4 Borova uglasbena dela (Ob 100. obletnici rojstva Mateja Bora, 1913–1993) 1 Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Povzetek Za Mateja Bora zagotovo velja, da je kot pesnik, dramatik, pripoved- nik, prevajalec, kritik in venetolog ob Karlu Destovniku - Kajuhu največji partizanski književnik in hkrati tudi najbolj uglasbeni avtor svoje poezije. Ta je večinoma nastala v času njegove aktivne udelež- be v narodnoosvobodilnem boju. V njem je sodeloval vse od njenega začetka (1941; Partizanska spomenica), bil tudi med (glasbenimi) avtorji partizanske koračnice Hej brigade (dokončno uglasbil Franc Šturm, 1942) in bil največkrat komponirani avtor besedil – pesmi za zbore in samospeve. Njegovi medvojni drami Raztrganci in Težka ura (Črnomelj, 1944) za Frontno gledališče pa sta nudili snov več slovenskim skladateljem, ki so prav tako kot Bor snovali med samo vihro (druge svetovne) vojne na osvobojenem ozemlju Bele krajine (1943–1945). Bor je bil prav tam član Slovenskega narodnoosvobo- dilnega sveta in umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča. Večina te Borove poezije je bila izdana že med vojno, denimo zbirki Previharimo viharje – angažirane in lirske borbene pesmi (Ljubljana: Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, 1942) in Pesmi (Bro- de nad Škofjo Loko, 1944). Ni treba posebej poudariti, da je imel ves ta Borov opus zaradi ideološke in moralnokritične vsebine osveščeval- Works of Bor Set to Music (On the Centenary of the Birth of Matej Bor, 1913–1993) Abstract Alongside Karel Destovnik - Kajuh, the poet, playwright, storyteller, translator, critic and venetologist Matej Bor is without a doubt con- sidered the greatest partisan writer, and, simultaneously, the author of poetry which has been set to music to a greater extent than any other. He mostly wrote poetry during his active involvement in the National Liberation Struggle. He took part in the struggle from its very beginning (1941; Partizanska spomenica (partisan commemo- rative medal)); he was also one of the (musical) authors of the Hej brigade (Hey, Brigades) partisan march (ultimately set to music by Franc Šturm, 1942), and his texts – poems for choirs and solos – were set to music more often than others. His interwar plays Raztrganci (The Torn Men) and Težka ura (Hard Times) (Črnomelj, 1944), writ- ten for the Frontno gledališče theatre, provided a source of material for many Slovenian composers, who, like Bor, were active during the maelstrom of the (Second World) War in the liberated territory of Bela krajina (1943–1945). There, Bor was a member of Slovenski narodnoosvobodilni svet (Slovenian National Liberation Council) and the artistic director of Slovensko narodno gledališče (Slovenian National Theatre). The majority of Bor's poetry was already published during the war, for instance the collections Previharimo viharje (Let's Weather the Storms) – engaged and lyrical fight poems (Ljubljana: Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, 1942) and Pesmi 4 1 Izvirni znanstveni članek je bil osnova za referat, tj. predstavitev sicer enake tematike na mednarodnem znanstvenem simpoziju z naslovom Glasba in pro- test v različnih delih sveta, ki sta ga v Ljubljani (22. avg. 2013) organizirala Kul- turno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija in Imago Sloveniae – Podoba Slovenije. Uvod Slovenski pesnik, dramatik, pripovednik, prevajalec in kritik, aktivni udeleženec NOB Matej Bor s pravim, rojstnim imenom Vladimir Pavšič se je rodil v Grgarju nad Solkanom pri Gorici 14. aprila 1913. Gimnazijo je obiskoval v Celju, potem pa je pred drugo svetovno vojno (1937) diplomiral iz slavistike na ljubljanski univerzi. Bil je profesor v Kočevju in pisal literarno in gledališko kritiko ter esejistiko. V NOB je sodeloval od 1941. Bil je član SNOS-a in umetniški vodja SNG-ja na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bil dopisnik Tanjuga v Rimu (1946–1948), direktor oz. ravnatelj Drame SNG v Ljubljani, potem pa vse- skozi svobodni pisatelj; danes bi temu rekli samostojni kul- turni delavec, samozaposleni v kulturi. Med drugim je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev (1959–1961), Zveze pisateljev Jugoslavije (1965–68) in slovenskega PEN Centra (1962–1966). Med prvimi v Sloveniji je bil pobudnik gibanja za varstvo okolja. Od 1965 je bil redni član SAZU-ja. Za svoje delo je prejel kar tri slovenska nacionalna odličja: dve Prešernovi na- gradi (1947, 1952) in Nagrado Prešernovega sklada (1962), Sov- retovo nagrado (1964) in Nagrado AVNOJ-a (1973). Bor sodi tudi med največkrat nagrajene in odlikovane Slovence nasploh. Bil je član sveta Republike Slovenije in nosilec partizanske spo- menice 1941. Umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici, kjer je nazadnje tudi deloval in živel; potem ko se je tja nazadnje pre- selil iz Ljubljane prek Bleda. Do leta 1941 je objavljal pesmi in kritike v Ljubljanskem zvo- nu, nato pa v glavnem partizansko poezijo. Njegove zgodnje pesmi so splet poznega ekspresionizma in angažiranega soci- alnega realizma z opaznim epskim in dramatskim deležem. Za Borove medvojne pesmi je značilen najsvetejši cilj – osvobo- ditev in ohranitev slovenskega naroda. Po besedah literarne- ga, ne pa idejnega kolega Edvarda Kocbeka je bil Bor njihov, torej partizanski »dvorni pesnik.« Njegove pesmi pa so zmogle tudi intimno baladno doživljanje ljubezni in smrti: Previhari- mo viharje (Glavno poveljstvo NOV za Slovenijo in slovenskih partizanskih čet, Ljubljana,1942) – ta je nasploh prva tiskana pesniška zbirka uporniške poezije na Balkanu –, Pesmi (Pro- pagandni odsek pri Pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko, Bro- de nad Škofjo Loko, 1944) in dramska besedila s prepoznavno vlogo ozaveščanja: Težka ura (1943) in Raztrganci (1944). Za prvo je značilno še to, da je nastala iz kar dveh Borovih začet- nih in medvojnih besedil za gledališče. To sta deli Štacuna ob Kolpi in Sinov strel, ki ju je kasneje preimenoval in predelal v večdejanko Težka ura. V obeh Borovih medvojnih pesniških opusih gre za dve najbolj odmevni zbirki angažiranih in lirskih borbenih pesmi. Partizanska poezija se je bogatila z intimnim odzivanjem na usodne dogodke, kasneje pa je izražala lirska doživetja in tesnobne vizije, ki grozijo človeštvu in njegovemu obstoju; vseskozi pa ohranja nekdanje uporništvo v znamenju zgodovinsko angažiranega realističnega humanizma. Del teh značilnosti je razpoznaven tudi v Borovem povojnem pesniš- kem opusu. Gre za značilno prevlado intimizma in refleksije (npr. Bršljan nad jezom, 1951) pa spet humanistične angaži- ranosti (Sled naših senc, 1958) in zlasti še njegov zadnji cikel (Šel je popotnik skozi atomski vek, 1970). Tudi v dramatiki je po vojni nadaljeval s svojo angažiranostjo in družbeno kritiko (npr. Vrnitev Blažonovih, upriz. 