TEDNIK 5EL0VNEGA .JUDSTVA LETO XXVIII. ŠT. 19_PTUJ, 22. MAJA 1975_CENA 2 DIN Čestitka tovarišu TITU Radi bi bili, da dolgo še živiš in za mir v naši deželi skrbiš V borbi za svobodo si se žrtvoval, pod tvojim vodstvom narod s sužnostije vstal, ki pod škornjem okupatorja je vzdihoval. Minilo trideset je let, iz ruševin obnovljen je slovenski svet. Mesta cvetoča deželo krasijo, zidovi tovarn pod nebo štrlijo, v njih samoupravljalci kruh si delijo. Živi še dolgo, dragi naš Tito! Mi ti želimo še zdravja obilo, da srečna bila bi domovina pod vodstvom genialnega sina. M. BELO VIČ BODI NAM ŠE VELIKO LET ZDRA V IN ČIL IN VARUJ NAM NAŠO LEPO DOMOVINO ZA NAS MLADE IN VSE NAŠE NARODE IN NARODNOSTI Horuk-za HALOZE 75 18. 1975 - začetek mladinske' delovne akcije Haloze '75, v kateri bo do 31. avgusta tega leta, sodelovalo približno 500 mladih iz vse 'Slovenije in iz sosednjih hrvatskih občin. Mladi bodo gradili vodovod Lancova vas-Majšperk v dolžini 13 do 14 km. Vodovod bo velikega pomena za del vode žejnih Haloz. Prva izmena, v kateri sodeluje blizu 100 brigadirjev iz mari; borske' in novogoriške regije, je pričela z deli v ponedeljek, 19. maja 1975. Vodja akcije je Jože Poglajen, študent FSPN iz Kranja, njegov pomočnik pa Herman Berglez; upravnik Kluba mladih iz Ptuja. Brigadirji bodo opravili delo v vrednosti • 3,650.000 dinarjev, prcdračunska'vrednost letos pred- videnih del izgradnje vodovoda Lancova vas-Majšperk pa znaša blizu 11,800.000 dinarjev. Sred- stva za izgradnjo tega nadvse potrebnega in pomembnega vo- dovoda sestavljajo sredstva pro- računa, samoprispevka in pri- spevki nekaterih zainteresiranih ptujskih delovnih organizacij. Samoupravni sporazum o sofinan- ciranju izgradnje pa so podpisali: KS Majšperk, Kidričevo, Ptujska gora, Lovrenc na Dravskem polju, Dolcna, Komunalno podjetje Ptuj, TVI Majšperk, Konusov obrat Zaščita v Majšperku in komunalni sklad občine Ptuj. Mladinske delovne akcije, ki so bile nekaj časa v zatišju, so zopet začele organizirano in načrtno delovati v letu 1973. Predstavljajo pomembno obliko angažiranja mladih v uresničevanju družbenih ciljev. Mladinske' delovne akcije morajo postali stalna, družbeno priznana in ovrednotena oblika dela mladega človeka. Mladinska delovna akcija pa na^sled ni samo delovišče, temveč postaja vse • bolj šola samoupravljanja, bratstva in enotnosti,'solidarnosti, tovarištva, družbenega angažira- nja, šola ustvarjalnosti in interes- nih področij. O poteku mladinske' delovne akcije bomo sprotno obveščali pod naslovom: IZ BRIGADIR- SKEGA DNEVNIKA. MG ZAOBLJUBA HALOŠKIH BRIGADIRJEV v imenu brigadirjev se je komandant brigade Jože Poglajen takole zaobljubil: „V imenu vseh brigadirjev, ki bodo sodelovali na letošnji mladinski delovni akciji HALOZE 75, obljubljam, da bomo s prostovoljnim delom solidarnostno gradili vodovod in s tem ustvarili možnosti za hitrejši razvoj tega območja, da bomo z izobraževanjem, družbenopolitično dejavnostjo, samoupravnim delovanjem, kulturno in športno dejavnostjo, interesnim delovanjem družbeno angažirali- brigadirje, da bomo negovali in utrjevali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodno sti, tovarištvo in solidarnost." 2.stian tednik - Četrtek, 22. maja 19: slx)venska bistrica i Osrednja slovesnost ^ v mesecu j mladosti Letošnje prireditve v meseca; mladosti so v vseh' krajih občine i Slov. Bistrica tesno' povezane si praznovanjem 30. obletnice osvobo-, ditve. Programi prireditev so zato; dopolnjeni z obujanjem spominovj na dogodke iz NOB in urejanjem^j spominskih obeležij teh dogodkov, j Že v začetku meseca maja so, oživela številna športna igrišča na i področju celotne občine. V raznih; športnih panogah, ki so • jih i organizirale 00 ZSMS v vseh krajih' občine, je nastopilo nad 500; mladih. Med panogami, ki so^ pritegnile največje zanimanje, jej tudi letos bilo stre>ljanje z zračno! puško, kegljanje, mali nogomet,- odbojka, namizni tenis in rokomet.! Tudi letos se je izkazalo kot; pomembno in uspešno načelo, da; 00 ZSMS na terenu prevzamejo organizacijo tekmovanj v eni od navedenih športnih tekmovanj za vso občino. Razen velikega števila^ tekmovalnih ekip in posameznikov,] ki so se neposredno udeleževaUj tekmovanj, je bilo opaziti, da jej veliko število mladih, pa tudij starejših občanov bilo vključenih vi pripravah in organizaciji tekmovanj,' ki so se odvijala v okviru OK ZSMS. j Te dni potekajo v vsehOO ZSMS,; pa tudi osnovnih šolah bistriške; občine priprave na sprejem pionirjev' v Zvezo socialistične mladine.! Medtem ko so v nekaterih sredinah! sprejeme že izvedli, pa bodo v drugih to storili te dni. Pričakovati je, da bo do svečane občinske- proslave v vrstah ZSMS že nad 600] novih članov iz vrst pionirjev na' osnovnih šolah. Letošnja osrednja svečanost pra-] znovanja 83. rojstnega dne tov. Tita' in 30. obletnice osvoboditve bo 25.; maja v mestnem parku v Slov.i Bistrici, ob 12. uri. Osrednja! svečanost bo organiziralo vodstvo i OK ZSMS v sodelovanju s svojimi! komisija' in družbenopoUtičnimis organizacijami občine. J Med osrednjimi dogodki tei svečanosti bo prav gotovo sprejem pionirjev v ZSMS. Govoril bo- predsednik OK ZSMS Drago i Mohorko. Na tan dan bodo mladij pripadniki garnizije Pohorski bata-i ]jon dali svečano obvezo. Svečano; obvezo pa bodo dali tudi mladinci,; prostovoljci teritorialnih enot. i Prireditev bodo popestrili tudi^ člani DPD Svoboda Slov. Bistrica z bogatim kulturnim sporedom. Viktor Horvat; Sestal se je občinski svet ZSS Ptuj v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju se je na svoji 5. redni seji^ 21. m^a sest'al' občinski svet ZSS Ptuj. Obravnaval je analizo gospodarjenja delovnih organizacij v letu 1974 ter ekonomska' ribanja v obdobju januar-marec 1975 v naši občni in družbeni standard delavcev v občini Ptuj ter stanovanjsko-gospodarstvo v občini Ptuj. Več o tem berite v naslednji številki! MG ORMOŽ V enem letu 85 novih članov ZK NA SLOVESNOSTI V ORMOŽU BO V SOBOTO GOVORIL FRANC ŠETINC, SEKRETAR IZVRŠNEGA KO\aTEJA PREDSEDSTVA CK ZKS V počastitev dneva mladosti in 30-letnice osvoboditve bo v ormoškem domu Partizana v soboto, 24. maja slovesen zbor vseh komunistov občine Ormož. V vrste zveze komunistov bodo sprejeli 40 novih članov, tako da bo v enem letu, (če upoštevamo še lani sprejete), stopilo v ZK skupno 85 novih članov. Na slovesnosti bodo podelili tudi zlate značke ZKJ tistim komunistom, ki so člani že nad 30 let, pa še takega priznanja niso prejeli. Slavnostni govornik bo sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, mladina pa pripravlja kulturni spored. jr SVEČANOST OB DNEVUUJV Dan organov javne varnosti. [ maj, so člani Uprave javne varnoi občine Slov. Bistrica proslav pretekli teden v Oplotnici. Predse nik skupščine občine Alojz Kot jim je pripravil svečan sprejem, i katerem je osvetlil pomembno vloj DJV v družbenem življenju ohranjanju družbene imovine t zasebnega premoženja. Ob t priložnosti je izrazil veliko zadovc^ stvo in tudi zahvalo za dosledno pri delu na tem področju, Cla UJV so sprejeli tudi nove j zahtevne obveze za nadaljn delovanje. Učenci osnovne šole Pohorsj odred iz Oplotnice so udeležencei svečanosti pripravili bogat kultim program in jim iskreno čestitali o njihovem prazniku. Na območju občine Slov. Bistiii delujejo štiri postaje milice, vse p zelo tesno sodelujejo z prebivalci. V.l BRODARSKA ŠTAFETA SE PRIDRUŽUJE ŽELJAM MILIJONOV JUGOSLOVANOV Ptujčani in okoličani smo v soboto, 17. maja sprejeli brodarsko Titovo štafeto. Pozdravila jo je množica ljudi. Ob tej priložnosti je spregovoril predsednik OK ZSMS Ptuj, Milan Cucek: „Jugoslovandci narodi in z njimi tudi občani naše občine praznujemo letos dan mladosti v znamenju 30-letnice velikih delovnih zmag naših delov- nih ljudi in 83. rojstnega dne našega velikega voditelja maršala Tita. Prav je, da ob tej priliki poudarimo pomembnost dogodkov, ki so se zvrstili v zadnjih 30 letih, posebno še zato, ker predstavlja preteklo obdobje vrsto pozitivnih sprememb, tako v našem gospodarskem, kakor tudi v politično-družbenem življe- nju. Nezadržen proces začrtanega razvoja v enotni fronti socialističnih sil, s komunistično partijo na čelu se nadaljuje in dobiva ob podpori vseh naprednih sil našega socialistič- nega samoupravnega sistema vedno konkretnejše oblike na vseh področ- jih našega dela in življenja. Veliko zaupanje delovnih ljudi v tovariša Tita in njegovo pot, je izraz njihovega zaupanja v revolucijo, kiji je tovariš Tito vedno stal na čelu v vseh najtežjih trenutkih. S pozivom tovarišu Titu, da ostane na čelu revolucije, ki jo je začel, daje naš delavski razred ne samo priznanje in zahvalo za neskončne zgodovinsk zasluge, ampak izraža tudi revoli cionarno pripravljenost delavskeg razreda, da z delom sledi poslanstvi samoupravnega socializma in J uresničuje duh programa ZKI Življenje tovariša Tita in njegov delo sta vzor revolucionarne stvai nosti,'ki navdušuje nas mlade inl nam ostaja kot neporušljiva inspis cija za vztrajen boj osvobodih delovenga človeka in njegoveg dostojanstva. Ponosni smo, ker sni lahko soborci in sodelavci človeki ki ga vse napredno človeštvo imai odločnega borca za mir, svobodoi napredek sveta. Mladi in vsi 'občani Ptuja i pridružujemo največji manifestaci jugoslovanske' mladine, praznovanj; dneva mladosti in 83. rojstnem dnevu tovariša Tita in se hkrai pridružujemo željam milijonov Ijud da bi še dolgo ostal' med nami ko svetel zgled neizprosnega borca i mir v svetu ter kot idejni vodja i tvorec demokratične samoupravi skupnosti jugoslovanskih narodov. Milan Cucek je nato izrož štafetno palico z najboljšimi željan našemu predsedniku Titu člac brodarskega društva „Ranca" Srdi nu Mohoriču, ki je prebii pozdravno pismo ptujskih, dupk ških in varaždinskih brodalji tovarišu Titu ob njegovem visoicei jubileju. V kratkam kulturnem program je sodelovala Darinka SeUnšel dijakinja Ekonomske'srednje šolei Ptuja. Po končanem programu 1 štafeta nadaljevala pot po Dravi i končnega cilja. w Pred odhodom brodarske štafete iz Ptuja Foto: Kosi Ob ptujskem krajevnem prazniku Prireditve ob 6. krajevnem prazniku KS Ptuj - v okviru praznovanj 30-letnice osvoboditve ter 10-letnice dela in razvoja kr^evne samouprave, so zaključene. Od 5. do 11. maja so -se vrstile številne prireditve, ki so zbudile med občani Ptuja in okolice veliko zanimanja. V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptiju so • dijaki ii.. pripadniki garnizye iz Ptuja raz- stavjjali svoje l&ovne stvaritve. Razstava je bila študioznega značaja; ogledao si j® je blizu 2000 občanov. Revije pevskih zborov v gledališču si je prav tako ogledalo veliko občanov. Sodelovali so pevski zbori iz Ptuja; kot gost pa je nastopil pevski'zbor iz Ljutomera. Na predvečer kr^evnega praznika je nad 250 tekmovalcev iz Ptuja in 3CS(rdnjih občin sodelovalo v teku |ij ptujskih ulicah. Na dan krRevnega praznika je bil najprej na sedežu kr^. skupnosti sprejem delegacij učencev osnovni in dijakov srednjih šol. Mlade * predstavniki kr^evne skpnosti * znanili z 10-letnim delom krajev* skupnosti in z uveljavljanjem l^^' na novih ustavnih temeljih. Živo' se zanimali za p^rogram razvoja KS naslednjih letih, predvsem * gradnjo športnih objektov, metne signalizacije, šolskih objek'" in drugih rekreacijskih objektov. svečani seji' organov krajec' skupnosti,' ki je bila istega d"', Narodnem domu v Ptuju, ■ 10-letnem delu KS spregov«; fredsednik skupščine KS ^ ojze Cene. V kulturnem progrs"' (Nadaljevanje na 3, stri" kDNIK - ČETRTEK, 22. maja 1975 3. stran Prisrčno srečanje v Dornavi in IMedelišču ! Mesec je in Srečanje tfjateljstva ter bratstva se nadaljuje. 1 etošnje srečanje bratskih občin je i^sveeeno 30-obletnici osvoboditve I ] 25-letnici samoupravljanja. V teh renutkih postaja to velika manife- i^cija prijateljstva in prepričani smo, da se bo v prihodnje še bolj i[azmahnilo in postalo del nas in našega življenja Prijatelji iz Varaždina so se nam v ijoboto, 17. 5. 1975 v Zadružnem jomu v Dornavi predstavili s rtisrčnim in izbranim programom, i ga je izvedla folklorna skupina in tamburaški orkester. Bil je to zares lailtuini dogodek, ki se je domačinom globoko vtisnil- v spomin. Prav tako toplo vzdušje je bilo v Nedelišču, občina Cakovec, ko so se domačemu občinstvu predstavili predstavniki iz občine Ptuj in sicer Jolklorna skupina „Vinko Korže" jz Cirkovc ter Kvintet Toneta Celana. Feliks Bagar, predsednik IS kulturne skupnosti Ptuj je poudaril namen takih srečanj in se zahvalU za topel sprejem in gostoljubnost. Dolgoletni vodja skupine Anton Brglez pa je v imenu prosvetnega društva Cirkovce izrazil željo, da se taka srečanja, ki trajajo že deset let, nadaljujejo še v prihodnje. „V času, ko v mnogih deželah po svetu divjajo krvavi boji, ko se [larodi med seboj sovražijo in pobijajo, prihajamo k vam z jlubeznijo v srcu, k vam, ki vas imamo radi in na katere venomer mislimo," je bil apel skupine iz Cirkovc. Naj ob koncu povemo, da tako pisrčnega, tako spontanega kul- turnega dogodka že dolgo nismo ORMOŽ videli. Nadvse hvaležno občinstvo Nedelišča je skupino zelo toplo sprejelo. Gromki aplavzi, smeh, solze, stiski rok resnično pričajo, da Srečanje dosega svoj pravi namen, da med narodi nase domovine X vladajo bratski-odnosi, ljubezen in prijateljstvo. Program je odlično uspel, takih manifestacij si -še želimo, zato bomo še prišli v Nedelišče, obiskali Dornavo in še nekatere druge kraje po naših bratskih občinah. Priznanje OF Jožetu Dušeju Na predlog izvršnega odbora OK SZDL, občinske' žirije za podelje- vanje priznanj OF in koordinacij- skega odbora za kadrovska-vprašanja vi OK SZDL Slov. Bistrica je etošnje priznanje OF prejel dolgoletni družbenopolitični dela- vec in udeleženec NOB Jože Dušej iz Slov. Bistrice. Jože Dušej je bil rojen 28. avgusta 1924 kot sin' revnejše kmečke družine na POhrju. Težaven materialni polož^, ki je takrat vladal v njegovi družini, je Jožetu preprečeval, da bi po uspešno končani osemletki nadaljeval s študijem. Okolnosti • so ga tako primorale, da si je že kot mlad fantič moral služiti vsakodnevni kruh pri pohorskih kmetih. Kljub vsem tem težavam, ki so Jožeta spremljale že v mladih letih, je postal' mladinec z naprednim mišljenjem. Njegova napredna miselnost se je še posebno izražala v času okupacije. To je bil tudi vzrok, da so ga 25. oktobra 1941 izselili v Nemčijo. Ker pa Nejncem ni uspelo odkriti njegove dejavnosti • do okupatorja, čeprav je bila zelo močna, saj se je takoj vključil v boj proti sovraž.nikom, so • ga 17. januarja 1942 izpustili. Takoj po vrnitvi je nadaljeval svojo protinacistiono dejavnost. Povezal se ■ je s partizanskim gibanjem in tako deloval vse do 18. maja 1944, ko se je vključil v Sercerjevo brigado (XIV. divizija). V borbi je bil ranjen in po ozdravitvi deloval kot kurir na terenu vse do osvoboditve. Njegova stalna in vsestranska^ družbenopolitična aktivnost se je nadaljevala tudi v svobodi. 