privil sem jo k sebi in predno je ona mogla misliti na to, da bi se ubranila, pri-tjenil sem ji gorak poljub na rožni ustnici. Vztrepetala je. Prsi so ji močno dvigale, oči >o se ji zaiskrile in solza, kakor jutranja rosa, se zasveti na njenih dolgih trepalkah — in poljuboval sem njene, poljuba željne ustne... Kresovi so že pojemali; tupatam je žarelo se nekoliko žrjavice, ki je bila videti kakor mala lučica v daljavi, ki zmirom boljinbolj pojema . . . Mlada je bila in lepa in dobro sem vedel, da biva v njej čista duša, kot kristal in da bi je ne mogel omadeževati naj rahlejši dih hudobnega iveta — vedel sem to in zato — teče po dolinah, sicer od narave bogato obdarovanih, a zelo nerodovitnih in neplodnih. Mi Kranjci se tudi nismo nikoli posebno navduševali za to železnico. Ze interesi našega stolnega mesta, kateremu ta železnica naravnost škoduje, zavira to, kar je povsem jasno. Ves promet namreč, ki se je dosedaj vršil na južni železnici in na progi Trbiž-Ljub-ljana, preide večinoma na to novo progo. Naše deželno stolno mesto trpi vsled tega brez dvoma občutno škodo. Toda tudi s splošno kranjskega stališča se nismo nikdar ogrevali za to železnico. Mi smo se zavzemali za železnico Škofja Loka-Divača in samo slučaj je hotel, da se ta proga ni zgradila. Ako bi bile namreč eno ali dve leti preje dogolovljene železniške zgradbe v Galiciji, bila bi se brez dvorna gradila proga Škofja Loka-Divača in ne bohinjska železnica s svojimi kolosalnimi izdatki in ogromnimi prekoračenji. Mi smo se torej zavzemali za progo Škotja Loka-Divača in ne za železnice, ki se sedaj grade. Končno pa smo se le sprijaznili s to progo, ker seje nam grozilo z drugo železnico — namreč predilsko, ki bi še bolj škodovala našim kranjskim interesom. Kakšne pa so naše železnice? Ne glede na južno železnico in na državno progo Trbiž-Ljubljana imamo večinoma samo kratke zagat ne železnice, ki so končane baš tam, kjer je nadaljevanje najpotrebneje: vzemimo na primer progo Ljubljana-Kamnik. Neumljivo je, da se ne zgradi železniška zveza med Kamnikom in progo Celje-Velenje. Treba bi bilo zgraditi samo progo med Kamnikom in velenjsko železnico in bila bi gotova domalega tretja zveza s Trstom, o čemer še hočem spregovoriti. S Geltvega doli se je tekom let zgradila zveza, ki bi bila zaključena z zgradbo proge Polzela-Rečica-Kamnik. Ako bi se ta železnica zgradila dalje preko Vrhnike v Hotedršico in od tukaj po trasi, ki je bila določena za progo Škofja Loka-Divača, bi bila s tem gotova tretja popolnoma samostojna železniška zveza s Trstom ; v tem slučaju bi se morala samo še dograditi par kilometrov dolga proga Ljubljana-Brezovica, torej proga s samo eno postajo. Ta tretja docela samostojna železniška zveza s Trstom bi tekla na sredi mod južno železnico in med sem ji govoril o bodočnosti, o visoki ljubezni . . . Govoril sem ji pač, a še sam nisem vedel kaj govorim, ker sem bil še mlad in neizkušen. In ona mi je verjela. Zatrjeval sem ji ljubezen, kakor zatrjuje marsikdo v hipni razburjenosti svoji ljubici, čez par dni pa se ji umakne na potu. Kakor pripnemo z vidnim veseljem svežo cvetko na prsi, ravno tako jo vržemo proč ko ovene in veter raznese njene liste na vse strani . . . Zoli, hvala ti za sladke večere. Samo enkrat v življenju sem bil srečen, ko angelj v nebesih in to je bilo tistega večera, tihega in skrivnostnega, ki je nastajal počasi in lahno, ko naju je objemal polagoma in vedno boljinbolj tihi mrak ... Po gorah pa so goreli kresovi, in v temno noč so se usipali žarki.. . Zofi, bodi srečna in ljubi svoje življenje — jaz ga ne ljubim. Glej, danes je kresni večer in vse se ga veseli, v moji duši pa je žalost — — novo alpsko progo in bi vezala z morjem ju-gozapadni del Češke, Zgornje Avstrijsko in gornje Štajersko. Ne samo iz teh vzrokov, marveč tudi iz državno-financialnih ozirov bi morala vlada to predlogo čim najbolje pospeševati in moje prepričanje je, da sploh ne bo treba več dolgo čakati na dotični načrt. Vsled tega, da se ne zgradi zveza med Kamnikom in velenjsko železnico, se ne more primerno razviti železnica iz Geltvega in ne more tudi dobiti primernega obrata. Vsled tega so posamni deli te proge pasivni. Opozoril bi tu samo na progo Celtveg-Velenje, ki je vedno pasivna; leta 1900. je bila pasivna za 130.000 K, naslednjega leta pa za 82.000 K. Od leta 1902. naprej se ne vodijo več posebe računi za to železnice, marveč skupno s progo Celtveg- Volšperg. Razume se, da so pasivni