1948; Kolesa teme, 1953; Zvez- de so večne, 1959). Z romanom Daljave (1961) je v obravnavan- je NOB-ja vnesel prvine modernizma, saj je v njem poskušal odkriti nove motive v iskanju človeške moralne moči v zgodo- vinsko in eksistenčno izjemnem vojnem času. Njegove pesmi so prevedene v angleščino, nemščino, madžarščino, češčino, francoščino, shrbohrvaščino in makedonščino, najpogosteje ciklus Šel je popotnik skozi atomski vek. Napisal pa je tudi več filmskih scenarijev, med drugim tudi za prvi slovenski povojni film Vesna (1954). 5 Raziskave Slika 1: Partizanski pesnik Matej Bor, 1944 (avtor visoke jedkanice Božidar Jakac, iz grafiËne mape Partizanski obrazi; Dobida, Karel, Božidar Jakac – Grafika, MG, Ljubljana 1950, št. 117, str. n. n.). ni in propagandni značaj. Nedvomno pa gre poleg utilitarističnega, koristnostnega kriterija v celotnem Borovem opusu tudi že za visoka umetniška dela s tovrstnim etosom; več kot samo etosom globoke do- movinske in še kakšne ljubezni. Ključne besede: poezija, zbori, samospevi, utilitaristični, umetniška dela, etos domovinske ljubezni (Poems) (Brode above Škofja Loka, 1944). It goes without saying that Bor's entire oeuvre had an awareness-raising and propaganda nature due to its ideological and moral criticism content. In addition to this criterion of utilitarianism and advantageousness, Bor's entire oeuvre undoubtedly contains works of high artistic value and a certain ethos, which surpasses the mere ethos of profound love for his country or other types of love. Key words: poetry, choirs, solos, utilitarian, works of art, ethos of the love of one's country 6 Poskus bibliografije Borovih partizanskih uglasbenih del Uglasbitve Borove poezije so kar neposredno izzivale sklada- telje pa tudi Bora samega že naslovi iz njegove prve pesniške zbirke Previharimo viharje (1942), kot so npr.: prva ali kar na- slovna Previharimo viharje/Le bori šume v mesečini, Dve pismi/ Mati sinu in Sin materi, Nekje v gozdovih, Na partizanski stra- ži, Gremo, gremo, Skozi mesečino, veter, sneg idr. Borova druga medvojna pesniška zbirka Pesmi (1944) pa je razdeljena na tri cikluse: Mostovi hrepenenja, Požgane doline in Nini (posvečeno Borovi /prvi/ ženi Erni Jamar - Nini), na začetku pa še tri pro- gramske pesmi: Žrtve, Beseda in Stalinu ter na koncu Dodatek. Med vsemi naslovi te zbirke je zagotovo najbolj značilno Srečan- je. Med enimi in drugimi pa so bile tudi bodrilne in prijetne pesmi, ki so partizanske enote in njihovo zaledno občinstvo, krepile, razveseljevale in tolažile. Z vsaj posrednimi dokazi lah- ko navedemo naslednje Borove pesmi, ki so bile uglasbene že v času NOB (1941–1945): /HEJ,/ BRIGADE! (Ljubljana, okt. 1942; komp. Matej Bor, Mar- jan Kozina, Karol Pahor, 2 Franc Šturm; Partizanski napevi, Pro- pagandna komisija pri IOOF, Ljubljana 1945, str. 34 navaja M. Bora kot avtorja besedila in glasbe): mešani zbor, 3 množični 2-glasni zbor, mladinski zbor, 4 moški zbor, n. n. prir. pa še Ciril Cvetko in Radovan Gobec, 5 IZ TEŽKIH DNI, samospev, komp. Marjan Kozina, JASA, na Borovo bes. komp. Oton Jugovec Luka, 6 JUTRI GREMO V NAPAD! (iz Borove pesmi Skozi mesečino, veter, sneg …; iz Previharimo viharje, 1942, l. 1944 pa vključena v scensko-glasbeno sliko iz cikla pesmi /Tam/ Nekje v gozdovih – zaključna koračnica omenjene slike, Bela krajina, jul. 1944, Partizanski napevi, Propagandna komisija pri IOOF, Ljubljana 1945, str. 43 navaja M. Bora kot avtorja besedila, avtor glasbe pa je Janez Kuhar): mešani zbor, moški zbor, 7 mladinski zbor, 8 harmonika (solo), 9 KAJ NISO Z DOMAČIJE, samospev, komp. Janez Kuhar, KRI V PLAMENIH, opera, komp. 1969 Radovan Gobec, MI GREMO, komp. (?), 10 NAJIN PLES, samospev iz cikla Šest ljubezenskih, komp. Mar- jan Kozina, Karol Pahor, NAŠA PESEM, samospev, komp. Sveto Marolt Špik, NAŠO BARAKO ZAMELO JE, samospev – Iz težkih dni, komp. Marjan Kozina, 11 NEKOČ BODO LEGLI, samospev, komp. Janez Kuhar, 12 NIČ NE VPRAŠUJ, samospev iz cikla Šest ljubezenskih, komp. Marjan Kozina, Karol Pahor, NINA, samospev, komp. Karol Pahor, 13 NOCOJ SEM VIDEL /TVOJO/ DLAN, samospev iz cikla Šest ljubezenskih, komp. Marjan Kozina, Karol Pahor, OB TABORNEM OGNJU, prir. Radovana Gobca za 2-glasni otroški zbor a cappella, 14 O, DA SEM NAŠEL TE, samospev iz cikla Šest ljubezenskih, komp. Marjan Kozina, Karol Pahor, PARTIZANSKA, komp. Karol Pahor za 2-glasni zbor (?) a ca- ppella, 15 PARTIZANSKA ROMANCA, samospev, komp. Dragotin Cvetko, RAZPNITE ČEZ VES SVET VEŠALA (= V BOJ), komp. Karol Pahor, 16 SLIŠIŠ GOZDOVE, samospev iz cikla Šest ljubezenskih, komp. Marjan Kozina, Karol Pahor, SREČANJE, samospev – Iz težkih dni, komp. Marjan Kozina, 17 (TAM) NEKJE V GOZDOVIH (VIZIJE, 18 vložkov), glasbeno- -scenski ciklus, 18 TAM V GOZDU OB TABORNEM OGNJU (O, JUNAKI, LE DAJTE, PRODRITE), komp. (?), 19 TEŽAK, GRENAK JE TA ČAS, samospev iz cikla Šest ljubezen- skih – Iz težkih dni, komp. Marjan Kozina, 20 Karol Pahor, Borova uglasbena dela 2 Za 3-glasni moški zbor in harmoniko (prim. Križnar, F., Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju, ZI FF, Ljubljana 1992, str. 103). 3 Za 2-glasni zbor a cappella prir. Franc Šturm (prav tam, str. 118). 4 Za 2-glasni mladinski zbor a cappella prir. Karol Pahor (prav tam, str. 113). 5 Prav tam, str. 118. 6 Prav tam, str. 119. 7 Prir. za 4-glasni moški zbor a cappella (prav tam, str. 108). 8 Prir. Radovan Gobec (prav tam, str. 113). Za enoglasni zbor a cappella komp. Janez Kuhar sredi Nemške ofenzive, jan. 1944 v Beli krajini za (svojo) glasbo k scenski sliki Tam nekje v gozdovih M. Bora (pozimi 1941 v Ljubljani; prav tam, str. 119). 