»meSSEDGER« GLASILO SLOVEACEV V AUSTRALIJI
'Registered by Australian Post — Publicationa No. YAW 1215"
LETNIK XXVIII, štev. 7-8
JUL-AUG 1983
Planšarji'v Melbournu
Slovenci Melbourna smo skoraj dva tedna imeli v svoji sredini sedem članski plesni ansambel "Planšaiji" iz Slovenije.
Prijetna domača, pa deloma tudi moderna plesna glasba je napolnila vse štiri dvorane slovenskih društev Melbourna in Geelonga s hvaležnimi poslušalci.
Glasbeni aranžman, izvedba in tehnična zmogljivost godbenikov in obeh vo-kalistov so pokazali, da imamo opraviti s strokovno izvežbanimi močmi. Program, tako zabavni, kakor tudi plesni je bil izvrstno sestavljen in videlo se je, da je bilo vanj vloženo mnogo pozornosti in razumevanja za potrebe in ukus naših ljudi tukaj.
Ansambel vodi že od vsega početka g. Janez Jeršinovec , doma iz Vrhnike. Studirai je petje na ljubljanskem glasbenem konzervatoriju ter kot pevec sodeloval že od otroških let v raznih pevskih zborih in je še danes član domačega cerkvenega pevskega zbora. V ansamblu deluje kot povezovalec programov, pevec ter sestavljalec besedil za glasbo.
Maks Gerbec , iz Ljubljane je sicer pravnik a se je posvetil tudi glasbi ter v ansamblu igra harmoniko.
Trobentač, Ljubljančan Anton Šker-janc je napravil višjo medicinsko šolo in je zaposlen na Anatomskem Institutu. Je po letih najstarejši član orkestra.
Sponzor gostovanja je bilo Slovensko društvo Sydney. Glavno vlogo in skrb pri vsej organizaciji v Avstraliji pa je imel g.Ivan Kobal, predsednik S.D.S.
V	Melbourne so prišli iz Sydneya. Na poti pa so nastopili tudi pri S.-A. Društvu Triglav v Canberri ter pri "Snežniku" v Albury.
Slovenska društva v Melbournu in Geelongu so za to gostovanje sestavila poseben skupni organizacijski odbor, ki je določil vrstni red nastopov.
"Planica" v Springvale je prva poslušala živahne zvoke "Planšaijev" v soboto 20.avgusta. Dvorana je bila polna in prisotni so brez dvoma uživali izvrsten nastop, čeprav na je g. Jeršinovec zaupal, da se ansambel ni mogel popolnoma vživeti med prvim delom nastopa, ker jih je motil šum in nemir v dvorani. (Število naših ljudi, ki se še vedno niso priučili, da je za časa koncertov, govorov in predstav treba molčati in ne vstajati s sedežev je verjetno vse manjše. Toda tudi samo par neolikancev lahko pokvari celo vzdušje in zmoti koncentrirano st nastopajočih. Op.ur.)
V	nedeljo 21.avgusta je bil izredno u-spel koncert pri društvu "Ivan Cankar" v Geelongu. V četrtek 25. avgusta je bil ansambel gost "Veselih lovcev" v St.Al-bansu. V petek 26. avgusta pa so nasto-
Umetniški vodja ansambla je Anton Kuder, po rodu iz okolice Zagoija ob Savi. Prvotno se je izučil za kovino-strugar-ja, a se je kasneje posvetil muziki ter igra pri pihalni godbi v Ljubljani. V ansamblu igra bariton in tudi bas kitaro. Prav on skomponira največ sklad za ansambel.
Wagner Rudolf je po poklicu komercialist in se je že kot otrok učil igrati na kitaro. Je odgovoren za ozvočenje in druge tehnične zadeve. Doma je iz
Lednik Marko-Oto pa je iz Celja. Študiral je glasbo na Glasbeni akademiji v Ljubljani in je že od leta 1968 stalni član Sinfoničnega orkestra RTV Ljublana. V ansamblu sodeluje kot klarinetist.
Prikupna, svetlolasa Župančič Andreja že sodeluje v ansamblu preko 10 let kot sopranistka. Poleg delovanja s "Planšaiji sodeluje uspešno tudi pri drugih zabavnih in komercialnih ansamblih .Posnela je že nekaj svojih gramofonskih plošč. Seveda ima tudi formalno pevsko izobrazbo.
pili v Avstrijskem klubu v Fitzroyu.
Sobota 27. avgusta je bila določena za nastop v dvorani S.D.M. na Elthamu. V nabito polni dvorani sta večer lepo povezovala g. Stanko Prosenak in pa g. Janez Jeršinovec.