deli te proge veliko br.me za železnico Celtveg-Volšperk, ki dobro uspeva; posledica tega je, da znaša obratni uspeh vse železnice samo 1*87 odstotkov. Naglašam, da uživa proga Spodnji Dravograd-Velenje državno garancijo, da mora torej država vsako leto prispevati znatne vsote samo radi tega, ker proga ni dograjena in ker se ni poskrbelo za to, da bi se rentirala. Ako bi se še dogradili ostali deli železnice Zeltveg-Trst, bi se morala prištevati k progam, ki dajejo največ dobička. Ta železnica bi pa nudila še drugih koristi. Potrebno je — obžalujem, da ni navzoč gospod poljedelski minister, ki je kol predstojnik državnega rudokopa v Idriji interesiran na stvari — neizogibno, da se Idrija zveze s kako železnico. Opetovano sem že v tej zbornici opisoval in pojasnjeval razmere v idrijskem rudniku ter naglašal, da se vsako leto nahaja ta državni rudokop, ki je najbolj dobičkanosen med vsemi državnimi rudniki in je ogromne važnosti, v nevarnosti, da bi moral ustaviti obrat, ker je zveza z ostalim svetom vsako leto vsaj nekaj dni pretrgana; Idrijo namreč veže z ostalim svetom samo ozka, slabo vzdrževana in snežnim zametom izpostavljena deželna cesta. Ako opozarjam — kar sem že tukaj omenjal — da je rudarsko ravnateljstvo samo lansko Moč spomina. Daij«. Barbki se je že toliko danilo v duši, da je slutila, kam meri gospod Jožef s takim govorjenjem, a njeno srce ni bilo dostopno ligvorjanstvu, in svetohlinski podlosti. Zalo se ji je vedno bolj studilo življenje v žup-nišču in raje bi ga zapustila danes kakor jutri. Toda druge žalostne razmere in okoliščine so jo silile, da se je vdala v svojo usodo ter ostala na svojem mestu, čeprav ji je preverjeno srce krvavelo na skrivnem in njeno lepo oko točilo vroče solze grenkega spoznanja. Gospod Jožef je storil vse, da bi jo potolažil. Barbka pa je sedaj na skrivnem ljubila tistega dijaka, ki ji je med lanskimi počitnicami pisal tako lepa in prisrčna pisma, letos pa ji je poslal po nadučiteljevi Mari-janici zadnje pismo, v katerem se od nje poslavlja za vselej zaradi tega, ker je postala žrtev brezvestnega zapeljivca. Pismo je skrbno shranila, In odslej je 1. priloga »Gorenjcu" št. 27 iz I. 1905. leto naroČilo 400 vagonov premoga, ako se pomisli, da se ta premog mora na postaji južne železnice izložiti ter se po tej cesti naprej prevažati, lahko si mislimo, v kakšnem stanju mora biti cesta, po kateri se razvija tudi ves ostali promet z Idrijo. To je tedaj nevarnost za idrijski državni rudnik, pa tudi dohodki rudnika se zdatno znižujejo, ker požre voznina mnogo čistega dobička. Idrija se mora tedaj, menim, spraviti k železnici in to kakor brž mogoče. Odločno pa bi morali s stališča dežele nastopiti proti poskusu, da bi se Idrija zvezala z novimi železnicami v Sv. Luciji, da bi se namreč železnica od Sv. Lucije vpeljala v Idrijo, ker bi se s tem idrijski okraj s svojo daljšo okolico deželi Kranjski popolnoma odtujil ter bi se promet izvajal na Primorsko, kakor imamo že podobno razmerje v Vipavski dolini. Pa ne samo ta okolščina, temuč tudi oziri na državno varnost govore proti temu, da bi se napravila samo ta zveza. Stvar bi po mojem mnenju tudi strate-gično ne bila brez pomisleka. S tem bi se omogočil vpad v deželo, nikakor pa ne izhod iz dežele, ker bi Idrija ne bila zvezana z notranjo deželo. Toda zveza in dogradba obeh prog, do-vedba proge iz Hotedršice v Idrijo in ven v Sv. Lucijo k bohinjski železnici bi bila z gospodarskega in strategičnega stališča najda-lekosežnejšega pomena. Cela Avstrija je do dogotovitve alpskih železnic zvezana s Trstom in državno mejo edinole po južni železnici z njenimi mnogimi nevarnimi kraji. Konce prih. Dopisi, Z Bleda. Še par mesecev in železnica bo drdrala mimo našega jezera proti Bohinju. Kolodvor v Zaki se dokončuje, pragovi se stavijo in upati je, da bo vse jeseni gotovo. Tudi privatni podvzetniki hite z delom. Hotel župana Pétemela že gleda iz tal. Vse popravlja in dela pota, ki bodo vodila do nj e-g o v e gostilne, napravil je záse vodovod in vse potrebno storil, da bo čedno in moderno opravljeno. Pa ljudje so za vidni I Ne privoščijo mu zaslužka. Pravijo, naj kot župan skrbi za Bled, ne za Zako. Skrbi jih, kje jemlje denar za stavbo, koliko bo napravil dolga i. t. d. Kaj jim je to mar? Vsak naj pometa pred svojim pragom! Ce si prijatelj stavi hišo, mu tega ne zavidaj. Svetujem ti: Enako si ti zidaj! vedno le z žalostjo premišljevala o svoji izgubljeni sreči. Nato so se vrtili pred