18. novembra 1944 je postal član SKOJ-a in tudi član takratnega okrajnega komiteja SKOJ. Zaposlil- se je v delovnem kolektivu IMPOL, Slov. Bistrica. Njegova velika aktivnost 'na družbenopolitičnem področju ga je pripeljala leta 1948 v vrste članov ZK. Po vrnitvi iz odsluženega voja- škega roka, se je zopoet vključil v družbenopolitično življnje in oprav- ljal razne funkcije na terenu, v delovni organizaciji, v okviru občine, pa tudi republike. Spdredno je opravil šolo za K V "delavce metalurške stroke in dobil naziv kontrolor končanih proizvodov v IMPOLU, kjer deluje še sedaj. Doslej'je opravljal vrsto'odgovor- nih družbenopolitičnih nalog. Bil je predsednik OK ZSM Slov. Bistrica, organizacijski' sekretar okrajnega komiteja ZSM Poljčane, sekretar občinskega odbora SZDL, predsed* nik občinskega odbora SZDL, predsednik OK SZDL, poslanec ospodarskega odbora SRS, sekretar komiteja ZK IMPOL. Sedaj pa še vedno aktivno opravlja ali sodeluje na družbenopolitičnem področju: je član CK ZKS, član komiteja ZKS Slov. Bistrica ,član medobčinskega sveta SZDL Maribor, član 10 OK SZDL Slov. Bistrica, član republiške konference SZDL in predsednik odbora aktivistov OF. SLOVENSKA BISTRICA Uspešno ohranjanje tradicij NOB Ob praznovanju 30. obletnice osvoboditve in ohranjanja tradicij NOB je pred kratkim Matična knjižnica v Slov. Bistrici pripravila srečanje bork in aktivistlc NOB z območja občine Slov. Bistrica. Srečanja se je udeležilo 30 žena iz občine. Na srečanju so izmenjale doživetja izpred 30 let, ko so še kot mladinke bile aktivno vključene v bojih za osvoboditev. Ob tej priložnosti je Matična knjižnica pripravila tudi razstavo pesni- in proze, ki je nastajala na temo NOB med osvobodilno aktivnostjo in tudi po njej. Podobna srečanja žena bork NOB so v Matični knjižnici Slov. Bistrica že tradicionalna in večkrat v letu. VIL Žene udeleženke NOB v obujanju spominov Zbor IVlaistrovih borcev Minulo soboto so se v Ormožu sestali borci za našo severno mejo. To je bil tudi čas, da so prešteli svoje vrste. Ugotovili so, da se niočno redčijo, vendar jih še vedno pogumno stopa 77. Najmlajši je star 75, najstarejši pa 84 let. Največ je še letnikov 1898. Sobotnega zbora se niso mogli udeležiti vsi, ker so nekateri lepokretni - približno 12 je ^kšnih, mnogi pa so prišli s spremstvom. Snidenje je bilo Ptisično, saj se vsi, ne ^ede na leta, '^selimo življenja. Zboru Maistrovih borcev so posvetile precej pozornosti vse "^benopolitične organizacije in ppščina občine Ormož, saj so se ^ vrstili govorniki, borci pa so ^^neje na skupni družabni prire- v ormoškem hotelu ugibali, ^•^0 je kaj lepše povedal. Med ^Arri sta jih pozdravila tudi Predsednik SO Mirko Novak in Jfkietatka komiteja občinske konfe- JU^e ZKS Ormož, Terezija Štefan- Zbora se je udeležil tudi predstavnik republiškega odbora '^uženja borcev za severno mejo. rj^Paj so obudili spomin na svojo ?)f aost in boje za severno mejo ter ^udariU, da problem naše Koroške * vedno ni rešen, marveč se celo Jstruje. Nato je stekla beseda o ^'^su, ki ga ti borci imajo v naši družbi ter o tem, da jim nekatere pravice še vedno niso priznane - predvsem zdraviliško zdravljenje. Izvolili so tudi nove organe. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivan Rakuša (glej sliko). polenSakvabi v okviru 14. srečanj bratstva in prijateljstva bodo v nedeljo, 25. maja ob 16. uri v dvorani gasilskega doma na Polenšaku gostovali člani kulturno umetniškega društva „Slo- ga" iz Kuzminec iz občine Koprivnica. Kulturni program je skrbno sest-avljen in bodo v njem sodelovali člani pevskega zbora, folklorne skupine, orkestra, recitatorji in solo pevci narodnih pesmii Na Polenšaku z veseljem pričaku- jejo svoje goste • iz bratske- SR Hrvatske. Program, ki ga bodo izvajali gostje«, bo povezan s proslavo 30. obletnice osvoboditve in rojstnim dnevom maršala TITA. F. B. OB FIUJSKEM KRAJEVNEM PRAZNIKU (Nadaljevanje z 2. strani) pa so sodelovali dijaki gimnazije' Dušana Kvedra in vojaki ptujske garnizije z recitalom Partizanski miting. Šahovske- simultanke z Vojkom Musilom se je udeležilo 35 šahistov. V glasbeni šoli v Ptuju pa so odkrili spominsko- ploščo Karlu PAhiju. Kot sklep številnih prireditev je bil v nedeljo, 11. mqa 1975, pod pokroviteljstvom občinske strelske zveze, množičen strelski 'mnogoboj z zračno puško ptujskih stroških družin, ki se gaje udeležilo nad 115 strelcev. Organi KS Ptuj se po tej poti žeUJo zahvaliti vsem, ki so pomagali realizirati celotni program prazno- vanja kr^evne skupnosti Ptuj, kakor tudi vsem, ki so v njem aktivno sodelovali. KS Ptuj želi svojim občanom tudi v prihodnje pri njihovem delu veliko uspeha in vabi k sodelovanju. 4. stran iciJi-NiiN. - i^niKitN, II. maja 19 GRADNJE H GRADISU -ODLOČITEV 26. MAJA Danes si ne moremo zamisliti uspešnega razvoja gospodarstva brez povezovanj, to pa smo tudi jasno zapisali v novi ustavi. V letošnjem letu smo bili priča številnim uspešnim integracijam ptujskih delovnih organizacij. Ze v tem mesecu pa naj bi se gradbeno podjetje Gradnje priključilo Gradi- su. Izdelana analiza je pokazala ekonomsko upravičenost pripojitve Gradenj h Gradisu. V analizi zasledimo sledeče: Gradiš je največja delovna organiza- cija v gradbeništvu v Sloveniji in druga največja v Jugoslaviji. Združi- tev bo prinesla večje možnosti za boljši poslovni uspeh in večji standard zaposlenih. Gradnje bi se naj v okviru Gradisa organizirale kot TOZD z dobro organizirano mizarsko delavnico, parketarsko dejavnostjo itd. Torej v tem primeru ne gre za združitev revnih, • da bi postali še bolj'revni, temveč gre za združitev v organizacijo, ki bo obojim prinesla večje koristi in uspehe. Analiza vsebuje tudi primerjavo sedanjega stanja obeh delovnih organizacij glede zaposlit- ve delavcev, starostne strukture zaposlenih, sirukturo celotnega dohodka itd. V prihodnje si bo GP Gradnje prizadevalo razvijati dve dejavnosti: gradbeno in mizarsko-parketarsko. Tako v perspektivi načrtuje pove- čanje zaposlenih za okrog 80 %, za enak odstotek naj bi se povečala tudi realizacija gradbene in mizar- ske dejavnosti. Pozornost posvečajo tudi usmeritvi v stanovanj ^i izgradnji: povezali naj bi se z močnejšo gradbeno delovno organi- zacijo, ki ima razvito tehnologijo stanovanjske gradnje in pripravo dela. Za lastne potrebe in za druge porabnike načrtujejo novo separa- cijo za pridobivanje nepranih agregatov. Tudi betonarno bi naj zgradiU. V združeni " organizaciji bodo Gradnje lahko usmerile svojo dejavnost v tri smeri: gradnjo gospodarskih objektov, gradnjo poslovnih objektov in objektov družbenega standarda in gradnjo stanovanjskih objektov. Boljše bo- do tudi možnosti združevanja sredstev za gospodarske naložbe v okviru DO Gradiš. Glede organizacijske oblike GP Gradenj po pripojitvi h GIP Gradiš bi morali povedati naslednje: ker v GP Gradnje potekata dva tehnič- no-tehnološko zaokrožena delovna procesa (mizarska in gradbena dejavnost), nastaja upravičeno vpra- šanje organiziranja dveh temeljnih organizacij združenega dela v pripojenem delu, vendar so pozneje ugotovili, da organiziranje dveh TOZD v okviru GP Gradenj glede na sedanjo organizacijo in sedanji gospodarski potencial DO ne bi ustrezalo niti temeljnim načelom GP Gradnje niti ne bi zadovoljilo širšega družbeno-ekonomskega vi- dika, ker ne bi zagotovilo večje produktivnosti dela, ki je v končni fazi tudi smoter vsega organiziranja vsega organiziranja in prckonstrui- ranja gospodarskih OZD v duhu nove ustave. Zavedati pa se moramo, da je vsaka TOZD živ organizem, odvisen od vsakokratnih spreminjajočih se razmer in spremi- njajočega se okolja, v katerem deluje; zato tudi v TOZD ne smemo videti enkrat za vselej oblikovano organizacijo. Poskušali smo v grobem prikazati ekonomsko upravičenost, bodočo orietiranost GP Gradnje, in bodočo organiziranost po pripojitvi. Da so razmere v GP Gradnje ugodne, zgovorno dokazuje izjava predsednika delavskega sveta GP Gradnje inž. Ljuba Cimermana, ki pravi naslednje: „lntegracijski, ozi-" roma pripojitveni postopek je v zaključni fazi. Lahko rečem, da samo še čakamo na referendum in nadaljujemo s polno močjo kot TOZD Gradisa. Sam sem namreč prepričan, da bo referendum uspel in da bomo lahko kmalu začeli z novimi načrti. Prednosti naše pripojitve h Gradisu so bile tako že večkrat nakazane. Poudaril bi rad le še to, da bo omenjena priključitev v nmogočem uredila deUtev dela na tržišču in v veliki meri izboljšala organiziranost." MG ORMOŽ »OGRAD" SE UVELJAVLJA OBDOBJA KRIZE SO BILA CAS SPOZNAVANJA NUJNOl OBSTANKA, KSJE KONČNO ZAGOTOVLJEN - ŠTEVILKI NAJVEČJI USPEH Industrijsko' gradbeno podjetje „OGRAD" Ormož je nastalo z integracijo obrtnega gradbenega podjetja GRAD in ormoške opekar- ne leta 1963. V prvem obdobju do leta 1967 je uspešnost poslovanja nihala okrog meje rentabilnosti, dokler ni poslovni uspeh padel pod kritično točko. Tu se v letu 1968 začenja drugo obdobje. Iz analiz poslovnega uspeha je razvidno, daje za to obdobje posebej značilna krepitev finančne stabilnosti.'Teme- ljilo je predvsem na močnejšem angažiranju subjektivnega - ljud- skega elementa, manj pa na tehničnem usposabljanju ali rutini- ranem tehnološkem delu. Pomem- ben dosežek tega obdobja je bil pravilno začrtan razvoj in sanacija. S tem se je delovni koleJelavska univerza Ormož je po "logovoru z občinskim svetom ZS ?rganizirala minuli petek in soboto izobraževalni seminar za člane ^moupravne delavske kontrole (SDK) ormoških OZD in TOZD. Seminaristi - 36 po številu - so v ^0. urah obravnavali spoznavanje in sistematiziranje izkušenj o vlogi, Pomenu, vsebini ter metodah dela delavske kontrole. Posebej so obravnavali pravilnik in delovni ■^^rt organa delavske kontrole, '*&niziranost, pristojnosti in meto- de dela, pravne osnove delovanja ter vlogo interne kontrole podjetja v povezavi z SDK. Ob zaključku so seminaristi izrazili zadovoljstvo, ker so po precej časa nejasnosti okrog njihove- ga dela, končno dobili nekaj konkretnih napotkov, kako in kaj je treba v samoupravnih delavskih kontrolah delati. Izražamo prepri- čanje seminaristov, da se SDK ormoških OZD in TOZD od tega seminarja naprej »pišejo boljši časi". jr 6.stran tednik - Četrtek, 22. maja I97i PREBIVALCI KS GORISNICA PRED REFERENDUMOM Danes se odločamo za lepši jutri KORAKI NAPREDKA - TUDI NEKAJ „HUDE KRVI" - „LAST0VICKE" - NOVI NACRTI - „ZA" Takoj po končani vojni so pred 30. leti tudi v Gorišnici in okoliških vaseh; ki sedaj tvorijo to krajevno skupnost, pričeli z obnovo poruše- nega in graditvijo novega; ne samo z besedami, kot večkrat kdo zlobno meni temveč tudi praktično in resnično. Poglejmo samo nekaj skopih podatkov tega razvoja. KORAKI NAPREDKA Na tem območju sta bila zgrajena dva zadružna domova, ki še vedno lepo služita namenu. Tu je pet novih gasilskih domov in nekaj prenov- senih. Upokojenci so -v Zagojičih dobili svoje prostore in si -skupaj s „sotrpini" iz Dornave in Markove t^o napravili jesen-življenja lepšo. V Muretincih je že dobilo svoje prostore 100 oskrbovancev. Po končani vojni so vse vasi in hiše na tem območju dobile elektriko, ki je pomenila pravi revolucionarni preokret življenja in dela krajanov. Gorišnica ima že precej let svoj zdravstveni dom s stalnim zdravnikom in zobozdravni- kom. Med nekaj manj kot 4.000 prebivalci je 850 redno zaposlenih. Po njivah gorišniške krajevne skupnosti orjejo predvsem tiaktorji, s^ cenijo, da jih je že približno 100 na tem območju. Tu so preusmer- jene kmetije, kjer kmetje gojijo v organizirani proizvodnji prašiče, brojlerje in govedo. Doslej je bUo specializiranih 10 kmetij, na vrsti je nadaljnjih 25 do 30, samo da bo premagana živinorejska kriza, ki trenutno mnoge dela malodušnc, vendar so kritičnejša obdobja v gospodarstvu vedno bila. Ne moremo spregledati dejstva, da so se vse kmetije v zadnjih letih bistveno spremenile. Hektarski donosi so porasli od 50 do 100 odstotkov pri vseh-kulturah. KK Ptuj - obrat za kooperacijo Jože Laco ima na tem območju tri poslovalnice s katerimi kmetje uspešno sodelujejo. Razen tega obrata se - pojavlja kot pospeševalec hitrejšega razvoja kme- tijstva mesokombinat Perutnina Ptuj. Tu se yeiQ ustalila praksa, da doma ostaja samo po eden (kmet), drugi se zaposlijo drugje. TUDI NEKAJ „HUDE KRVI" Delovni ljudje in občani KS Gorišnica so - v tem obdobju asfaltirali 14 km cest, -prej zane- marjeno pokopališče so lepo uredili, zgradili novo mrliško vežo, v središču vasi sta bila postavljena dva stanovanjska- bloka, uredili in polešpali so - svoja naselja ter v najnovejšem času dobili novo šolo, kar se ne primeri niti vsakih 100 let. Upravičeno so - prebivalci KS Gorišnica ponosni-na ta svoj novi dom učenosti,'ki ga obiskuje skoraj 600 otrok. Ugotovljeno je, da nataliteta (število rojstev) raste in se zato ni bati, da bi lepa šolska- zgradba bila kdaj prazna. Ob tem velja omeniti, da je bilo na območju KS po vojni zgrajenih nad 150 družin, hiš. V kletnih prostorih šole je dobil tudi svoj prostor otroški vrtec. Res zasilna rešitev, s katero v Gorišnici upravičenno niso 'zadovoljni. Ob- ljubljali so jim novo zgradbo, vendar so ' ob pregledu srednjeročnega razvoja občine Ptuj ugotovili, da njihovega vrtca ne zajema. Zahtevali so pojasnila in še sedaj čakajo nanje. Podobno kot z vrtcem je s vprašanjem trgovine in s tem preskrbe občanov. Gorišničani na svojem območju nimajo niti ene ?3Štene trgovine. Mercatoijev OZD - Panonija Ptuj je na stare in majhne trgovinice izobesil svoj veliki M, to pa je tudi vse. - Gneča v prodajalnah je še naprej neznosna; pa nezadovoljstvo potrošnikov tudi. Lokacija za novogradnjo večje prodajalne je v Gorišnici že odobrena, tudi teren je že sondiran - to pa je tudi vse .'. . „LAST0VICKE" z območja KS Gorišnica je bilo v tujini na delu približno 360 občanov. Zadnji čas -beležijo številna vračanja zdomcev. Mnogj kmetje so si že dovolj „prišparali" in se vrnili na svoje domove, vrnilo se je tudi nekaj obrtnikov, nekaj ljudi pa je našlo zaposlitev pri gradnji elektrarne SD 2 pri Forminu. Računajo, da se je tako vrnilo že okrog 50 ljudi. NOVI NACRTI Vsak- dober gospodar gjadi iz preteklosti prek sedanjosti v jutrišnji dan. Tako je treba delati tudi v krajevnih skupnostih, posebej še v novem obdobju, ko so - se te skupnosti • preoblikovale po novi ustavi in v praksi ■ uresničile delegatski sistem ter tako občutno razširile demokratični krog odlo- čanja. Povsem razumljivo je, da ljudje težijo k napredku, da se nikoli ne zadovoljijo z doseženim. Povedali smo že, icaj so -delovni ljudje in občani KS Gorišnica že naredili, zato bežno poglejmo njihove nove načrte za nadaljnjih pet let uspešnega dela in plodnega ustvarja- nja. Program je razdeljen glede na način financiranja. Tako bo krajevna skupnost ■,,ob svojem" v prihodnje rekonstruirala 8 km krajevnih cest in poti na pokopališče, dogradila bo mrliško vežo, zgradila novi most čez Pesnico v Gorišnici, uredila cestno razsvetlja- vo (cca 100 novih luči), uredila bo prostore in nabavila potrebno opremo za delo krajevne skupnosti, saj v prostorih krajevnega urada ne bo več mogoče delati. S sofi- nanciranjem interesnih skupnosti in SO ter drugih zainteresiranih bo krajevna skupnost - na svojem območju postavila tri avtobusne čakalnice, adaptirala pet vaških domov, uredila tri osemnejevalne postne, postavila tri nove transfoi- mat Olje in skrbela za boljšo električno napetost in si prizadevala rešiti problem prostorov za potrebe otroškega vrtca. Potrebni so tudi prostori za PM. Pod redno vzdrževanje je krajevna skupnost prevzela nalogo, redno vzdrževat: vse, kar je v njeni pristojnosti, to so predvsem komunalni objekti na njenem območju. Skupna vrednost načrtovanih del znaša po sedanjih cenah 5.155.O0( dinarjev. S samoprispevkom b; zbrali 2.325.000 dinarjev, drug denar bi dobili na svoje območje; samoupravnim sporazumevanjem i TOZD, SIS in SO Ptuj. „ZA" In kaj naj napišemo ob koncu teg našega, bolj kronološkega pregledi kot reportaže o življenju in deli občanov KS Gorišnica? Mogoče to kar smo zapisali-v naslovu: DANEi SE ODLOČAMO ZA JUTRI Samoprispevek je dajatev, o temr: dvoma, vendar takšna dejatev, i najbolj neposredno koristi - nai samim, zato se • odločimo U samoprispevek. To je vsak občat sam sebi dolžan storiti. O življenju in delu KS Gorišnica smo se pogovarjali s predsednikom skupščine KS Alojzom Donajem, pred- sednikom sveta KS inž. Slav. kom Vesenjakom, članom sveta Jankom Žnidaričem in tajnikom KS Janezom Fri- cem. Nova šolska zgradba je ponos vseh prebivalcev KS Gorišnica Foto: J. Rakuša PESTROST V ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH Delegatsko- preoblikovanje krajev- ne -skupnosti m organizacije SZDL je tudi na gorišniškem območju lepo zaživelo. V vseh 11 naseljih delujejo vaški odbori KS kot izvršilni organi zborov delovnih ljudi in občanov. Ponekod so ti odbori že postavili tesne-stike z vaškimi odbori SZDL in ob istih problemih delajo na skupnih sejah. Pomembno je, da je finančna politika te krajevne skupnosti postavljena tako, da 70 odstotkov od zbranih sredstev na osnovi samoprispevka vrača območ- ju, ki je denar prispevalo. Tako imajo vaški sveti KS tudi pomembno funkcijo v skladu z dogovorom na zborih občanov ta denar tudi porabiti. V Gorišnici so z delovanjem delegatskega sistema v bistvu zadovoljni. Nekaj težav je okrog splošne delegacije za SIS, vendar si prizadevajo te pomanjkljivosti od- praviti. Izmed društev, ki tod delujejo že vrsto'let, je potrebno na prvo mesto- postaviti gasilce. Prav v osmih gasilskih društvih tega območja se skriva dejanska' moč celotne občinske' gasilske- zveze Ptuj. Vsa društva do zadnjega imajo povsem zamenjano (novo) orodje in opremo: najnovejše brizgalne in primerna orodna vozila - gasilske avtomobile. Tudi na gasilskeveščine in znanje niso pozabili. Odraz tega so številna priznanja in pokali, ki so jih društva prejela na domačih, občinskih, republiških, zveznih pa tudi mednarodnih tekmovanjih. Tu delujeta dve prosvetni društvi - Gorišnica in Muretinci. V dveh krajih območja KS so ■ redne kino predstave, imajo pa tudi tamburaški zbor, moški in mešani pevski zbor, knjižnico itd. Z delom TVD Partizan pa niso zadovoljni. Igre z žogo še nekako tečejo, neke organizirane druge (orodne!) telovadbe pa ni, kljub lepim možnostim v novi šolski telovadnici. Pravijo, da je to posledica nedavne preteklosti, ko 5^ telovadnice ni bilo? Organizacija rdečega križa šteje nekaj nad 100 članov. Odlikuje se predvsem po dobro organiziranih krvodajalskih akcijah. Tu je še, vendar ne nazadnje^ organizacija zveze borcev. Njenih 98 članov je poskrbelo za dv» spomenika žrtvam druge vojne. tednik - Četrtek, 22. maja 1975 7 stran KS Dolena pred referendumom v nedeljo, 25. maja t. 1. bodo volivci KS Dolena glasovali na* referendumu o krajevnem samo-' prispevku v naslednjih petih letih. V kakšne namene bodo uporabili sredstva, ki jih bodo zbrali s samoprispevkom? PROGRAM OBSEGA NASLEDNJE: - modernizacijo republiške ceste Majšperk-Tržeč z zneskom 20.000 din , - gradnjo vodovoda za Barislavce, Sela in Trnovec z 20.000 din; _ gradnjo vodovoda v Jurovcih, popovcih in Zg. Pristavi; - ureditev sejne sobe vKS Dolena in zdravstvene ambulante z din 3.000; - asfaltiranje ceste • Sele-Apače (1,5 km) z din 7.000.