9 Komp. Janez Kuhar za glasbo k scenski sliki Tam nekje v gozdovih (prav tam, str. 131). 10 Prav tam, str. 133. 11 Iz ciklusa treh samospevov Iz težkih dni; prav tam, str. 124. Kasneje (po vojni) ga je avtor M. Kozina še orkestriral, torej za glas in orkester (prav tam, str. 128). 12 Komp. v l. 1944/45 za sopran in harmoniko. Klavirska spremljava Ciril Cvetko. Iz cikla glasbenih slik Tam nekje v gozdovih (prav tam, str. 124). 13 Iz cikla šestih ljubezenskih pesmi: Najin ples, Nič ne vprašuj (Slovo), Slišiš gozdove (Kje si)?, O, da sem našel te (Srebrna reka), Nocoj sem videl tvojo dlan (Gledal prst sem), Na pot; klavirska spremljava Ciril Cvetko, komp. 1943–45 na Rogu za tenor in klavir (prav tam). 14 Karel Destovnik - Kajuh in Matej Bor – Vladimir Pavšič sta (skupaj) dodala 3. kitico besedila (prav tam, str. 114). 15 Prav tam, str. 121. 16 Himna-avizo ROF-a (prav tam, str. 125). Komp. za moški zbor in harmoniko K. Pahor (prav tam, str. 104). 17 Podnaslov Moji ženi, komp. spomladi 1944 v Črnomlju za srednji glas in klavir; iz cikla treh samospevov Iz težkih dni. 18 Kot eden prvih glasbenoscenskih poskusov, glasbene slike, »opere« je bil opus Janeza Kuharja (jan. 1944–jul. 1945 v Beli krajini za prvo obletnico SNG v Črnomlju). Sestavljale so ga zborovske in solistične točke, recitacije, soli, dueti in terceti, mešani zbori in baletne točke z naslednjimi podnaslovi/dejanji, scenskimi prizori: Vesela polka, Groteska o nemškem porazu, Iz mladih časov in Jutri gremo v napad kot zaključna koračnica. To delo je bilo izvedeno samo enkrat februarja 1945 v Črnomlju v okviru gledališkega tedna in SNG. Izvedli so ga igralci, pevci, komorni pevski zbor, orkester pa so sestavljali: klavir, dve violini, kitara in har- monika, skupaj 12 glasbenikov in 6 baletnih plesalcev (prav tam, str. 22, op. 84 in 101). 19 Prav tam, str. 134. 20 Podnaslov Moji ženi, iz cikla treh samospevov Iz težkih dni (prav tam, str. 126). Kasneje (po vojni) ga je avtor M. Kozina še orkestriral, torej za glas in orkester (prav tam, str. 129). TEŽKA URA (1943), scensko glasbo (za klavir) k istoimenski drami komp. Ciril Cvetko, 21 (ZDAJ GREMO) V TRETJO ZIMO, samospev, komp. Marjan Kozina, Karol Pahor, 22 V VETRU NOCOJ BOMO SPALI, samospev, komp. Dragotin Cvetko, 23 ŽRTVE (posv. talcu Tonetu Tomšiču). Zato lahko iz pričujočega razberemo mešane in množične 2-glasne zbore, mladinske in moške zbore (s spremljavo ali/in brez – a cappella), samospeve, scenskoglasbeno sliko in opero, skladbe za harmoniko (solo), mladinske zbore, 2-glasne otro- ške zbore (a cappella), glasbenoscenski ciklus, scensko glasbo, ki so jo na Borovo poezijo/besedila komponirali najprej M. Bor sam, potem pa še skladatelji in avtorji Ciril in Dragotin Cvetko, Radovan Gobec, Oton Jugovec Luka, Janez Kuhar, Marjan Ko- zina, Peter Lipar, Sveto Marolt Špik, Karol Pahor, Rado Simo- niti, Pavel Šivic, Franc Šturm, Danilo Švara, Jože Trošt, Vilko Ukmar, Samo Vremšak idr. Več kot 28 Borovih pesmi je tako doživelo več kot toliko uglasbitev; kajti marsikatero od nave- denih besedil oz. naslovov Borovih pesmi je doživelo različne uglasbitve več kot 17 slovenskih skladateljev. Ker je bil M. Bor že leta 1942 tisti poet, ki so ga v partizanih naj- večkrat prebirali in recitirali pa tudi uprizarjali, saj je bil najbližji borcu in ilegalcu, najznamenitejši partizanski pesnik – postavil se je na začetek slovenske partizanske lirike –, ni čudno, da ima- mo tudi toliko (različnih) uglasbitev njegove tovrstne poezije (Mejak, 1963: I). Borova lirika pa je bila hkrati odločna, vitalna, bojevniško razpoložena, v žlahtnem pomenu lirično mobili- zacijska. Ni se ustrašila drznih realističnih motivov iz našega osvobodilnega boja niti ne glasnih uporniških besed (isti: II). V času, ko je okupator pisal obsodbo slovenskemu narodu, ko je bilo ukazano molčati, je morala ta pesem spregovoriti glasno, saj je že s tem protestirala, se upirala in moralno mobilizirala k uporu. Patos Borove partizanske pesmi je v bistvu torej mo- ralna in zato tudi lirična vrednota (isti). In Bor je postal tisti pesnik partizan, ki je že v začetku vojne (1941) zapel »Rad bi bil dvorni poet Veličanstva Revolucije« (Mejak, 1974, str. 9). In postal je glasnik svojega ljudstva in pisal je »iz življenja za življenje« (Menart, 1988, str. 5). Za njegove partizanske pesmi je še posebej treba poudariti, da so se v našo zgodovino zapisale tako neizbrisno kot prvi tiskani verzi iz daljnih puntarskih dni v letu 1515 Le vkup, le vkup, uboga gmajna (isti, 9) in Prešerno- vih Poezij (1847). 7 Raziskave 21 Med drugim jo je izvedla tudi Igralska skupina Bogdane Stritar 26. 2. 1944 in na ponovitvah v Črnomlju (za slednjo naj bi (scensko) glasbo za klavir solo oskrbel Ciril Cvetko /komp. april 1944? v Črnomlju/; prav tam, str. 23, op. 94) pa še ob otvoritvi Kulturnega doma v Cerknem, 28. 2. 1945 (rokopis hrani Cvetko C.; prim. foto arhiv MLRS in prav tam, str. 21, op. 76, str. 102 in 131). 22 Za zbor (?) komp. K. Pahor v Kočevskih gozdovih 1943 (rokopis last Marjana Kristančiča; prim. prav tam, str. 122, 126). 23 Samospev, komp. za sopran in orkester (?; prav tam, str. 129). Slika 2: Oto Jugovec Luka je skomponiral avizo Jasa na besedilo M. Bora (izv. fotografijo glej v dokumentacijskem oddelku Knjižnice AGRFT). Slika 3: Rekonstrukcija rokopisa. Otona Jugovca Luke aviza Jasa (F. Križnar) 8 SNG v Črnomlju. Tedaj je bila vključena kot sklepna koračnica v scenskoglasbeno delo Tam nekje v gozdovih po pesnitvi M. Bora Nekje v gozdovih. 26 Pesem se je kmalu razširila med borci. Ker je bilo besedila za petje premalo, so na Primorskem dodali še štiri vrstice: Zvezde že nam žare …, ki jih je verjetno zložil Lev Svetek Zorin in so bile tudi objavljene. 27 To in pa njen me- lodijski ustroj je več kot značilno za tovrstno (partizansko poe- zijo in glasbo). 28 Melodija, ki oklepa čisto oktavo (č 8; d 1 – d 2 ), je ritmično razgibana in koračniška, zanjo pa so značilni kvartni in kvintni skoki. Kljub koračniškemu ritmu je faktura pesmi lirična, kar se smiselno ujema z besedilom. Harmonije glavnih stopenj G-dura so dopolnjene z dominantnimi septakordi in akordi vzporednega (e-) mola. Oblikovno pa je to prekompo- nirana 3-delna pesem (ABB 1 ). 