njenimi dušnimi očmi razni, še drugi nadaljni prizori, ki jih je doživela V župnišču. Prišla ji je pred oči razjasnitev skrivnostne knjige, razni nastopi kuharice Neže, kapelana Pavla i. t. d. Vsi ti prizori so bili zanjo silno žalostni, ker so kazali le izprijenost in propalost gotovih ljudi, ki so razen drugih žrtev tudi njo neusmiljeno potegnili v vrtinec življenja ter jo grdo osleparili za njeno srečo. Priplaval ji je pred oči še zadnji naj-mučnejši prizor v župnišču. Gospod Jožef je nenadoma hudo zbolel za pljučnico. Iz mesta je prišla k njemu usmiljenka za strežnico. Barbka pa med boleznijo ni več smela priti pred njegove oči. Iz Gorij. Slavnost bralnega društva se je pri srednji udeležbi raznih društev iz Ljubljane, Jesenic in od drugod končala. Liberalcev ni bilo zraven. Pač, nekaj jih je bilo. Enega imenuje .Slovencev* poročevalec. Ne more in ne sme ga prezreti, ker so njegove zasluge za naše bralno društvo preveč oči-vidne. A ščiplje ga, kadar ga omenja. Drugega kar izpusti. To je najlažje, dasi bi bil zaslužil za svoj trud kot desetletni tajnik, blagajnik in tudi društveni predsednik, vsaj en čnsten kotiček, četudi na zadnjem mestu. Namesto njega pa omenja nekoga drugega, čegar zasluge za društvo so zapisane na praznem, nepopisanem listu papirja v spominski knjigi. — Sklep veselice je bil napovedan v Spodnjih Gorjah pri V. Janu. Ta je čakal in čakal, postavil mlaje, napravil napise, prižgal Iampijone in pogrnil mize za večerjo, pa ni jih bilo od nikoder. Pri Omružu so jeli in pili, peli in godli, nanj pa pozabili. Mož ima občutno škodo. Prav se mu godi! Zakaj pa vse verjame, kar se mu obljubi. Sliši se, da je poslal že primerno zahvalo na pristojno mesto za tako za nos-vodenjc. Iz Kamnika. Telovadno društvo Sokol v Kamniku priredi veliko vrtno veselico z javno telovadbo v nedeljo dne 9. julija 1905 na vrtu in v prostorih gosp. Petra Žerovnika po domače pri "VVinklerju na Vrhpolju. Iz posebne prijaznosti sodeluje prvo slov. pevsko društvo «Lira» in mestna godba kamniška. Vspored: Vaje na orodju, proste vaje, petje, korijandoli korzo, ples, srečolov. Dobitki za srečolov se hvaležno sprejemajo. Vstopnina 40 vin. za osebo, otroci v spremstvu starišev prosti. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Odhod iz Kamnika z godbo na čelu takoj po prihodu ljubljanskega vlaka. Začetek veselice ob l/|6. uri popoludne. VeseliČni prostor je oddaljen od Kamnika 10 minut. V slučaju neugodnega vremena preloži se veselica na nedoločen čas. Blejske novice. — Katoliška usmiljen os t. Ni še minul teden, odkar je sodišče obsodilo župnika Oblaka zaradi klofut v jako občutno kazen, te dni pa je zopet pokazal, da je »vreden* namestnik Kristusov. V petek zvečer je namreč utonil v jezeru nek delavec od železnice. Občinska uprava je takoj poskrbela, da so ga šli še tisto noč iskat in so ga tudi dobili. Stražnik je šel po ključe od mrtvašnice k mežnarju, a župnik Oblak ni dal zvoniti drugi dan, kakor se pač more zahtevati Bolezen se mu je vidno hujšala in, ko so mu bile ure štete, je poslal usmiljenko za trenutek v cerkev, da bi ondi molila zanj, pred-se pa je dal poklicati Barbko. Ko je ta prišla, ji pravi s slabim, komaj slišnim glasom: »Barbka, umreti bora moral. Tu pod mojim zglavjem je mala knjižica; prosim, vzemi mi jo ven!» Barbka uboga, župnik pa nadaljuje: »To je hranilnična knjižica, ki naj bo tvoja. Dvigni nanjo naloženi denar ter si poišči kako pošteno službo v kakem drugem kraju 1» Barbka bi najraje vrgla knjižico njemu v obraz ter mu v krepkih izrazih povedala svoje mnenje; ali kaj bi ji sedaj vse to pomagalo?! Dalje prih. — seveda delavec ni imel denarja. V torek ob 7. uri naj bi se ponesrečenca pokopalo, a ob 10. uri šele je prišel mežnar v občinsko pisarno in zahteval mož, ki naj bi reveža zagrebli. Ali ni to brezsrčno? Če umrje kak bogataš — leta Govekarjev Janez kakor nor okoli, ker ve, da bo «kšeft», a reveža, za katerega bo tako plačalo podjetje ali pa občina, pusti ležati v tej vročini kakor po-ginelega psa. — V »Slovencu* bodri nekdo, naj kažejo domačini proti tujcem slovansko mišljenje, a župnik Oblak je vložil občinskemu odboru samonemški pisano vlogo zaradi 72.000 kron, ki naj jih plača občina za cerkev. — Res lepa doslednosti — Nek tukajšnji brivec, ki hoče baje posnemati ta lep vzgled, je celo napisal na svoje reklamne table ogrski napis, na katerih ni prostora za slovenščino. — Pri graj š čin i je nek oskrbnik, ki strastno dela zoper občino