-; - asfaltiranje ceste • Sele-Dolena (8,5 km) z din 38.000.-; - popravilo štirih mostov čez Dravinjo in Polskavo z din 600.-; I - gradnjo trafopostaj- v Selah in Zg, Pristavi z din 2.800.-; - gramozkanje cest v Borislavcih, Selah in Trnovcih z din 200.-; I - gramoziranje cest v Popovcih in ' v Zg. Pristavi z din 400.-; - gradnjo kulturnega doma v Selah z din 8.000.-; - ureditev avtobusnih postaj in za I dnige stroške KS din 400.-. Program obsega torej dela, katerih izvedba pomeni za krajane resnično pomembne pridobitve. Res je, da bodo krajani za to morali zbrati nekaj nad 7 milijonov dinarjev, toda brez teh žrtev si pravzaprav sploh ne morejo več zamišljati življenja v krajevni skupnosti. Povsod- okoli je že asfalt, so urejeni mostovi itd., zato tudi v KS Dolena ni mogoče več zaostajati. BREME SI BODO TAKOLE RAZDELILI: - kmetje bodo prispevali 5 % od katastrskega dohodlca; - uslužbenci in delavci 2 % od enomesečnega zaslužka; - obrtniki 4 % od letnega dohodka; - upokojenci (s pokojnino nad 1200 din) 2 % od enomesečne pokojnine in - zdomci letno 800 din, Cas veljavnosti tega samoprispev- ka bo trajal od 1. julija 1975 do 1. julija 1980, torej pet let. Želimo prebivalcem KS Dolena, da bi uspeli na nedeljskem referendumu v korist njihovUi vasi in njih samih! ORMOŽ: Tekmovale ekipe prve pamoči Na prostoru pred ormoškim letnim kopališčem se je minulo nedeljo pomerilo v znanju in spretnosti 11 ekip prve pomoči: 6 iz kr^evnih skupnosti,-2 iz občinskega štaba civilne zaščite, 1 ekipa. občinskega odbora RK in 2 ekipi"iz OZD. Pred začetkom tekmovanja je vse zbrane - med temi so bili tudi predstavniki vseh- družbe- nopolitičnih organizacij in občinske- skupščine - pozdravila predsednica 00 RK Ormož Mira Frangež. Med drugim je prisotne obvestila, da tekmovanje ekip prve pomoči poteka v znamenju treh pomembnih obeležij, to je 30-letnica osvobo- ditve, 100-letnica RK Jugoslavije, ki jo praznujemo letos pod pokrovitelj- stvom tovariša Tita m medna-' rodnega leta žensk z geslom: „F,nakopravnost, razvoj in mir". Ekipe so najprej pod strokovnim vodstvom treh zdravnikov: dr. Ga- špariča, dr. Tomjeka in dr. Galuna ter številnih medicinskih sester reševale teste -ter se nato pomerile v praktičnem znanju. Po otrudljivem in -prizadevnem delu so - bili razglašeni rezultati. Zmagala je ekipa KS Miklavž pri Ormožu, druga je ekipa KS Središče ob Dravi, tretja pa 1. ekipa štaba civilne zaščite. Prvouvrščena ekipa bo zastopala občino Ormož na republiškem tovrstnem tekmovanju v Slovenski- Bistrici. Organizator občinskega tekmo- vanja ekip prve pomoči je občinski odbor RK ob sodelovanju oddelka za NO pri SO Ormož. Tekmovanje sta - pripravila v zadovoljstvo vseh- tekmujočih. Posebej velja omeniti še nastop mladih članov RK - učencev osnovne šole Ormož, ki so pred pričetkom tekmovanja pri- sotne pozdravili s krajšim kulturnim sporedom. Nedeljsko' tekmovanje ekip prve pomoči je bilo drugo po vrsti 'v zaporedju let. 1972 in 1974 je bilo organizirano tudi občinsko' tekmo- vanje ekip prve pomoči mladih članov RK iz osnovnih šol. Uspehi so tako pri odraslih'kot pri mladini očitni. Tako je ekipa RK osnovne šole Ormož lansko leto na republiškem tekmovanju izmed 54 tetcmujočih ekip zasedla odlično tretje mesto.' Ekipe prve pomoči morajo razen volje do sodelovanja imeti dosti teoretičnega znanja in praktične sposobnosti, - da dosežejo zaželjene cilje. Ti pa so: ponesrečenemu rešiti življenje, skrajšati zdravljenje in preprečiti invalidnost. Zato je zelo pomembno, da znanje, pridobljeno na tečajih prve pomoči, nenehno obnavljamo in izpopolnujemo z novimi dosežki. Tekmovanje ekip prve pomoči pa je tista 'priložnost, kjer lahko ekipe svoje znanje in pripravljenost -pokažejo širši jav- nosti. ' jr ■ Ekipe prve pomoči pri reševanju testov. Posel so opravile kar na prostem. Foto: J. Rakuša POLENŠAK Nove naloge rdečega križa v ponedeljek, 19. maja letos, je bila na Polenšaku redna letna skupščina tamkajšnje osnovne organizacije Rdečega križa. Rdeči križ v tem kraju združuje 139 članov, ki so posebej delovni na področju krvodajalstva. Ob sodelo- vanju domačega gasilskega društva, so • samo lani zbrali za potrebe ptujske transfuzijske- postaje 51 krvodajalcev. V letošnjem letu bodo med krvodajalske vrste -pritegnili še več krvodajalcev. Osnovna organizacija . Rdečega križa Polenšak deluje na območju Slovenskih goric, kjer se krajani srečujejo s precejšnjo zaostalostjo. Ta se zrcali tudi v socialni problematiki krajanov. Ker mladi odhajajo za boljšim kruhom drugam, dom'a pa ostajajo ostareli, je tudi vse več socialnih problemov. Te je doslej uspešno reševala tudi osnovna organizacija RDeega križa. Najbolj potrebnim je dodeljevala oblačila, obutev in posteljnino. Prek krajevne skupnosti Polenšak pa so takim občanom zagotovili tudi družbeno denarno pomoč. Poleg tega nameravaio v orihodnie več storiti za sosedsko pomoč starostni- kom. V to akcijo bodo vključili predvsem podmladkarje Rdečega križa, ki bodo ostarelim pomagali pri drobnih opravilih in sicer v prinašanju potrebščin iz trgovine, pri pospravljanju in urejanju bivališč ostarelih in pri drugem. Šolo na Polenšaku obiskuje več kot 120 otrok in zato upajo, da bodo lahto aktivnost povsem razvili. Poleg teh prizadevanj pa bodo v osnovni organizaciji Rdečega križa Polenšak še naprej skrbeli, da bodo revni starčki dobili potrebna oblačila, obutev in posteljnino prek občin- skega odbora Rdečega križa Ptuj. Na letni skupščini osnovne organizacije Rdečega križa Polen- šak, so med drugim opozorili tudi, da nimajo urejene prve pomoči. Na svojem območju sicer imajo osem omaric prve pomoči, ki pa so žal brez potrebnega materiala za dajanje prve pomoči. Pereč problem ob tem se kaže tudi kadrovski.- Pravilno in dovolj usposobljenih prostovoljnih bolničarjev Rdečega križa v kraju praktično ni. Na skupščini so zato sklenili, da bodo v jesenskih ah v zimskih mesecih pripravili tečaj prve pomoči, ki ga bodo poleg članov Rdečega križa obiskovali še drugi, ki jim je to znanje potrebno. Nove naloge Rdečega križa na Polenšaku so zaupaU novoizvoljenim članom predsedstva 00 RK, ki jo yDo Y prihodnje vodil Anton Kožar. Na," letni skupščini so večkratnim krvodajalcem podelili značke, ki jo prejela tudi Gera Pihler iz Hlaponc za 15-kratno darovanje krvi. Posebno priznanje Rdečega križa pa so -podelili Frančku Stebihu, dolgoletnemu predsedniku RK in Tilcki Gracer, ki že dolga leta dela v tej človekoljubni in humani organizaciji. Poleg drugih gostov se je redne i letne skupščine osnovne orga- nizacije Rdečega križa Polenšak udeležila tudi Ivica Kristanič, sekretarka občinskega odbora Rde- čega križa Ptuj. V svojih izvajanjih je opozorila na jubilej jugoslo- vanskega Rdečega križa. V preteklih sto- letih, posebno v sociaUstioni samoupravni in neuvrščeni Jugo- slaviji se je Rdeči Križ razvil v množično humanitarno družbeno organizacijo, ki šteje sedaj bUzu pet milijonov članov. Pod pokrovitelj- stvom tovariša Tita, bo jubilejno leto 1975, leto povečanih dejavnosti Rdečega križa Jugoslavije in leto aktivizacije organizacije, da se dosežejo še boljši uspehi za blaginjo naših delovnih ljudi in občanov, hkrati pa tudi leto solidarnosti z drugimi narodi po svetu v prizadevanjih, da se zagotovi trajen mir, lepša bodočnost človeštva in večje človekoljubje sveta, v katerp«^ živimo. G.^' Praznik KS Cirkovce Krajevna organizacija SZDL Cir- •^ovce bo na dan mladosti priredila Osrednjo krajevno proslavo in se '^o ponovno vključila v prazno- vanje 30-letnice osvoboditve in i ^eva mladosti. V nedeljo dopold-: bodo najprej štiri gasilske enote jpkmovale za prehodni pokal KK ^2Dl Cirkovce, ob 15. uri oa bo Pečani del prireditve. Po svečanem sprejemu Pionirjev v mladinske vrste bo ^e(lU kulturni program, ki ga spravljajo pionirji osnovne šole ^ osnovna organizacija ZSM^ Cirkovce. Po nastopu harmonikašev in folklorne skupine, ki bo proslavo tudi zaključila, bo zabavni del Za zabavo bo skrbel kvintet Toneta Celana; ta del prireditve organizira TVD Partizan in mladi- na. Krajani krajevne skupnosti Cir- kovce se bodo tako neposredno vključili v praznovanje 30-oblet- nice, mladi pa k praznovanju in spominjanju na velikega človeica Jugoslavije maršala Tita. z. k. fEDNIK - ČETRTEK, 22. maja 1975 9 stran Prijateljstvo pionirjev osnovnih šol Jugoslavije ^ DJAKOVICI (AP KOSOVO) JE BILO 11. SRECANJE PIONIRJEV IN UČITELJEV, MED NJIMI TUDI PRED- EDNIKOV OŠ B. KIDRIČ, KIDRIČEVO Kakor vsako leto doslej'(od leta l955 dalje) je tudi letos bila velika manifestacija osnovnih šol Jugosla- ^e, bilo je to že enajsto srečanje (ijateljstva, ki nas spominja na dni, 0 so leta 1963 ob poplavi v Ijgrebu nekatere osnovne šole olidarnostno priskočile ha pomoč isnovni šoli Milan Špalj v Zagrebu. ,eta 1965 je direktor šole Milana Ipalja Adam Vlasac' povabil vse predstavnike šol, ki so pomagale pri lesreči, da se jim prisrčno zahvali za jomoč pri katastrofalnih poplavah. 1 začetne skromnosti prijateljstva, inonim za Srečanje, je poletel po laši domovini in pripomogel, daje (tečanje postala široka in velika manifestacija prijateljstva in mla- dosti, ki iz leta v leto prerašča meje JI se formira v močno idejo bratstva II enotnosti med vsemi narodi naše iomovine. Djakovici je to uspelo. Solze, smeh, topli stisk rok ob slovesu je jasna' priča, da se ideja ječanja nadaljuje in še vnaprej iiiesničuje. 8., 9. in 10. maj so bili veliki, ilisni' dnevi. Karavana prijateljstva la Djakovico, ki se je začela v Zagrebu, je bila sestavljena iz osnovnih šol J. B. Tito - Skopje, Brača Jerkovič - Železnik, Kasim^ Hadžič - Banja Luka, Olga Golovič - Nikšič, Jožef Atila - Novi Sad, Moma Stanojlovič - Kragujevac, Slaviša Vjaner - Ciča, Sarajevo, Milan Špalj - Zagreb, Nada Božič - Slavonski 'brod. Ljuba Nenadovič - Žarkovo, Vida Pregarc - Ljublj'ana, Tefejuz Skopje, Bratstvo-Jedinstvo, Križevci, Vid Mihajlevic - Makar- iii Mustafa Bakija - Djakovica in osnovna šola B. Kidrič, Kidričevo. V Djakovico smo pripotovali po poteh prijateljstva in stezah solidar- nosti,'da bi že enajsto leto potrdili, ila pripadamo velilci skupnosti. ■ 11. srečanje je izraz zbližanja, ki so ga wi prisotni pokazali z radostjo ponovnega snidenja, srečanja. Po- nosni smo bili, kajti s takimi prihodi gradimo še eno nadstropje velike zgradbe, v kateri stanuje našo biatstvo, prijateljstvo in ljubezen. Weleženci, bilo jih je že na tisoč', so s seboj prinesli ali odnesli delček iskaj našega pobratenja in skupne- ga, velikega in vtisnega. In tako smo zgradili to veliko sodelovanje in zbliževanje, tako nekako so nam odgovarjali in pripovedovali mladi iz !^evc, Broda, Banja Luke, Nikšiča ■"od drugod. Spoznali smo Djakovico, jo ^■zljubili, spoznali smo Kosovo, ta, "'m tako neznani del naše "'"movine. In ni nam žal, da smo jo spoznali. LE košček naše domovine )^ Kosovo, kraji kakor recimo Peč, ^^čani, Djakovica, Prizren, Kosov- Mitrovica. Ni nam žal, da smo se ''"leli in srečali z Albanci, ki tukaj "slajo in živijo. Presenečeni smo bili njihovim napredkom, nad "'^Jenostjo sadovnjakov in polj, P^senečeni nad njihovo kulturo, ^^toljubljem, folkloro itd. Kosovo I^^staja novo, napredno in hkrati še IJ^dno atraktivno in nenavadno. Se J^jjno so • visoki plotovi okrog %ovih ličnih hišic, še vedno je P^sotna misel ali pojem skrivanja Jll^Jsga domačega pred tujim; pa naj ^ to žena, bogastvo, dvorišče ali jLdrugega. AP Kosovo se razprostira na južnem delu Jugoslavije in je sestavni del SR Srbije. Obsega prostor 10.887 kvadratnih kilome- trov, kjer je naseljeno okrog 1.300.000 prebivalcev (Albancev, Srbov, Črnogorcev, Turkov in drugih). Ta resnično zelo zanimiv del naše domovine je znan po prirodnih lepotah, po velikem številu kulturno-zgodovinskih spo- menikov iz neolita, ilirskih in rimskih časov; srednjega in našega veka in zaradi močne folklorne tradicije. Colje, ki jih nosijo Albanci, nas še vedno spominjajo na ljudi, ki so živeli pred davnimi leti. Ljudje sedaj delajo v tovarnah, kombinatu, trgovini, bolnišnici itd. in se borijo za napredek, za boljšo bodočnost 'mladih ljudi Kosova. Djakovica ima okrog 30.000 prebivalcev. V glavnem se ljudje zaposlujejo v tovarnah (Napredalc, tovarna konfekcije, a, členom, ki zahteva dosledno enakopravnost „vseh' ras, spolov, jezikov in vere" ter prepoveduje tovarna metalnih izdelkov, elektro industriji - elektro motorji Niš, tekstilni kombinat Emin Durak), zaposleni so tudi v Kmetijskem kombinatu, vendar se zaposlujejo možje, žene gospodinjijo in se ukvarjajo z otroci. Zanimivo je videti na poljih, kjer delajo samo moški, sklonjene postave, ki z motiko ali rokami grebejo po rjavi zemlji. Organizator letošnjega Srečanja je bila občinska' konferenca SZDL Djakovica, soorganizatorji pa so še bili samoupravne interesne skup- nosti za vzgojo in izobraževanje, kulturo in še nekateri drugi, pokrovitelj srečanja pa je bil Dževet Hamza, podpredsednik skupščine AP Kosovo. Srečanje je svečano otvoril predsednik občinske konfe- rence SZDL Djakovica Metuš Grezda, ki je v nekaj besedah pozdravil vse goste,' pionirje in starše. Sledila je krajša slovesnost, na kateri so prisostvovali pioniqi vseh' osnovnih šol. Za tem je direktor šole Mustafa Bakija iz Djakovice Ismailj PEj prav toj)lo pozdravil goste ■ in jim zaželel dobrodošlico. V naslednjih dveh dneh, ki so bili delovni, so se zvrstile seje in obiski' kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter obisk v tekstilnem kombinatu Emin Durak. Zanimiv je bil posvet vseh direktorjev šol na temo „Samo- upravljanje v izobraževanju in vzgoji". Kaj več o vtisih' in samem Srečanju bomo pisali' v prihodnji številki TFDNIKA. Predstavili bomo tudi pionirje iz Djakovice, Križevc, Banja Luke, Kidričevega in seveda omenili, kdo je omogočil potovanje. Tekst in foto: z. k. TUDI TO JE PRISPEVEK K PROSLAVAM OB 30-LETNICI OSVOBODITVE Delovni mladi zgodovinarji in likovniki Delo krožkov, ki združujejo mlade zgodovinarje po naših osnovnih šolah, je letos usmerjeno predvsem v pomembno obletnico osvoboditve. Tudi na ormoški osnovni šoli deluje taka skupina mladih zgodovinarjev, ki jo vodi Vida Topolovčeva. Po navodilih zveze prijateljev mladine Slovenije, kije priporočala tem krožkom delo na temo ,,Zaključni boji in osvoboditev domovine", so si mladi Ormožani izbrali za obdelavo Kog. Krožek je izdelal nalogo o zadnjih bojih na