Natisov 14.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. Uredništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. f&ajerc izhaja vsaki drugi petek. [ datiran z dne naslednje nedelje. Do-pisi dobrodošli. (Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo do-iične Številke vooslati. Štev. 24. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za iuserate uredništvo in upravništvo ni odgovorno. Cena oznanil je za: 1 stran K 82.—, Vi strani K 16.—. »A strani K 8.—, '/• st«u» K 4.-. Vu xlrwi K 2.—, Vsa strani K, 1.— Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. V Ptuju v nedeljo dne 30. novembra 1902. ni. letnik. Sovraštvo. Vse na tej zemlji je minljivo. List za listom je [padel pred kratkim z drevesa, list, ki se je zibal že bred malo meseci na veji, obdan od toplih solnčnih žarkov. In prišla bode zopet spomlad in zopet bode drevje ozelenelo! Človek je danes vesel, a glej, morda jutri že bode srce, katero je toliko upalo, katero si je toliko želelo, vtihnilo na veke. A zopet pridejo jdrugi ljudje, zopet novi rod. In tako bode šlo naprej. A glej, vendar čudno je, čeprav na tej zemlji vse tako hitro mine, vendar se vse p r e g a n j a. preganjanje vidimo v celi naravi! Ako človek samo enkrat stopi, uniči nebroj živalij, ki so prišle slučajno bod njegovo nogo. Preganjajo se živali, ki žive na suhem in tam doli na dnu vode, katera se razprostira mirno pred [teboj, tam doli vlada morda ljuti boj za obstanek. A hujše preganjanje, hujše sovraštvo, kakor ped živalimi, najdemo med pametnimi bitji, med | ljudmi. Sosed preganja soseda, prijatelj prijatelja, brat Irata! A vendar imamo vsi dovolj prostora na tem iz ene IvoriSfie lovanja otrebna se po- 701 0 mladeniču, ki bi bil rad strah poznal. Kontv. Na poti sliši, da straši v starem gradu. V ta |jrad se toraj nameni, in se ponudi za hlapca. Ko ga graščak sprejme, pravi mu mladenič, da za plačo ne zahteva drugega, nego da mu pokažejo strah. — i,No, pri nas'1, pravi graščak, užil ga bodeš še predeč, ako ostaneš!" Bil je to star grad, o katerem so vedeli ljudje pripovedovati silno mnogo. Zvečer, ko gredo vsi iz grada, ostane mladenič Earn v njem, da bi videl strah. Proti polnoči je lačen, gre toraj v kuhinjo, zakuri in pristavi k ognju lonec kaše. Ko bije ura polnoči, sliši glas: „Oh, padel bojem!" — Mladenič pogleda kvišku in ko ne zapazi ničesar, pravi: „No, le padi, samo glej, dane v moj fcnec!" Toliko da izgovori, že pade velika svetu, a vendar skrbi za nas vse eno in isto bitje, katero nas je ustvarilo, naš nebeški oče — Bog. Zares sovraštvo vlada med nami ljudmi, brez-miselno sovraštvo, sovraštvo, ki je največkrat brez vsakega vzroka. Sovražijo se posamezniki, sovražijo pa se tudi cele skupine, sovražijo se narodi. Brezmiselnost tega sovraštva, katero dandanes posebno med nami vlada, vam hočemo pojasniti. Ta je Nemec, drugi Slovenec! Ze te dve besede same pomenijo žalibog dandanes velikansko sovraštvo. Zakaj le neki? Ti ne moreš nič zato, da te je rodila slovenska mati in Nemec ne more zato, da je rojen Nemec. „Tako so peli angeljev glasovi, da enega očeta smo sinovi." In res je! Vsi ljudje na zemlji smo si bratje in sestre, vsi narodi, vsi jeziki so dani od Boga! Ali ni potem brezmiselno, da sovražiš svojega soseda, s katerim moraš živeti, s katerim se medsebojno podpirata, samo radi tega, ker govori drugi jezik. Sovraštvo med narodi radi njih govorice je brez-miselna bedarija, in sicer bedarija, katera je nastala v najnovejših časih. Zakaj pa se pred 50 leti niso sovražili Nemci in Slovenci ? . noga na tla. Mladenič se ne briga mnogo za to, temveč kuha dalje svojo kašo. — Zopet se začuje glas: „0h padel bodem!" — „Le padi", odgovori mladenič, „jaz ti ne branim, le v mojo kašo ne!" In druga noga pade na tla. Tretjič se zasliši glas: „0h, padel bodem!" — nLe padi, kakor ti je drago", odgovori mladenič, in že leži roka na tleh. — Četrtič se začuje glas: „0h, padel bodem!" —„Le padi!" reče pogumno mladenič, in druga roka s truplom vred pade na tla. Mladenič je že odstavil kuhano kašo od ognja, ko zopet sliši glas: „0h, padel bodem!" — „Ne jezi me, pa padi", odgovori nevoljno mladenič, ^sicer ti grem pomagat, da bodeš ložje padel!" — „Sedaj pade velikanska glava ropotaje na tla, v tem hipu se združijo vsi udje, in velikan se dvigne pred njim. „Kdo pa si ti?" vpraša ga mladenič. Ali ko ne dobi odgovora, dene svojo kašo lepo* v skledo in jo nese v sobo. Velikan stopa za njim. tedaj mirno skupaj, a danes pa Zakaj so živeli ne bi mogli? Odgovor je lahek! Vsako sovraštvo ima mater in sicer tako mater, katera za svojo hčer noč in dan skrbi. Ta mati vsakega sovraštva je h u j & k a r i j a. Pogledimo si Spodnji Štajar. Ali bi se Nemci in Slovenci sovražili, ako ne bi bilo hujskarije? Kdo pa jo je povzročil? Žalibog, da moramo priznati, da so to hujskarijo in vso sovraštvo povzročili samo taki ljudje^ kateri bi bili morali skrbeti za mir, ker jim je njihov nebeški učenik, naš Zveličar sam ukazal, da morajo skrbeti za mir, žalibog, da so toraj to jezikovno sovraštvo med dvema soseč-kima narodoma, povzročili apostoli miru — duhovniki. Toda ne pravi duhovniki, ne, tem ni za hujskanje, ne, pravi duhovniki niso povzročitelji tega sovraštva, povzročili je so in je'vedno podpihujejo samo tisti duhovniki, katerim ni za sveto vero, temveč, katerim je samo za njihov žep, to so klerikalci. Klerikalci so nam v vsakem oziru škodovali in tudi neizmerno škodo povzročeno od sovraštva med obema narodoma, toraj med Nemci in Slovenci imajo klerikalci na vesti. Kdo izmed Vas je kedaj slišal, da bi kak sivolas častivreden stari duhovnik šuntal Slovenca proti Nemcu? Nihče! Mladi mlečnezobi kaplani pa, kateri so komaj zapustili šole, kateri ne poznajo življenja. ti Vas vedno in vedno hujskajo, češ „narodnost je v nevarnosti" ! Vso to hujskarijo, vso to sovraštvo povzročujejo ti mladi gospodeki, a ne iz prepričanja v Vaš prid kmetje, ne, temveč sebi v prid. Ako se voda skali, potem se dajo v njej ložje ribe loviti. Ti gospodeki kalijo mir med Nemcem in Slovencem samo zaradi tega, da ta povzročeni nemir porabljajo za svoj žep, za svojo lastno — čast! Seveda imajo pri tem gospodeki tudi pomagače in sicer pomagače, kateri so njim jednaki, in ti po-magači, dragi kmet, so — dohtarji. No, da dohtarji niso Tvoji prijatelji, to pa gotovo veš iz lastne skušnje! Mladenič sede za mizo in je. Velikan, ki doslej ni dal glasu od sebe, oglasi se sedaj, rekoč: „Daj mi nekoliko kaše!" »Tam je kuhinja in lonec, pa si pojdi kuhat sam, kakor sem si moral jaz, če hočeš jesti; sicer se pa poberi, da me ne razjeziš. A velikan se ne gane, niti ne zine besedice. Ko mladenič poje kašo in vidi, da velikan še vedno stoji pred njim, pogleda ga srepo, rekoč: „Sedaj se mi pa le izgubi, da grem spat; tod mi ne bodeš razsajal in rogovilil, ker hočem imeti mir!" Velikana razjezijo te besede; zatoraj iztegne roko, da bi prijel mladeniča za vrat; v tem hipu pa prime mladenič za prižgano svečo in mu jo vtakne pod nos, da velikan takoj odstopi. „ Velik si, in premalo te ni", pravi mladenič, „toda veruj mi, da se te kaj malo bojim; in če bodeš dolgo iskal, skoro jo iztakneš!" Kako pa to ljubi kmetje, da še niste mi slišali, da bi Vas bili drugi uradniki (beamt sodniki in tako dalje k temu sovraštvu prigovi da bi Slovence proti Nemcem šuntali? Zopet samo neizkušeni častihlepni kaplančeki njih prijatelji dohtarji! Ta dva stana sta povzročil« sovraštvo, ta dva skrbita, da se vedno Širi. Škl trpita Nemec in Slovenec, kmet in mestjan — ko] pa imajo od tega edino dohtarji in farji. Ali morda ni res? Samo to sovraštvo je odločilno pri zadnjih deželnozborskih volitvah id] ima dobiček? Dohtarji in farji! Malo ne sami tarji so se zvolili za poslance, ti dohtarji pa si pridnim agentom v dolgih črnih suknjah tam zt na deželi gotovo ne bodejo škodovali! Mi mislimo, da je to tako jasno, da bil odveč o tem govoriti še dalje. Gotovo bode pi] čas, ko bodejo to sprevideli vsi kmetje. Bog daj; se to nebi zgodilo prepozno! Našim kmetom. Spoštuj očeta in mater, tako ti ukazuje zapoved, toda ne le božja zapoved, tako ti uki tvoje meso, tvoja kri; pri živali, katera je brez meti še ni nihče videl, da bi sovražila tisto biti katero jo je spravilo na svet, Človek pa pride daleč, da povzdigne roko proti svoji materi, človeškemu bitju, katero ga je rodilo. Pred par dnevi se je vršila v Maribora poi obravnava proti sinu, kateri je ubil lastno svojo m Ali je to mogoče, ali je mogoče, da bi kdo povzdij roko proti materi, katera edino ljubi odkritosi svojega otroka? Ako so otroci mali, stopajo svoji materi na ni ako so odrasli, stopajo jej na srce!. Z bolečinami rodila mati otroka, in kota odraste, povzdigne« kokrat, posebno med kmeti, rok6 proti lastni maij in glej, — mati pa, ki ga je rodila, ona mu pusti. A vendar pa jo pri