in domačine. Tam naj vpraša dopisnik »Slovenca*, zakaj je pustil Muhr zasuti baronu Schweglu toliko jezera, občini pa ni dovolil zabiti par kolov, da bi se napravilo na srenjskem svetu ladišče! Ta gospod, katerega je jako laskavo pozdravil »Grazer TagblatU, je tudi preskrbel, da se je »Die deutsche Kolonie*, kakor je pisal »Grazer Tagblalt*, pomnožila za enega moža s tem, da je spravil iz službe pri Muhru vrtnarja, ki je zaveden Čeh in na njegovo mesto dobil Nemca. — Na vse te žalostne novice še eno veselo. V Ribnem se bo vgnezdil sedaj brat našega gospoda Janeza. Ribljani menda kar veselja poskakujejo in ga kar ne morejo pričakati. Mi jim veselje privoščimo. Zdaj bo šlo vsaj vse v en varžet in če je novi župnik tako podjeten ko naš, potem imajo v Ribnem gotovo kmalu še veliko lepšo cerkev in še bolj prazne žepe in še veliko več dolga, kakor pa pri nas na Bledu, ki bomo morali dati 72.000 kron za cerkev, a za šolo ni toliko, da bi se kupila lesena poletna okna, ampak imamo še vedno dvojna steklena, kakor pozimi! Tedenski politični pregled. Kvotno razmerje je prenehalo s 1. julijem t. 1. med Avstrijo in Ogrsko. Dne 30. junija je namreč pretekla doba dosedanjemu dogovoru glede prispevkov obeh državnih polovic v skupne državne svrhe. Brezzakonito razmerje je zakrivil baron Fejervarv, ki je odgodil državni zbor, predno je mogel voliti kvotno deputacijo. Sicer se pa razmerje dejansko ne izpremeni. Namesto zakonito določene kvote bosta Avstrija in Ogrska plačevali posojila, za kar si dobita naknadno odobrenje. Slovanske vzporednice ▼ Šleziji. Nemci so pričeli odločno gonjo sploh proti slovanskim učiteljskim vzporednicam v Šleziji, dasi se premeste češke vzporednice iz Opave v Poljsko Ostravo. Nemci zahtevajo popolno odpravo slovanskih vzporednic v Šleziji. Zarota ruskih gardnih častnikov. V Petrogradu so odkrili zaroto med gardnimi Častniki. Zarotniki so nameravali pomoriti vse velike kneze. Velikega kneza Viadimirja so nameravali povabiti na pojedino, kjer bi ga bili umorili. Zaprli so veliko gardnih častnikov, ki spadajo med najvišje sloje. Dogodki v Lodzu na Baskom. Delavci so ustavili kočijo, v kateri sc je peljal ko- zaški general Marmusov, Generala so potegnili iz kočije in ga zabodli na cesti. Napadalci so pobegnili. Marmusov je ukazni kozakom streljati na neoboroženo množico in pleniti Na tisoče delavcev stavka na Rusko-Poljskem. Načelnika besarabskega orožništva, generala Cernluckega, so našli mrtvega v stanovanju. Punti t Rusiji. V Varšavi se je vršilo mnogo nemirov. Vojaštvo je moralo rabiti orožje. Več oseb je bilo ulvlih in ranjenih. — Na oklopnici »Potcmkin* so se uprli mornarji. Prišli so Z rdečo zastavo pred Odeso, na južni obali Rusije ležeče trgovsko mesto, Na ladji so bili poklani vsi častniki ladje ter vrženi v morje, le one so pu-tili, kateri so se izkazali sporazumnim z mornarji. Proti večeru se je začela bitka po ulicah. Brzojavke poročajo, da so v luki pred Odeso grozna opustošenja. Štiri ruske ladje so zgorele. Več poslopij v mestu so vslaši zažgali. Pisarne, skladišča blaga iu druge stavbe so vse po-žgane, oropane ter popolnoma uničene. Za več miljonov rubljev blaga je druhul odnesla. Kolodvore je zasedlo vojaštvo, ker uporniki groze, da jih bodo z dinamitom razstrelili v zrak. Iz Sebastopola so odplule v Odeso štiri oklopnice, ena križarka in več torpedovk, da vjamejo «Polemkina» in uporne mornarje. Admiral pa ni hotel s silo kaznovati upornikov; zato ni hotel streljali na «l'oteinkina», ampak se je vinil v Sebaslopol. Pri tem pa se mu je uprla celo ena štirih ladij ter prestopila k uslašem, namreč oklopnica »Pobi-jedonoscev*. Mornarji so Častnike poprej deloma pomorili, deloma povezali, iu je poveljstvo na ladji prevzel eden mornarjev. »Polemkin« je odplul na rumunsko obalo, pred pomorsko me*to Konstanzo, kjer se je usidral. S seboj ima eno lorpedovko. — V Libavi je bila velika zarota mornarjev, katero so zdaj zadušili. Vstaški mornarji so poškodovali vojašnice ter pretepli častnike. Uradno poročajo iz l.ibave, da so se uprli vsi libavski mornarji. V boju je padlo 825 oseb. Jtovičar. Odkritje Zumrovega nagrobnega spomenika na tukajšnjem pokopališču se vrši v soboto, dne 16. t. m. popoldne ob polšestih s sledečim sporedom: 1.) Dav. Jenko: «Molitev»; 2.) Nagrobni govor, govori učitelj g. E. Gangl; ;).) Iv. pl. Zaje: «Kad grobom* Pevski1 točke preskrbi učiteljslvo kranjskega šolskega okraja. Langobardsko grobišče v Lajhu. Počasni