tem območju v času od julija 1944 do 9. maja 1945. Delo ni bilo lahko. Najprej so se povezale z kogovskc osnovno šolo, kjer so dobili zapiske' takratnega šolskega ravnatelja Staneta Horvata. Ta lokalna kronika zajema čas od leta 1941, pisana pa je bila po vojni, na osnovi pripovedovanj domači- nov. Ti zapiski' so bili mladim zgodovinarjem izhodišče za nadaljne delo. O dogodkih so ' nato poizvedovali pri še živečih borcih in drugih prebivalcih Koga in okolice. Posebej dosti gradiva so zbrali pri Luskovičevih na Kogu. Tako zbrane podatke so nato skrbno uredili ter jih zapisali' v svoje ,,zgodovinarsko' delo". Kot prilogo k tej nalogi so izdelali poseben zemljevid zadnjih bojev na kogovskem območju. Potem ko so imeli vse pripravlje- no, so 'se 'Odločili in odšli na srečanje pionirjev - zgodovinarjev, ki je bilo letos 'v sklopu jugoslovanskih pionirskih iger v Postojni. Sočasno je bilo tam tudi srečanje pionirjev - likovnikov, zato so se vsi skupaj odpeljali v Postojno in tam doživeli mnogo lepega. Srečanje je trajalo dva dni. Pionirji iz Postojne so - vse udeležence srečanja iz vse Slovenije sprejeli na svoje domove, tako so bili medsebojni stik-i pristnejši. Na dan prihoda popoldan so 'mladi zgodovinarji sodelovali na kvizu o bojih na primorskem. Pomerile so se šole tega območja. Likovniki pa so ta čas risali' na temo 30 let v svobodi. Naslednji dan so javnosti odprli razstavo del zgodovinarjev in likovnikov. Nekateri krožki zgodovi- narjev so prinesli s sabo razen naloge še mnogo različnega drugega materiala: puške, obleke, letake, fotografije, skrtka vse, 'kar jim je uspelo zbrati na terenu. V času ■ trajanja razstave so mentorji imeli posvet o uporabi zgodovinskih virov za pouk zgodo- vine v osnovni šoli. Ob koncu srečanja, ki je vsem udeležencem ostalo v neizbrisnem spominu, so odšli še v Postojnsko' jamo, vendar ne po običajni poti, temveč po poti diverzantov, kjer so partizani Nemcem zažgali bencin. Pomembno je omeniti, da sta 'se razen ormoške tega srečanja z območja podravskc in pomurske' regije udeležili samo še dve šoli. Ormožanom je uspelo oditi na srečanje ob pomoči matične osnovne šole ter osnovne šole Kog. jr. Skupina mladih zgodovinarjev in likovnikov ormoške osnovne šole skupaj s svojima mentoricama - vido topolovčevo (levo) in Marijo Širčevo (desno). Mladi držijo v rokah priznanja, ki so jih prejeli na srečanju. Foto: J. RAKUŠA 10. stran tednik - Četrtek, 22. maja 191 Dominik GLUŠrČ SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE 69 Število sovjetskih vojakov v naših zaporih aprila 1943 je po zapornih knjigah sedem, po mojem spominu pa pet, a z mrtvima tovarišema šele sedem. Verjetno pa je, da drži, kar je napisano v knjigi Povrnimo se sedaj k Nikolaju Pansiču. Koliko je bil star, rd v zaporni knjigi omenjena Njegovi tovariši so ga kidali seveda le po imenu. Povedali so mi, da so Nikol^a gestapovci že na Grajeni tepli z brzostrelko, da se je zgrudil po tleh. Eden izmed tovarišev seje hotel maščevati nad nasiljem in je udaril pismonoša Petroviča, ki je tudi tolkel po Mkol^u. Tistega tovariša, ki se je hotel maščevati, so ^stapovci nato bili do smrti in ga mrtvega vrgli na tovornjak že na Grajeni Zraven so položili pretepenega Mkol^a, ki ni mogel več stopiti na noge. Najbrž so mu poškodovali živce na nogah ali pa celo hrbtenico. Nikolaj ni mogel od tedaj, ko so ga pripeljali v Ptuj in vr^i s tovornjaka, nič več stopiti na noge, niti zravnati se ni mogel več na postelji Bil je kar naprej sključen in po desni strani je bil hrom. Ko sem videl, kako je Nikolaj potreben zdravniške pomoči, sem se spomnil okrajnega zdravnika dr. Fdlbauma, ki mi je nekoč dejal, naj ga pokličem tudi brez dovoljenja gestapa, če bo kakšen bolnik potreben hitre zdravniške pomoči. Tiste noči sem bil dežuren. Zjutraj ob peti uri sem najprej poklical iz celk;e ruske vojne ujetnike, seveda brez Mkolaja, ki je bil priklenjen na ležišče. Odpeljal sem jili na dvorišče k studencu, da so si izmili krvave madeže in se osvežili z mizlo vodo. Pri njihovem umivanju sem opazil tudi na njili dedi udarcev. Žal sem se z njimi težko spor azumel, vendar pa sem le zvedel, da so bili ujeti že pred novim letom 1941 in poslani v taborišče Knittenfeld. Od tam so 'pobegnili, ko so zvedeli za osvobodilni boj v Jugoslaviji Radi bi se na strani partizanov bojevali proti Nemcem, kajti na vrnitev v Sovjetsko-zvezo med vojno niso računali, saj je bilo vzhodno bojišče preveč oddaljeno. Ob sedmi uri zjutraj sem odšel po okrajnega zdravnika, ki se je kar hitro odpravil v zapore. Jetnika Nikolaja je pregledal in povedal, da so možganske- poškodbe privedle do neozdravljivih živčnih okvar. Predlagal je, naj ga pošljejo v bolnišnico. Ko so gestapovci zvedeli za zdravnikov obisk v zaporih, so bili spet razjarjeni češ da ni potrebno nobeno zdravljenje za boljševike. Poklicali so tudi mene na odgovornost. V tistih dneh je bil namreč paznik Pihlar in tudi drugi pazniki razen Sauerjeve na nekem tečaju v Mariboru. Zato sem bil v stiski,' kako pomagati ruskim jetnikom, posebno pa Nikolaju, ki je bU pomoči najbolj potreben. Ležal je nebogljen na ležišču, nele da je bil .hrom po eni strani telesa, tudi govoriti skoraj ni mogel. Izgovarjal jc nekaj besed; a le z veliko težavo. Ko se je vrnil iz Maribora paznik Pihlar, so poslali v Maribor mene. Nikolaja in druge ruske-vojake sem prepustirnjemu v oskrbo. V prvem tednu tečaja za pazniškd službo v Mariboru sem delal v pisarni. Nekega dne so privedli tedaj iz ptujskih zaporov Nikolaja Pansiča. Ležal je na nosihh. Spremljali pa so ga trije orožniki. Nikolaj me je takoj opazil. Ležal je na nosilih, ki so jih postavili prav nasproti moje pisalne mize. Čeprav je v zaporni knjigi vpisano, da so 29. aprila odpeljali iz ptujskih zaporov le Nikikolaja, se spominjam, da so bih zraven tudi trije ali štirje ruski-vojaki Ti so pristopili k moji mizi in kar glasno-pozdravili ,,Zdravstvuj, naš otjec! Hitro sem položil prst na svoja usta -in jim hotel s tem dopovedati, da je bolje, ce molčijo. Ker so -bili v pisarni tedaj navzoči še širje pruski pazniki, tudi tečajniki, so se vprašujoče zagledali vame. V pisarni so bili tedaj tudi direktor moške kaznilnice v Mariboru Vuckovič, baje Lužiški Srb, rgegov pomočnik Sertič ter glavni administrator Gregorič. Vsi so me začudeno gledali. Pruski 'pazniki so me obstopiU in pričeli kričati vame, češ kakšne zveze imam s temi sovražniki nemškega raj ha. Šele direktor Vuckovič jih je umiril, ko je pristopil k meni in mi dejal, naj povem, odkod poznam ruskevojake. POvdal sem mu vse, kar sem vedel: kako so jih pripeljali v ptujske zapore, jih mučili na dvorišču in poškodovali Nikolaja, da ni mogel več stopiti na noge. Poškodovanim sem nudil pomoč, kakor pač veleva naša človeška dolžnost. - Direktor zaporov je nato sprejel od vodje patrulje, kije ujetnike pripeljala, sprevodni dopis in potni nalog. Direktor je papirje le pogledal in jih orožniku spet vrnil s pripombo, naj ruske ujetnike odvedejo v meljsko'kasarno.na vojaško poveljstvo ali pa naj se vrnejo z njimi v Ptuj, kajti vojni ujetniki ne spadajo v civilne zapore. Orožniki so pisarno mariborskih zaporov zapustili in odšli s sovjetskimi vojnimi ujetniki. Med njimi je bil tudi Nikolaj. V slovo me je še enkrat pogledal V njegovih očeh sem bral hvaležnost. Velikokrat sem se spomnil na mlade Ukrajince, vojne ujetnike, ki so doživeli v Ptuju toUko gorja. Rad bi zvedel, kaj seje z njimi zgodilo, kje in kako je dotrpel Nikolaj. Toda moja želja se ni nikoli izpolnila. Daije prihodnjič. Šolski nastopi učencev v ptujski glasbeni šoli v dneh 13., 15. in 16. maja 1975 so se ob 19. uri zvrstili javni nastopi učencev glasbene šole v šolski koncertni dvorani na Hrvatskem trgu. Vsako leto pred zaključkom pouka demonstrira ta kulturno prosvetni zavod pred javnostjo, zlasti ' še pred starši všolanih učencev, v šolskem letu doseženi glasbenovzgojni učni uspehi Z nastopom dveh otroških pevskih zborov iz dveh ptujskih glasbenih vrtcev je šola pokazala, kaj je dosegla pri vzgoji najmlajšega naraščaja, pri predšolskih otrocih. Glasbeni vrtci predstavljajo na vseh glasbenih šolah začetno _ stopnjo glasbenega izobraževanja. Številčno močna otroška pevska zbora, ki sta nastopila na prvem in drugem večeru, sta z navdušenjem zapela Jer^evo Titovo kolo in Ples ter Voglarjevi pesmici Pastirica Mica in Titu za rojstni dan. Oba zbora vodi z veliko požtvovalnostjo, s po- trpljenjem in ljubeznijo Tatjana Tomšič. - Pripravljalno stopnjo v instrumentalni igri predstavlja igra na podolžnih flavtah, tako imenovar nih blokflavtah. Predstavila sta se nam zbora dveh razredov. Na prvem javnem nastopanju je zaigral zbor flavtistov II. razreda slovenske- narodne: Rasla je jelka. Na planincah, Tri tičice, na tretjem pa je I. razred nastopil s pesmicami Kukovica, Šmentana muha in Majhna sem bila. Oba razreda zelo uspešno vodi Emerik Senčar. Predaleč bi pripeljalo, če bi hotel navesti in opisati številne individu- alne nastope solistov iz razreda klavirja, violine, klarineta in trobil. Navedem naj samo nekaj več ali manj statističnih podatkov. Kla- virski ' pouk posredujejo učitelji ravnateljica Ela Šrol - Senčar, Irma Škrinjar, Tatjana Tomšič, Franjo Luževič, Greta Glatz, Magda Damiš in Silvija Weigl Skupno je nastopilo 46 pianistov solistov. Violino poučujejo Ivan Marciuš, Drago Hasl in Magda Damiš. Nastopilo je 14 solistov in izvajani so bili 3. duetiin 1 trio (2 violini in klavir). Klarinf poučuje Emerik Senčar. Nastopo so -trije solisti, - izvajali pa so terceta in 5 kvartetov. Trobil poučuje Marjan Rus. Nastopili so< solisti -s trobento in predvajali s kvartet trobil (2 trobenti in pozavni), kjer je sodeloval tudi sai učitelj. Vsi učenci, solisti klavirja, violin; klarineta in trobil, so pokazali i svojo stopnjo lepo znanje. Posluša smo učence začetnike, potej učence s srednje pa tudi nekatere višje stopnje, iz 6., 7. in celo j razreda. Izstopali so ^ nekatei nadarjeni učenci iz vseh'razredov. Posebne pohvale je vredni prizadevanje šolskega kolektiva, di učence že zgodaj navaja ; ansambelsko- igro, saj - smo slišal ubrane violinske- duete in en trie lepo uglašene klarinetskc tercete ii kar pet prav dobrih kvartetov te: odlično zveneč kvartet trobil. Ob zaključku produkcij je šolsfc godalni orkester pod vodstven Ivana Marciuša zaigral dve Pahorjev; skladbi, Poskočnico in Gavoto (kiji je orkester predvajal tudi že ol odkritju spominske- plošče k poimenovanju šole po slovenskeii skladatelju in nekdanjem ravnatelji naše glasbene šole po slovensket skladatelju in Haydnovo OtrošlK simfonijo. Zlasti zadnjo skladbo ji orkester zaigral z navdušenjem Številni obidcovalci glasbenih m stopov so ' pazljivo spremljal posamezne točKe programov in ploskanjem nagrajevali izvajalce. Tudi letos 'moram poudarit (napisal -sem to že lani), da bo šot obvezno morala odpreti še razrec violončela in kontrabasa, ■ ker j; zasedba teh dveh godal pi godalnem orkestru neobhodni potrebna. Odkar obstaja glasbeni šola, sta - se poučevala čelo i: kontrabas, z-ato je nujno, da se olu predmeta ponovno uvedeta. Mislit pa bo treba tudi na razred solopetji . D.E Pred svečano premiere Ifigenie na Tavridi v prejšnji številki smo zapisali; da bo svečana premiera Ifigenije na Tavridi, s katero bo naš stari znanec, gledališki umetnik Peter Malec praznoval 40 let dela v Talijinem hramu, 23. maja 1975. Žal napovedana premiera odpade. Tako bo svečana premira 30. maja, takrat pa zares! - Čeprav so -mnenja o tem delu različna, ga še najbolje ponazarja ocena Franca Koblarja, ki pravi naslednje: „Ifigenija na Tavridi je delo, ki ima svetovno ceno in domala 200-letno gledališko vred- nost -najčistejšega glasu. - Ta dra- matična pesnit-ev pomeni izobraže- nemu Evropejcu dragocenost stalne vrednosti, ker se v njej v čudovito umirjeni obliki razodeva veliko- vsečloveške duševne lepote . . . Goethe je zgodbo zajel po grškem tragedu Evripidu. Prikazuje usodno prekletstvo Tantalovega rodu. Goet- le je v antično zgodbo položil prispodobo svoje preteklosti in j' razrešil v duhu plemenite človečnt^ sti. Njegova Ifigenija je oznanjevall" humanizma ter človečanskih pravic pomeni nov pogled na svet in m človeka. S to pesnitvijo je dokaza! kako plemenit človek vpliva okolico, jo nravno in kulturn' dviga; opozoril je na dolžnost človečanskega poslanstva, ki jih in" izobraženec do zaostalih narodov Prav tako pa je tudi glas«'' izpovedal, da boj ni dokaz z* resnico in pravico. Razsvetljeni i' človečanski - um to odvrača in "J priznava. Ljudi naj druži ve* človečanosti -narodi naj žive seboj v spravi in prijateljstvu. ToP? je tudi ideologija naše stvarnosti,'"^ fagled na svetu in dogajanja v n]^^ ragedija, pisana pred mnogimi 1^" bo tudi današnjemu obiskoval^ nekaj povedala, mu dala nekaj, }^ ga bo še bolj plemenitilo, zato siJ' bomo ogledali v čim večjem števuj tednik - Četrtek, 22. maja 1975 11, stran ormož 30 LET SVOBODNEGA PETJA Na letošnjem tradicionalnem pionirskem pevskem festivalu, kije bil minulo nedeljo v Ormožu, je nastopilo pet pionirskih in trije mladinski • pevski'zbori. Sodelovale so šole: Ormož z dvema zboroma, Podgorci, Miklavž, Runeč, Kog, Tomaž in Središče pa s po enim, medtem ko zbori šol:* Velika Nedelja, Ivanjkovci in Hum letos iz- objektivnih razlogov niso nastopili. Prijetna ,,osvežitev" festivala je bil nastop mladih harmonikarjev pod vodstvom Marjana Stojka. Pred pričetkom festivala je vse prisotne - med njimi je bilo tudi nekaj gostov - pozdravila predsed* niča izvršnega odbora OKS Ormož Mimica Pišek. Povedala je, daje tudi letošnji pionirski' pevski • festival v Ormožu posvečen 30-letnici osvo* boditve, tako kot bo še mnogo prireditev in delovnih zmag ter nadaljevala: „Večina našega pre- bivalstva je premalo seznanjena s pomenom in namenom, ki ga ima glasba- in seveda tudi zborovsko- petje pri oblikovanju mladega človeka. Dober učenec kaže vsest-raaisko' voljo po izobraževanju. Slabšega učenca dviga učenje glasbe- k aktivnemu delu in to z učno disciplino, kije odvisna-od časa ter ne pozna obotavljanja in odlašanja. Aktivno sodelovanje v zboru navaja rnlždega človeka na sistematiko pri delu, mu krepi zavest za skupne napore in skupne uspehe. Razvija čut kolektivizma in daje tako otroku kot odraslemu vsestransko- zadovoljstvo, povezano s ponosom in veseljem nad skupno doseženo lepoto. Otrok ob petju živo spoznava skladatelja in njihova dela vseh* časov; Ni boljše socialne vzgoje, kot je petje v zboru; vendar pot do uspeha ni lahka: niti za glasbene pedagoge, niti za otroke. Brez samozat^evanja in truda ni moč doseči uspeha na nobenem pod- ročju. Plod vseletnega dela so jrijateljska- srečanja - pevski- iestivali - občinski,-medobčinski in republiški. Naši zbori še iz objektivnih razlogov ne dosegajo zadovoljive ravni, vendar lahko trdimo, da je vsako srečanje dragocena spodbuda za bolj načrtno in temeljito delo. Manjka nam predvsem zadostno število dobrih učiteljev glasbe; zato bodo naša bodoča prizadevanja morala težiti v to smer. Želim, da bi bilo naTše delo iz leta v leto lažje, pestrejše in ne nazadnje tudi bolj upoštevano." Dejali bi lahko, da je letošnji pionirski -pevski festival lepo uspel. Organizator je bUa letos o-snovna šola Ormož, ki je svoje delo dobro opravila. jr vest iz talijinega hrama Danes, 22. maja se nam bodo ptujski - gledališčniki predstavili s Cankarjevim Pohujšanjem z dvema predstavama: s popoldansko za dijake ptujskih srednjih šol in z večerno za ostale občane. Pridite in si oglejte to zanimivo predstavo! MG Tradicionalni pevdci festival pionirjev in mladine osnovnih šol občine Ormož je bil letos na grajskem dvorišču v Ormožu Foto: j. rakuša F.b. VOUNA IN ZLOČINI (Odlomki iz spominov Ptujčana) (69) Vsi graščinski -prostori so bili že natrpani do zadnjega kotička. Nekaj se bo moralo zgoditi, smo modrovali, sicer bodo glavni gestapovci razen stražarjev nenadoma brez posla.