29 Od poezije do muzike Med prvimi je nastala kot umetna partizanska pesem Borova V boj oz. Razpnite čez ves svet vešala že poleti 1941 v okupirani Ljubljani. Skladatelj Karol Pahor (1896–1974) jo je komponi- ral na Borovo poezijo z naslovom Rdeči pionirji – Partizanska (Razpnite čez ves svet vešala). Že v času nastanka je bila izvajana najprej na Radiu Kričač v Ljubljani, potem pa še na ROF . Z nas- lovom Razpnite čez ves sveta vešala je bila pesem kmalu tudi razmnožena (že v času NOB) kot zelo razširjena partizanska pesem. Enaka ali vsaj podobna pesem (V boj) Franceta Kosma- ča pa je nastala leta 1944 na pobudo vodstva OF, saj je nastala na prvotno Pahorjevo melodijo; tedaj že z naslovom V boj (Pre- več je groznih že umorov …). Pahor je oskrbel poleg enoglasne- ga izvirnega napeva še nekaj priredb za mešani zbor a cappella in za 4-glasni moški zbor s spremljavo harmonike in a cappel- la. Korakajoči ritem v 4/4-taktovskem načinu se prepleta skozi celotno pesem. V enoglasni izvirni različici je obseg melodije mala decima (m 10; h – d 2 ). Harmonsko pa se pesem ne od- daljuje od akordov glavnih stopenj osnovne tonalitete G-dura. Oblikovno je skladba prekomponirana 3-delna pesem (ABB). 24 Borova uglasbena dela Slika 4: Janez Kuhar (Matej Bor), Jutri gremo v napad za enoglasni množiËni zbor (Partizanski napevi, IOOF, Ljubljana, 1945, str. 43). V Borovi partizanski pesmi Jutri gremo v napad je nasploh šlo za prvo tovrstno umetno partizansko zborovsko pesem. 25 Be- sedilo se je porajalo v Ljubljani pozimi 1941 oz. že takrat, ko je pesnik obiskal Grosupeljsko četo na Dolenjskem – nekje v goz- dovih med T urjakom in Grosupljem –, in opisuje nočni pohod, opevaje lirična razpoloženja noči, meseca, vetra in snega. Kljub trdnemu pohodu »v napad« pa izraža posebno mehkobo. Poleg izvirne enoglasne melodije (za množični zbor) so poznane nje- ne številne priredbe za: 4-glasni moški zbor s spremljavo har- monike in a cappella, za mladinski zbor jo je priredil Radovan Gobec, in za harmoniko solo. Pesem je uglasbil Janez Kuhar (1911–1997) po nemški ofenzivi januarja 1944 v Beli krajini za 24 Prav tam 70. 25 1941 (prav tam, str. 66). 26 Januar 1944 za SNG v Črnomlju v Beli krajini. 27 Naša pesem, I. del, ur. Karol Pahor. 28 Gl. Vstanite, sužnji, Ljubljana 1976, str. 560. 29 Gl. Križnar F ., prav tam, str. 66. 30 Gl. Zbornik partizanska pesem, DZS, Ljubljana 1953, str. 50. Slika 5: Matej Bor (Matej Bor), Hej, brigade! za enoglasni mno- žiËni zbor (Partizanski napevi, IOOF, Ljubljana, 1945, str. 34). Sledile so morda najbolj popularne Hej,brigade. Besedilo in melodijo pesmi je zložil pesnik Vladimir Pavšič s psevdoni- mom Matej Bor konec okt. 1942 v Ljubljani. Njeno prvo raz- ličico je na željo pesnika poleti 1943 napisal skladatelj Franc Šturm (1912–1943). Ta Šturmov zapis ni ohranjen. Pač pa si je melodijo zapomnila pevka Bogdana Stritarjeva. Po njenem petju je melodijo zapisal 1951 Radoslav Hrovatin in jo objavil. 30 O procesu njenega nastanka pravi pesnik: »Motiv Hej, brigade je nastal spontano, prej melodija kot besedilo, najprej pa ritem. Ko sem poslušal partizanske mitraljeze, ki so odmevali okoli Ljub- ljane, največ tam od Dolomitov, se mi je stožilo po hostah … z drugo besedo, po svobodi … Na to, da je refren podoben lovske- mu rogu, takrat niti nisem pomislil. To mi je prišlo v zavest šele kasneje, ko sem pesem zapel s svojo takratno zaročenko Erno Ja- marjevo (Nino), ki je kasneje že kot moja žena padla … Vseeno pa se na svoje skladateljske zmožnosti nisem zanesel. Zato sem stopil k svojemu prijatelju Francu Šturmu in ga vprašal, ali bi hotel komponirati moje Hej, brigade, namreč besedilo. F. Šturm se je stvari oprijel, vendar njegova melodija ni hotela prav vžgati med partizani takrat, ko jo je Bogdana Stritarjeva prvič zapela. Bilo je to nekaj dni pred italijansko kapitulacijo v Levstikovem (ali Prešernovem?) bataljonu v bližini Starih žag na Dolenjskem. Ko sem videl, da stvar partizanov ni ogrela, sem jaz zapel Hej, brigade še po svoje. Doživel sem nepričakovan uspeh … K temu še eno pripombo: vseeno vsa stvar ni tako izjemna. Saj med muziko in poezijo ni takih meja, kot si nekateri mislijo. Težko si zamislim pesnika, ki nima posluha. Kar se mene tiče, doživim pe- sem najprej kot ritem, šele potem se pojavijo prve podobe. Obrat- ni proces je tudi mogoč, vendar redkejši.« 31 Po prvem uspehu se je pesem hitro razširila v raznih verzijah za: 4-glasni moški zbor a cappella, že omenjeni Šturmov in še Pahorjev 4-glasni moški zbor a cappella, Pahorjeva priredba za 3-glasni mešani zbor s harmoniko in moški zbor ter 2-glasni mladinski zbor a cappella. 2-glasno množično pesem za zbor a cappella pa sta po spominu – domnevni Šturmov izvirnik – priredila altistka Bogdana Stritar in pianist Ciril Cvetko. Svoji priredbi pa sta na- pisala tudi Filip Bernard (za mešani zbor a cappella in za moški zbor a cappella) ter Radovan Gobec. Prvotno se je besedilo gla- silo tako, kot je objavljeno po Šturmovem napevu. Končno pa se je ustalila različica besedila in melodije, kot je bila objavljena v priredbi za moški zbor. 32 Kasneje 33 je Bor tudi v poetičnem delu skladbo še popravil oz. dodal (novo kitico). Iz besedila in melodije veje izjemen borbeni duh, namenjen brigadam, ki so z orožjem v roki dosegle in dokazale, da so /bile/ na svoji zemlji svoj gospodar. V korakajočem ritmu 4/4-taktovskega načina je za tri 6-vrstične kitice besedila eno- in 2-glasna me- lodija razpeta v okvir velike decime (v 10; d 1 – fis 2 ). Udarna, še vedno preprosta melodija je podprta z akordi glavnih stopenj osnovne tonalitete G-dura. Oblikovno pa je strofična enodelna pesem (A). 34 Petnajst samospevov (od vsega več kot 50, ki jih je napisalo 12 slovenskih partizanskih skladateljev) so Dragotin Cvetko, Marjan Kozina, Janez Kuhar, Sveto Marolt Špik in Karol Pa- hor napisali na Borovo poezijo. Za čas med poletjem 1943 in pomladjo 1945 njihovega točnega števila še vedno ni moč po- trditi. Kajti nekaj teh del se je porazgubilo že med vojno, spet druga po njej. Borova lirika je bila morda nekoliko drugačna 9 Raziskave 31 Gl. Vstanite, sužnji, Ljubljana 1976, str. 557 (iz pisma M. Bora Radoslavu Hro- vatinu, 20. 