preobrat narodov iz dobe preseljevanja iz pnganskega mišljenja h krščanskemu nazi-ranjtl se opainje na kranjskem groblju tudi v rabi rakev. Izia časa vladanja Karolinov, je pričela prevladovati zahteva cerkve, vsled katere se je polagoma opuščal starodavni način pokopa, po katerem so mrtvecem prilagali okras in druge priljubljene reči, katere bi še utegnil rabiti v življenju na drugem svetu, katero so si predstavljali kot nadaljevanje sedanjega. S prodiranjem krščanske misli izginjajo iz grobov priložki in mrliče so pokopavali v lesenih rakvab, katerih ostanki so se včasih dobro ohranili. Iz takih grobov izginjajo tudi svinjski zobovi, kateri so kot (prastari) amuleti — v navadi že pri prebivalcih stavb na kolih — nahajajo zelo pogosto v grobovih poleg rudečila, s katerim so imeli navado barvati si lase. Sicer pa še vedno prevladujejo grobovi s priložki. Poleg raznih koraki se je dobila prekrasna zapona s potetiml ''oglji iz srebra in pozlačena, okrašena t niello ornainentiko; od drugih podobnih zapori se razlikuje po izbočenem srednjem delu. Za po ne so bilo zopet pogoste; nekatere so bile zelo masivno in velike, zlasti ena bronasta iu srebrna. Ženski mrlič It. 147 je imel na levi roki ličen bronast prstan s širokim robom; zopet drugi so imeli med raznim železnim in bronastim okrasjem stari denar, katerega je pokrivala debela patina. Groba št. 156 iir 100 sla imela nože v usnjenih nožnicah, katere so bile obite z bronastimi bucikami in mrlič groba 160 je imel ob kolenih zelo lično izdelane srebrne in pozlačene zapone posebne obliko. Osti pušic, manjši noži, Železni in srebrni okovi in prazgodovinska zapona. so izpolnjevali ostalo okrasje. — Dosodaj je bilo odkritih 102 grobov. Matura na tukajšnji gimnaziji se prične v ponedeljek dne 17. t. ni. Neznosna vročina je, kakor povsod, pritiskala tudi na Gorenjskem koncem preteklega in do četrtka tega tedna. Višek je dosegla v ponedeljek, dne 8. t. m.; toplomer je kazal V senci + 86'8* C.! V kranjski lekarni, kjer zapisujejo dnevno temperaturo že skozi i5r> let, še niso imeli prilike, zabeležiti tako visoke številke. Običajni »najstarejši Ljudje*, ki se seveJa ne vedo spominjati tako hude vročine, so prišli zopet na svoj račun, V ponedeljek proti večeru je sicer močan piš nekoliko sbladil temperaturo, a drugi tiari se je spel pojavila neprijetna soparica. Slednjič je v četr'ek na večer močan vihar /. obilim dežjem očistil in prijetno sbladil ozračje. — Šolska oblast je vsled neznosne vročine odredila, da se vrši na ljudskih šolah pouk le dopoludne. Požar. V noči dne 4. julija jo nastal ob 12 V4- uri v delavnici za parkete, ki je last g Edvarda Šimnica, ogenj, ki bi se bil lahko razširil na sosednje tovarne za usnje, da ni prispelo pravočasno na lice mesta prostovoljno gasilno društvo. Vsled hitrega in požrtvovalnega nastopa taistega, je bil ogenj v kratkem omejen na goreči predmet, vkljub temu pa je bila nevarnost še vedno velika, ker se je nahajalo v kotlu za bencin kakih 20 kg bencina, toda tudi lo se je posrečilo preprečili. Škoda, ki še ni cenjena, znaša kacih 4000 kron. Posebno pohvalno nam je omeniti dijake, ki so pomagali gonili brizgalno, tudi višje gospode smo opazili med njimi; bilo je med gledalci, katerih se je nabrala velika množica, še dosti tacih, ki bi bili lahko pomagali. Tudi gasilno društvo i/. Stražišea je prihitelo na na pomoč ob dveh ponoči. Prememba posesti. Gospod Ivan Bedenk, je prodal svojo hišo št. 102 v Kranju g. Pavlu Bizjaku, knjigovezu, za 16.000 kron. Meščanska godba sodeluje v nedeljo dne 16. t. m. pri Prešernovi slavnosti v Ljubljani in koncentrira z ljubljansko društveno godbo v .Zvezdi*. Nastop godbe v slovenski centrali pri tej narodni slavnosli je gotovo toliko za godbo, kolikor za naše mesto jako časten. — Caslitamo godbeneinu odboru in gg. iz-vršujočim članom in kličemo «Lelnko naprej!