- In res se je zgodilo. Prihrumela je skupina avtobusov: Zelo smo se začutili in pretreslo nas je, bili so -prazni. Strašne slut-nje so nam preblisnile misli. - Naložili nas bodo in kam potem? Ali v še hujša taborišča, ali pa morda naravnost v-smrt - na morišča? Dogajanje se je odvijalo hitro, kakor običajno vse novo, kar je prišlo z gestapovci. Mehanizem totahtarnega ustrahovanja je bil usmerjen in do podrobnosti preračunan na maksimalen učinek. Vsaka najtežja odločba in dejanje, pravtako pa tudi najbanalnejša malenkost, vse je bilo in je predvsem hotelo biti tajinstveno in prikrito, da bi v smislu živčne vojne čimbolj načelo in razjedlo živce tistim, ki so prišli trenutno med njihove mlinske-kamne. To niso bih starogrški božji mlini, ki bi mleli počasi in vztrajno. To so bili sami bliskoviti sunki, preračunani na pretresljivost trenutnega efekta. Tako sta -nastajala napetost in strah. Ceš, ta ali oni bo zgubil živce in ukrenil nepremišljeno dejanje. Pobili jih bomo po načelu „imamo več krogel, kot kruha". S takimi naklepi so hoteli pretresti predvsem prizadete, a pravtako frapirati tudi svoje izvršilne organe. Češ, strmite vsi, kolika je naša odločnost in mogočnost. ' Zasledoval sem vsa -leta, prav od začetka psihologijo nacističnega geobelsijanskega izrod- ka. Vse je bilo podrejeno bliskovitosti ■ in frapantnosti, - tako da ni puščalo dovolj časa za premislek tistim, ki so imeli svoje misU na bolj dolgih vajetih in so jim slepo sledili. Kdor pa se je potrudil in imel priliko vse dcupaj nekoliko bolj temeljito premisliti in se ni dal po strahovanju stre'ti na kolena, je kmalu uvidel, da se je kljub temu vse počasi izcimljalo v špekulativno vabankarstvo. Čeprav so -imeli res železno organizacijo in prusovsko-kleno vojsko, podprto z mogočno materialno močjo, vendar so -bili nujno odvisni le od hitrega uspeha, podobno kot cirkuški telovadec na visokem trapezu. In izgledalo je in je tudi zgodovina dokazala, da so se tega zavedali. Toda klasični grški mitološki mhni so tokrat in bodo vselej zmleli v prah vsako podobno novotarijo kjerkoli in kadarkoli bi se pojavila. selitev v novo taborišče Tudi tokrat so • nastopili z vnaprej sest-avljenimi listami V naglici so natirali skupaj mnogo pripornikov različne starosti in spola, različnega porekla in poklicev in pravtako pomešane, kot takrat, ko so jih privažali. Le izbirno načelo je bilo vsem en^o: bili so Slovenci takega kova, da ni bUo pričakovati, da bi se vdinjali in se prilagodili ,,novemu redu" ter se sprijaznili z nasiljem tuje oblasti. - Take so načrtovali uničili, ali pa jih pognati čez zasedene meje. Očitno pa je tudi bUo, da so vsem namenili uničenje. Računali so namreč, da bo za to dovolj prilike kasneje, globeje na Balkanu, v Bosni in Srbiji, kjer so nameravali na koncu napraviti dokončno in temeljito čistko. Tudi te Uste so nedvomno dokazovale, da so pri njihovem sest-avljanju domači podrepniki najaktivneje sodelovali. Kako bi sicer tujerodci mogU sami opraviti tako selekcijo!? Dalje prihodnjič. zveza kulturno prosvetnih organizacij občine ptuj {M'ireja v počastitev 30-letnice osvoboditve XVI. TRADICIONALNO REVIJO OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE PTUJ Prireditev bo v nedeljo, 25. maja 1975, ob 14. uri na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju (bivši minoritski samostan). Nastopilo bo nad 1000 otrok iz naslednjih šol: Glasbena šola Ptuj, Posebna osnovna šola Ptuj, Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj, Osnovna šola Franc Osojnik Ptuj, Hajdina, Podlehnik, Majšperk, Leskovec, Juršinci, Desternik, Gprišnica, Videm pri Ptuju, Gimnazija Dušana Kvedra Ptuj, zbor Šolskega centra za kovinske stroke Ptuj in dekliški zbor Šolskega centra za «Dodarstvo in upravo Ptuj. Vabimo prijatelje petja in mladine, da prireditev obiščejo! Razstava ob 30-letnici osvoboditve Od 20. maja do 30. junija 1975 bo vsak dan od 7. do 19. ure odprta razstava , 1945 — leto osvoboditve" v študijskem oddelku Ljudske in študijske knjižnice Ptuj. Ob 30-letnici osvoboditve so razstavljena zgodovinska in druga poljudna dela, ki predvsem obravnavajo leto 1945 s poudarkom na dogodke v Sloveniji. Vstop je prost. Vljudno vabljeni! Uprava Ljudje in študijske knjižnice Ptuj 12 stran TEDNIK - ČETRTEK, 22. maja 1975 Dr. Fran Brumen: CONTRA VIMMORTISCRESCIT HERBULAINHORTIS Ko sem se kot mlad zdravnik preseUl iz graških kliničnih bolnišnic v mariborsko« bolnico, sem pri zunanji porti imel vtis kot da bi stal pred kakim starim kaznilniškim poslopjem. Tako zelo zanemarjena in revna je od zunaj izgledala predvojna bolnišnica. Znotraj pa je vladalo prijetno vzdušje domačega okolja. Kolegi so -bili večinoma mladi, prisrčni in vedri. Že tedaj smo biU zbrani z vseh vetrov: Slovenci, Hrvatje in Bosanci po veliki večini diplomantfe iz zagreb- ške univerze, ker Slovenija takrat še ni imela svoje popolne fakultete. Hitro so bili navezani tesnejši prijateljski' stiki in kmalu sem se privadil na skromne, a toliko bolj prisrčne priložnosti.- Počasi -je obledel spomin na lepe graške klinike, ki so kot m^hno mestece zase razvrščene na gričku ob robu mesta-..,. V posebnem neizbrisnem spominu mi je ostalo prvo kosilo-v majhni in lični zdravniški obednici. Kakor vse, tako je bila tudi ta zelo skromno opremljena, a ponašala se je z opozorilom z lepimi okrasnimi črkami na steno napisanim memen- tom v latinskem jeziku - Proti smrti ne raste zel v nobenem vrtu. Cital sem in strmel pred globoko resnico. Medicinec in mlad zdravnik, zaverovana v svojo vedo, mnogokrat misUta drugače - in prav je tako, da ne ugasne* prezgodaj vera v lastno moč. Mogočen rek se mi je zajedel v spomin in zasidral v srcu neizkore- mnjen za celo življenje. Lebdel je nad menoj kot večen opomin in videl sem ga kot Damokljev meč nad posteljo vsakega bolnika. Rek sicer zajema misli - na konec naravnega doživetja smrti vsega živega stvarstva. Toda zdravnik ga mora premakniti bliže in ^ pritegniti k vsaki bolniški postelji. Obenem naj mu bo v opozorilo, kako nemogočen je še vedno pred višjimi silami stvarstva in narave. In nikjer še ni videti najmanjšega znamenja, da bi se kdaj zmogel povzpeti čez postavljene meje. Zato smo se vsak- dan spoštljivo ozirali na zapis -nepremogljive resnice. Še vedno se -mnogokrat spomnim lepe , mlade, komaj šestnajstletne kmečke deklice, kije tedaj v veliki bolniški sobi internega oddelka čakala na konec svojega življenja. Bolehala je na najhujši rakasti tvorbi mišičevja na nadkole- nju. Ko sem prišel, je bila še rdečelična in nasmejana in močna kot da bi bila zdrava. Po nekaj tednih pa smo ji o veli in usihajoči morali nemočni lajšati trpljenje samo še z morfijem - contra vim mortis. - In tako se v spomin zdravnika vraščajo dan za dnem pomniki, ki kakor opozorilna znamenja in čedalje pogostejši venci ob moder- nih cestah opominjajo in svarijo pred smrtjo. Medicina je umetnost, -oprta na pomožne znanosti. -Tega se moramo zavedati vsi. Predvsem zdravniki in seveda tudi bolniki. Ožigosati ali oklevati njegovo delo, je lahek posel.-Toda tak posel mora biti tudi dobro premišljen in utemeljen. Zdravnik se zaveda, da vsega ne zmore. Bolnik in njegova okolica pa morata vedeti, da vselg ni mogoče vsega doseči. Socialno-zdravstveni zakonodajalec ne sme videti v zdravstvu politicum in preveč radodarno deliti nečesa, - čemur kasneje ne more biti kos. Zdravnik ne more namreč služiti kot priganjač, niti kot rešetka pred mlinskim kolesom, ki bi naj poburala navlako iz hudourniškega potoka premnogokrat nepretehtanih hotenj. Naša arheološka najdišča Orest drži z levo roko za nožnico meča, toga pa ima v desni roki. Z njim je očitno zabodel moškega, ležečega na tleh pred njim, ta pa naj bi bil sam tavriški kralj Thoast, ki jima je hotel preprečiti beg. Vsa zgodba je obširno popisana v knjigi ,,Najlepše antične pripovedke", kamen z Dravinjskega vrha pa je opisala Zorka Subic v novem letniku Ptujskega zbornika, ki bo v kratkem izšel. Tak reliefni motiv je na rimskih kamnih pri nas zelo redek in so ga našli tudi na znanem rimskem grobišču v Šempetru v Savinjski dolini. Kamen izvira verjetno z rimskega grobišča nekje pri Vidmu, saj je od tam znanih več rimskih spomenikov. Pri gradnji te cerkve so ga zidarji uporabili kot stavbno gradivo, ne da bi se zavedali njegovega pomena. Zato je tydi stoletja ostal skrit pod ometom, čeprav je eden redkih odmevov pradavne grške bajeslovne zgodovine pri nas. FORMIN Med vsemi kraji na Ptujskem polju je arheološko najbolj zanimiv gotovo Formin, čeprav bi danes tam zaman iskali kakšen na zunaj viden arheološki spomenik. Vas leži na ukrivljenem polotoku med Pesnico in Zvirinčino, ki teče ob bregu stare dravske'struge. Na tem kraju so se ljudje verjetno naselili že v mlajši kameni dobi, saj so nekoč našli 16 cm dolgo kamnito motiko, ki jo sedaj hranijo v muzeju v Gradcu. Ob koncu bronaste dobe je tod še vedno bila manjša prazgodovinka vasica, ker so lani na zahodni strani vasi našli dvoje grobov iz tega časa. Pred Rimljani pa so tu imeli svojo naselbino tudi Kelti. Zgodovina arheoloških odkritij sega na Forminu do leta 1896., ko so Kelenčevi na Forminu 30 pri oranju na svoji njivi zadeli na kamenje in opeko. Ko so na tem mestu,- sedaj skritem pod krajevno cesto -pri gasilskem domu, pričeli kopati, so odkrili iz kamna sezidano celico, ki je imela tla in obok iz opeke. V njej so našli lonec, ki gaje skupno z nekaj opekami shranil trgovec Franc Miki v Gorišnici in je sedaj najbrž izgubljen. Najdbo so zgodovinarji imeli za grobnico, kije bila tako postavljena skoraj tik stavbe, ki sojo letos izkopali na njivi zraven ceste.-(glej Tednik št. 12. od 27. 3. 1975). Druge arheološke najdbe so se pred drugo svetovno vojno pojavile na zahodnem obrobju vasi, ko so Kolaričevi na svoji parceli ob cesti proti Gorišnici pričeli kopati gramoz. Pri tem so kopači naleteli na večje število glinastega posodja ter železnih in bronastih predmetov, ki so ležali v plitvih grobovih na pepelu sežganih mrtvecev. Ker o najdbi niso takoj obvestili ptujskega muzeja, niso mogli strokovnjaki nadzirati oz. voditi izkopa, zato o tem grobišču nimamo na voljo nobenega tlorisa. -Izkopane predmete je zbral od kopačev Vlado Miki iz Gorišnice za svojo zbirko starin, a jih je pozneje odstopil muzeju Ptuju, tedanji ravnatelj Anton Smodič pa jih je nato leta 1940 objavil v 35. letniku mariborskega Časopisa za zgodovino in narodopisje. Grobovi so v velflci meri pripadali Keltom, izvirali pa so iz zadnjih dveh stoletij pred n. št. in zgodnje rimdce dobe. Številni železni meči, noži, sulične konice ter bronaste sponke in glinaste - žare so -postale najljogatejša keltska'najdba v severni Sloveniji, ki je vzbudila pozornost tudi v tujini in je bila nazadnje opisana v Arheološkem vestniku(letnik 17, 1966, 271-319). V času nemške okupacije je nekaj grobov na tem mestu izkopal tudi graški arheolog W. Schmid, ki je najdbe odpeljal v Gradec in sedaj za njimi ni sledu. Po vojni so ptujski muzejci v precej razširjeni gramoznici zbrali še nekaj najdb, s čimer je bUa ta del grobišča verjetno izčrpan. Posamične rimske' grobove so našli že poprej tudi na sosednjih parcelah, ob zaščitnem izkopavanju v letih 19V 3-1974, pred gradnjo nove hidroelektrarne, pa je Iva Curk na njivah med gramoznico in robom terase odkrila se večje število na široko raztresenih rimskih grobov. Te najdbe kažejo, da so na tem mestu Kelti imeli svoje pokopališče, ki pa se je potem nadaljevalo še dolgo v rimsko dobo. Stanko Pahič ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM PTUJ sporoča občanom, daje od 12. maja 1975 dalje začela delati redna specialistična ambulanta za zdravljenje bolezni grla, ušes, ustne in nosnC'votline (otorinolaringološka specialistična ambulanta). Začasni delovni prostori ambulante so v zgradbi Zdravstvenega doma Ptuj v pritličju desno. Ambulanta bo ordinirala vsak dan od 13. ure dalje. tednik - Četrtek, 22. maja 1975 13 stran MLADI PESNIK MILAN ALMAZI „Še ko je hodil v osnovno šolo, sem mu večkrat rekla, naj se raje uči, ko je vedno nekaj pisal" nam je o našem mladem pesniku, ki seveda po nekaj objavljenih pesmih še ni to, mogoče bo pa postal, povedala njegova babica. Tudi ihama je povedala enako. Milan Almazi je bil rojen 28. avgusta 1955 v Obrežu (KS Središče ob Dravi) v delavski družini. Nikdar ni posebej izstopal iz svojega okolja, zanimal se je bolj za intimen svet človeka in narave, s katero je živel sredi obreškega polja. Po končani osemletki se je lotil kovinarske obrti in je tako sedaj v tretjem letniku, uči pa se ixi tovarni Jože Kerenčič v Ormo- žu. Ob našem obisku nam je povedal, da svojih prvih stvaritev nima več, ker jih v začetku ni cenil. Bolj zbrano je pričel pesniti pred dobrim letom dni. Vzorniki? - Seveda jih ima! Najbolj priljubljena sta Kosovel in Gregorčič. Sam ima glede na svoje možnosti kar lepo zbirko knjig, pretežno slovenskih av- torjev: Tavčarja, Bevka, Seli- škarja, Voranca, IngoUča itd. In njegove pesmi? Tu so! Presodite sami. SANJE Sanjav potoček sem in reka in morje in tihi ocean, ki burka kri v tvojem telesu in srcu. SAMOTA Tavam po ulici, umazana je, ljudje so umazani. Srečam te, ulica je svetla, ljudje so čisti. Odidei Ulica je umazana, ljudje so umazani. Bila sva sama jaz in ti ^ Bila sva srečna, ker se nisva poznala. NEKEGA JUTRA Ob razpotju belih cest. Nežne vrhove veje Tišina prebujajočega se jutra. Tvoja nežna roka, se nudi mi v pozdrav. Topel naval krvi. Divji utrip srca. Ob razpotju belih cest. Nežne vrbove veje. Hrup prebujenega jutra. Jaz in ti, sreča v očeh KO UMIRAJO UUBEZNI Ko se poletje prelevi v jesen, takrat umirajo ljubezni, takrat se jočejo macesni in jočeš ti in jočem jaz.. . ne da se več ujeti, kar izgubljeno je, ne da se oživeti, kar umrlo je. .. zato pred zimo jočejo macesn zato so zimski kolovozi v srcu tesni. PESEM ZDOMKE Zakaj se, zvezda mi smehljaš, zakaj na nebu mi migljaš? Daj, pridi dol in mi povej, kje srečo našla bom poslej! V domačem, rojstnem kraju, ali v daljnem tigem kraju? Zakaj odgovora ne daš, zakaj mi nič več ne migljaš? Ker zate, dekle, sreče ni ne v tvojem rojstnem kraju, ne v lažnem tigem raju, kjer mnogi srečo iščete, pa le v nesrečo padete. PADEL SEM Padel sem v morje obupa, skušaš me rešiti, moliš mi roko in ko jo hočem zagrabiti, jo že umakneš; tvoj smeh odmeva v obrežnih skalah sebičnosti. . morje že pljuska v grlo moje duše. MAŠČEVANJE Zdrobil bom steklo v tvojih prsih! Črepinje se ti bodo za He v meso to so sanje mladih fantov, steklen prah ti bo mlel možgane! S steklenim prahom bom obrusil njegovo sliko z ogledala tvojega srca! TRGAJ ROŽE Zlate dneve sonce greje, kdo na travniku čepi, trga rože in se smeje, da ti dušo spreleti. To je dekle, cvet lepote, sreča ji povsod cveti, to šo sanje mladih fantov, ki jim zm eraj sp odleti. Trgaj rože dekle zalo, fantu svojemu jih daj. .. jaz .. .v sanjah, ne v življenju vračam k tebi se nazaj. ZAKAJ Zakaj prijazen si z menoj, zakaj poljubljaš me povej? Mar ljubiš me, zakaj? Zakaj prav mene si izbral, zakaj prav jaz sem tebi všeč, zakaj ne ljubiš druge? POMLADNA LJUBEZEN Prišla pomlad je in z njo ljubezen Ljubezen spet po dolgih letih dveh, ki bili sta dolgi - večni. Spet srečal sem po letih dveh, tebe, ljubljeno dekle. Za te srce mi hrepeni vse dneve dolge in noči. TA T Pogledal si me, vrniifi sem ti pogled. Nasmehnil si se mi, vrnila sem ti nasmeh Poljubil si me, vrnila sem ti poljub. Odšel si tat, odnesel moj pogled, nasmeh in poljub. Kako naj slepa, brez nasmeha in poljuba sploh živim? RAD BI TI POVEDAL Rad bi ti povedal, da te ljubim, a bojim se tvojih ironičnih oči, posmehljivega nasmeška. Nevem, morda bi tudi ti mi rekla, da me ljubiš, a ne bom tvegal in ban molčal. TAKA KOT VEDNO Taka kot vedno si prišla, tiha in nasmejana, z nežnimi ustnicami si me zapeljala v svetove sanj, ki jim ni ne konca, ne kraja. TI ' ■ Ti, ki si najlepša od vseh na svetu; ti. ki imaš tako lepe oči, topel nasmdi, blažen po^ed in nežen poljub; ti, ki veš, da mi je sojeno ljubiti samo enkrat v življenju, povej mi, kako .. . kako naj te ljubim. 14 stran tednik - Četrtek, 22. maja 197S Vtisi s potovanja po Sovjetski zvezi z niiijliiiti zamudi) seje z letališča na Brniku ocik'pilčat razko.