3. 1959). 32 V pesmarici Partizanska pesem, GŠ NOV in POS, Ljubljana 1945, str. 24. 33 Za majniško proslavo ob 30-letnici OF je avtor (M. Bor) napisal še eno kitico, ki so jo ob navedeni priložnosti izvajali namesto nekdanje 3. kitice besedila: Iz temin zgodovine / v preteče strmine / smo se bili udar na udar / in tako zmagujoče (kljubujoče) / bomo tudi v bodoče / previharili slednji vihar. 34 Gl. Križnar, F ., prav tam, str. 65. Slika 6: Kozina Marjan (Bor Matej), samospev Našo barako zamelo je iz ciklusa Iz težkih dni (Moji ženi; Samospevi 1943–1945/Umetnost in revolucija, PK, Ljubljana 1971, str. 27–28). 10 nimi sposobnostmi, zapeli pa so tudi o sebi in o svoji veri v človeka in svetlejšo prihodnost. Tudi partizanski skladatelji so se z neposredno ustvarjalno simbiozo med besedilom in nape- vom 37 gibali predvsem v okviru lirizma, tudi tedaj, ko so npr. komponirali koračnice. Kot prej, ko se je slovenski samospev razvijal in bogatil, se tudi partizanski skladatelji niso predajali humorju. Od tega sta jih odvračala resnobni čas in pomanjkan- je primernih besedil. 38 Kozinov samospev Našo barako zamelo je na Borovo poezijo je ena takih globokih, pretresljivih in enkratnih stvaritev, ki morda začetni utilitaristični, koristnostni ustvarjalni element nadgradi že s povsem umetniškim. Delo zato predstavlja enega najlepših primerov slovenske partizanske balade in sodi v vrh slovenskega samospeva sploh. Kozina je z glasbenimi sredstvi ujel osnovno vzdušje in tako zagotovil vtis enovite celote bese- dila in melodično-ritmične strukture melodije. Glasovni obseg samospeva (tj. solističnega pevskega glasu) je dovolj širok (čista duodecima – č 12; h – fis 2 ) za nizek glas. Ritmično je svobodno zastavljeni samospev komponiran v mešanem taktovskem na- činu: C, ¾ in ¼, grajen pa je v 3-delni (ABA 1 ) obliki. Prvi del (A) pa je razdeljen še na dvoje period: od njegovih kolegov – partizanskih poetov (npr. od Karla De- stovnika - Kajuha). Bor je vsekakor zelo intimno doživljal par- tizanstvo: upor, boj in erotiko. Morda pri njem ni tiste »polne, vsega človeka zajemajoče strasti, nezahtevne predanosti, usod- ne, nerazdružene povezanosti z ljubljenim bitjem«, kakor pi- šejo kritiki, a njegov ciklus Ljubezen v viharju, sprva imenovan Nina, je gotovo zaslužil, da ga je skoraj v celoti uglasbil Karol Pahor. Presenetljiva nežnost se v tem prepleta z ljubeznijo do domovine, ljudstva, doma, z mislijo na boj in svobodo: Težak, grenak je ta čas, / kakor slovo od tebe / in vendar, kako je lepo / vreči vse s sebe: / dom in mater in ljubico / in nositi s seboj le eno: / misel na boj. / Ne joči, ljuba, saj nisem nate hud, / samo človek bi rad postal, / zato sem do sebe krut.« 35 Lahko bi rekli, da je bil Bor eden izmed mnogih, ki so doživljali osvobodilni boj v vseh njegovih odtenkih, da je bil njihov glasnik. Skladatelji (med drugim tudi Karol Pahor) pa so njegovo umetniško izpoved še obogatili s svojim glasbenim jezikom. Ta uporniška lirika poetov se je zlasti še po italijanski kapitulaciji 36 večala z vedno novo zakladnico uporniške lirike in tudi skladatelje spodbuja- la k novim stvaritvam. Značilnost te poetike je bilo ravnotežje med neposrednim izpovednim navdihom, časom in ustvarjal- Borova uglasbena dela 35 Samospevi 1943–1945/Umetnost in revolucija, PK, Ljubljana 1971, str. XXII (avtor Ciril Cvetko). 36 8. sep. 1943. Slika 7: Kozina Marjan (Bor Matej), samospev Težak, grenak je ta Ëas iz ciklusa Iz težkih dni (Moji ženi; Samospevi 1943–1945/Umetnost in revolucija, PK, Ljubljana 1971, str. 52–53). 37 Kar je najbolj značilno prav za vokalno-inštrumentalno miniaturo, samospev. 38 Samospevi 1943–1945, prav tam, str. XXIII. 11 Raziskave 39 Gl. Križnar, F., prav tam, str. 78. 40 Samospevi 1943–1945, prav tam, str. XXV . 41 Torej po 9. maju 1945. 42 Prav tam, str. 27–30 (Borova poezija posvečena »Moji ženi«; komp. v zimskih mesecih 1943/44 in spomladi 1944 v Skradu nad Delnicami, ko je bil Bor tu član kulturniške skupine in borec IX. brigade; prva-že medvojna izvajalca: Bogdana Stritar/alt in Ciril Cvetko/klavir). 43 Prav tam, str. 52–53 (tudi ta Borova pesem je posvečena »Moji ženi«; komp. v zimskih mesecih 1943/44 in spomladi 1944 v Skradu nad Delnicami, ko je bil tu član kulturniške skupine in borec IX. brigade; prva, že medvojna izvajalca: Bogdana Stritar/alt in Ciril Cvetko/klavir). 44 Prav tam, str. 43–51 (tudi ta Borova pesem je posvečena »Moji ženi«). 1. Našo barako zamelo je. 2. Nobene gazi, nobene vezi. Po melodiki se ta dva dela med seboj razlikujeta, kajti melodija vseskozi sledi recitaciji besedila v kratkih, pretrganih frazah. Razlike pa so v spremljavi in tonaliteti. Medtem ko spremlja- va 1. periode poteka v gostih akordih v basu v sinkopiranem ritmu in sloni na molovi tonaliteti, dominira v 2. periodi durov- ski tonovski način. V desni roki (klavirske) spremljave je kon- trapunktska melodija k pevskemu partu. Leva roka pa obdrži sinkopirani ritem do konca prvega dela. V delu B pesnik izraža hrepenenje po svoji dragi in tudi pevčeva melodija sledi temu čustvu v daljši frazi z bolj razgibano melodijo. Vendar se že po štirih taktih umiri, dokler ne konča z recitacijo na enem tonu ob verzih: »Da mrtva v dolini ob cesti ležiš, / sem sanjal nocoj.« Tukaj tvorijo spremljavo kvint- in septakordi z obrati v desni roki v polovinkah, v levi roki pa v četrtinkah. Ob zadnjih dveh verzih igra samo leva roka kromatično lestvico navzdol v polo- vinkah. 3. del začne enako kot 1., tako v pevskem partu kakor tudi v spremljavi in tonaliteti f-mola. Že po štirih taktih pa po- stane melodija recitativna. Podpira jo klavir z gostimi kvint-, sept- in nonakordi v polovinkah. S tem tudi avtor glasbe izrazi vso grozo ob pričakovanju smrti. Skladatelj se drži tonalnih okvirov in ne modulira pogosto, razen v srednjem delu. Sprem- ljava je enostavna, melodika pa diatonična in sledi deklamaciji besedila. Forma je povsem jasna in preprosta. 