* Letoviščarji že prihajajo v naše mesto in okolico. V pondeljek dne 10. t. m. dospe na dvamesečno bivanje gospod Ivan Milic" c. kr. generalni komisar vojne mornarice, z rodbino iz Pulja. Odbor meščanske godbe razpošilja cenjenim someščanom povabila za pristop kol podporni član. Dosedanji uspeh je sicer jako neznaten, vendar upa odbor, da se bodejo cenjeni someščani povabilu v obilnejšem šlevilu cdzvali. kajli le v tem slučaju je nadaljni obstoj godbe zagotovljen. Ne zanašajte se na nro v zvoniku mestne cerkve! Ljudje se zelo pritožujejo, da so zamudili vlak in s tem parkiat zelo važne opravke, ker so se ravnali po uri v zvoniku mestne cerkve. In res, že dlje časa je ta ura včasih za 10 minut zadaj, včasih spredaj, nikdar pa ne kaže enako z železniško. To je že pravi škandal! Zakaj pa je vendar ta ura na zvoniku? lcnlativno izziva, draži in napada povsem mirne ljudi. Tako je bilo tudi minuli ponedeljek v tukajšnji kavarni Jägrovi. V Kranju, v našem narodnem Kranju, nismo vajeni, da bi nas kdo izzival in blatil, najmanj pa kak smrkavi mladič. Enkrat za vselej bodi povedano, da znajo pri najmanjšem izzivanju leteli na cesto, pa naj bo to kak rrrlečnozobi davčni praktikantek Cerkovnik ali pa kaka »Wir Deutsche» — sinova Preisingerjeva. Naravnost škandal je, da dopuste lako pobalinsko izzivanje naši narodni gostilničarji in kav.nnarji. Z mokro cunjo naj napode, kadar se prikažejo, ta Švabčeta, ki hočejo norca brili iz Slovencev, med katerimi žive. Punktum! 0 radovljiški podružnici slovenskega planinskega društva. »Planinski Veslnik» piše: Zaznamenovanje potov vrlo napreduje. Prenovila se je markacija na poti z Otoč na Dobravo in v Kropo, kjer je g. Filip Pogačnik dal tudi prebarvati napisne tablice. Postavile se bodo nove lične in večje tablice na poti z blejskega mostu v Radovljico, potem z Brezij preko Mošenj v Radovljico, nadalje blizu radovljiškega kolodvora za pot na Kamno gorico črez most planinske podružnice. Na novo se je zaziramenovala pot iz Begunj na krasno razgledišče pri Sv. Petru in še naprej proti vrhu Poljske planine. Istotako se je na novo zaznamenovala pot iz Žirovnice mimo Brega na Zasip in odtod na Bled. — G. dr. Andrejka je našel v Završnici veliko jamo, ki ima razen naravnih krasot tudi zgodovinski pomen, ker so se lam nekdaj skrivali domačini v turških vojskah Pot do te jamo se bode uravnala in zaznamenovala. Podružnica je napravila dosedaj tri izlete: do Tomčcvc koče na Be-gunjščici, na Poljsko planino nad Sv. Pelrom pri Begunjah in mimo Podkorena na Kranjski vrb, odtod v Podklošter in v Ziljsko Bistrico na naiodni ples. Velikanska slavnost t Radovljici v korist družbi sv, Cirila in Metoda, se vrši v nedeljo, dne 9. julija, z začetkom ob 4. uri popoldne. Program obsežen, nebroj prekrasnih dobitkov, za izborno pijačo in jedila v polni meri preskrbljene, ples, umetalni og^nj, dve godbi i. t. d., i. t. d. Vabimo uljudno na to veselico vsakega rodoljuba ter zatrjujemo, da ne bode nikomur žal, ako se bode odzval svoji narodni dolžnosti. Toraj na innogo-brojno in gotovo svkhnjc v Radovljici! Veselični odbor. Zborovanje zveze slovenskih pevskih društev se vrši v nedeljo ob treh popoldne v prostorih »Glasbene Matice*. Zvečer pa je na čast skupščinarjem ob osmih velik koncert, katerega izvršujejo vsa štiri ljubljanska pevska društva. Blagoslovljenje zastave prostovoljnega gasilnega društva v Lešah pri Tržiču se vrši v nedeljo dne Ki. julija 190;"). Župnija Ribno je podeljena kapelanu v Šenčurju, g. Valentinu Oblaku. Na Bled je prišel feldcajginajsier baron Beck, šef generalnega štaba. V Trbižu je vsled solnčarice umrl kurjač Anzengruber iz dunajskega brzovhika. Zapustil je vdovo iu dva otročlfia. # x- * Teža vladarskih kron. (zmed vseh evropskih kron je najlajža krona, ki je napravljena za vsakokratno angleško kralj ko. Težka je samo poldrugi funt, a je vredna šest in pol milijona kron. Dve drugi lahki kroni sta v vatikanski zakladnici. Eno izmeti teh je cesar Napoleon poklonil papežu Piju VII., v njej je največji smaragd sveta. Ta krona je vredna kakih 9 milijonov. Druga krona je dar španske kralj;c« l/.abele papežu Piju IX. ter je vredna nad štiri milijone. Vsaka teh kron tehta približno Iri funte. Higiena v rodbini. Vesela resnica je. da občinstvo činrdalje bolj vpoštova svarila, ki izhajajo od najznamenitejših zdravnikov proti alkoholu in vsem pijačam, dražečim živce. K poslednjim je šteti, kakor znano, zrnato kavo, ki se ne bi je smela navaditi zlasti naša do-raslajoča mladina. V prid vsake rodbine se je tudi v poslednjem desetletju izvršila nekakšna izpremenba v navadi in provzročila jo je Ka-Ihreinerjeva Kncippova sladna kava, ki ji posebno Kathreinei-Kneippovo proizvajanje daje okus in vonj zrnate kave. Zaradi te prednosti v okusu, vzorno združene s tako dragocenimi, zdravstvenimi laslnostmisladovimi, je Kathrci-nerjeva Kneippova sladna kava še izza petnajst let najbolj priljubljena kavina pijača. Da si pa vsakdo zagotovi prednosti te rodbinske kave, ki speši zdravje, opozarjamo na to, da se pristna Kalbreinerjeva Kneippova sladna