šju in blišču, ustvarjenemu v slavo vladarske hiše, ki je vladala skoraj 60 milijonom ljudi v slednji I vropi in od vseh teli seveda dobivala tudi sredstva. Zadnji naš postanek je bil Klostenieubuig. Današnji samostan je podoba 18. stol., nastal pa je že v II. stol. Samostan hiaiii dragocene rokopise in redke knjige, kijih tudi nismo mogli videti. Ogledali smo si gotski hodnik in znamenit Verdun- ski oltar. Vrnili smo si. začudeni, a vendar zadovoljni, ne le zato, ker smo videli lepoto in razkošje, ustvarjeno z mnogimi lokaini in različnimi vr--tami denarja, temveč tudi zato, ker sjuo se srečali s sodelavci. * M. Š. Svet Krajevne skupnosti Kidričevo razpisuje oddajo poslovnega lokala (bifeja) na letnem kopališču v Kidričevem (v najem). Interesenti naj vložijo ponudbe v roku 7 dni po objavi na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST KI- DRIČEVO. TEDNIK - ČETRTEK, 22. maja 1975 15- stran 25. pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije Na tekmovanju pionirjev in pionirk 23 naslov republiškega prvaka so se dva dni v Ptuju borili najboljši iz 10 področnih tekmovanj. V letošnjem letu je bilo zajeto prek šolskih, občinskih in področnih tekmovanj na 40.000 mladih, ki so se borili, in najboljšim je uspelo nastopiti v Ptuju v finalnem tekmovanju. V 4 kategorijah je nastopilo 36 ekip, ki so prikazali kvalitetne igre, izredno borbenost in disciplino. Odigranih je bilo 588 iger, kjer smo na obrazih mladih videli izraze veselja, zadovoljstva, potrtosti pa tudi solze niso bile redke, toda ta množica mladih, ki se kali, bo nedvomno dala svoj prispevek v bodočnosti slovenskega šaha. Ob- činska'zveza prijateljev mladine Ptuj je skupno z Šahovskim klubom IZBIRA Ptuj tekmovanje odlično pripravila v prostorih osn. šole T. Žnidarič v Ptuju. Natopili sta na tekmovanju tudi dve domači ekipi, ki sta si pridobili pravico nastopa in sta se uvrstili na odlično 3. mesto. Taka ekipa starejših pionirjev iz Kidričevega, kot ekipa mlajših pionirjev iz Grajene prvi dan nista najbolje štartali, toda v nadaljevanju sta igrali bolje in zbranejše ter je taJco mladim iz Kidričevega le za las ušlo drugo mesto.' Nedvomno gre zasluga za uspeh tudi njihovima mentorjema in to tov. Arnejčiču iz Kidričevega in tov. Vaupotiču iz Grajene. Gostje--tekmovalci so v staro- davnem Ptuju našli nove prijateljske vezi, saj ■ so ■ se ■ pri družinah sovrstnikov iz ptujskih osnovnih šol počutili kot doma. Pokrovitelj trg. podjetje IZBIRA Ptuj je skupno z ostalimi pripravil vsem udeležencem in mentorjem spominska- (iarila. Najboljši pa so prejeli pokale, diplome, priznanja, šahovske' ure, šahe, šahovsko- literaturo ip. Vse sodelujoče so oh otvoritvi in svečani proglasitvi najboljših po- zdravili generalni sekretar SO Ptuj Marica Fajt, sekretar RZ PMS Stane Urbančič, podpredsednik ŠZ Slove- nije prof. Tone Poznič, predsednik ŠZ Maribor in predsednik komisije za pionirski ■ šah prof. Mladen Tancer, pokrovitelj (IZBIRA) direk- tor Bruno Valentin, v imenu družbenopolitičnih organizacij pod- predsednik OK SZDL Franc Lačen ter predsednica Obč. zveze PM Ptuj Lizika Lacko. Za zaključek so pionirji osnovne šole T. Žnidarič pripravili lep program vsem udeležencem 25. republiškega prvenstva. Končni vrstni red je naslednji: MLAJŠI PIONIRJI: Slovenska Bi- strica 25.5 točk, Kranj 24, Črni vrh 24, Zagorje 22.5, Šoštanj 19.5, MurskaSobota 15.5, Višnja gora 15, Bičevje 14.5, Borovnica 10, Muta 9.5 točk. MLAJŠE PIONIRKE: Žalna 23.5, Domanjševci 22, GRAJENA 18.5, Ostrica 17, Komenda-Moste ■ 16.5, Črni vrh 15.5, Griže 13.5, Brestanica 10.5, Žiri 7 točk. STAREJŠE PIONIR- KE: Hoče 16, Komenda Moste 14, Metlika 13, Murska Sobota 12, Slovenj Gradec 11.5, Krško 9.5, Šenčur 8 točk. STAREJŠI PIONIR- JI: Kočevje 30.5, Hrastnik 23.5, KIDRIČEVO 23, Dravograd 19.5, Domžale 18.5, Kranj 17, Postojna 16.5, Šempeter 15, Odranci 10.5, Cerknica 6 točk. Trem lanskoletnim zmagovalcem je uspelo naslov obdržati tudi naprej le pri mlajših pionirjih se je vpisalo novo ime med slovenske prvake. ZM Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list S-RS, št. 3/73) ter 155. in 158. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/74) je zbor delegatov Krajevne skupnosti Markovci na seji- dne 29. aprila 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo kr^evnega samoprispe\4ca na območju krajevne skupnosti Maricovci 1. člen Za celotno območje krajevne skupnosti Markovci se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju: 1. ZA FINANSIRANJE rekonstrukcije krajevnih cest in poti ter poti na pokopališče, dograditev mrtvašnice, ureditev cestne raz- svetljave, telefonov, vodovoda, ureditev prostorov in nabave opreme za potrebe krajevne skupnosti -ter za finansrranje ostalih skupnih materialnih in nematerialnih potreb krajevne skupnosti;- 2. ZA SOFINANSIRANJE šole; 3. ZA SOFINANSIRANJE izgradnje, adaptacij in ureditve vaških domov in dvoran, transformatorjev, avtobusnih čakalnic, ljudske obrambe in civilne zaščite, izgradnje objektov za otroško varstvo in športnih objektov; 4. ZA REDNO VZDRŽEVANJE in urejanje pokopališča, krajevnih in poljskih cest ter poti, cestne razsvetljave, zgradb in prostorov ter ostalih komunalnih objektov, ki so v upravljanju krajevne skupnosti; 5. ZA SOFINANSIRANJE akcij družbeno političnih organizacij in društev; Skupna predračunska-vrednost za izvedbo nalog iz prejšnjega odstavka znaša po današnjih cenah 45,900.000 din. 2. S samoprispevkom občanov se ■ bo v petletnem obdobju predvidoma zbralo 2,600.000 din. Razliko med višino samoprispevka in predračunsko- vrednostjo, navedeno v drugem odstavku prejšnje točke, bo zagotovljeno iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in drugih. Za sofinanciranje bo sklenjen samoupravni sporazum. 3. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo koristila po programu in finančnem načrtu kr^evne sKupnosti Markovci. 4. Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. junija 1975 do 30. junija 1980.Višina samoprispevka znaša: - za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in nadomestila, po stopnji 2 % od osebnih dohodkov; - za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2 % od izplačane pokojnine; - za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetijske- dejavnosti,- po stopnji 8 % od katasterskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek; - za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ■ ter intelektualnih storitev in se jim davki ter prispevki odmerjajo po dejanskem dohodku, po stopnji 2 % od celotnega dohodka take dejavnosti, ■ zmanjša- nega za stroške, ki so bUi za dosego dohodka nujno potrebni; - za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti • ter intelektualnih storitev in se j-im davek odmerja v pavšalnem letnem znesku-, po stopnji 2 % od zneska; od katerega bi bil po veljavnih stopnjah odmerjen tolikšen znesek- davka, kot znaša pavšalni znesek-davka; - od zaposlenih v inozemstvu, 800 din pavšalno od osebe. Zavezanci, ki imajo dohodka iz dveh in več virov, plačujejo prispevke za vsak vir dohodka posebej. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka invalidnin, družbene pomoči in dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 5. Referendum bo v nedeljo, dne 8. junija 1975 od 7. do 16. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisijakrajevne skupnosti.' Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so -vpisani v splošnem volilnem imeniku in zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik. Za postopek o glasovanju na referendumu se -smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov s skupščine družbeno političnih skupnosti. ■ Postopek vodi in ugotavlja izid glasovanja volilna komisija-krajevne skupnosti Markovci. 6. Na referendumu glasujejo glasovalci z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST MARKOVCI GLASOVNICA ZA REFERENDUM DNE 8. JUNIJA 1975 GLASUJEM ,.ZA" „PR0TI" Uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov Krajevne skupnosti Markovci. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži „za", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, ali „proti", če se z uvedbo ne strinja. Vse glasovnice so overjene s štampiljko kr^evne skupnosti Markovci. 7. Samoprispevek od osebnega dohodka obračunajo OZD, delovne organizacije, državni organi in zasebni delodajalci, od pokojnin pa zavodi za socialno zavarovanje mesečno ob vsakem izplačilu, od dohodka iz obrti in oblik gospodarske- dejavnosti ' in intelektualnih storitev ter od katasterskega dohodka pa davčna uprava Skupščine občine Ptuj. 8. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova star-ostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, štipendij , ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 9. Denarna sredstva, ki se - zbirajo s samoprispevkom, so -strogo namenska- in se stekajo na posebnem računu krajevne skupnosti -Markovci ter se smejo uporabljati samo za finansiranje programa iz 1. točke tega sklepa. 10. . , O uvedbi samoprispevka prejme zbor delegatov krajevne skupnosti Markovci poseben sklep. 11. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi. Markovci, dne 29/4-1975 Predsednik zbora delegacije krajevne skupnosti:- Vlado KOROŠEC 1. r. 16. stran tednik - Četrtek, 22. maja 1975 ormož Neutrudni strelci Na območju občine Ormož je bilo v zadnjem času kar precej strelskih tekmovanj z zračno puško. O^ejmo sijih. - Občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke je bilo v Ivanjkovcih. Pomerilo se je 6 ekip s skupno 18 tekmovalci Zmagali so domačini - s 442 krogi, sledi ekipa I Središče ob Dravi - 414 in Miklavž s 409 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Darko Zavratnik, Ivanjkov- ci - 150 krogov, sledita Milan Plohi, Miklavž - 149 in Alojz Grašič, Ivanjkovci - 148 krogov. - Občinsko prvenstvo za mladin- ce in mladinke je bilo pri Veliki Nedelji. Pomerilo se je 5 ekip s skup o 15 udeleženci. Ekipno je zmagal Miklavž s 936 krogi, sledita Velika Nedplja - 879 in Ivanjkovci I s 795 krogi. Izmed posameznikov se je najbolje odrezal Jože Plohi, Miklavž - 326 krogov, sledita Franc a^arič, Miklavž - 318 in Viktor Zamuda, Velika Nedelja s 305 krogu - V počastitev dneva OF in delavskega praznika - 1. maja je obfinski svet ZS Ormož organiziral tekmovanje strelcev iz TOZD in OZD območja ormoške občine. Žal so se tekmovanja udeležile samo štiri ekipe iz treh delovnih kolektivov. Ekipno je zmagala sindikalna organizacija SVL »Jeru- zalem" Ormož s 605 krogi pred ekipo tovarne Jože Kerenčič I - 569 in upravo SO Ormož s 463 krogi. Četrta je bila ekipa tovarne Jože Kerenčič II. Izmed posamezni- kov je njgveč „nastreljal" Ivan SavOTa, SVL ,.Jeruzalem" Ormož - 159 krogov, sledita Franc Tkalec, tovarna Jože Kerenčič - 158 in Ivan Jerebic, SVL „Jeruzalem" Ormož s 156 krogi. - Letošnjega medobčinskega pbnirskega tekmovanja so se udeležile štiri občine: Gornja Radgona, Lendava, M. Sobota in Ormož, ki letos drugo leto sodduje v pomurski strelski Ugi. Občine so si tekmovanja organizi- rale tako, da je pionirsko zmeraj na območju oimo^e občine; lani je bilo v Ivanjkovcih, letos pa v Ormožu. Ekipe so štele po pet članov. Občina G. Radgona je nastopila z nepopolno ekipo - s samo tremi člani, medtem ko se pionirji ljutomerske občine tudi letos niso udeležili tega tekmovanja. Ekipno je zmagala Lendava s 755 kroffl, 2, je bUa M. Sobota - 736, 3. pa Ormož s 713 krogi. G. Radgona je zbrala 285 krogov (trije člani!). Izmed posameznikov je bU najboljši Janez Mitačič iz M. Sobote - 166 krogov, 2. je bil Franc Balaško, tudi iz M. Sobote - 164, 3. pa Tonček Kelemina, član ekipe občine Ormož - 161 krogov. Tekmovalci so za prvo ekipno doseženo mesto rarejeli pokal prireditelja, to je občinske strelske zveze Ormož, druge najbolje uvrščene ekipe so prejele priznanja, posamezniki pa praktične nagrade. - Občinska konferenca ZSMS in občinska strelska zveza sta v počastitev dneva mladosti pripravili tekmovanje za pokal dneva mlado- sti Na tem tekmovanju, ki je bilo v Ormožu, je soddovalo 5 ekip s 25 čtanL Zmagalo je Središče ob Dravi s 785 kro^ pred Miklavžem - 676 in Ivanjkovci s 658 krogi Med Esamezniki je bil najboljši Mišo čičnik iz Središča - 164 krogov, sledijo Roman Kraje, Središče - 158, Franc Oglarič, Miklavž - 156 in Tonček Kelemina, Središče - 156 krogov. Pokal bo podeljen na zaključ M proslavi meseca mladosti to soboto v središču. - Zaključi del tekmovanja občinske strelske lige je bil minulo nedejo. Pomerile so se 10-članske ekipe iz vseh sedmih strelskih družin z območja občine. Zmagala je strelska družina Središče ob Dravi s 3095 krogi, sledijo Ivanjkovci z 2805 krogi in Miklavž z 2729 krogi. Najboljši posameznik je Mišo Kačičnik - 328 krogov, sledijo Ivan Ivanuša 328, Emest Krajnc - 327 in Roman Kraje - 324, ,vsi iz Središča ob Dravi. Trije najboljši posamezri- ki se bodo v 11. d^lu te%iovanja skupaj z najboljšimi strelci ptujske občine pomerili v streljanju z MK puško, najboljši iz te borbe pa bodo šU na republiško tekmovanje. Vsa tekmovanja, kjer nismo zapisali drugače, je strokovno pripravila občinska strelska zveza Ormož, tehnično pripravo pa so zaupali domači strelski družini - glede na kraj tekmovanja. jr namizni tenis TEKMOVANJE ZA TITOV POKAL V Domu JLA je bilo pretekli teden namiznoteniško tekmovanje za pokal maršala Tita. NT K Ptuj je žal imel nesrečno roko pri žrebu, saj je že v prvem kolu naletel na dva močna nasprotnika in to pri članih ha moštvo NT K „Sobota" pri članicah pa na NTK Fužinar iz Raven na Koroškem, ki je kandidat za člana I. zvezne lige. Domačini so oba dvoboja izgubili in to s 5:1 in 5:0, toda prikazane igre domačih dajo slutiti, da kvaliteta domačih igralcev raste. rokomet branik: drava 35:21(13:11) Dravaši so se • v začetku uspešno zoper stav Ij ali nervoznim domačinom, ki so šele proti koncu prvega dela uspeli priciobiti rahlo grednost. • V nadaljevanju pa so ranikovci prevzeli iniciativo in slavili visoko zmago. ribiška družina ptuj mladinca sdccija objavua vpisovanje pioniqev in mladin- cev v Ribiško družino Ptuj. - kandidati morajo prinesti prošnjo in dovoljenje za pristop s strani staršev ali oskrbnika - vpis tr^ja od 26. maja do 26. junija 1975 v pisarni RD Ptuj, Prešernova 11. ŠAH POZITIVNI TURNIR NA JESENICAH IN RAVNAH Na pozivni turnir za pionuje prve in druge skupine, je republiški trener pozval tudi dva pionirja in rezervo iz NTK Ptuj, kjer sta-oba perspektivna pionirja dosegla odlič- ne rezultate. Prvo mesto- je presenetljivo zasedel Jernej Soemen zli zmagami in brez poraza, drugi je bil Janežič iz Raven z 2 porazoma in tretji Gluhak iz Kopra prav tako z 2 porazoma. Na 10. mesto- se je uvrstil-Evgen Vedlin, 17 mesto-pa je zasedel rezervni igralec Darr\jan Samoljenko. Na Ravnah na Koroškem je bil republiški pozivni turnir za pionir- ke. Pravico do nastopa je imela mlada perspektivna igralka Sanja Džankič, kije v najmočnejši skupini zasedla odlično 9. mesto-med 20 igralkami Prva tri mesta so pripadala domačinkam-igralkam ra- venskega Fužinarja. Nedvomno je uspeh mladih ptujskih tekmovalcev odraz načrt- nega dela NTK Ptuj, kije v svojem enoletnem obdobju od ustanovitve do danes dosegel že n^kaj vidnih uspehov predvsem z mlajšimi tekmovalci, ki jih v klubu vodijo starejši izkušeni igralci na čelu s trenerjem tov. Džankičem. ZM ŠPORTNO SREČANJE DIJAKOV ŠOL ZA BLAGOVNI PROMET SLOVENIJE Jutri, 23. m^a 1975, se bodo v Ptuju v različniifi športnih panogah: šahu, rokometu, fiamiznem tenisu, košarki in streljanju, pomeriU dijaki šol za blagovni promet iz različnih mest 'Slovenije: Celja, Maribora, Murske- Sobote, Slovenj Gradca, Nove Gorice, Kranja, Kopra, Ljubljane, Brežic in Ptuja. Tekmova- nje organizira Šolski ■ center za gospodarstvo in upravo Jože Lacko, Ptuj. že ob 9. uri zjutraj, finalna pa ob 11. uri Svečana razglasitev rezlutatov ob 13. uri s podelitvijo sprevod udeležencev po ptujskih ulicah do športnih igrišč: osnovne šole Toneta Žnidariča, Franca Osojnika, šolskega centra za kovinsko- stroko in športnega igrišča Drave. Predtekmovanja bodo že ob 9. uri zjutraj, finalna pa ob 11. uri, Svečana razglasitev rezultatov ob 13. uri. s podelitvijo pokalov in diplom najboljšim. MG MOTOKROS ŠEGULA ODLIČNI ČETRTI v nedeljo je bila v Karlovcu mednarodna dirka kategorije 250 ccm v kateri je nastopil tudi Segula Peter, ki je odlično vozil v prvi vožnji bilje III., v drugi vožnji pa IV. ter se v skupni uvrstitvi uvrstil- na IV. mesto. Zmagal je domačin Leon Šoštarič. NOGOMET REPREZENTANCA OBC. LI- GE: VICTORIA (MUENCHEN) 2:2(1:2) V soboto je bila na stadionu DRAVA v Ptuju mednarodna tekma, ki je bila dogovorjena z našimi zdomci zaposlenimi v ZR Nemčiji Moštvo gostov je nastopilo v zelo mešanem nacionalnem sest-avu, medtem ko so reprezentan- co obč. lige sestavljali najboljši igralci iz Dornave, Vidma, Grajene, Markove, Gerečje vasi in Partizan Ptuj. Prikazan je bil dober nogomet, kjer sta - moštvi zaigrali borbeno. Uspešni so bili za goste Riga in Stautner, za domačine pa Sok in Lesjak-. Tekmo je odlično vodil republiški sodnik Janko Vogrinčič. V Kidričevem pa sta-igrali B moštvi imenovanih. Zmagali so igralci reprezentance z 2:0 (2:0). V Gerečji vasi pa so mladinci Gerečje vasi igrali neodločeno z mladinci Victoria:Muenchen 4:4 (1:2). KARTING LANGERHOLC IN PISLAK ODLIČNA v Ljubljani je bila v nedeljo mednarodna dirka v kartingu za nagrado Ljubljane. Nastopilo je skupno 61 tekmovalcev iz 1 držav. Ptujčani so vozili zelo dobro. V kategoriji 125 ccm je zmagal Rosso Gianni - Italija. Pislak Slavko je bil 7, Vindiš Stanko 18, Domiter in Kranj C Franc se v finalno vožnjo nista -uvrstila. Slednji je imel tokrat smolo, saj je bil že v finalu z eno nogo, ko se mu je 50 m pred ciljem odlomil volan ter si je razbil stroj, ko je zavozil v zid. V kategoriji 100 ccm je zmagal Soeserl Toni - Avstrija, LangerhoK je bil 4, Korošec Dušan 9, Žemljic Vlado 14 mesto. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno, ob stezi se j« zbralo nad 5.000 gledalcev, ki so kljub veliki vročini vstrajali do konca ter videli odlične vožnje predvsem domačih tekmovalcev. ^ ZM TEDNIK - CtlRTEK, 22. maja 1V75 1 /. siran naša pisma s SESTANKA KRAJEVNE SKUPNOSTI V četrtek, 8.maja 1975 ob 9. uri, smo se predstavniki vseh ptujskih srednjfli in osnovnih šol zbrali na krajevni skupiosti Ptuj. Našo šolo je zastopala petčlanska delagacija. Sejo je otvoril Jože Butolen, ki je pozdravil vse prisotne. Nato je Albin Pišek govoril o nalogah in problemih krajevne skupnosti. Viktor Knez je med drugim govoril o ptujskem KTC in dejal, da naj bi otvoritev rekreacijskega in dveh otroških bazenov bila že 3 . julija . Dejal je tudi, da bi pionirji in mladinci ptujskih šol lahko pomagali pri ureditvi okolja in nasadov v RTC. Nato je tovariš Knez še posebej poudaril glede čistoče našega mesta in okolja. Lizika Lacko, predsednica DPM Ptui ki je prav tako prisostvovala seji, nas je seznanila, da bo občinska kon- ferenca DPM razpisala natečaj o čistoči našega okolja, kjer bodo mladinci in pionirji tekmovali med seboj. Najboljši bodo dobiH nagrade, ostali pa priznanja. Predlagala je, da bi te in podobne zamisli, kakor tudi, da bi mladi lahko pomagali starejšim ob- čanom in učencem, ki se vozijo v šolo glede varstva, posredovali tudi ostalim krajevnim skupno- stim s ptujskega območja . Potem se je razvila diskusija med predstavniki krajevne skup- nosti in med udeleženci. Srednje- šolska mladina si želi predvsem, da bi se čimprej začela izgradnja srednješolsk^a centra v Ptu>i,ki naj bi bil ju žio od Rabeljčje vasi (za mestnim pokcpaUščem). Učenci OŠ Tone Žnidarič so govorili predvsem o novih igriščih ter o ncvi telovadnici in o asfaltiran,^ šolsk^a dvorišča ter o ureditvi šolske kuhinje, glede tople malice. Učenci OS Franc Osojnik so si zadali nalogo graditi in očistiti ribnik v ljudskem vrtu . Uč enci OŠ Ivan Spolenjak si želijo novo šolo, ker je v stari premalo prostora, tako da bodo verjetno morali imeti pouk tudi v kletnih prostorih. Precej govora je bilo še o nerešenem vprašanju semaforizi- ranja križišč na železniškem prehodu v Ptuju . To je res težko križišče, saj se tu križa sedem cest in še železniški prehod. Promet je zelo otežkočen in se je pripetilo že več nesreč s smrtnim feidom. Zato upam, da se bo tudi za to našla kakšna rešitev. S tem je bila razprava zaključena. Ostale so le žslje in naloge, ki jih bomo morali čimprej izpolniti in preiti z besede na delo. Merlin Kolar, 7. e razred, OŠ „Tone Žnidarič", Ptuj 30 LET V SVOBODI Mnogo let je minilo že od takrat, ko je slovenski človek trpel in čakal pod neznosnim jarmom tujcev. Ta ga je kot velikansko- morje oblegal z vseh- strani in' ga poplavljal, toda, ni jim uspelo, da bi utopili v svoji moreči želji našo malo Jugoslavijo. Prej so zmagale napredne ideje tistih, ki so želeli vse svoje življenje samo eno, da bi bili svobodni. Vsi ti so dočakali tisti -srečni in nikoli pozabljeni dan, dan, ki jim je pomenil mnogo več kot lastno življenje. Ampak zanj je bilo treba dati nešteto človeških življenj, ki so se morale žrtvovati domovini, za njeno svobodo. Kako kratka je bila beseda svoboda, toda nekemu malemu narodu, ki je bil vseskozi teptan in hlapec ter dekla germanom, pomeni ogromno. Čeprav smo že 30 let svobodni in enakopravni z drugimi, se naše življenje vedno prepleta, so spomini na tiste - dneve, ko so padale žrtve slovenskega pa tudi jugoslovanskega življa. Saj takega trpljenja res ne more nikoli pozabiti. Po vojni smo morali obnoviti porušeno domovino in se uveljaviti v svetu, kot država, ki nadvse -ljubi mir, saj • mir je človekov največji zaklad. Kaj mi mladi danes vemp, kaj je svoboda, ko si nismo izkusili vojne, živimo, kot nam to narekujejo starejši, ne pomislimo pa, kaj pomeni živeti v miru? Toda vseeno, tudi sami vemo, da je in da mora biti to res nekaj največjega in najlepšega. Mladi smo še in mogoče bomo tudi mi okusili - to grenko, neostaljivo gorje, ki divja in uničuje življenja marsikje po svetu. Tedaj bomo tudi sami branili domovino in šteli dneve, da bi tudi sami dočakali svobodo in potem bomo mogoče še preživeli 30 let življenja v svobocfi. Toda tisti,- ki si -bo upal porušiti tridesetletno svobodo v naši neuvrščeni Jugoslaviji, bo to dobil tisočkrat povrnjeno, saj - ne bo nobeden zavedni džravljan hotel zapraviti tisto,-kar so si naši očetje in njih očetje tako krvavo in težko priborili. SAGADIN MILENA 8. C razred OŠ Majšperk PO TEKMI Mladostna razigranost je z nami priplula in napolnila garderobo, kamor smo se šle preoblačit Naša tdesa so bila še vedno vroča, ker smo igrale rokomet S čela je kapljal znoj, z obraza nam je puhtela vročina. ,,Hura! Hura! Zmagale smo!" je veselo vzklikala Marta in skakljala. Tudi druge bi najraje vriskale in pele kakor na trgatvi, če bi nas nihče ne slišal. Kako dolgo že nismo zmagale. ,,Uh, , kako mi je vroče," je vzdihnila Katica in se leno oblačila. ,>leni tudi, meni tudi!" smo kakor nalašč ponavljale druga za drugo. ,, Danica, to ti je igralka! Kapetan bo!" je odločila Marica, ki je vratarka ekipe. ,,Dva gola je dala!" „Kai se važite, če ste enkrat zmagale?" so besno poudarjale deklice iz c razreda. „Slišite! Danes pa smo jim zakurile, ali ne?" je tiše, majčkeno zlobno pripomnila Dra- gica. Tista tekma je res hvale vredna. Igrale smo razgibano, srce mi je tolklo v prsih, kakor da hoče uiti. Danica je bila najboljša. Razdajala je svojo športno nadarjenost kije ni nikoli izgubila. Dekleta so jo kar naprej hvalila. Zazrla sem se v njen obraz. Lička so ji zardela ob pohvalah. Smejala se je. Nisem je še videla take, kajti v razredu je sedela zraven sestre in se le malo pogovarjala z nami. Večkrat sem se je sramovala. Ne vem, zakaj. Bila je iz druge vasi Kostanjevi lasje, ki so bili zadaj povezani v repek, so se prijemali s potom. Oči so ji žarele v veselju. Te njene oči, tako globoke in temne so bile. Poslušala sem njih šepet: »Srečnasem!" Mislim, da je bila le trenutna sreča. Spet sem prisluhnila dekletom, ki so še vedno govorile o tekmi. .Kakšen je rezultat?" je vprašala Milena. ,,2:1! Za nas!" sem povedala pozabi ji vki. Vendar Milene ni pritegnila tekma in je rekla: ,:Kaj zato, če ste zmagale? " Vesela je bila le takrat, ko je nekoga popraskala, da mu je lahko vzela žogo. Šolski zvonec je zapel staro melodijo. Še vedno smo se oblačile in se jezile na dekleta, ki so silile v garderobo. Nato smo odhitele po stopnicah v drugo nadstropje v kabinet za slovenščino. Pozneje, ko nam je tovarišica razlagala novo snov, sem v duhu videla Danico, njen obraz, njene srečne oči. Kristina Pravdič, 7. b, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj LASTOVKE Lastovke so temnomodre barve. Imajo vitko telo in močne peruti. Vsako jesen odletijo v južne kraje. Spomladi se vrnejo nazaj. Tukaj si spletejo gnezdo. V gnezdo samica znese jajčeca in kmalu za tem se izvalijo mladički. Mladički so vedno lačni. Samec in samica ves dan pridno iščeta hrano. Pobirata sadne škodljivce, lovita mušice in muhe. Lastovke so koristne ptice. Bojan Dimič, 1. b, Majšperk 9. m^ 1975 Minilo 30 je let, odkar utihnili so streli, ko so mnogi onemeli, čeprav v svobodi radi bi živeli. ^ Sovražnik močno je besnel, partizani pa so se smejali, ] saj so zm^o izbojevali 1 in svobodo so nam dali. j Tako 9. m^ je zmage dan, ) ki ga vesel je bil vsak -partizan, j ko matije objela sina, osvobodjena je bila spet naša domovina. Sedaj smo trideset let svobodni, gradimo srečo si in mir, in če bi stopil tujec spet na naša tla, borili bomo se do zadnjega. Metka Ključevšek, 6.razred, Osnovna šola Laporje lo.ailiui inui-NiR. - L^ciKitn., II. maja iv/5 mali oglasi ZA POMOČ v gospodinjstvu in varstvo dveh otrok sprejmem pridno dekle. Nagrada in prosti dne\'i po dogovoru. Lastna soba, hrana in popolna oskrba ter možnost šolanja v popoldanskem času na strojepisni ali administrativni šoli. Ponudbe pošljite na naslov Dare Bernot, Ljubljana, Kotnikova 2. GOSTILNA „pri Majdi" Kolarič, Spuhlja zaposli takoj natakarico, lahko tudi polkvalificirano. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje preskrbljeno. ZARADI SELITVE prodam klavir. Vprašajte po tel. 77-329. PRODAM košnjo sena. Alojzija Gecl, Orešje. PRODAM kosilnico laverdo, v, dobrem stanju za traktor ferguson 35 KM. Ivan Auer, Sp. Hajdina 43. ZARADI BOLEZNI prodam kosilni- co alpTia, tip exsport. Franc Osenjak, Zagrebška cesta 115, Ptuj. PRODAM košnjo sena in otave. Capuder, Reševa 9, Ptuj. GRADBENO PARCELO 40 arov z dograjeno kletjo pri železniški postaji Moškanjci prodam najboljše- mu ponudniku, primerno za obrt, trgovski ali gostinski lokal. Ivan Bezjak, Bresnica 40, p. Podgorci. PRODAM enoosno prikolico, čisto novo, ljutomersko. Naslov v upravi. PRODAM BCS kosilnico z obračal- nikom. Jakob Mlakar, Pobrežje 54, p. Videm pri Ptuju. IŠČEM upokojenko za oskrbo hiše. Naslov v upraAi. KUP'^ rabljen mešalec. Stanko Vauda, Krambergerjeva 1, Ptuj, PRODAM plemenske zajklje, belgij- ske pasme, tudi z mladiči in samca N, bsec iz uvoza z dokumentacijo. M^cenonč, Gruškovec 118, Cirku- lane. DVOSOBNO stanovanje v Ptuju, Prešernova 21 menjam za manjše stanovanje na relaciji Ptuj-Videm ali Ptuj—Leskovec. Rušnik, Ptuj, Prešernova 21. PRODAM gospodarsko in stano- vanjsko poslopje v dobrem stanju. Alojz Lebe , Podgorci 95. DVE NJIVI v Zg. Pristavi pri Ptuju z letošnjim pridelkom prodam. A. Hribar, Narod, banka, Ptuj. DVE DIJAKINJI poklicne admini- strativne šole iščeta sobo v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM osebni avto, zastavo 75 0, dobro ohranjen, letnik 1967. Dam tudi na ček. Zadravec, Kidričevo 10. PTUJSKA TISKARNA - PTUJ, Jadranska ulica 17 razpisuje učna mesta za šol^o leta 1975/76: 2 učenca • ročna stavca 1 učenca - knjigotiskarja Pogoji: končana osemletka z najmanj dobrim uspehom iz slovenskega jezika, matematike in risanja. Prošnje s predložitvijo spričevala (prepis) naj kandidati pošljejo na gornji naslov do 30. maja 1975. Tovarna gumgevih in kovinskih izdelkov - servisi „SIGMA" p.o. Ptuj, Rajšpova ul. 13 razpisuje prosta delovna mesta: 1. kontrolor tehničnih pregledov Pogoj: VKV delavec avtomehanskc stroke in pet let prakse na enakem aU podobnem delovnem mestu.' Poskusno-delo 3 mesece. 2. čuvaj Pogoj: končana osemletka in izpit za izprašanega gasilca. Poskusno delo 2 meseca. 3.2 rezkarja Pogoj: KV rezkar in 1 leto prakse. Poskusno^delo 2 meseca. IN PONOVNO RAZPISUJE: 1. tehnolog kovinske obdelave Pogoj: srednja tehniška šola - strojna smer in nad 5 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu.' Prednost imajo kandidati s predizobrazbo kovinskcstroke. Poskusno delo 3 mesece. 2. finančni knjigovodja II Pogoj: srednja ekonomska šola in 3 leta prakse na enakem aU podobnem delovnem mestu.'Poskusno'delo 3 mesece. 3. obračunovalec OD II Pogoj: srednja ekonomska šola in 1 letna praksa. 'Poskusno-delo 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o deUtvi osebnih dohodkov. Nastop dela je možen takoj. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Kandidati naj vložijo prošnje na gornji naslov v 8 dneh po objavi. osebna hroniha RODILE SO: Doroteja Praprot- nik, Mejna cesta 28 - Aleša; Majda Tanasič, Cesta Olge Meglic 9 — Vanjo; Angela Cvetko, Hrastovec 102 - dečka; Marija Brumen, Gorišnica n.h. - Stanislava; Sonja Vogrinec, Zg. Hajdina 67 - Mojco; Irena Čeh, Linhartova 1 - Simono; Marjeta Zelenko, Budina 51 - Roberta; Terezija Šteger, Sodinci 65 - deklico; Karolina Horvat, Mestni vrh 54 - deklico; Angela Duh, Kicar 83 - Roberta. POROKE: Roman Planec, Krčevi- na pri Vurbergu 84 in Tončka Polanec, Drstelja 19; Alojz Zebec, Formin 5 2 in Anica Hažic, Štrigova 4; Vincenc Šori, Rotman 13 in Elizabeta Cvetko, Bratislave! 59; Albin Repinc, Apače 143 in Marija Vidovič, Jablovec 33; Franc Primožič^ Kidričevo 58 in Dragica Štefančic, Kidričevo 60; Franc Brodnjak, Zg. Hajdina 55 in Silvestra Spolenak, Skorba 55; Alojz Knez, Šentjanž n.h. in Marija Vidovič, Pohorje 28; HEnik Robnik, Poštelska 2/a, Maribor in Ivana Šlatič, Ciril-Metodov dr. 7; Anton Satler, Gorca 8 in Majda Svenšek, Lancova vas 1; Martin Čuš, Dornava 7 in Marija Simonič, Dornava 12; Srečko Štumber^er, Ormoška 1 in Marica Matjasič, Cankarjeva 6; Karol Serušnik, Stari trg 15 6 in Ana Kukovec, Markovci 84; Vladimir Voda, Podvinci 136 in Marija Repič, Kicar 1. UMRLI SO: Maks Muršec, Ormoška 1, roj. 1896, umrl 12. maja 1975; Liza Vuk, Dragonja vas 16, roj. 1895, umrla 16. maja 1975.i OBVESTILO Obveščamo vse invalidne občane krajevnih skupnosti, da je ustanovljeno: DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ Društvo invalidov bo med invalidi organizirano delovalo ter reševalo vse zadeve s katerimi se srečuje invalidni občan. TE ZADEVE SO: — socialna in varstvena vprašanja (socialne podpore itd.) — stanovanjska vprašanja (posojila, pomoči itd.) — rehabilitacija in zaposlovanje — usposabljanje invaudne mladine (šolanje, poklic itd.) — šport in rekreacija — družabno življenje — kulturno prosvetna dejavnost (predavanja, seminarji itd.) Vabimo vse invalidne občane, da se sami ali s pomočjo svojcev včlanijo v Društvo invalidov Ptuj, pravico do včlanjenja im^uo vsi invalidi brez ozira na izvor invalidnosti, pravni status, socialni položaj, starost, spol ali stopnje invalidnosti. Včlanite se lahk9 osebno ali pismeno s točnimi osebnimi podatki pri tov. Ivanu Črešniku, Ormoška 9, PTuj. DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ TEDNIK - ČETRTEK, 22. maja 1975 19 stran tv spored ČETRTEK, 22. m^a: 8.10 TV v šoli; 9.35 TV v šoli; 14.10 TV v šoU; 15.55 Nogomet Bor: Dinamo; 17.45 Otroški spored; 18.05 Obzornik; 18.20 Vzpon človeka; 19.10 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.05 Žive vezi; 21.95 Kam in kako na oddih; 21.15 Četrtkovi razgledi; 21.45 Simfonični orkester; 22.05 TV (inevnik. PETEK, 23. maja: 8.10 TV v šoli; 10.50 Angleščina; 14.10 TV v šoli; 15.30 Angleščina; 16.05 TV v šoli; 16.35 Madžarski TVD; 17.15 Pisani svet; 17.50 Obzornik; 18.05 Tuja folklora; 18.35 Mozaik; 18.40 Spoznavajmo otrokov svet; 19.10 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski notranje- politični komentar; 19.55 3—2—1; 20.05 Vesela vdova; 21.40 625; 22.15 T V dnevnik. SOBOTA, 24. maja: 9.30 TV v šoli; 10.35 TV v šoli; 12.00 TV v šoli; 13.55 Nogomet Radnički (Niš):Vojvodina; 17.25 625; 18.00 Obzornik; 18.15 Mozaik; 18.20 Izgubljeni svinčnik; 19.10 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 19.55 3-2-1; 20.00 Iz del Branka Čopiča; 20.30 Festival mladih 75; 22.00 Moda; 22.15 TV dnevnik; 22.30 Propaganda; 22.35 Saša. NEDELJA, 25. maja: 8.45. Poročila; 8.50 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi 10.05 Otroška matineja; 11.10 Mozaik; 11.15 Kmetijska oddaja; 12.00 Poročita (do 12.05) - Nedeljsko popoldne; 17.55 Moda; 18.05 Poročila; 18.10 Naš Tito - dokumentarni film; 19.10 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Dan mladosti; 21.40 Mladi za mlade; 22.10 3-2-1; 22.15 TV dnevnik; 22.30 Športni pregled. PONEDELJEK, 26. maja: 8.10 T V v šoli; 10.00 T V v šoli (do 11.05); 14.10 TV v šoli - ponovitev; 15.35 T V v šoli - ponovitev; 16.35 Madžarski TVD; 17.30 GRdi raček; 17.45 Risanka. 