39 K nastanku tega in teh samospevov pa so pomembno spodbu- jali tudi pevski interpreti, aktivni udeleženci OF kot npr. Anica Čepe, Stane Česnik, Pavla Kovič, Marcel Ostaševski, Bogdana Stritar, Zdenka Tavčar, Jože Tiran, Nada Vidmar, Vanda Ziherl idr. 40 Vsi ti in pa pianisti, harmonikarji in kitaristi so že med vojno na številnih koncertih in drugih prireditvah Slovenskega narodnega gledališča, akademijah, mitingih, v oddajah ROF in na prireditvah najrazličnejših tečajev pa tudi po osvoboditvi 41 popularizirali partizanski samospev. Tudi s samospevom Našo barako zamelo je 42 Marjana Kozine je bilo tako; ne samo z njim, pač pa je skladatelj v zimskih mesecih 1943/44 in spomladi 1944 ustvaril kar nekaj teh oblik, med njimi pa še na Borova besedila: Težak, grenak je ta čas 43 in Srečanje 44 (dokončano »šele« 7. 4. 1949) 45 ter še nekaj podobnih del na besedila drugih pesnikov. 46 Tudi samospev Težak, grenak je ta čas na istoimensko Boro- vo pesem je Kozina komponiral v mejah svojega predvojne- ga (pred 1941) načina komponiranja. Samospev muzikalno podčrtuje njegovo literarno vsebino: tok klavirske spremljave je trd in grajen z akordi polovink, kar Kozino kot skladatelja vrača v glasbeni naturalizem. Pevski glas je spet tesno povezan z besedilom in je jasen ter jedrnat. V 4/4-taktovskem načinu ritmično nedoločljivega tempa je obseg melodije za srednji pevski glas mala nona (m 9; d 1 – es 2 ). Ne več stopnjujoče graje- na melodija prinaša že septimske in tritonus skoke ter nenehne kromatične alteracije v uvodu in na zaključku, medtem ko je njegov srednji del (Težak, grenak je ta čas …) umirjen in grajen recitativno. Bogata akordična spremljava (šesterozvoki v polo- vinkah v kvint- in septakordih ter njihovih obratih) je grajena pretežno homofono, njeni akordi pa prinašajo v skladu z melo- dično podporo, nenehne obrate. Klavirska spremljava ne pod- vaja pevskega parta. Povsem kratko oblikovano delo, obsegajo- če vsega 22 taktov, je kleno zarezalo že v času nastanka tako v izvajalsko kakor tudi v recepcijo, poslušalsko prakso. Oblikov- no je samospev 3-delna pesemska oblika. Posamični deli niso grajeni periodično. Najdaljši je 1. del, ki je tudi pisan v povsem določeni tonaliteti najprej d-mola, nato modulira prek E-du- ra v As-dur. 2. del obsega vsega le 4 takte. V pevskem partu, ki je v 1. delu strogo podpiral deklamacijsko melodijo, se zdaj razvija spevna melodija. Spremljava je tu najgostejša s šestero- glasnimi akordi. Gradacija je podčrtana s sekvencioniranjem. Po 4-taktni medigri sledi 6-taktni (A 1 ) del samospeva. Ta se v mnogočem naslanja na uvodni, 1. del. Harmonsko dogajanje je prestavljeno v Es-dur in se konča v čisti oktavi (č 8). 47 Borovo pesem Težak, grenak je ta čas pa je komponiral v obliki samospeva tudi Karol Pahor. 48 Njegov je tudi samospev na še eno Borovo poezijo in sicer V tretjo zimo. 49 Nasploh gre v Pa- horjevem opusu omeniti kar nekaj uglasbitev Borovih pesmi kot skladateljeve samospeve, ki pa se v glavnem niso ohranili (npr. še: pesmi iz Borovega ciklusa Nina: Najin ples, O, da sem našel te, Slišiš gozdove, Nič ne vprašuj, Težak, grenak je ta čas in Nocoj sem videl tvojo dlan). 50 45 Kozina ga je sicer zasnoval »že« spomladi 1944 v Črnomlju, kamor je bil pos- lan, da bi laže komponiral, tudi predaval in borce uvajal v glasbo. Ti samo- spevi (poleg Srečanja še Težak, grenak je ta čas in Našo barako zamelo je) so bili natisnjeni kot ciklus v zbirki Izbrane pesmi za glas in klavir (SAZU, Ljub- ljana 1964; prim. LP-Umetnost in revolucija/KLAVIRSKE IN KOMORNE SKLADBE). 46 Prim. Samospevi 1943–1945, prav tam, str. XXVI. Vse te Kozinove pesmi so izšle v povojni zbirki 17 samospevov za glas in klavir Zdravo, tovariš! (Slovenski umetniški klub, Ljubljana 1945), Izbor samospevov, DZS, Ljubljana 1949 in Kozi- na M., Izbrane pesmi za glas in klavir, SAZU, Ljubljana 1964; prim LP-Umetnost in revolucija/KLAVIRSKE IN KOMORNE SKLADBE, prav tam). Tako je bil ta (slednji) samospev (Srečanje) prvič izveden šele po osvoboditvi (po 9. 5. 1945; prav tam). 47 Gl. Križnar, F ., prav tam, str. 79–80. 48 Prim. Samospevi 1943–1945, prav tam, str. 88–92. 49 Prav tam, str. 93–96 (Pahor ga je skomponiral »v kočevskih gozdovih leta 1943«). 50 Prav tam, str. XXVI. 12 slovenske balade na sodobno besedilo. 58 Še vedno je nastajalo (tudi še v drugem podobdobju našega NOB-ja, 1943–1945) največ vokalne in vokalno-inštrumentalne glasbe. Iz teh časov šteje omenjeni slovenski opus čez 200 del. Vsa po vrsti so izvir- na in umetna oz. že tudi kar umetniška. Avtorji besedil in glas- be so v tem času že povsem individualne, samosvoje in umet- niške osebnosti; včasih celo v eni in isti osebi hkrati (kot npr. M. Bor!). V vsebinah tega opusa se borbena angažiranost še bolj razširi na vsa obrobna doživetja partizanov in partizanskih umetnikov: pesnikov in glasbenikov. Obsegi melodij so še šir- ši. Melodije so že skokovite, grajene akordično in ne več samo lestvično. Pevskim linijam se že pridružuje govorjena beseda. Ritmično je še vedno največ koračniških tempov, vedno bolj pa so prisotni mešani taktovski načini. Harmonsko se dotlej upo- rabljeni tonalni akordiki pogosteje pridružuje kromatika. Obli- kovno so zbori grajeni v okvirih pesemskih oblik, pojavljajo pa se tudi variirane strofične pesemske oblike. Nadalje je 15 slovenskih skladateljev v tem času komponiralo več kot 70 vokalno-inštrumen- talnih skladb oz. samospevov za posamezne so- listične pevske glasove s spremljevalnim inštru- mentom. Do takih rezultatov je lahko prišlo tudi zaradi velikih možnosti na osvobojenem ozemlju, kjer so bili že med samo vojno pravi koncertni po- goji in razmeroma veliko število poklicnih skla- dateljev, ki so se aktivno udeležili našega NOB-ja. Dodatni spodbujevalci te nenavadne kvalitativne in kvantitativne glasbene (re)produkcije pa so bile še različne in bogate oblike kulturnega de- lovanja: mitingi, Radio OF in številni pevski in inštrumentalni glasbeni umetniki, izvajalci. T udi zato so omenjeni samospevi že čisto prave umet- ne skladbe, ki se sicer idejno še vedno niso otre- sle utilitarizma, koristnosti, a vsi ti samospevi po vrsti vzdržijo umetnostne glasbene kriterije. Več kot očitno je, da so bili vsi komponirani za šolane pevke in pevce