Pred priČetkom programa je izrekel pozdravne besede predsednik S.D.M. g. Peter Mandelj. Ga. Marcela Bole je prečitala pesmico, ki jo je sestavila ansamblu v dobrodošlicoMala Veronika Smrdelj pa je prisrčno deklamirala pesem "Siničja tožba".Nam že vsem tako priljubljena Anita Pahor pa je razveselila vse s predvajanjem pesmi 'Venček na glavi...','Over the Rainbow' ter 'Waltzing Matilda'.
Po enournem zabavnem programu je sledil ples, kjer so se "Planšarji" izkazali tudi z modernimi komadi.
V nedeljo 28.avgusta so zadonele polke in valčki v dvorani "Jadrana" v Keiloiju. Ni treba posebej povedati, da je bila tudi tukaj dvorana polna navdušenih poslušalcev.
V ponedeljek 29. avgusta je direktor tvrdke "Slovenia les" v Melbournu, g.Matevž Vodušek priredil članom ansambla kosilo v hotelu Southern Cross. Zvečer pa so po prijetni domači večerji v "Baraga House" prisostvivali skušnji mladih harmonikašev, ki so se pripravljali za koncertni nastop v dvorani cerkve Sv. Cirila in Metoda v Kew.
Na dolgo pot nazaj v Sydney so se podali v torek 30. avgusta - upajmo z isto-tako lepimi vtisi o Slovencih Melbourna
kot so jih oni zapustili nam.
G.Ivanu Kobalu iz Sydneya gre največji delež zasluge za obisk tega prvovrstnega ansambla. Delo, trud in čas, ki ga je ve ljetno vložil v vso organizacijo je moralo biti ogromno. Upajmo, da mu je zavest, da je s tem svojim naporom napravil mnogo veselja rojakom ter istočasno uspel povezati energije tako velikega števila naših društev po Avstraliji, vsaj del plačila.
Ljubljanski oktet
Ljubljanski oktet je bil ustanovljen jeseni 1972 v Ljubljani kot Študentski oktet v vrstah Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Izoblikoval seje počasi iz naključnih sestavov ob petju podoknic - dejavnosti, ki ima med njegovimi člani bogato tradicijo. Izbor programa je v začetku narekovala praktična potreba po ljudskih in romantično ubranih skladbah, kasneje pa je ansambel vedno intenzivneje posegal po zahtevnejših skladbah domačih in tujih, pa tudi sodobnih skladateljev.
Svoj program je v intenzivnem delovanju zadnjih let razširil na približno 200 različnih skladb, iz katerih lahko oblikuje različne zaključene programske celote, kot npr.: priredbe narodnih različnih področij in avtoijev, pivske, podoknice, domoljubne, so-cialno-borbene, romantično-čitalniške, žalostinke, soldaške ter druge umetne pesmi iz različnih, za zborovsko glasbo značilnih stilnih obdobij od renesanse do 20.stoletja.
Ljubljanski oktete ima za seboj že preko 500 koncertov in nastopov po domovini, pa tudi koncerte po Italiji, Avstriji, Madžarski, Zahodni Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Danski, Finski in SSSR. Posnel je preko 200 minut glasbe za Radio Ljubljana, Hesen-ski radio Frankfurt in Radio Budimpešta, štiri samostojne in več kombiniranih TV oddaj in tri LP plošče pri ljubljanskem Helidonu - 1976 ploščo napitnic in podoknic, 1979 ploščo domoljubnih in soldaških pesmi in 1981 spominsko ploščo skladateljem Danilu Svari in Radu Simonitiju. V času svojega delovanja je prejel številne pohvale in priznanja, bil pa je tudi dvakratni zmagovalec Tekmovanja radijskih posnetkov leta RTV Ljubljana (1978 in 1981).
Umetniški vodja Ljubljanskega okteta je Igor Švara, pianist in dirigent, rojen 1947 v Ljubljani. Študiral je klavir pri prof. Lipovšku in dirigiranje pri prof. dr. Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani.Diplomiral je leta 1972, nato seje dirigentsko izpopolnjeval v Leipzigu (NDR) pri prof. Kurtu Masuiju^eta 1971 je dobil študentsko Prešernovo nagrado za dirigiranje. Zaposlen je kot dirigent-assistent v ljubljanski Operi; umetniški vodja Ljubljanskega okteta pa je od pomladi 1981.
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226
Predsednik - President: PETER M AN DE L J Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik -- Editor MARIJAN PERŠIČ
Upravno-uredniški odbor — Editorial board ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA,LONČAR BOŽO,MANDELJ PETER PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, ŠPACAPAN SIMON.
Tiska - Printed by CHAMPION PRESS
Cena — Price: 50 cents Letno - Annual Suscription: 6 Dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE prireja
KULTURNI VEČER
v soboto dne 8.oktobra ob 7.30 zvečer v dvorani Slovenskega centra na Elthamu
Na sporedu bodo:
Pevski zbor S.D.M. Deklamacije in recitacije Narodni plesi ter
Malo za šalo
Vstopnina: Prostovoljni prispevki
Prosimo bodite točni!