17.55 Obzornik; 18.10 Na sedmi stezi; 18.40 Mozaik; 18.45 Teritori- alna obramba; 19.05 Odločamo; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propaganda; 20.05 A. Isakovič Usodnost rdečih krvnih telesc; 20.50 Kulturne diagonale; 21.20 Mozaik kratkega filma . . . TV dnevnik. TOREK, 27. maja: 8.10 TV v šoli; 9.35 TV v šoli; 10.05 TV v šoli; 11.05 TV v šoli (do 11.35); 14.10 T V v šoli - ponovitev; 15.35 TV v šoli - ponovitev; 16.05 T V v šoli — ponovitev; 16.35 Madžarski TVD; 17.35 V. Alberht: Mala lupinica; 17.50 Risanka; 18.05 Obzornik; 18.20 Egipt za časa Tutankamona; 18.45 Mozaik; 18.50 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.05 Diagonale; 20.5 5 Propaganda; 21.00 R. M' du Gard: Thibaultovi; 21.45 TV dnevnik. SREDA, 28. maja: 8.10 TV v šoH (do 10.50); 16.35 Madžarski TVD; 17.30 Vrančeve dogodivščine; 17.5 5 Obzornik; 18.10 Glasbena oddaja; 18.40 Mozaik; 18.45 Polkmetje; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.05 Nogomet Ba- yern:Leeds; 22.00 TV dnevnik; 22.15 Miniature. radio ptu] ČETRTEK, 22. MAJA: 16^00 Napoved sporeda. 16.03 Poročila in obvestila. 16.15 Za vas in vaš dom. 17.00 Z mikrofonom med mladimi. 17.30 Prisluhnite, iz- berite. " PETEK, 23. MAJA: ^16.00 Melodija dneva. 16.03 Poročila in obvestila. 16.15 Ekonomsko- propagandna oddaja. 16.40 Pio- nirji, dober dan - OŠ Hajdina. 17.00 Kulturna oddaja - KUD Videm pri Ptuju. 17.30 Na srednjem valu 198,5 metra. SOBOTA, 24. MAJA: 16.00 Napoved sporeda. 16.03 Poročila in obvestila. 16.15 Aktualnost tedna. 16.20 Za vas in vaš dom. 16.45 V soboto popoldne - informativno-zabavna oddaja. NEDELJA, 25. MAJA: 11.00 Odmevi tedna. 11.15 Obvestila in reklame. 11.30 Nova šola v Dornavi. 11.35 Krajevna skup- nost Starše. 1.1.45 Kmetijska oddaja. 12.00 Čestitke poslušal- cev, PONEDELJEK, 26. MAJA: 16.00 Melodija dneva. 16.03 Poročila in obvestila. 16.15 Šport in glasba iz naše fonoteke. 16.40 Vedro v novi teden. 17.00 Iz delovnih kolektivov. 17.15 Eko- nomsko-propagandna oddaja. 17.40 Novosti iz gramofonskih hiš. TOREK, 27. MAJA: 16.00 Napoved sporeda. 16.303 Poro- čila in obvestila. 16.15 Za vas in vaš dom. 16.45 Z našimi cicibani. 17.00 Glas ljudstva - trim steza. 17.30 Kar ste izbrali, predvaja- mo. V ostalem času prenašamo prvi program radia Ljubljana. fcifto PTUJ: - danes ob 18. in 20. uri am. barv. VV kriminalka TRDOGLAVI POLICAJ; - jutri ob 18. in 20. uri am. filmska-komedija STANLIO IN OLIO - BISERI SMEHA; - 24. in 25. m^a ob 18. in 20. uri it.-šp. barv. CS vvestern VALDEZOVI KONJI, v nedeljo ob 10. in 16. uri am. barv. Disneyev film ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ; - 27. maja ob 18. in 20. uri dan. barv. CS erot. komedija ZOBAR V PO- STELJI: - 28. maja ob 18. in 20. uri šp. barv. VV film MOJA DRAGA SENIORITA. SLOVENSKA BISTRICA: - danes ob 20. uri am. barv. kriminalka GROZA V TEMI; - 24., in 25., maja ob 17,30. in 20. uri it barv. western TIHI MAŠČEVALEC; - 28. maja ob 20. uri jap. pustolovski 'film MAŠČEVALKE Z OKINAVE. LJUTOMER: - danes ob 20. uri it. barv. western LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE; - 24. maja ob 20. uri in 25. m^a ob 15,30., 17,45. in 20. uri am. avanturistični barv. film KRALJIČINA OGRLICA - cene vstopnicam zvišane za 1 dinar; - 28. maja ob 20. uri am. barv. risanka LA FONTAINOVE POVESTI. tv avstrijaf ČETRTEK, 22. maja: 18.00 Jerome in Izabela; 18.25 Družinski program; 18.50 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 EP; 19.30 Čas v slikah; 19.45 EP; 20.00 Vaš nastop, prosim! 20.50 Nora Helmer; 22.35 Poročila. PETEK, 2 3. maja: 18.00 Družina Fenuerstein; 18.25 Družinski pro- gram; 18.45 Oddaja zveze industrij- cev; 18.50 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 EP; 19.30 Čas v slikah; 19.54 EP; 20.00 Heraklej; 20.15 Komisar; 21.15 Zadeva neke noči; 22.50 Poročila. SOBOTA, 24. maja: 18.00 Heinz Conrads; 18.25 TV kuhinja; 18.50 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 EP; 19.30 Čas v slikah; 19.50 Ep; 19.56 Šport; 20.15 Sobotni večer v Vorarlbergu; 21.15 OGlejte si to 22.00 Vseved; 22.20 Za pest dolarjev; 0,05 Poročila. NEDELJA, 25. maja: 18.00 Sestanek starejših; 18.30 Mala šola; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.25 Beseda ob nedeljskem večeru; 19.30 Čas v slikah; 19.50 Šport; 20.15 TV igra; ^ 22.00 Orientacija; 22.30 Poročila. PONEDELJEK, 26. maja: 18.00 Gospod Kotnik; 18.25 Družinski program; 18.50 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 EP; 19.30 Čas v slikah; 19.54 EP; 20.00 Stop! 21.00 Deseti dan; 22.50 Poročila. SREDA, 28. maja: 18.00 Na- slednji, prosim; 18.25 Družinski program; 18.45 Oddaja EPOE; 18.50 EP; 19.00 SUke iz Avstije; 19.20 EP; 19.30 Čas v slikah; 19.54 EP; 20.00 Beraška princesa 21.25 Vojna in mir; 22.10 Poročila. radiiškt program ČETRTEK, 22. maja: 14.00 Poročila; 14.10 Naj narodi pojo; 14.40 Med šolo, družino in delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; ,,Vrtiljak"; 16.45 Jezikovni po- govori; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz opernega arhiva; 18.00 Poročila — posebna obvestila; 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 18.35 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ljubljanskim jazz ansamblom; 19.50 Lahko noč, otroci! 29.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Melodije; 22.00 Poročila; 22.20 Majhen koncert skladb za dva klavirja; 2 3.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24. Poročila. PETEK, 23. maja: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Po- slušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter- mezzo; 15.45 ,,Vrtiljak"; 16.45 Glasbena medigra; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.00 Poročila - posebna obvestila; 18.05 Ogledalo časa; 18.15 Zvočni signali; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansam- blom Avgusta Stanka; 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 20; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 24. maja: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 „Vrtiljak"; 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe; 17.00 Aktual- nosti; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila — posebna obvestila; 18.05 S knjižnega trga; 18.20 Ob isti uri; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansam- blom Jožeta Privška; 19.50 Lahko noč otroci! 20.00 Naši amaterji pred mikrofonom; 21.00 Za razvedrilo; 21.30-2 3.00 Za naše izseljence - vmes ob 22.00-22.20 Poročila; 2 3.00 Poročila; 23.05 V novi teden; 2 4.00 Poročila. NEDELJA, 25. maja: 6.00-8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Ep; 6.50 Danes za vas; 7.00 Jutri kronika; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - današnji radijski in TV spored; 8.07 Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši . . . 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Glasbena parada „Tri srca"; 11.00 Poročila; 11.20-14.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci; 12^00-12.15 Poročila; 13.00 Po- ročila - posebna obvestila; 13^15-13.30 Obvestila; 14.00 Po- ročila; 13.00 Poročila - posebna obvestila; 13.15-13.30 Obvestila; „ 14.00 Poročila; 14.05-18.00 Ne- deljsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.03 Radijska igra; 18.43 Glasbena medigra; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Prenos sklepne prireditve ob dnevu mladosti iz Beograda; 22.00 Poročila; 22.20 Serenadni večer; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 V lučeh semaforjev; 24.00 Poročila. PONEDELJEK, 26. maja: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori; 14.30 POsušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni itremezzo; 15.45 ,, Vrti- ljak"; 16.45 Interna 469; 17,00 Aktualnosti; 17,20 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — posebna obvestila; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansamblom Lojzeta Slaka; 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Slovenski operni hiši; 21.30 Zabavne melodije; 2 3.15 Jazz; 24.00 Poročila. TOREK, 27. maja: 14.00 Po- ročila; 14.10 Za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 ,,Vrtiljak"; 16.45 Družba in čas; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Zveneča imena; ,,Vrtiljak"; 16.45 Družba in čas; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Z 18.05 Nasvide- nje! 18.35 Lahke note; 18.50 Ep; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Zvočne kaskade; 22.00 Poročila; 22.20 Simfonične va- riacije; 23. Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. SREDA, 28. maja: 14.00 Po- ročila; 14.10 Naši operni pevci; 14.30 POsušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Loto vrtiljak; 16.45 Zvoki in barve; 17.00 Aktualnosti; 17.20 ,,Samo en cvet . . ." (ob 30-letnici osvobo- ditve) 18.00 Poročila - posebna obvestila; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavlja vam . . . 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansamblom Boruta Lesjaka; 19.50 Lahko, noč, otroci! 20.00-22.00 Koncert iz našega studia; 22.00 Poročila; 22.20 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. 20. stran tednik - Četrtek, 22. maja 197$ Uspela akcija v KS Hajdina v akcijo „Teden varstva okolja v občini Ptuj" se je vključDa tudi kr^evna skupnost Hajdina. Akcija je bila izvedena 24. aprila. Sodelovala je tudi osnovna šola Hajdina, ki seje velikodušno odzvala povabilu KS. Zahvala za dobro sodelovanje gre ravnatelju šole tov. PUCKU in vsem učiteljem, ki so v č en cem pojasnili vrednost čistega in urejenega okolja za človeka. V akcij i je sodelovalo 70 učencev osnovne šole Hajdina. Vsi so 'biU zelo marljivi, saj -so sami spoznali, da je čisto • in urejeno okolje eden od poglavitnih pogojev za zdravo in zadovoljivo nadalje- vanje življenja. Sodelovali so • še občani iz Skorbe in Hajdine, ki so s svojimprevoznimi sredstvi poskrbeli za nemoten in hiter odvoz odpadnega materiala iz kraja, kjer se je nahajal do prostora, kije določen za odlaganje smeti in odpadnega materiala. Akcija je zajela celotno krajevno skupnost. Očiščena in urejan so bila vsa ' ,,divja odlagališča smeti", okolica vaških cest, bližnji gozdovi, okolivastruge studenčnice jn kanala v Hajdošah. Na odlagališče je bilo prepeljanih 6 prikolic papirja, železa in ostalega odpadnega materiala, kije do takrat kazil lep in prijazni videz okolice vasi in cest v krajevni skupnosti.'Vsi občani, ki so -z zanimanjem in odobravanjem spremljali akcijo, so obljubili, da bodo v bodoče še bolj pazili na svojo okolico in obenem opozarjali vse tiste,'ki bi , podza- vestne" pozabili in spregledali trud, ki je bil do sedaj vložen za čim lepše okolje. V tej akciji se je pokazala tudi povezanost -med organi krajevne skupnosti 'in ostalimi političnimi organizacijami, ki vse stremijo za tem, da bi v bodoče sodelovanje in povezanost bila še globlja in še bolj aktivna, saj -bodo le na ta način premostili vse ' tažave in bodo realizirane vse želje in naloge, ki so pred vaščani in prebivalci celotne krajevne skupnosti.' JP teden čistoče potreben tudi v kidričevem K fotografiji naj zapišem samo, da takšna podoba ni osamljen primer v času, ko se borimo za zdravo in čisto okolje. _ -OM Končno in čisto tiho Počasi in spontano se je j>o Ormožu razširila vest, daje kegljišče odprto. Obratovati je pričelo brez velikega „pompa". Razen treh kegljiških stez je v prostoru, ki je sedaj v sestavi ormoškega hotela, še manjši bife in biliard. Ambient je stilno opremljen - v skladu z opremo hotela. Ormoško kegljišče bi moralo pričeti delati - po prvih napovedih - že ob lanskem dnevu republike - 29. novembru. Pričetek obratovanja so ■ najbolj ,,zavlekle" inštalacije avtomatike, kar je opravila Iskra. Dolgo so Ormožani morali čakati na svoje kegljišče, ki bo gotovo privabljalo tudi druge goste, sedaj ga pa imajo. Ni še sicer uradno odprto, vendar že na veliko kegljajo. jr Smrt ob robu betonskega mostu Prejšnji teden v sredo se je v Trgovišču pri Veliki Nedelji na cesti Ptuj-Ormož pripetila težka prometna nesreča, pri kateri je umrl Franjo Kolšan, star 49 let, iz dolnjega Kraljevca pri Cakovcu. Sedaj že pokojni Kolšan se je peljal s svojim osebnim avtomobilom iz smeri Ptuja proti Ormožu. V Trgovišču je pred mostom čez Sejanco najprej iz ne povsem znanega razloga zapeljal na desno cestno bankino in nato trčil v betonsko ograjo mostu. Umrl je takoj po nesreči. jr vreme do nedelje 1. junija 1975. Polna luna bo v nedeljo, 25. maja ob 6.51. NAPOVED: V četrtek in v petek, 23. maja bo hladneje in spremenljivo, vmes grmenje in plohe. Od sobote, 24. maja, do srede, 28. m^a, bo vroče do 30 stopinj. Zadnje tri dni tega meseca bo hladneje, vetrovno in vmes dež. NEVIHTE. V nedeljo, 1. junija bo sončno vreme. ALOJZ CESTNIK TEDNIK izdaja časopisni zavod Pti^ski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5^ n. p. 99. - Urejuje uredniški odbor Izhaja ob četrtkih. Odgovorni lirednik je Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079 Celoletna naročnina znaša 80 dinarjev, za tujino 160 dinarjev. 2iro račun SDK Ptui 52400-603-39458. - Tiska Mari- borski tisk, 62000 Maribor, Tržaška 76. videm pri ptuju „Mesto" pod vznožjem Haloz Za idilično vas pOd vznožjem Haloz ne moremo trditi, daje mesto- nedavno pa je središče Vidma (prejšnji mesec) dobilo zunanji videz, ki spominja na mesto. Zakaj? Videmčani so • naposled dobili skozi svojo vas moderno cesto ■ s pločniki in ulično razsvetljavo, ki je ena najmodernejših. Videm ponoči razsvetljuje 24 svetlobnih teles. Luči so avtomatično prižgejo takoj, ko postane dovolj temno. Prav tako jih potem zjutraj, ko se zdani, tudi ugasne; Elektrika je draga, zato od 22.15 ure dalje ne svetijo vse luči, ampak samo vsaka tretja. Zato posrlcbi avtomatična ura. Račun za plačilo porabljene električne energije, tako za krajane ni tako hudo visok, kot če bi vse luči svetile vso noč. Za lepšo zunanjost kraja so vaščani poskrbeli še drugače. Mnogi so svoje hiše „preoblekli" v nove obleke, počistili svoja dvorišča, uredili vrtne ograje in kar je še posebej razveseljivo, učenci videm- ske^šole bodo od časa do časa svojo ulico počistili z metlami. Da so Videmčani, lahko bi dejali skorajda med zadnjimi v ptujski občini, oziroma vznožju Haloz, dobili skozi svoje kulturno središče asfalt, je nedvomno zasluga priza- devnega vodstva sveta krajevne skupnosti ■ ter drugih družbenih organizacij kraja, mladine in vseh; ki so ■ zlasti • pri ureditvi cestne razsvetljave precej pomagali z, udarniškimi delom, pri kopanju jarkov in jam, postavljanju uličnih svetilk, zlasti pa je to zasluga Jožeta Milošiča, domačina, sicer samostoj- nega obrtnika za elektro stroko, ki je zlasti ■ strokovno največ dopri- nesel,' da je vasica pod vznožjein Haloz res dobila kar pravi mestni videz. FH Jeseni 27 novih stanovanj Te dni so gradbeni delavci Konstruktorja, TOZD Granit Slov. Bistrica dokončali tretjo fazo gradnje 27 stanovanjskega bloka na Zg. Bistrici. Blok, ki so ga pričeli graditi lanskO' jesen, kar bo velika pridobitev za Slov. Bistrico, saj je stanovanjska- problematika vedno bolj pereča v tem mestu. Gradnja tega bloka je tudi v okviru kratkoročnega programa stanovanjske gradnje na območju občine za obdobje od 197 3-1977, v katerem bi morali v občini zgraditi skupno 257 družbenih in 204 zasebnih stanovanj. Investicijska vrednost stanovanjskega bloka v Zg, Bistrici je 6 milijonov 500.000 ND, Investitor je samoupravna interesna skupnost, ozirima po njej poobla- ščena strokovna organizacija Stan- btro iz Slov. Bistrice. Po predvidevanjih bo blok vseljiv do letošnje jeseni. VH Nova stanovanja v Zg. Bistrici pred dograditvijo