ter inštrumentaliste. Le v redkih primerih je šlo še za spremljevalne izvedbe samospe- vov s harmoniko ali kitaro namesto s klavirjem. Tudi kompo- zicijsko-tehnični glasbeni elementi samospevov so bistveno zahtevnejši od zborov. Saj so melodije samospevov še precej širše od zborovskih. Po izrazu so lirične in slikajo v glasbenem smislu uporabljena literarna besedila. Tudi v tej poetiki se že pojavljajo elementi kromatike, večji intervalski skoki navzgor in navzdol. Še vedno so redko prisotni lestvični postopi. Vsi navedeni samospevi so komponirani za solistične pevske gla- sove, v katerih prevladujeta nizka glasova (ženski alt in mo- ški bas). Ritem je v večini primerov svobodnejši, pogosto pa se že spet pojavljajo mešani taktovski načini. Tudi harmonski stavki so pretežno svobodni, včasih tudi že impresionistično obarvani z zabrisanimi tonalitetami. Te pa so nekako enako- Kot v drugih primerih se skladatelj Kuhar tudi v pričujočih samospevih predstavlja z bogato, zdaj lirično zdaj dramatično glasbeno govorico, ki sloni na poznoromantični harmonski strukturi; 51 neohranjeni samospev z naslovom Nekoč bodo legli na Borovo poezijo je tudi prispeval Kuhar. 52 Borovo Partizansko romanco pa je glasbeno preoblikoval v sa- mospev 53 Dragotin Cvetko (1911–1993) in je bila objavljena v zbirki 17 samospevov. 54 Karol Pahor pa je nadalje komponiral na Borovo pesem še sa- mospev Nič ne vprašuj, 55 za katero je oskrbel klavirsko spre- mljavo Ciril Cvetko. 56 Med štirimi pesmimi – samospevi Franceta Marolta Špika (1919–1944) najdemo tudi Našo pesem. 57 51 Prim. LP-Umetnost in revolucija/KLA VIRSKE IN KOMORNE SKLADBE, prav tam. 52 Prim. Samospevi 1943-1945, prav tam, str. XXVI-XXVII (komp. 1944). 53 Prav tam, str. XXVII in str. 16-20. 54 Zdravo, tovariš! (Slovenski umetniški klub, Ljubljana 1945). 55 Prim. Samospevi 1943–1945, prav tam, str. 75-78. 56 Prav tam. 57 Prav tam, str. XXVI. Slika 7: Fragment rokopisa samospeva NiË ne vprašuj (drugi od šestih) iz ciklusa M. Bora Nini Karla Pahorja; komp. na Rogu, 1943–1945 (part solistiËnega glasu – tenorja; Samospevi 1943– 1945/Umetnost in revolucija, PK, Ljubljana 1971, str. n.n.). Zakljuc ˇek Še najbolj raznolika, pestra in že izključno izvirna partizanska glasba (umetna partizanska pesem, vokalna in vokalno-inštru- mentalna) uvršča med že povsem umetniška dela tudi Pahor- jev moški zbor s harmoniko V boj (Razpnite čez ves svet vešala) na poezijo M. Bora in Kozinova samospeva Našo barako zame- lo je in Težak, grenak je ta čas, oba tudi na Borovo poezijo. Ko- zinov samospev Srečanje pa še danes velja za najboljši primer 58 Prim. Lipovšek, Marijan, Sodobni slovenski samospev (v: SGR, Ljubljana 1956, št. 1, 10–12; v: Križnar, F., prav tam, str. 62, op. 232). Borova uglasbena dela Sklep Slovenski pesnik, dramatik, pripovednik, prevajalec, kritik in venetolog Matej Bor (s pravim imenom Vladimir Pavšič; 1913– 1993) je bil kot predvojni pesnik še dodatno (umetniško) inspi- riran in družbeno angažiran že takoj na začetku druge svetovne vojne. Saj veljajo njegove tovrstne uglasbitve Jase (Oton Jugovec Luka), Jutri gremo v napad (Janez Kuhar) in Hej, brigade! (M. Bor), tudi iz obeh njegovih prvih medvojnih pesniških zbirk: Previharimo viharje (GP NOV za Slovenijo in slovenskih par- tizanskih čet, Ljubljana 1942) in Pesmi (Propagandni odsek pri PO OF za Gorenjsko, Brode nad Škofjo Loko, 1944), za tovrstne literarne in glasbene prvence. Potemtakem je več kot 17 sloven- skih skladateljev uglasbilo več kot 28 Borovih pesmi, ki so doži- vele še več uglasbitev, kajti marsikatera od navedenih Borovih pesmi je bila večkrat uglasbena (za različne oblike, zasedbe): množični 2-glasni zbori, mladinski in moški zbori (s spremlja- vo ali/in brez – a cappella), samospevi, scenskoglasbena slika in opera, skladbe za harmoniko (solo), mladinski zbori, 2-glas- ni otroški zbori (a cappella), scenskoglasbeni ciklus, scenska glasba idr. Na Borova besedila jo je med prvimi skomponiral najprej M. Bor sam, potem pa še skladatelji in avtorji Ciril in Dragotin Cvetko, Radovan Gobec, Oton Jugovec Luka, Janez Kuhar, Marjan Kozina, Peter Lipar, Sveto Marolt Špik, Karol Pahor, Rado Simoniti, Pavel Šivic, Franc Šturm, Danilo Švara, Jože Trošt, Vilko Ukmar, Samo Vremšak idr. Poleg zborovskih prvencev na Borovo poezijo je kar 15 samospevov izpod peres 5 slovenskih skladateljev v času 1943–1945, kar pomeni preboj v glasbenem pogledu med že povsem čisto umetniška dela. Še zlasti to velja za obe Borovi pesmi Našo barako zamelo je (Moji ženi) in Težak, grenak je ta čas, ki ju je komponiral Marjan Ko- zina. V prvi vrsti gre že za literarni globoko pretresljivi in en- kratni stvaritvi. Skladatelj ju je nadgradil v povsem umetniško podobo vokalno-inštrumentalne miniature. S tem je razblinil dotlej izključno utilitaristično, tj. koristnostno funkcijo tovr- stne umetnosti. Ta je bila najbolj značilna za prvo podobdobje slovenskega NOB-ja (1941–1943). Oba samospeva sta po vseh muzikoloških analitičnih elementih (melodija, ritem, harmo- nija, oblika/forma in barva/inštrumentacija, orkestracija) že sad povsem individualne, samosvoje, umetniške osebnosti in akademsko izobraženega skladatelja. Tako je bila lahko umet- nostna komponenta teh in podobnih del hkrati tudi del vrha slovenska glasbene preteklosti in njene (re)produkcije. Kljub temu da je vojni čas (1941–1945) pomenil določeno oviro, saj je pretrgal pred vojno sprožene modernistične glasbene usme- ritve (npr. Slavko Osterc in njegova kompozicijska šola) na Slo- venskem, slogovno ta čas ne pomeni nič novega. Tudi ta glasba v glavnem nadaljuje stile že iz predvojnega časa (1918–1941): novo in pozno romantiko, impresionizem in novi realizem oz. socrealizem. Ta angažirana glasba pa je zato poudarjala bojev- niški etos in etos globoke domovinske ljubezni. vredno porazdeljene med durovskimi in molovskimi tonovski- mi načini. Ob pogostih četvero- in šesterozvokih se še vedno enakovredno pojavlja prozorna akordična spremljava z najpre- prostejšimi kvintakordi in njihovimi obrati. Oblikovno se po- javljajo vsi tipi malih in velikih pesemskih oblik: 1- do 3-delne. Največkrat pa so to le 3-delne pesemske oblike in