takih prizorih boli Velikan ne odgovori ničesar, temveč se izt do police nad vratami in vzame ključ ž nje. »Pojdi] menoj!" reče mladeniču, in ta stopa za njim. „ Odpri vrata!" veli velikan. „0, le odpri jih sam", odgovori mladenič,J si jih zadnji zaprl, zato jih tudi prvi odpri!" Velikan mora sam prijeti za kljuko in odpi Ko prideta do kuhinjskih vrat, postoji zopet veli in veli mladeniču, naj jih odpre. „Prijatelj, ne jezi me, in odpri jih sam!8 govori mladenič; nti si jih zadnji zaprl, ti jih odpri!" Velikan odpre vrata. Stopita v kuhinjo, kjer) prej mladenič kuhal kašo. Iz kuhinje so bile v klet in sicer zaklenjene. „Sezi na polico!" veli velikan, nin vzemi kiju ž nje ter odpri!" — 3 — zavoljo lastne svoje osebe, temveč zopet radi svo-otroka. Kje je vendarle vzrok iskati za tako postopanje žkih sinov in kmečkih hčer proti svoji materi ? Dragi mi, jaz bom Vam to povedal! Otrok, ka-ji se je komaj in komaj naučil hoditi in govoriti, vse dobro, kar se okoli njega godi in si vse za-ni. Ako na primer tak otrok sliši, kako lepo se vlja večerna molitev, kako molita oče in mati |rsi posli, potem se mu vtisnejo v mlado njegovo neizbrizljive podobe, katere ga spremljajo na potu življenja! Ako pa sliši otrok kletvice, ako kako se oče in mati sovražita in preklinjata, pelo tepeta, potem gotovo ni čudo, da nima sam zaupanja proti njima, potem ni čudo, ako Jprej nauči robatih kletvic, kakor pa očenaša. Tudi prizori se mu vtisnejo v dušo, tudi te prizore nese jeboj v življenje. Kdo se bode potem čudil, ako igne, ko je odrastel. roko proti svojim ro-" jem? Dragi mi stariši, krivi pa niste Vi sami, da Vaša tako odraste, krive so tem žalibog tudi naše e razmere! Otrok se pošlje, ko je dosegel svojo o leto v šolo! Seveda samo radi tega, ker to va zahteva. Navadno ima tak otrok daljno pot; tro rano odide in pride komaj proti večeru inr_Na pot se mu da navadno košček kruha. sedi celi predpoldan v šoli, predaleč je, da bi opoldan domov in bi tam dobil kaj toplega za i. Zato pa hrusta svojo škorjico kruha in se klati i šole. Dobrega se seveda pri tem klatenju niče- ne nauči. Deca je pač deca in ta uganja, kar se poljubi. Gospod učitelj mora iti k obedu in ne paziti na nje ; saj ve vsaki od vas, kateri ste Kili v domačo šolo, kaj ste vganjali v tem prostem bo. Ko pa je prišla zima, pa še vas je grozno lozeblo. Zato ste se šli k bližnjemu krčmarju gret. Tam [80 bili pevci in pivci! Tako hišno je bilo. da ste komaj od te družbe odtrgali, ko je bilo treba ^opet v šolo! | Dragi mi, vidite to je prva pohujšljivost za našo gne za „ti ret i. kan od-oraj r je rata ;ljnč „Jaz že ne", reče mladenič, „kdor jih je zakle- tisti jih naj odpre!" Velikan mora toraj sam odpreti. Sedaj prideta prostorno klet, kjer ugleda mladenič tri velike kadi; irri so cekini, v drugi srebrni denarji, v tretji bak-ii novci. I Velikan se obrne proti mladeniču in reče: „Vi->ko bi me bil slušal in odprl vrata, raztrgal bi bil na drobne kosce! Poslušaj, in povem ti, kdo sem! Nekdaj sem bil ar tega grada in, dasi neizmerno bogat, vendar j neusmiljeno tlačil in zatiral svoje podložnike. a ne samo, da sem grozovito zatiral kmete, celč hfal sem jih. Zato se pokorim že malone sto let. katerega vidiš v teh kadeh, pridobil sem si krivici. S tem da me nisi slušal, ko sem ti velel peti vrata, rešil si me strašne pokore. Z denarjem kakor ti rečem: Tretjino obdrži sam, tretjino deco. Vsaki, kateri pametno misli, mi bode to tudi pritrdil. Ker pa nočem, da bi mislili, da Vam samo naštevam slabosti, ne da bi Vam tudi svetoval, kako se jih morate braniti, bodem Vam povedal, kaj nam je v tem storiti za blagor naše dece. Gospodje s farovža navadno pobirajo zbirco (be-ringo). Seveda je zbirca malone že povsod spreobr-njena v denarno plačilo, kmet mora plačati, a vendar pa pridejo ^gospodje" zopet po zbirco. Sicer jim je to postava prepovedala, a »gospodje" rečejo, daničesardru-zega ne zahtevajo, kakor samo to, kar se jim pro-stovoljno da. Dragi mi kmetje, take berače zapodite od hrama! Jaz mislim, da bi bilo mnogo boljše, ako bi to zbirco (beringo) porabili na drugi način. Dajte rajši vašemu šolskemu vodju, kar mislite dati, in naj se napravi sklad, iz katerega se bode plačala za vašo deco vsak dan vsaj gorka juha (župa) za obed. Mi imamo hvala Bogu mnogo učiteljev, kateri so navdušeni za našo deco, mi imamo mnogo duhovnikov, kateri temu ne bodejo nasprotovali in bodejo rekli; „Jaz ne rabim zbirce (beringe), jaz že imam itak dovolj plačila, pogrebi, molitve, zvonenje, blagoslovi mi dovolj nesejo; dajte raji, kar mislite dati, za Vaše uboge otroke, da ne bodejo stradali, da se ne bodejo po krčmah učili tega, kar jih bode itak prehitro učilo poznejše življenje! (Dalje prihodnjič.) Marenberški korizum. Na kaki črvivi podlagi stoji klerikalna organizacija tudi na Spodnjem Štajerskem, pokazal je to zadnje dni grozni polom v Marenberškem konzumu. To konzumno društvo obstoji namreč od leta 1899 in je ustanovilo kar tri podružnice, namreč v Ribnici. na Muti in na Breznem. Načelnik temu podjetju je nek Klobučar, katerega imenuje slovenski klerikalni list ^krščanskega Slovenca". Ta »krščanski" človek zavozil je to „krščansko" kramarijo tako razdeli siromakom, tretjino pa izroči sedajnemu posestniku tega grada !H Ko velikan to izgovori, izgine. V tem se je že zdanilo. Mladenič vzame denar in stori ž njim, kakor mu je naročil duh. Ker le ni videl straha, kakeršnega je,hotel poznati, gre mladenič iz grada in se poda domov. Na poti postane žejen, zato gre k studencu pit. Med tem ko pije, skoči žaba v vodo, in on se je grozno prestraši. „No", pravi sam v sebi, »sedaj pa vidim, da res ni straha, da je na sredi votel, okoli ga pa nič ni." Pripovedka o fantu, ki je z mačkami oral. Bil je oče, ki ie imel tri sine. Ko so nekoliko odrastli, dal jih je v šolo. Najmlajši pa ni daleč, da je napravila pri ondotni posojilnici. 117.000, toraj stosedemnajsttisoč kron dolga. Kako pa se je to zgodilo? Odgovor je lahek: Še kjerkoli obstoje taka društva, se vtikajo v njih poslovanje taki ljudje, ki razumejo o trgovini toliko, kakor opica na »glorijo". Seveda, vsled takega poslovanja trgovina vspevati ne more in gre nazaj, to je, kmalu se pokaže, da je več dolga, kot tirjatve in to se imenuje, da je društvo pasivno. Da bi pa ti brezvestni ljudje napovedali konkurz in bi se društvo razpustilo, tega pa ne marajo, ker jih je najbrž nekoliko sram in pa ker bi se jim odtegnil »zaslužek". Zato začnejo delati goljufijske račune, tako, da koncem leta pokažejo svojim udom dobiček, seveda samo na papirju! Tako se slepari naprej, dokler se da, med tem pa je društvo v resnici jako zadolženo. Tudi v Marenbergu se je delalo tako. Ko so končno le sprevideli, da teh sleparij za naprej ne morejo prikrivati, znašli so nekaj novega, namreč: oddali so vso trgovino gori navedemu načelniku Klobučarju, kar je izgledalo tako, kakor da bi bil on samostojen trgovec. Tudi to se je zgodilo s sleparijo, ker društvo se kar tako ne sme razpustiti. In sedaj je poseglo v to zadevo državno pravdništvo v Mariboru, pobralo je društvu knjige, zaprlo Klobučarja, zaprlo tudi nekega revizorja Seliškarja, kateri je, poslan od »Gospodarske zveze" v Ljubljani, pomagal z goljufivimi računi slepariti. Tudi posojilnica stoji v kazenski preiskavi. Te dni je prišla sodnijska komisija iz Maribora, katera inventira (pregleduje in meri) konzumsko blago, da se bode spoznalo, koliko so ti „krščanski" klerikalci zapravili. Kdo pa bo toliko škode trpel ? Trpeli jo bodo največ zopet slovenski kmetje, ki so imeli tam vloženi svoj denar. Pravi nasledki se bodejo pokazali, ko bode izrekla zadnjo besedo sodnija. Kam je prišel denar, bodemo po dokončani obravnavi videli. „Štajerc" je kmete že od svojega početka pred takimi konznmi svaril, odpiral je oči ljudem, ki so takim »gospodom" slepo vse verjeli. Opominjamo Vas dragi kmetje, ne poslušajte teh lažiprerokov in gle- hotel hoditi v šolo, in je rekel onima dvema: »Vidva, ki sta neumna, le hodita v šolo, jaz bom pa doma za pečjo z mačkami oral. pa mi bo zmirom dobro!" Naredil si je plug in jarem, upregel je mačke in oral po peči. Onadva pa sta se mu smejala in v šolo hodila ter se prav dobro učila. Pri tej hiši so imeli travnik. — Ako so po dnevi krmo v kupe spravili, je po noči pa zmanjkala. Jedenkrat je oče rekel najstarejšemu sinu, da mora iti po.noči krmo stražit. Ti trije fantje so pa imeli mačeho. Je pa temu, ki je šel stražit, napravil v torbo namesto kruha gnile klade, namesto vina vode. Je pa nesel s seboj, ker ni porajtal. Ko pride na travnik, misli malo jesti in piti, pa najde namesto kruha gnilo klado, namesto vina vode, trešči vse tja in gre domov leč na parmo. Zjutraj vstane, gre v hišo in oče ga vpraša: »Kako si straži!