kava prodaja samo v izvirnih zavojih z imenom »Kathreiner* in s sliko župnika Kneippa kot z varstveno znamko. Vsi posnemki, ki jih pogostoma odtehtavajo odprto, so vedno le preprosto opražen ječmen ali celo opraženn rž; to dvoje pa glede ukusa ne more nikoli ustrezati zahtevam, ki jih upravičeno imamo do nadomestka kavine pijače. Gospodarstvo. Trino gibanje. Nepretrgana mlačnost na žilnem trgu, ki smo jo imeli nekaj tednov zaporedoma, pretila je poljedelcu, da mu razvrednosti ves trud in vse pridelke ravno ob času, ko mu je omogočeno s kolikortolikšno letino zaslužiti saj skromni vsakdanji kruh ob času slabe letine, nima ničesar prodati, k večjem mora še sam kupovati po izredno visokih cenah. Mlačnost je bila tako intenzivna, da smo se z gotovostjo nadejali že cen, ki nikakor ne krijejo investiranega blaga in delavskih stroškov — kje še le naj bi poljedelec spravil kak dobiček. Ta pritisk na cene je temeljil na baje izborno vspevajočih žitih vsepovsod, potrdila pa so to v drugi polovici junija še statistična poročila Avstrije in Ogrske, kar pride pri nas v prvi vrsti v poštev. Preteklo pa je samo par dni po teh izkazih, ko se je tendenca naenkrat spremenila in krenila na nasprotno pot — k poviškom toli nizko padlih cen. Prej vedno se glaseča poročila o ugodno učinkujoči.ni vremenu na rast žilnih rastlin so vedela hipoma zopet poročali, da ni vse tako lepo, kakor se slika, da preti rja, da so žita preležana, da so napravile nevilhe mnogo škodo, p' nekod, da je bilo preveč deževno, drugod zopet, da je trajala in še traja predolga vročina In suša. -lednega in dmzoga seveda danes ni mogoče podrobno določili, dejstvo pa je, da so zgornji vzroki spojeni še z neugodnimi poročili in višjimi cenami inozemstva ter s komplikacijami na političnem polju — obrnili lend nco navzgor. Ge bo lo trajalo dalje ali menj časa, danes ni mogoče trdili, vsekako pa ima vsaj lo eno dobroto, da je žito p"stalo saj zopet vredno nekega denarja. Plenici je grozda zgubili domalega vso vrednost, Dve tretjini junija je odnehavala darr za dnem — v zadnjih pa se je dokaj mogočno ojačila in naznanja še vedno boljše cene. Zaloge starega blaga niso nikakor velike, vrste so že popolnoma pošle, z drugimi so lrnelelji silno skromni in dejansko doseznjo dan za dnem boljše cene, dočim se mlini zalagajo le iz rok do ust. Ge bi slednji polis-i ti I i z vprašanji na trg v njim lastnej obsežnosti, dvigala bi se vrednost še v večjih skokih. Koruza je še vedno izredno draga. Ogrsko blago, katerega je bilo zelo malo, In do zadnjega časa konvcnrralo k nam. Ker pa je do zadnjih dni za nekaj časa izostala inozemska koruza, smo si moiali pomagati t ogrsko in jo plačevali skoraj po ceni, kakor pšenico. V zadnjih dneh je dospelo nekaj ame-rikanska nove koruze v Reko, ki pa ne zadošča potrebam, vsled tega je tudi ta še zelo draga. Šele. če pride inozemskega blaga v večji množini in v zdraveji knkovo^i nižjih, vendar pa ne normalnih cen. Oves se giblje večinoma z nespremenjenimi cenami. Sem pa tje odneha normalni konzum, provzrofii manjši odnehljaj, vendar pa je popust celega mesca le neznaten, ako upoštevamo visoko ceno ovsa. Moka gre roko v roki s pšenico in naznanja v zadnjih dneh poviške. Belo blago ima nekam povoljen konzum, preoslajajo pa mlinom temne vrste, kterih se znebljajo z vi Č-jimi popusti na dnevni ceni. Špirit je ostajal nekam zanemarjen in in je dovoljeval nižje cene. Opomogel pa si v je zadnjih štirinajstih dneh in zahteva danes do 2 kroni več. Sladkor že trpi pomanjkanje nekterih vrst, kar se utegne vsled bližnje sezone še poojslriti. Posledice temu morejo bili poviški, to tembolj, ker novo blago še ne pride tako kmalu na trg. Ri ž je tendiral nekaj časa nespremenjeno, opažali pa je v zadnjem Času, da nagiba kvišku. Petrolej ne zaznamuje sprememb in tendira mirno in nespremenjeno. Kava je posebno za lepe vrste težko in po visokih cenah dobavna, novo blago pa še ni dospelo. * * * Tedenski sejm v Kranju dne 3. t. m. Prignalo se je 203 glave goveje živine, 11 telet, 86 prašičev, — ovne, — koz, — buš, 50 kg pšenice K 9—, prosa K 10*60, rž K H- ■-, oves K 7-50, ajda K 8*—. Oklic. k18916- Dne 8. junija t. 1. je naslal v Dolenji Vasi pri Naklem požar, kateri je v kratkem času uničil 4 hiše z gospodarskimi poslopji. Med prebivalci teh hiš vlada največja boda, ker niso le brez stanovišča, ampak jim je ogenj uničil skoro vse imetje. Skoda znaša približno 16.000 K, zavarovalnina pa skupaj samo .'5400 