prekompo- nirane pesemske oblike. Od drugih pa so to še scenska glasba za gledališče, melodrami in celo opera. Nobeno od njih pa ne doseže kvalitativnih kriterijev samospevov, kljub temu da je ve- čina njih nastala že proti koncu (druge svetovne) vojne v letih 1943–1945, večinoma na osvobojenem ozemlju Bele krajine, deloma pa še v okupirani Ljubljani ali celo že tik po osvobodit- vi. Vojne razmere so še omogočale nastanek takih del, ki so s svojimi čistimi muzikalnimi hotenji prešla uvodno fazo utili- tarističnih umetnostnih kriterijev vrednotenja glasbe v NOB- -ju. Prenekatera od njih (samospevi) zaradi svojih kompozicij- sko-tehničnih zahtevnosti prvega podobdobja NOB-ja te faze (1941–1943) niti niso poznala. Zato pa so na podlagi čistih muzikalnih in umetniških kvalitet, kot so melodija, ritem, har- monija, oblika in barva (inštrumentacija, orkestracija), segla v sam vrh slovenske glasbene zapuščine sploh. Pri teh delih je za njihovo pravilno vrednotenje že mogoče povsem odmisliti zu- najmuzikalne kriterije. Harmonski stavek se je povsem izenačil s predvojnim in nadaljeval svojo brezkompormisno in moder- no usmerjeno pot. Zato so ta dela že namenjena specifičnim, šolanim izvajalcem in celo že glasbeno vzgojenemu občinstvu. Dela so namreč že plodovi izključno akademsko izobraženih skladateljev. Umetnostna komponenta pa je tista odlika obrav- navanih glasbenih del v tem 2. podobdobju NOB-ja na Sloven- skem, ki pričujoči glasbeni opus uvršča v sam vrh slovenske glasbene preteklosti in njene (re)produkcije. Zato je tudi glasba NOB-ja pomenila določen zgodovinski prispevek k njeni na- daljnji rasti. Za glasbeni razvoj pa je ta čas (1941–1945) po- menil določeno oviro, saj je pretrgal pred vojno sprožene mo- dernistične glasbene usmeritve (npr. Slavko Osterc in njegova kompozicijska šola) na Slovenskem. Namesto tovrstnih iskanj so bili v tem času v ospredju idejni temelji glasbe, čeprav je pri- hajalo do nižanja kakovosti. Poudarek je bil na vokalu, najbolj izrazito pa so v oblikovnem smislu izstopale t. i. množične zbo- rovske pesmi (enoglasna množična pesem) kot najbolj tipičen primer izvirne partizanske ali na novo komponirane glasbe. Slogovno to obdobje ne pomeni nič novega in v glavnem na- daljuje glasbene stile že iz predvojnega časa (1918–1941): novo in pozno romantiko, impresionizem in novi realizem oz. soc- realizem. Taka angažirana glasba je še vedno močno poudarja- la bojevniški etos in etos globoke domovinske ljubezni. 59 Med taka dela zagotovo prištevamo tudi Kozinov-Borov samospev Našo barako zamelo je pa tudi nekatera dela tistih skladateljev, ki so tudi tako ali drugače uglasbili še nekatera druga Borova pesemska besedila (npr. Dragotin Cvetko Janez Kuhar, Sveto Marolt Špik, Karol Pahor, Franc Šturm idr.). 59 Križnar, F., prav tam, str. 152–155. 13 Raziskave 14 Viri in literatura 1. Bor, Matej, Gazimo, gazimo, Kajuhova knjižnica, Ljubljana 1963 (uvod napisal Mitja Mejak). 2. Bor, Matej, Med viharji in tišino, CZ, Ljubljana 1988 (uvod – in tišina Mateja Bora napisal Janez Menart). 3. Dobida, Karel, Božidar Jakac–Grafika, MG, Ljubljana 1950. 4. Enciklopedija Slovenije, 1. knj. (A–Ca), MK, Ljubljana 1987, str. 327–8 (avtorica gesla o M. Boru Helga Glušič). 5. Fonoteka–arhiv RASLO, RTV Slovenija, Ljubljana. 6. Gerlanc, Bogomir, Pesem borb in zmag, Zavod Borec, Lju- bljana 1964. 7. Glavan, Mihael in Komel Miklavž, Stoletni Bor, Matej Bor (1913–1993), MK, Ljubljana 2013. 8. Izbrano delo II (Vladimir Pavšič - Matej Bor), CZ, Ljublja- na 1974 (uvod – K izboru lirike Mateja Bora napisal Mitja Mejak). 9. Katalogi NUK-GZ, Ljubljana 10. Križnar, Franc, Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju, Razprave, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani, Ljubljana 1992. 11. LP-Umetnost in revolucija/KLAVIRSKE IN KOMORNE SKLADBE, PK in Helidon, Ljubljana 1973. 12. Od viharjev do tišine, ob 100. obletnici rojstva Mateja Bora, katalog k razstavi, NUK, Ljubljana, 18. 4.–18. 5. 2013 (av- tor razstave in besedila Matjaž Lulik). 13. Osebnosti, Veliki slovenski biografski leksikon, 1. knj. (od A do L), MK, Ljubljana 2008, str. 89. 14. Partizanski napevi, Propagandna komisija pri IOOF, Lju- bljana 1945. 15. Pesmi partizanov, Izbrano delo, MK, Ljubljana 1971. 16. Samospevi 1943–1945, Knjižnica NOV in POPS, Glasbena zbirka, Založba Partizanska knjiga, Ljubljana 1971. 17. Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija, 1. knj. (A– O), MK, Ljubljana 2011, str. 106–7. Spletne strani: 18. http://www.hervardi.com/pesmi/jutri_gremo_v_napad. php (16. 5. 2013). 19. http://sl.wikipedija.org/wiki/Hej_brigade (16. 5. 2013). 20. Vstanite, sužnji, zbirka revolucionarnih pesmi narodov vsega sveta (zbrali in uredili Milan Apih, Rafael Ajlec, Ra- dovan Gobec in dr. Radoslav Hrovatin), Založba Borec, Ljubljana 1976. Kratice AGRFT Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (v Ljubljani) AVNOJ Antifašističko veće narodnog oslobodjenja Jugo- slavije (Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije) CZ Cankarjeva založba (v Ljubljani) DZS Državna založba Slovenije (v Ljubljani) GP NOV Glavno poveljstvo Narodnoosvobodilne vojske GŠ NOV Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in parti- in POS zanskih odredov Slovenije LP Long play (velika /vinilna/ gramofonska plošča) MG Moderna galerija (v Ljubljani) MK Mladinska knjiga (v Ljubljani) MLRS Muzej ljudske revolucije (v Ljubljani; danes MNZ = Muzej novejše zgodovine) NOB Narodnoosvobodilni boj (borba) NUK Narodna in univerzitetna knjižnica (v Ljubljani) NUK-GZ NUK-Glasbena zbirka OF Osvobodilna fronta PEN International Association of Poets, Playwriters, Editors, Essayists and Novelists (Mednarodna zve- za književnikov) PK Partizanska knjiga (v Ljubljani) PO OF Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte RASLO Radio Slovenija (v Ljubljani) ROF Radio Osvobodilna fronta RTV SLO Radiotelevizija Slovenija (v Ljubljani) SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti SGR Slovenska glasbena revija SNG Slovensko narodno gledališče SNOS Slovenski narodnoosvobodilni svet ZI FF Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (v Ljubljani Borova uglasbena dela