*?" dite, kateri ste v to konzumno blato že žaga« se tega blata prej kot mogoče otresete. kajti (H vas bode glava enkrat hudo bolela. Za sedfl »Štajerc" svetuje: Možje, kateri &u- '.ake i vklenjeni, zberite se, posvetujte se. in pote™ ločite par zanesljivih mož, kateri se naj ^H okrajnemu glavarstvu, pod katero spada \i;i^M zum in tam naj ti gospodje prosijo c. kr. okra glavarja, da naj on poskrbi, da se bodi vidiral (pregledal), da se bodejo vse knjige pn eeženih strokovnjakih natančno pregledal bode vse blago po pravični ceni precenilo i) napravil pravični račun, ki ima pokazati stanje konzuma. Mi vemo, da se bodejo klfl nad tem jezili in bodejo proti nam hujskali ki je itak prirojeno, ali teh »kmečkih prijatelj ne smete ustrašiti, ker se tudi oni Vaših prism grošev ne bojijo. .Slovenski Gospodar1 in .Nafl pa bodeta zopet vse to po svoji navadi tojilal molčala kot grob in klicala: -Svoji k Mir' tem pa mislila : »Vaš groŠ, v naš koš!" Spodnje-štajerske novico. Z nožem je težko ranil trgovca s reea iz Vodo] krojački pomagač A. Kepic. IS so pripeljali v ptujsko bolnišnico, Repiča pfl kaj ho. V Pobrežah pri Sv. Vidu so se stepli ■. 15 do 16tega meseca fantje. Usnjarski p.oiiiagw Golob, kateri je zahajal k neki deklici v ŠUM cali je bil od drugih šestih fantov tako tepe^B mu štrli roko. Enega, ki je bil kriv, in je » stal, so zaprli. Slov. Bistrica. (Ogenj.) V noči od 5. dol pogorela posestniku Matiju Paciger vsa pos!' ciger je bil zavarovan. Kako je nastal ogenj nizu Trdi se, da ga je zanetila hudobna roka. Ptuj. Posestnikova sina S. in J. Rogina iz H pri Sv. Vidu sta prinesla k nekemu ptujsken« govcu več zajcev in fazanov, katere sta ukr; Pravi: »Le mačeha naj gre stražit, kakor mi ■ dala, tako sem pa straži!." Drugi večer je oče ukazal srednjemu sinu trd stražiti; mačeha mu jo pa spet tako napravila, n onemu: namesto kruha gnilo klado, namesto vini vode. On tudi ni nič doma pogledal, pride nal nik, misli malo jesti in piti, pa najde gnilo kij namesto kruha, vodo namesto vina, trešči vso iji gre domov leč na parmo. Zjutraj ga pride oče vpil „Kako si kaj stražil?" Pravi! „Naj le mace! kakor mi je dala jesti in piti, tako sem pa stial Tretji večer pa reče oče najmlajšemu sini na travnik stražit krmo. Mačeha mu naprai gnilo klado namesto kruha, vodo namesto vina:J pa je bil bolj prebrisan ter je doma pogledal,] mu je dala mačeha v torbo in ko najde gnilo H namesto kruha, vodo namesto vina, trešči to v H in reče: Pojdi ti sama krmo na travnik stražid \ nJ'Ju Je prijela in bodeta radi tega prav ostro bvana, ker k rade ta divjačino po navadi. [Pred porotnim Sodiščem v Mariboru se je moral ^1. tega meseca zagovarjati Jane/ Janšovec. tesar jrman) iz Hardeka pri Ormožn. Posilil je svojo fetletno pastorko in bil radi tega obsojen na »secev težke ječe. [Blizu Šterntala so dobili v noči od 15. do 16. [meseca tumiški lovci A. Klein oseka in Ire d i k a k a iz Podlož, ko sta kradla divjačino. j sta se lovcem zoperstavila in ti so bili primo-[proti njima streljati. Težko ranjena so pripeljali lata k ptujski sodniji. ocl katere, so njiju morali v bolnišnico. |Lastno mater je ubil. Dne 17. tega meseca je | na obtožni klopi pred Mariborskimi porotniki IBračko, iz Kunove pri Ljutomeru. Obdolžen |il, da je svojo lastno mater ubil. Ta žalostni h se je tako izvršil. Posestnik Tadej Bračko in bva žena Marija, iz Kunove pri Ljutomeiu sta 1898 zapisati svoje posestvo svojemu naj-jjšenm sinu Mateja Bračku, kateri se je pri tem kal, da bode dal svojim starišem dogovorjeni iz-ik. Z njima je živel pri tem novem gospodarju »njegov mlajši brat gori omenjeni Jože Bračko, fer dne 11. avgusta t. 1. je prišla Marija Bračko ■ pijana domov in je zahtevala od svojega sta-ka sina, da bi ji moral dati 14 kron, s katerimi Biotela kopiti obleko. Na to je bil njeni starejši Batej tako razburjen, da je skočil proti materi. Rje ležala na postelji in je na njo pokleknil. daj ni kaj hujšega pripetilo je zabranila nje- ■ žena. Marija Bračko, katera je potegnila svoje-■oža od njegove matere in ga spravila iz hiše. K sta ostala Marija Bračko. starejša, in njen sin Ifcnoc Jože I> račk o, kateri je sedel pri mizi. Rse je začel prepir med tema dvema. Mati je ■baeivala sinu, da ima on znanje z neko žensko, Rje porodila že dva nezakonska otroka. To je K Bračka tako razjezilo, da je zagrabil, kako I1 uije sam, svojo mater, jo potegnil iz postelje ■jedla namesto kruha gnilo klado in vodo pa Ho vina pila. Potlej mu je pa pač naložila v B kruha, mesa in vina. On je svoje mačke v ■torbo pobral ter šel na travnik krme straži t, in Hie na travnik, leže na suho kopico krme. ■malo nato pride mesengast konj in reče fantu: Rmcm malo je3ti krme?" Fant odgovori: «,Le fc. saj jo je dosti!" Nato pravi konj: „ Moraš iti »a kupa, drugače ne smem jesti/ — »No, če je Bom pa šel' na drug kup," reče fant. Ko se je Rajedel, rekel je: „Kaj ti botri dal zato, ker H najedel? Drazega ti nimam dati, kakor to ■Dgasto uzdo/ Fant jo je vzel in shranil. Rez nekaj časa pa je prišel drug srebern konj Rekel fantu: „Ali smem jesti tukaj malo krme?" Rpn je rekel, naj le je, kolikor hoče, na kar Ron.' odgovori: »Moraš iti s tega kupa, drugače ■enem jesti." — .,No. če je tako/ pravi fant, in jo vlekel po hiši proti vratam. Na sredi hiše se mu je mati zgrudila na tla in Jože Bračko jo j© udaril nekolikokrat s pestjo po glavi. Sicer trdi on sam, da jo je udaril po hrbtu, toda njegov brat Matej, katerega je bila žena odvedla iz hiše, je izpovedal, da jo videl, kako je suval Jože Bračko svojo mater z nogoj in kako je slišal pri tem svojega brata proti materi, kije ležala na tleh, kričati: „Prokleta kuga, proč. da bom imel kje hoditi, prokleta mrcina proč!" Mati je rekla na to: »Pasti me, ne brcni me, jaz bom že šla!" Potem je bilo vse tiho. Dne 13. avgusta je Marija Bračko umrla in zdravniki, kateri so njeno mrtvo truplo razparali so dokazali, da je umrla vsled udarcev na glavo, povzročenih od njenega lastnega sina. Jože Bračko, ta žival v človeški podobi, je dobil za svoj zločin 8 let težke ječe. Iz Terbegovec. Ogenj je uničil dne 5. tega meseca ob 8 uri zvečer dve hiši v Svojaku lastnici Jožefa Dete!man in viničarsko poslopje Janez Miklna. Škoda se ceni nacf 3500 kron, najbrž je bil ogenj podtakjen in je radi tega jedna oseba v preiskavi. Zahvaliti se imamo posebno načelniku požarne brambe jurjovske g. Antonu V o g r i n c a, da ogenj ni posegel po drugih hišah, kjer gotovo ne bi bilo upati rešitve, in bi se bila zgodila velikanska nesreča. To-raj kličemo novemu načelniku prisrčno zahvalo za njegov trud. Kmet. Svojo Ženo umoril. Pred porotnim sodiščem v Mariboru dne 18. tega meseca se je moral zagovarjati Franc Lenartic iz Rihterovc, ker je ubil svojo ženo. Ze nekatere dni pred 29. septembrom je bil nabrasi] obtoženec veliki nož. Dne 29. sta sušila on in njegova žena otavo. Ko se je bližal večer, je naročil Lenartic ženi naj gre pokladat svinjam. Ona pa je rekla, da nima k temu časa, ker se najmlajši otrok joče. Radi tega je začel mož preklinjati, a žena mu je rekla. „Jaz nisem posiljeno sem šla in zopet lahko odidem. Zakaj si po mene prišel, če me zdaj tako preklinjaš!" (Bila mu je namreč par dni prej odišla.) Po teh besedah je šla v' zadnjo sobo. Mož ee je razjezil in je kričal v kuhinji in pa v grem pa na drug kup ležat". Ko se je konj najedel, reče: ,,Druzega ti nimam dati za plačilo, kakor to-le sreberno uzdo, pa jo dobro hrani." Fant jo je vzel in jo shranil. Po kratkem odmoru pa pride čisto zlat konj in reče fantu: »Ali smem tukaj krmo jesti?" In fant mu reče: „Le jej jo, kolikor hočeš, saj je imamo dosti/ Konj pa mu odvrne : »Drugače ne smem jesti, kakor če greš s tega kupa," na kar je šel fant na drugi kup ležat. Ko se je konj najedel, reče fantu: »Druzega ti nimam dati, kakor to zlato uzdo, in kadar ti bo šlo trdo, spomni se mene in mojih bratov!" Fant je vzel zlato uzdo in jo shranil, konj mu je pa izginil izpred oči. Drugo jutro, ko pride fant v hišo, ga oče precej vpraša: „Kaj si bil na travniku na straži in kaj je? " Fant pravi: „Nič druzega, kakor trije konji so prišli krme jest/ (Dalje prihodnjič.) — 6 — prednji sobi, kjer ni mogel najti nabrušenega noža: Kje je moj nož? Ce mi noža naprej ne spravite, gorje vam!" Njegova žena je bila med tem časom v zadnji sobi in je pomirila jokajočega otroka. Naenkrat je stopil Lenartič v sobo in jej je zabodel na-brušeni nož dvakrat v prsi. To se je tako hitro zgodilo, da se žena niti braniti ni mogla. Zaklicala je samo: „Kaj delaš, jaz imam otroka pri sebi!" Potem je letela v kuhinjo, in je dala otroka dekli Mariji Klemenčič. Tudi mož je letel za njo, ker jo je hotel še' enkrat zabosti. Letel pa je v dvorišče, ker je mislil, da je njegova žena pobegnila tje. Kmalu za njim je pribežala žena iz kuhinje, kjer je pustila otroka dekli, in je hotela odbežati k sosedn. Na pragu se je zgrudila, ker je od prizadetih ran zgubila preveč krvi. Sosed Martin Šafarič, ki je priletel na kričanje Mariji Lenartič na pomoč in Anton Škec sta zanesla ranjeno ženo v posteljo. Med tem je prišel mož zopet nazaj, zagrabil je britvo in si zarezal vrat. Ko se je hotel drugikrat vrezati. ga je opazil sosed in mu iztrgal iz rok britvo. Lenartič je nato odbežal iz sobe. Žena je par dni pozneje umrla. Dne 18. t. m. so spoznali porotniki Lenartiča krivega, da je umoril svojo ženo. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. Otroka je umorila. V Slabotincih pri Ljutomeru je porodila dekla Marija Misija v skednjn deklico. Za otroka se več dni ni brigala, zato je od glada umrl. Ko je našla mrtvega, ga je zašila v vrečo (ža-kelj) in ga pokopala na njivi. Morilko so izročili sodišču. Vse je propalo. Vsi so propadli, tako piše sam „Fihposovu urednik, kaplan Korošec, katerega naš milostljivi knez in škof nočejo več za prefekta, vsi so propadli, najbolj regimentno pa „Fihposovu urednik, katerega so zapustili kmetje, kaplani, župniki; celo milostljivi knezoškof. Agenti se klatijo med kmeti in prigovarjajo ljudem, naj si pustijo svoja poslopja drugod zavaro\ati proti ognju. Ljudstvo jim gre na limanice, čeprav je že zavarovano pri drugi družbi. Podpiše se nova pogodba in s tem se zaveže posestnik, da bode plačeval na dve strani zavarovalne pristojbine. Ako pa se takemu posestniku zgodi nesreča, potem ne dobi ne od ene in ne od druge strani zavarovalnega zneska. Kmetje, toraj pazite, ne dajte Be pregovoriti sleparjem in ako bi še tako glasno kričali „svoji k svojim", Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski sejem dne 25. t. m. se je prignalo 237 konj in 921 glav goveje živine. Prodavalo se je jako dobro, ker je bilo mnogo kupcev iz Gornjegain Srednjega Štajerja. Prihodnji sejem se bode vršil dne 3. decembra. Meso (tudi kuretina) naj se pripelje vsaki petek na ptujski trg, ker se tukaj gotovo boljše plača, kakor pa doma. Dopisi. Od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Jaz sem na dan 25. oktobra t. 1. potoval zaradi kupčije po Slovenskih goricah. Pri krčmarju Peklar-ju si naročim pol li vina in se tam tnalo pomudim. Naenkrat, bilo] pol 9. uri predpoldan, pride v krčmo mladi ki kateri je pred kratkim zapustil šolske klopi. (H vega imena ne poznam, toda pozvedel sem. nastavljen pri Sv. Jakobu.) Kaplana je spremi] morda 14 kmetov. Ko pridejo v krčmo, naroČi takoj več litrov vina in reče kmetom: ^Le pijte] fejst, se vas danes nič ne košta, bo že prišel' ki bode plačal!" Na to še .podari kaplan vs^ kmetu fine drage smodke (cigare). Kmetje so začeli; volje postajati, jaz pa, ki sem pri prugi mizi sem začel premišljevati, kaj vse to pomeni. Zakaj] neki ta mladi gospodek te skoraj samo bolj kmete tako k pitju sili. Toraj pa čez dolgo1 vendar enega kmeta vprašam, kaj da danes tukaj] hajajo in kake listeke gospod kaplan tem kme§ tako skrivnostno piše. Kmet mi odgovori: imamo volitev volilnih mož in gospod kaplan; podučujejo, katere moramo voliti!'1 Na to so km^ s kaplanom vred odišli. A glej, precej poznej, svojega pol literčka nisem mogel med tem popoln] izpiti, pridejo omenjeni kmetje nazaj v krčmo njimi učitelj Arnnš po domačem ho ... t in gospod Zehnauer, kateri nosi navadno tudi tisti] šoki klobuk in bi rad vse Jakobčane spravil svojo komando. Dragi BŠtajerc", povedati ti hoi da so ti kmetje s takim vriskanjem prišli nazaj] krčmo, da je bila groza. Vodil jih je že omenf kaplanček, ravno tako, kakor vodi kokla svoja piSij Takoj so si naročili posebno sobo in ko so pi njo, je kaplanček tam glasno zakričal te b< „Ker je zmaga danes naša, in ste me vi tako ubogali, tedaj pa le pijte in jejte, če glih deset) dinarjev njegove gor gre! Vas ne košta danes nič!" lastne besede! In tako se je potem jel pilo, da sem mislil, ti siromaki so že gotovo tri' stradali. Kaplanček pa je udrihal po „otajerca1 je celo enega kmeta, tvojega naročnika, po inMJ A. Š. na časti razžalil. Z Bogom! — Opomba ništva: Tako se je delala malone po celem Sj Štajerskem kmečka volja! Ubogi kmetje, zat se je par farških podrepnikov enkrat najelo in pilo, se Vam bode slabo godilo! Od Sv. Urbana pri Ptuju. Ljubi „Štajerca, je tukaj pri nas sveti misjon obhajal, je znano. sklepu smo mislili, da bode njegov upliv na! farane tako velikanski, da se ne bode pri nas ni nič zgodilo proti postavam svete vere in pa postavam, katere nas vežejo v našem cesarstvi vendar moram poročati, da se je pri nas zgodilo prav čudnega. Naš mežnar, „gospodu Piki, je pač vsako nedeljo prav pobožno obračal svojec po cerkvi, je — tat. Koj po misijonu je vi tukajšnemu štacnnarju g. Marinšičn denarje, in kakor se sliši, več kakor 50 kron. Žandarji so po tatvini sumili pobožnega mežnarja, šli so k nj in glej, zares so pri njem našli ukradeni denar^ terega je še imel v žepu. Cisto natanko je poi kako je izpeljal denar. Sedaj tata že ima ptujska] — 7 — .r;1 nija pod ključem. Vsi farani obžalujemo našega go-^^Hoda župnika, kateri so zares miroljuben gospod, lan P J*m Je ravno ta človek, ki je bil njihov in cer-Pg0. jtveni služabnik, napravil toliko bridkosti in je naši a ;e ; i ravno po svetem misijonu povzročil toliko sra-Ijalo E0Te- ~ Opomba uredništva: Mežnar je pač imel slan |nan' klerikalni — globoki žep, in na pravega kle-i aaPa^ca ne vpliva niti ne sveti misijon! den, Od Sv. Vida. Ljubi „Štajerc", zdaj pa sem že enrol i^del, kje se kovajo dopisi v Fihposu proti tebi. obrča ^P00* kaplan nima časa, da bi kaj pisal v Fihposa, ^ato pa je naročil to našemu trgovcu Tombahu. Ta zna grozno presneto dopise kovati! A vendar ga sram, da bi povedal, da Fihposu sam piše, radi a pa je rekel nekemu poštenemu možaku: „Jaz m pisal, pač pa sem videl original (izvirno pismo) a dopisa!" Joj, joj Tombah, Tombah, kaj bode ako zvejo naprednjaki to! Gotovo si ti ljubi Tombah strašanskem prijateljstvu s gospodom kaplanom. mški ne .znata oba, a vendar se je gospod kaplan d zadnjo nedeljo grozovito naučil nemščine, pri-nam je namreč tudi o nemškem jeziku. I" je Bog, „gut" je „dobro" in še več drugega! res gospod kaplan dobro znate nemški, zakaj pa god tako po nemščini udarjate? Nas farmane radi iz prižnice (kancelna) naučili nemščine, ako v kaki drugi družbi slišite samo eno nemško be-o, potem pa vas tako zapeče, kakor da bi bil kdo del, kaj se vse godi v Lancovi vesi. Bog mi po-j, še jaz bi rad šel tje! Je ljubca povedla, ne prideS več k meni, _ - Oh kak me pod srcem boli, Bede Staniče nam plazijo sicer po steni, ]ep0 Dovolj pa pri hiši imamo — soli." t gol ^ ne daj* da bi to vse naš častivreden gospod p0 8< apnik zvedeli. Oni pridejo ob pravem času v cerkev ,|0 j] i imajo ob pravem času meso, na kaplana pa seri dn *da moramo čakati. Škoda, da Tombah ne zna meše u« jj rati, znabiti bi on tudi v tem kaplanu pomagal! meni Neustrašenec onkraj mosta. Draga smrt. Kako draga je med nami kmeti Easih smrt, ljubi HŠtajercft, bodeš sprevidel, ako ti taj pošljem račun, katerega je napravi) gospod pnik Martin Stoiz iz Breznega ob Dravi Spodnjem otajarskem in se tako glasi: Račun pogreb vžitkarja A. Wesonig v Breznem: 1, Za klenkanje z mrtvaškim zvonom..... 1 K za trikratno zvonenje........... 7 3 kondukt od kriza na polju (300 korakov!) samo 20 „ za sveče................. 3 „ parament, mrtvaški prt (portuh) novi (!) 2 sve- tilnika, 2 laterne s svečavo vred samo . 10 „ rekvije s čakanjem vred....... . 8 „ libera, pokop, blagoslov i. t. d........ 4 „ . ..... i - idel »Ji itar ča j ob >to! a ne n notj i. 10 in i so ;i j P iče zaj nje oje o| 'k rad t i sic« o t; njemi ar, ki o vedi ka s« 2. 8. 4. 5. 6. 8. pogrebič (ki je skopal grob) 9. 2 ministranta...... 10. lasten grob samo 11. organist........ 12. 2 dekline, ki so pele . . — v. 56 , n 20 - HO BO 40 11 8 Skupaj toraj . . 