K. Gospod župan občine Naklo je sicer že razpisal sklad mil h darov v okolišču občine, ker pa je na razpolago premalo pomnčknv, da bi se pokrila škoda, zato je v tem primeru poziv na milosrčnost prebivalcev ceh ga političnega okraja Kranj še prav upravičen. Potemtakem se torej razpisuje sklati milih darov za pogorelce v Dolenji Vasi po vsem političnem okraju Kranj. Pri tem smem izreči nado. da se prav mnogo milosrčnih prebivalcev odzove temu oklicu, in da prispevki po svojih močeh olajšajo hudo bedo, v katero je prizadele pogorelce pahnila požarna nesreča. Darovi se bodo pobirali pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu, pri županstvih in pri župnih uradih. C. kr. okrajno glavarslvo v Kranju, dne 5. julija 1905. Za c. kr. okrajnega glavarja: Schonbtrger s. r. Lepo posestvo naprodaj. HRa z velikim vrlom; do deset oralov obsejanih njiv; do devet oralov gozdov in sicer: eden zasajen s hrasti, premiran; dva takoj zraven, eden z doraslim drevjem: hra-levino in smrekami; drugi z manjšim drevjem in košnjo; dva gozda v bregu in sicer eden z listnatim drevjem in smrekovim1, drugi pa se zarašča. — V vasici luža, ki da do ;i0 voz ledu in v treh letih do 50 voz gline. Jav*na prostovoljna dražba 12. t. m. dopoldne v Cerkljah pri Kranju. 108-1 Josip Barle posestnik. Hite v Čirčah štev. 18 io9~i še skoro nova, z opeko k ita, 24 metrov dolga, z zidanim podom in obokanim hlevom, 0 mernikov posetve, z vrtom pri in poleg hiše, se prostovoljno proda za 2700 gld. Veo se iive pri Janezu Ko tiranu, posestniku v Čirčah. Loterüika areéka dne 1. julija t. 1 Gradec: 6 43 32 82 (¡4 H. SittiiP urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine m grebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. ft ¿I ZA Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejča in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8'75, najfinejša znamka, «ld. 650. 114-52 MIMBHOtJUKVMOIIl COMCOU«*- Zobo- tcuuni atclj-f Oton Jcydl pri gf. dr. E.Globočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne \ .ošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejiih metodah. « Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-nilke operacije izvršuje tu upecijaliat. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre. V najem se odda takoj velika 101 VINSKA KLET v katero gre 3 do 4 vagone vina, na jako pripravnem prostoru za razkladanje. Ta klet je poletu mrzla, pozimi gorka, ker je v zemlji. V klet vodi le ena sama stopnica. Prodam tudi še več travnikov za košnjo. Frano Kuralt p. d. Jelen v Kranju. Iz Ljubljane v 94-6 Zastopnik: FR. 8EÜNIG, Ljubljana, Večlcrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in droge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 93-3 prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse v Ljubljani. J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove iiHoe Sit. ID Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Špecijaliteta: 103-55 valjieni zastori (Rollbalkenj. TapctniK in preprogar Drag. Puc LJubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. I3ti-4a V najem se da ali pa tndi pod ugodnimi pogoji proda v prijaznem kraju ob okrajni cesti ležeče in v prav dobrem stanju se nabajajoče z gostilno, lepim vrtom, kegljiščem in drugimi gospodarski poslopji, pol ure oddaljeno od železniške postaje. Kje? pove upravništvo «Gorenjca« ■ 101—2 Novi York z dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Dunajska cesta 31 (zraven šrange). krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, so-e £andaver (angleškega izdelka), še v dobrem stanju, ki je veljal K 2600*—, se proda za K 1000-—. Več se izve v upravništvu »Gorenjca«. 10a—1 Dobro izurjena, solidna v se takoj sprejme. Kja? pove upravništvo »Gorenjca«. 107-1 Imam v kleti 38—9 11 pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinjevca ter namiznega olja lastnega izdelka. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra). 9297 3385 Najbolje za zobe Dobiva v lekarni g, K. šiviika Kranlu. G. Tdnnies 104-57 lovarna /.a stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vse ■troje za obdelovanje lesa. F ran c is- turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesaln o-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121 39 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoma svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se doposljejo na zahtevanje zastonj. Učenca za špecerijsko trgovino se takoj sprejme. Ponudbe pod