118 K 46 v. Brezno na Dravi, dne 31. avgusta 1902. Martin Stolz, župnik, >mba uredništva: Dobro je računil gospod župnik [Breznega. K temu še pa pripomnimo mi, ker smo stvar natančno poizvedali in sicer sledeče: Za sveče je računil gospod žnpnik S krone 20 vinarjev, kupil pa je sveče posestnik sam. Pri rekviju župnik n i čakal niti pet minut in kar je najvažnejše, lastni grob se je — plačal že enkrat in sicer davno poprej!!! Organista in pa dekline, katere so pele, je naročil župnik na svojo roko in tega nihče ni zahteval. — Dragi nam kmetje, tako se zares ne moremo čuditi, da se nosijo po farovžih lepe črne suknje za vaš denar. Ako kdo boče poizvedeti, kaj bi moral plačati po postavi za tak pogreb, naj piše „Stajercu", mi mu bodemo naznanili, ker potem lahko zahteva, kar je preveč zanesel v farovž, po postavi (c. kr. okrajno glavarstvo) nazaj! Priložiti je za odgovor znamko (marko)! Od nekod. „(Svoji k svojim)". Povsod se slišijo te besede. Videli pa smo zadnjikrat kakega pomena so. Celo slovenski milijoner Majdič se ne zmeni za slovenskega kmeta, za njegove groše pač. „Svoji k svojim" kričijo kaplančeki in dohtarji. No, dragi kmet, pa idi in prodaj tvoje pridelke posebno tvoje vino in živino pri teh kričačih. No pa bodeš videl, kako dobro ti bode plačal kaplan in pa dohtar tvoje pridelke. „Fihpos" piše: „Ne dajte se od nem-škutarjev nahnjskati proti slovenskim trgovcem in gostilničarjem". To se pravi, podpirajte take trgovce, kateri so večinoma farški podrepniki in tičejo vedno v farovžn. Čudno pa se nam vendarle zdi, da zagovarja „Fihposu, ta čista duša, gostilničarje. Pač ve, kje se njegovi bralci navadno najdejo, namreč v krčmi. Ja, toda, ako gre klerikalec v krčmo in sicer v krčmo takega krčmarja, kateri vedno tiči v farovžu, potem to ni greh, posebno ako še pride v tako krčmo včasih tudi lepa farovŠka gospodičina z fajmoštrem vred. Kaplanček pa blagoslovi jed in pijačo in celo slovenstvo je rešeno — na klerikalni podlagi. Svoji pri svojih ! „Fihposa pač imaš gotovo vzrok, da hvališ tvoje trgovce, in tvoje krčmarje ! Konzumno društvo v Rečici ob Savinji. „Direktor" katoliškega konzuma v Rečici ob Savinji, Joža Z o r k o , je 4. t. m. Šel na tri tedne —- kaše pihat. Te tri tedne je dobil za razna obrekovanja in zahrbtne podlosti. Roka pravice je konzumskega ^direktorja" prej zadela, kakor njegovo žrtev, obrtnika Perehlina, ki je pred porotnim sodiščem v Celju. Obtožen je radi požiga. Pa Zorko, krivec vseh letošnjih nesreč in razporov v rečiŠkem trgu, tudi ne uteče zasluženi kazni. Že je prijelo državno pravdništvo tudi katoliški konzum v Rečici, kjer imajo še več masla na glavi, kakor v Marenbergu. Tudi posojilnica je močno prizadeta. Polom, strašen polom bo konec tega društva, ki ga je ustvaril potovalni kaplanček Melhijor Zorko, kateremu naj bi se namesto zlate verižice obesil rajši mlinski kamen okrog vratu. Pod krinko katoliške vere je rogovilil v Rečici in celo zanesel razpor v rodbinsko življenje. Tudi kaplanu Joži Kostanjevcu, kateremu so konzumska opravila veliko ljubša, kakor cerkvena, pride polom do živega in naredi konec njegovim zabavam z raznimi devicami. Razne stvari. Kakšna bo letošnja zima? Vremenski prorok Rihard Merkel v Berolinu poroča o letošnji zimi: V novembru do 15. precej jasno, deloma mrzlo; potem narašča mraz, od 18. hud mraz in vetrovi do 22., potem mehko, deloma jasno vreme; od 26. do konca meseca nekoliko hladno, večinoma oblačno z močnimi vetrovi. December: Od 1. do 6. stalno, lepo, hladno vreme, po T", bo mrzleje, od 12. do 17. bo hud mraz s snegom, potem bo zima popustila, a bo močno snežilo, - dne 19. zopet pojema sneženje do 22. Med božičnimi prazniki nepretrgoma jasno, večinoma nekoliko hladno vreme, ki bo trajalo do 4. januarja. Od 5. januarja naprej zopet močno naraščajoči mraz s silnim sneženjem in vetrovi. Mraz bo posebno hud D. januarja, nato začne zopet močno snežiti ter postane do 15. zopet mehkeje vreme. Potem zopet naraščujoč mraz z viharji, a od 17. zopet pojemanje ter preide 21. v prijazno vreme, ki se bo 24. januarja skoraj popolnoma izčistilo, potem do 31. lepo, hladno, deloma zelo mehko vreme. Od 1. februarja naprej sneg in zopet naraščajoč mraz, ki bo 6. zelo hud, potem zdržljiv mraz z snežnimi viharji, dne 17. bo prehod k lepemu milemu vrememu. Od 17. do 27. bo povprečno lepo. milo vreme. Po 27. bo zopet mzrleje ter bodo dnevi od 6. do 10. marca zelo mrzli, deloma s sneženimi viharji. Od 10. marca zopet pojemajoča zima, ki preide 13. in 14. v milo vreme. Po 14. večinoma lepo, .deloma celo prav toplo vreme, ki se bo vzdržalo skoraj do konca meseca marca, razun nekaterih deževnih dni po 20. Konec meseca marca nastopi zopet neprijazno vreme. No bodemo videli! Umrl je dne 22. t. m. Friderik Alfred Krupp, posestnik največje železne tovarne na zemlji. V njegovih fabrikah v Esenu dela danes še več kakor 14 tisoč delavcev. Za te delavce je umrli skrbel prav po očetovsko in jim je postavil stanovanja, šole, bolnišnice i. t. d. Da bi ga vendar posnemali y tem tudi drugi tovarnarji, kateri se za svoje delavce manj brigajo, kakor za svojo — živino. „FihpOS" — preklinja. Tako „giftenw je „Fihposa v svoji zadnji številki na „Štajerca\ da mu je zapisal ha strani 5. tale krasni stavek: „Stajerca pa, ki dela v prvi vrsti na to, poženite k hudiču!" Dragi kmetje, tako piše list, kojega izdajatelji so duhovniki! Kaj ne nFihposu, to je tisto vse za — vero? Ta stavek je posebno za otroke. „Poženite ga k hudiču" — krasno, krasno, jako ugodno za šolarje. Stariši! »Gospodar"- in „Naš Dom" nista za vašo deco, ker preklinjata. Sploh pa se nam vidi, da znajo Fihposovci prav dobro, kje je hudič. Kaplan Korošec samo zapiše: „P oženite ga k hudiču", gotovo toraj morajo bralci in pisatelj prav dobro vedeti, kje je ta mrcina, ta presneti hudič. Korošec, ti si kaplan, uči raje kmete moliti! Ali je morda Kristus zapovedal kletvico? Joj! kako te bodejo zopet pokregali milostljivi gospod knez in škof, katerim ni za kletvice, katerim ni za hudiče. delu izgk hari dnin eiov maš euje nju! Kje je hujskarija, ti sveti „Fihpos", na naši ali ml ljubi tvoji strani? v h< Otrokom. Zima je prišla letos jako hitro in ne-I po r pričakovano ojstra k nam. Pri gorki peči nje človetl Pni^ ne občuti, tem bolj pa jo občuti živina, katera mora| noč in dan prebivati pod prostim nebom. Toda zil~ in mraz jej nista največja sovražnika, najbolj nj«| nadleguje — glad. Ljubi otroci, potrosite drobtinice) katere vam ostajajo, pticam. Zato vam bodejo i spomladi jako hvaležne! Pobirale bodejo goseni katere toliko lepih, sladkih in rudečih jabolk teij hrušek uničijo, še prej, ko se razvije cvet za njo. inJ pele vam bodejo prekrasne pesmice! Ne nastavljaj^ zanjk, ne lovite jih v kletke, saj vam itak v hiši, toraj na toplem, morajo poginiti, ker niso vajene toploti] Pri kosilu vam vedno nekaj malega ostane, daj to pticam, katere vam bodejo to dobroto stoterokrai poplačale! Le poglejte si ptičko, katero ste vlovilij kako milo obrača* proti vam oči. Spustite njo in videli bodete, da ne bode vaše veselje manjše, kako« veselje ptice. Sneg in življenje na mesecu. Ako gledimo, posebno v sedanjih mrzlih nočeh tje gor proti n potem gotovo vsakega človeka napolni misel, kako mogočen mora biti stvarnik vsega tega in vsaki bi rad vedel, kaj se pač tam gori godi. Mesec je naši m o najbližnja zvezda, in ako je količkaj vedra noč. vj| dimo, da on ni popolnoma svetel, temveč, da se na! hajajo na njem črne pege, ljudstvo pravi, da jel njem sveti Florijan i. t. d. Dokazano je, da so tofl bregovi in doline, enake našim. Slavni zvezdoslovecj profesor Pichering je ravnokar dokazal, da se nahaja na mesecu sneg, ali vsaj našemu snegu nekaj enal kega. Tudi so tam kraji, kojih barva se tekom čad izpreminja, to so, kakor se trdi, rastline na meseca] Ker se prikazujejo vedno novi bregovi na meseca, ij katerih prodira ogenj, kakor se to tudi v marsikatftj rem kraju naše zemlje vidi, sodi gori omenjeni proj fesor, da še mora biti na sredi meseca, čeprav je malone popolnoma zmrznjen, ogenj, enak ognju teri je v sredini naše zemlje. Zunanje novice. Strašna kazen. V Lenoksvilu (v Ameriki) je po-j silil neki zamorec deklico. Po posilstvu jo je umoriLj Ljudstvo ga je prijelo in mu naložilo strašansko zen. Privezali so ga na mrtvo truplo deklice, tako,] da se ni mogel od nje odtrgati. Tri dni in tri nora je tako ležal, v temni čnmnati (kamri) privezan na mrtvo truplo, katero je začelo pod njim prhneti. Kol so strti dan odprli vrata, so našli zamorca blaznega! Strašanska kazen mu je zmešala pamet. Ko je prišel na svetlo so ga hladnokrvno — ustrelili. Grozna nesreča na morju. V Črnem morju se j3 potopila italijanska ladja „Bosnja", ki je imela H seboj 237 potnikov in 35 tisoč centov pšenice. 821 potnikov in nekaj posadke je utonilo, Dva kaplana sta izginila. „Nar. Listy" pišejo dne 10. tega meseca: „V Ustju nad Olico sta se a - & - ljubila oba domača kaplana: Josip Adam in Fr. Šimek i hčerki iz poštenih meščanskih rodbin, kar je bilo jo mostu znano. Zadnjo soboto sta odšla oba v frago ter foota zdaj v Bernu študirala starokatoliško bogoslovje. V pismu, ki sta ga poslala domačemu lehantu, pišeta: Ne moreva smatrati Častnim, da po ogledu dragih napraviva iz svojih ljubic farovški ku-^arin. (Nič ni bolj res, kakor to!) Kot katoliška Duhovnika sva dolžna izvrševati celibat, a kot ljubeča Človeka želiva ostati značajna moža. Odkladava torej pašniško Čast ter si voliva poklic, ki nama omogo-Kaje, da se oženiva." — In pametni ljudje odobravajo njuno početje. Gos po Ceni. Nekje na Ogrskem je kolesar potožil kmetu gosko. Pred županom je dejal kolesar, p ponuja kmetu krono kot odškodnino in gosko baj si kmet nazaj vzame. Kmet pa je nato rekel: LHoeem dve kroni odškodnine in za gosko ne maram". jŽnpan je vzel iz žepa kronco, vzel od kolesarja nujano drugo ter dal obe kmeti-ču, sebi pa pusti! sko — in vsi so se zadovoljno razišli. Deklica mornar. V Bristola je policija prijela hulega mornarja, ko je ravnokar prispel iz Sredozemskega morja na neki ladji, kjer je služil za navadnega matroza. Prepotoval je že trikrat razna morja kot uslužbenec. Ko je prišla nedavno njegova ladja v Aleksandrijo ter so se morali vsi dati od zdravnika preiskati, spoznalo se je na veliko začudenje Bodrngov, da je mladi mornar — krepka deklica. Ela je staršem ter oblekla moško obleko, da se Itako samostojno preživi. Minister in kmet. Poljedelski minister na Danskem po imenu Ole Hanzen, je živel prej ko je bil nenovan za ministra med kmeti, po kmečkem. Vsi na se čudijo, da te navade ni odložil, kar so ga pnenovali za ministra. Pred kratkim so ga sreČavali udje, ko je sedel na navadnem težko obloženem zu, ter zadovoljno kadil iz svoje kratke fajfe. Dekle — opica. V Pragi se kaže občinstvu mlado Sleklo imenom Krao, ki ima vse oblike in lastnosti ppice. Vsled svojega potovanja po sveti se je naučila raznih jezikov ter se sploh lepo olikala, a zaljubil ^e vendar ne bo nihče v njo. ako le čitamo njen jpopis. Roke so ravno take kot pri opici ter se dajo Josamni članki na zgoraj vpogibati, ne da bi to dek-co bolelo. V ustih ima posebne votline, kamor shranjuje živež za več dni. V zgornji čeljusti ima jlve vrsti zob. Lasje so ji do obrvi zrasli. Pod Jiosom in po licih ji rastejo močne dlake, podobne |>rkom. Tudi po telesu je močno zaraščena. Pivci petroleja so zelo razširjeni v Parizu. Takšen ■janec baje ni razkačen, če se „ga" naliže kakor ■ki od drugih opojnih pijače temveč le godrnja na odi. Zdravniki trdijo, da petrolej škodljivo vpliva a človeško telo ter so sklenili, da se mora ta raz- [ada prav hudo kaznovati. Tako neumen morda ne e nobeden, da bi poskusil tako pijanščino. Vas prestavili tri milje daleč. Vas Benton v Rmeriki se mora preseliti, in sicer ne le meščani, Imveč tudi vsa poslopja, hiše, prodajalnice itd. Po- slopja bodo namreč podili in prepeljali po reki Platte tri milje daleč in na novem mestu zopet postavili. Zemljišče, na katerem sedaj stoji imenovana vas, je kupila neka železnica, ki bode na dotičnem prostoru zgradila velika žitna skladišča. - Umorila svojega moža. V Jeronome je nedavno John Krebs polil svojo ženo z mrzlo vodo, kar je slednjo tak6 vjezilo, da je svojega moža na mestu ustrelila. Krebs je hotel svojo ženo z vodo prisiliti, da vstane in mu skuha zajutrek, kar pa ni hotela storiti. Morilko so zaprli. Lastno hčer je umorila. V Bois-Colombes na Francoskem se je izvršil nezaslišan žalostni zločin. 751etna gospa B a u s e \v e n je imela 231etno edino hčer. ki je bila omožena, toda od moža varana. Hčerki se je vsled tega omračil doh ter je bila tudi že v norišnici. .Vrnila se je iz norišnice navidezno zdrava k materi, toda njeno dušno stanje se je zopet shnjšalo. Mati, ki je svojo hčer nenavadno goreče ljubila,- ni pustila, da bi jo izročili zopet v norišnico, temuč jo je rajši ustrelila, potem pa še z mečem prebodia. Dve sestri. Pred dvajsetemi leti sta se poročila v Parizu cunjarja J. in M. Leprec. Dobila sta dvojčka Marijo in Lojzo. Zakonska pa sta se kmalu po rojstvu obeh deklic sprla ter se razšla, vzemša vsak po eno deklico. Lojza je stanovala zadnji čas kot lepa 20letna deklica pri svojem ljubčekn, mizarju Riguetu. Bila pa je ljubosumna, ker je zvedela, da hodi njen ljubček še neko drugo deklico obiskavat. Zato mu je sledila zvečer ter ga res zalotila s 6rno-laso deklico njene starosti. Vsa besna je naskočila svojo nasprotnico, ter jo z nožem ranila na obrazu. Policija je vse tri odvedla na koraisarrjsHi, kjer so jih zaslišali. In tukaj sta nasprotnici zvedeli, da sta si — sestri. Gospodarske stvari. Vzroki da konji tako mnogokrat oslepijo. Marsikomu se je morda že večkrat čudo zdelo, kako da izmed raznih domačih živali posebno konji zbole na očeh največkrat in tudi pogosto oslepe. Seveda tak konj z enim očesom izgubi mnogo vrednosti, z obema slepima pa skoraj vso! Vredno in potrebno je toraj, da se spoznajo vzroki teh bolezni, da se jih vemo varovati za časa. Prva napaka v tem so previsoke jasli. Navadno nahajamo povsod konjske jasli tako visoko. da se mora konj napenjati, če hoče dobiti kaj iz njih. Pri tem se večkrat dogodi, da mu pade kakšna smet v oko, kar mu povzroči vnetje, katero je navadno začetek hudih bolezni, ki več ali manj skvarijo oko. Drugi vzrok, da konji bolehajo na očeh, je premočni sopar v hlevu. O tem se človek lehko prepriča posebno kdor ima bolehave oči. Ce stopi v takšen_ prostor, takoj ga začno srbeti in žgati ter solzeti.- Ce je prisiljen ostati na takem mestu, polnem soparov amo-niaka in drugih plinov, ki prihajajo iz gnoja, kmalu zboli za vnetjem očes. Enako se godi tudi bolehavemu konju, samo da še toliko slabše, ker se ne ve čuvati, — 10 — kadar ga začne oko srbeti, ter se drgne kolikor more. V tem je koj od začetka, ko se opazi, da se konj solzi, treba zdravila, za kar se pred vsem priporoča kafrova voda. Ob enem pa je treba kolikor mogoče skrbeti za čist zrak v hlevu. To se doseže, če se gnoj sproti spravlja iz hleva in se ta večkrat prezrači. Tndi je dalje škodljivo za oči konju, ako mu svetloba prihaja v hlev le od ene strani, dočim je drnga stran temna. Nasledek temu je, da obe očesi slabita. Tudi je dalje škodljivo za konjske oči, ako svetloba prihaja v hlev konju odzadaj, ker so mu tako oči večidel obrnjene v temo in nagel pogled k vratom ali k oknu nazaj mu napravlja blišč na oči. Najbolje je, okno spredaj nad jaslimi, in sicer precej veliko, da je hlev svetel, kar ugaja konju, ki svetlobo ljubi. Skoraj največji vzrok kvarjenju oči pa so nekaka ušesca pri uzdi ki so pritrjena ob straneh oči. Namen jim je, da bi se konj manj plašil, ker bi ne videl vsake malenkosti ob strani ceste; a vendar nihče ne pomisli koliko ta ušesa mučijo oči živali. Konj ima namreč oči tako ustvarjene, daje glavni pogled, uperjen bolj na stran, in če ondi nima razgleda, se mu oko nepravilno obrača in napenja ter se & tem kvari. Končni vzrok, da oko zboli, je pa dostikrat bič neusmiljenega hlapca. Če tega konec le količkaj zadene na oko, je to naglo zbolelo na vnetju, kar se popolnoma malokdaj ozdravi. Toraj proč z bičem. kakor tudi z neusmiljenim hlapcem od živine! Trgovino z mešanim blagom ler gostilno za vino, Žganje in s trafiko, ki je oddaljena od farne cerkve 10 minut in od železnične postaje pol ure. se da v najem. Več pove Jožef Pirsch pri Sv. Jerneji pošta Sv. Duh Loče pri Poljčanah. 740 Loterijske številke. Trst, dne 15. novembra: 73, 4, 80, 2, 79. Gradec, dne 22. novemb.: 9, 66, 67, 30, 40. 5YETOTW2NANA va zdravilna voda. „Stajerčeva" prošnja Vsakega tistega našega naročnika, kateri se iz enega kraja preseli v drugi kraj in nam piše. da mu naj njegov naslov (atres) predrugačimo, uljudno prosimo, da vsak tak naročnik, kateri želi, da se mu naš list pošilja v drugi kraj, zapiše poleg novega naslova (atresa) tudi ravno tisti naslov, pod katerem je naš časnik poprej dobival; Usti, ki imajo na svojih naslovih na desni strani tudi našo številko natisnjeno, naj tudi tisto število zapišejo. To zato. da gre delo hitreje izpod rok in da se ne prigodijo nikake pomote. Dobro je tudi, da vsak novi naročnik zapiše tudi hišno Številko. Kdor se čisto na novo naroČi, to je tisti, kateri »Štajerca" od nas po pošti še ni prejemal, vsaki tisti naj zapiše na od-rezek denarne nakaznice (postanwajzunge), ki se nahaja na levi strani: rSem čisto novi naročnik". Kdor pa nam posije denar po poštnem čeku. in hoče naročnino ponoviti, naj zapiše na sredini čeka. to je nad besedami (Jrlogfdjein — Položnica te-le besede: »Ponovim naročnino" ali pa samo število, katero ima na svojem naslovu. Seveda se mora takoj spodaj pod temi besedami zapisati znesek, katerega pošlje in pa ravno takšen naslov (atres). kako»-šnega dobiva od nas pisanega ali tiskanega. Ako nam pa kak Čisto novi naročnik pošlje naročnino tudi po poštnem čeku. katerega je od kakega svojega prijatelja dobil, in bi se rad Čisto na novo naročil, tisti naj tudi ravno tam zapiše besede „čisto novi naročnik." Učenec zmožen nemškega in slovenskega jezika se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se pošljejo na g. Maksa Koserja na Framu pri Racah. (Frauheim bei Kranichsfeld. 724 Lovci na Koroškem! Kupim takoj dobrega koroškega lovskega psa (brakirer). Naj bode star blizu dve leti. Pogoj, da mora dobro in daleč goniti. Plačam, kolikor se bode zahtevalo. Naslov pove „Štajerc'. 781 50 polovnjakov izvrstnega vina lastnega pridelka, za kojega pristnost se jamči, proda veleposestnik v Halozah. Naslov pove uprav-ništvo »Štajerca". 732 Sodarski učenec \t> do 16 let star ki je krepke postave, se takoj sprejme v učenje pri Antonu Lendler, sodarski mojster v Ptuju. Brandgasse 14. 733 Mesarski učenec krepkega zdravja, se sprejme pri Franc Webernigg-n v Konjicah. 734 Hlapca k volom ateri je priden in močen (starejši ima prednost) sprejme V. Leposeha v Ptuji. 735 Dčenec za trgovino z mešanim blagom, kateri je zmožen obeh deželnih jezikov, se sprejme v učenje pri K. Ftirst-it v Radgoni, poštno predalo. 736 Vino na prodaj. 22 hektoliktrov belega in 20 hektolitrov rudečega izvrstnega vina 6roda po ceni lastnik vinogradov. aslov pove „Stajerca 729 Ekonomska služba. Na kakšno večje gospodarstvo pri grajščini bi rad v službo vstopil izučen ekonom, ki ima večletno prakso in je s tremi kolajnami diplomiran. Posebno je izurjen v sadjereji in vinoreji. Naslov pove „Stajerc.u 730 Resnična ženitna ponudba 28 leten fant, moški in Ženski krojaški mojster, ki bode imel 300 kron dedščine, bi se rad priženil k deklici katera je šivilja ali tudi posestnica. Resnične ponudbe. Če mogoče s fotografijo naj se pošljejo v kratkem pod imenom „Krojač 100", na upravništvo ^Štajerca." 793 Čudovito glasbeno orodje! Novo! Novo I Trombino je najbolj zenzačna iznajdba sedanjega časa. To glasbeno orodje, ki se je v, vseh društvenih krogih tako! hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejena trom-peta z močnim glasom, na katero moremo trobiti. ^a"io ako se pridenejo k tema pristojni trakovi z notami, torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, takoj vsako melodijo. Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj, ako kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejši godec, dočim prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil. Najlepša zabava za hišo, društva, veselice, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1—2 igri (pesmi, plese, koračnice itd.) in vsakemu instrumentu je priložen bogat imenik pesmij. Trombinu stane z lahko umevnim navodilom: I. vrsta, jako fino poniklana z 9 glasovi 3 gld. 50 kr. H. vrsta, jako fino poniklana z 18 glasovi 6 gld. — Trakovi z notami za 1 vrsto 30 kr. Trakovi z notami za II. vrsto 50 kr. Razpošilja po poštnem povzetju: Henrik Kertesz Dunaj ,, Fleischmarkt 9-901 Kovaški učenec. Mlad, močen fant, z dobrim ob-j našanjem, ki je najmanj 15 let star, se takoj sprejme kot kovaški učenec pri TfdoH Pogaticb-nlfl-U kovaškem mojstru v Veli-! kovcu (Volkermarkt) na KoroS-; - kera. 674 Oženjen hlapec ki bode dobival plačilo v deželnih pridelkih in ima vsaj enega, dela zmožnega sina, se takoj sprejme v službo pri graščinskem oskrb-, ništvu Ebensfeld pri Ptuju. Več se poizve ravnotam. 11 — Najizvrstnejše in najboljše inštrumente (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja * j I prva sisečka tovarna instrumentov J. Stjepušin \ \ i i i ; I Veliki cenik (Preiskurant) 3 slikami se pošlje na zahtevanje zastonj. ) i Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi lela 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne instrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine. Za vsaki instrument se jamči. Ravno sedaj je izšla zopet knjiga (2. izdaja) viniearski kažipot (Weinbauers Berater), navodilo kako se zopet nasadijo vinogradi in kako se morajo obdelovati (ktrjiga ima 35 podob)i Izadjetelj te knjige je JANEZ BELLE, potovalni učitelj deželne sadje- in vinorejske šole v Maribora «b Dravi, Knjiga je pisana v slovenskem in nemškem jeziku in velja eno 1 krono 20 vin. s poštnino vred 1 K 30 h. ?& dejstvo, da se je prva izdaja, (in sicer 2000 knjig) v enem letu popolnoma izprodala. jamči za to, da je ta knjiga za vsakega vinorejca velike važnosti Cena jej je samo 30 krajcarjev. Dobi se v knjigarni W. Blanke v Ptuju pa tudi v vset drugih knjigarnah. Pri slabem prebavlianju in njegovimi postranskimi posledicami, kakor pri kolcanju. pri zgagi, pri napenjanju želodca in sploh, ako se v Človeku preobilno napravi kisline; ako ima čut, kakor da bi bil preveč napolnjen itd.. se naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40 kapljic A Thierry-jevega balzama. S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da se ukrepi Želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tudi za zunanjo porabo ter vpliva na rane tako, da kmalu zacelijo in več ne skelijo. Posebno naj se pasi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko) nuno in na zavitek, v katerega so vtisnjene besede Ich dien. Brez teh znamenj naj se vsako drugo-tako zdravilo kot nepravo ne sprejme. Dobiva se ta balzam po pošti (frankirano) bre?. vsakih drugih stroškov, in sicer 12 malih ali pa 6 večjih steklenic za 4 krone, katere se morajo prej poslati. Naslov je: Apotekar Thierry (Adolf) Limited, lekarna pri angelju va- Altein eenterBalsam mi itr IthuUMEtl'lBitfeki In A. Thierry inPrenrada hti Fkhi^VSluirtrom runu v Pregradi pri Rogačkt-Slatini. A.Thierry-jeYO pristno centlfolijen vlačilno mazilo je najkrepkejšo vlačilno mazilo, katero s tem, da povzroči temeljito čiščenje, bolečine olajSuje in to še pri tako zastarelih ranah. To mazilo odstrani skoz omehčan je v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. S pošto 2 lončka a kome 50 vinarjev. Apotekar Thierry (Adolf) Limited, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogaeki-SIatini. Ogiblje naj se ponarejenja in pazi na gornjo na vsakem lotčeku vžgano varstveno znamko in firmo. Dobroznana stara trgovina „pri Gregoritsch-u" v Makoljah pri Polčanah se s hifio, gos pooarskimi poslopji in šestimi [orali zemljišča prav ugodnim pogoji proda. Ponudbe naj se pošiljajo Terezija Gregoritscl Lankovitz. (Lankovvitz in Obersteiermark.) Vsaki dan dvakrat se dobijo S T e Ž e (frišne) roplai v pivovarni Tomaža Gotza v Mariboru 7:-1 rata Slawitsch v Ptuju trgovina z nurenberškim in galantrijskim blagom prodaja igrač, drobnega blaga, različnega Obuvala (Schuhwaren), različne KuŽnbObirte (Pelzwaren), pletenin (Wirkwaren), « - ,1 _ u „ 1 - perila za možke, posebno tudi za delavce. _. -■«•■-«.- Na debelo. Nadrobno. Priporočava vse v to stroko spadajoče reči, po jako nizki ceni in prosiva kupce, naj poskusijo, da se bodejo o najini točni in pošteni postrežbi prepričali 0 najini poddmžnki (filiali) ravno tam, kjer se pride čez most v mesto, se dobi vso BtanufaKtuntO blag©, pravo domače platno za ruhe in za perilo, kakor tudi za vsako obleko. Posebno izvrstne odele imava v zalogi, potem tople robce, sploh vsakovrstno zazimo potrebno blago, kakor pletene*srajce (Jagerhemden), suknje, štrikane nogavice in rokavice, hlače za možke in ženske tudi jako trpežne in tople zimsKe kape. Prosiva wliiiwitfkV CeI° obieko za moškega ali za žensko kakor sraieo (Jagerhemd), blače, nogavice, roka-i 1 ušiva ^ivuMit. P|CC( vse jait0 lopi0) dobite že samo za 4 Krone. Ravnotam imava tudi trgovino špecerijskega blaga in sicer: najfinejšo ogersko MORO (melo), izvrsten pravi domači Špeb, Svinjsko maščo in vse drugo, kar spada k špeceriji. 698 Ako naroči kdo kaj po pošti, se mu točno pošlje in sicer po poštnem povzetju (Nachnahme), ako nama ni znan. 12 — Karl Penteker urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št. I Ptuj glavni trg št. I lik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje ure, prstane, veri= žice za ure in uhane. Vse po najnižji ceni. Za vse ure se jamči. Švicarske žepne ure iz nihelna za i tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne «re od 4 gold. 50 kr. t-naprej. Butiilltice za I gold. 50 kr. in više. Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. • Opozarjam še mojo bogato zalogo Uhanov in prstanov \% srebra, zlata in drugih kovin. Srebrni prstani za zaročence od 40 kr. naprej. Povarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporoča . -izbolj šane vitale (Gopei) miatilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji), lahko tekoče alje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. .ipcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo »znine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo pošlnine prosto in zastonj. 621 Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Niihmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Mediani 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen . 140 ,, — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ inerva A............100 „ — „ in črva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ owe C za krojače in črevljarje . . . 90 ,, — ,, flinder Elastik za čevljarje.....180 ., — „ Bil (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 543 mini ■ _____^^m -...........11 »i in ■■ 1 1 1 1 ■ ■■■ m m— 11 1 1 1 1 11» n ■—■!■■ m Kostanje in orehe ipnje po najboljših cenah Jos. Kasimir, v Ptuju, govina sšpecerijo, matcrijalnim. in barvanim blagom, ter deželnimi pridelki. 719 »000000000000000000000 FRANZ SODIA 721 tyomica pušk v . Borovljah Da Koroškem iUnUr'*l$^ Unler" priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in krodje, najizbornejSai dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane ce-j nike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je Že silno veliko pohval. W* Blanke v Ptuji glavni trg štev. 6 nasproti nemifce farne ccrfcve. ogerska ulica'štev. 6 nasproti velike vojašnice. Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno. C. kr. zaloga šolskih knjig. Zaloga fiTkart. •H ■ &• : ■;■:- Vsaki čas velika zaloga vseh Šolskih knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgovskih vpisovalnin kuiig za trgovce, vseh pisalnih in Jolskib potrebščin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in svilnega papirja v vseh barvah, pisalnega in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; aavitkov, papirnatih vrečic papirja za zavijanje itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. Na drobno in na debelo. Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske urade, iolska vodstva, obi. predstojnBtva itd. v dvojnem jeziku in vseh vrst RanCClijSkib POtrebUin po nizkih cenah. Izdelujejo se po ceni in hitro: trgovske tiskovine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrtk, računi, vizitnice, naslovne karte, pečatne Znamke za steklenice in pisemske zaklepe, itampilje te kačuha in kovine. Koledarji za leto 1903: Nemška pratika 14 h. Mala slovenska pratika 20 h. Velika slovenska pratikf«. 24 h. Družinska pratika 24 h. Pri večjem nakupu mnogo ceneje. Najbogatejša zaloga katoliških od skofijstva potrjenih zzz molitvenikov zz: v jako lepem vezanju in po raznih cenah. Velika zaloga slovenskih pripovednih knjig zelo zanimivo in lepo za citati. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma preskrbi. Razglednice p nailinejii svetlotiskovni i7.ueršiivi pošiljam jaz za K 35.— 1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naroČila. 655 — 13 — Frane Sehiitz K K2? zastopnik najboljše fatrike za stroje j» Ph. Mayfarth-a iz Dunaja prodaju mlatilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti ter sploh vsakovrstne stroje. Stroji se lahko tudi pri njem ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate). Blago je vso zanesljiv« Pogoji so zelo ugodni. 722 Iščeta se dva viničarja in eden majar. Viničarja naj imata vsaka po štiri delavske modi; majar naj bode tudi oženjen. Vsi ti se sprejmejo pod ugodnimi pogoji in sicer pri grajščaku Henriku Malner-ju v Rospohu (Rossbachj pri Mariboru 712 Priporočam razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga: .........■ " ' špeh, zasekani, slanike (harinke), frišne, rezance, vsakovrstne, riž od 10 do 20 kr., moko, od 10 do 15 kr., kavo kilo od 1 gl. do 1.80 gl, sladkor, spiritus za goreti, iMMi^lMM rt kislino za ocet 8o°< 707 Jos. Kasimir v Pluji. d Jos. GspaSt ^_> Ptuj Cerkvena ulica štev. 16. zlatar, srebrar, optiker in urar priporoča svojo obilno sortirano zalogo v blagohoten obisk. v Celji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% oimi obrestmi; reulni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.838.56042. 3. Posojila na hipoteke se s 5°/0 nimi, menična posojila s 51/,0/« nimi in zastavna posojila proti 5°/o nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega IUta ali čeka postne hranilnice na račun štev. 807870 zvršiti. Vloznice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo «C«lJske mestne hranilnice» daja menična posojila proti 5Va% uimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Vsakovrstna popravila zlatnine in srebrnine, Optičnega blaga in ur se zvršijo hitro in po ceni. -4 pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko cene 1 par moških, 1 par ženskih Čevljev, rujavih za vezati, z močniir zbilimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in e par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vj 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja s proli postnemu povzetju. Zaloga čevljev Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal 29 Neugajajoče se vzame takoj nazaj. 46 — 14 — ■—' ' ■*■ "-■■ Vsakemu poljedelcu se priporoča dr. P. Schuppli-ja navodilo za živinorejske tečaje na Oberhofu". » V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in živinovzgoji, mlekarstvu in sirarstvu. Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni. ctfranUnica (Sparkassa) bkeTMM r a- pri e. kr. poi- tHO-hranfeii«*«« nrwku Mestfli de- naraizavod. Giro konto pri poilrHZHici arst. ogersk. banke t Oradcfl. Uradse ire ia poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—18 ore. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. OKtnje i avst. ogcriko Ravnateljstvo. — 15 — Trgovina z barvami in ščetinarstvom. J. Sorko v Ptuji. Ungartorgasse 4, nasproti velike kasarne. liTajr^Ižje cene! (Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb),firneža, terpentina, likov, sikatifa, brnnolina, laka za polituro, laka za usnje in železo, papirja za fladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne in bakrene bronce, kakor ludi vsakovrstne sulie barve. V aalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe, rute i. t. d. | |-S= Ščentinarsko blago. ZZI priporočam vsakovrstne pinzelne in pripravo za lazuro, prtače, za obleko, krtače za glavo, za čevlje snažiti; konjske krtače iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe za vozove snažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike, vso pleteničarsko blago i. t. d. Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t d. dovolim posebno znižane cene. Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska tfela. S spoštovanjem £ $0rk0, 5-;« Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. Vsaki torek, Četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehe kakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 3o$-Kasimir in v kopališču samem. G. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-CCmcnt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlllalod dobroti, kakor tudi svoje priznano iz-vrstno aPDO. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, m/3 Bennweg 5. 364 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. *> Radi preselitve proda se takoj lepo posestvo, obstoječe iz dveh zidanih hiš, kovačnice na 4 kurišča, s samokovom (Hammer), takar-nico (Drehbank) in vsem orodjem; dalje mlin na tri tečaje z dvema paroma belih in enim parom zmesnih kamnov in stopami ter čistilnim strojem (trijer) z vspenjačo (Aulzug). Poleg mlina je tudi soba in kuhinja. Pri posestvu je okoli 4 orale zemljišča, obstoječega iz njiv, sadonosnikov in vinograda z viničarijo. Vse je v najboljšem stanu in se proda prav po ugodnih pogojih. Kupci naj se blagovolijo oglasiti pri janCZM DroPCŽ v Št. Juriju ob Taboru v Savinski dolini. (716) Dobro vpeljana gostilna v živahnem industrijskem kraju na Spodnjem Stajarskem z točenjem Žganja in s trafiko se odda sposobnemu gostilničarju, V isti hiši se nahaja prav dobro upeljana kramarija, katero zamore vzeli gostilničar v najem. Prednost ima mesar z delavno družinov Naslov pove upraništvo ,,Štajerca". 715 Stavbinsko podjetje. Stavbinsko podjetje. Iiadislaus Johann Roth inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster Gartengasse (liotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) Stavba cest in potOP, kakor tudi traciranje taistih. PodzefflSRa delat (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganje cevij, vodovodne stavbe. StaMC na površju (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše in gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopja, adaptacije vsake vrste. $tapt>a mo$t09 iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. Qodna StapDa: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. [Razen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona, trotoarje iz [petona, petonska tla, tiakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojasnila in proračune podeljuje firma na žerjo radovoljno in po najkulantnejSih pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaua Jon. Both 523 inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. — 16 — Občinska hranilnica v Ormoži (Gemeinde-Sparkasse in Friedau) obrestuje vloge po 4Vlo in jili sprejema vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2, do 4. ure popoldne in vsako nedeljo od j)+ do 11 ure dopoldne. Obresti se pripisujejo polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sanm in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobijo isti popolnoma 4\°o obresti. 606 Ravnateljstvo. J Red Star Line, Antwe Dobre cenene ure s 3Ietnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Kost št 194 (Bi ux) Češko. Dobra nikelnasla remontoarka . . . . gld 3*75 Prava srebrna remontoarka.....„ 5*25 Prava srebrna verižica......„ 120 Nikelnasti budilec.........„ 1*76 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlale in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč pri- zoaluih pisem. UiiKtrtrani ttotaJog zastonj iti ;>