ZA ETNIČNE DEJAVNOSTI
Zvezi Svetov Etničnih Skupnosti Avstralije (Federation of Ethnic Communities of Australia) je Federalna vlada odO-brila 30.000 Dolaijev podpore.
Etničnim šolam v Avstraliji pa bo Commonwealth School Commission tudi letos nakazala denarno podporo v višini od 30 Dolarjev na učenca pod pogojem , da ta istočasno pohaja v redno osnovno ali nadaljevalno šolo in je najmanj 20 let star.
Predvidevajo, da bo ta vrste podpora stala državo kakih 3 milijone Dolarjev.
INSTITUT ZA MULTIKULTURNE ZADEVE POD NOVO LUPO
Nova laburistična vlada bo izvršila revizijo dela in administracije Instituta za Multikulturne zadeve Avstralije, katerega je vzpostavila prejšnja liberalna vlada leta 1979. Ta ukrep je v zvezi z politiko A.L.P. v pogledu imigracije in medsebojnimi odnosi skupnosti.
Prédsednik teka revizijskega komiteta je dr. Moses Cass, ki je bil minister v vladi g. Withlama od leta 1972 do 1975. Ostali člani komiteta so: gdč. Eva Cox, svetovalka za socialne potrebe v N.S.W., prof. D.L. Jayasuriya, šef oddelka za socialno delo na univerzi v Perthu in Alan Matheson, predsednik medcerkve-ne komisije za zveze v skupnosti.
Delo tega komiteta mora biti končano v teku treh mesecev in nato poročati ministru za Imigracijo g. Westu ako je Multikulturni Institut deloval efektivno in ako so potrebne spremembe.
Posamezniki in skupine, ki bi hotele temu komitetu sporočiti svoje mnenje se morajo obrniti na sledeči naslov: The Executive Secretary, Committee of Review of A.I.M.A, P.O.Box 236 E., G.P.O.Melbourne, Vic. 3001
NOVI CLANI S.B.S.
Minister za komunikacije g. Duffy je postavil tri nove člane v Svet za etnične oddaje na radio in televiziji, in sicer so to: dr. Anrew Jakubowicz, predavatelj na Univerzi v Woollongongu, gdč. Grada de Lacy, članica sveta za imigrante v Brisbane in g. Luciano Bini, član komisije za etnične zadeve Viktorije.
G. George Zangalis, ki je bil v začetku predložen za člana S.B.S. na koncu ni dobil to mesto, verjetno zaradi velikih protestov italijanske skupnosti.To-da dokončna lista vseh članov še ni bila objavljena.
S.B.S. ima dolžnost voditi administracijo in programiranje na postajah 2EA in 3EA ter na televizijskem kanalu O 28.
Ostali člani S.B.S. so: Sir Nicholas Sheahdie, predsednik ter advokata gg. Frank Galbally ter Toni Bonici, oba iz Melbourna.
(iz 'Novosti')
ZANIMIVO NA KANALU 28-0
Petek - 9.sept. ob 16.55 uri:
ŠTIRJE KOVAČI - Vpogled na tradicionalne narodne pesmi in plese iz Slovenije.
ob 18.30 uri:
MY SWEET ARIEL - Zgodba 11-letne Marinke, deklice, za katere va-ruštvo se borita oče in mati. Igrajo Sava Seveijeva, Božo Šprajc in Mojca Poljanec.(Na slovenjem jeziku.)
Nedelja- ll.sept. ob 17.15 uri:
POT DO UMETNOSTI - Dokumentarni program iz zgodovine Srbije in Macedonije v srednjem veku. (Nemška produkcija na angleškem jeziku.)
Ponedeljek — 12.sept. ob 17.25 uri:
NIHČE KOT JAZ - Otroški variété za mladino. (V srbohrvaščini.)
Petek — 16.sept. ob 16.55 uri:
JANI KOVAČIČ - V obliki varieteja je prikazan odličen talent, ki ga ima za pop-glasbo Jani Kovačič.(V slovenščini, s podnaslovi v angleščini.)
ŠE 2000 BEGUNCEV
V letu 1983-84 bo Avstralija spre jela 2000 beguncev iz Indokine,Indonezije in Malaje, je izjavil minister za Imigracijo g. West na svojem nedavnem obisku v Kuala Lumpur.
Viktorija je dosedaj sprejela 21.221 Indokitajcev. Od teh jih je 17.425 iz Vietnama, 2455 iz Kambodje in 1341 iz Laosa. Vsaj tako kažejo popisi iz leta
ZAPORNIKI IZ EL SALVADORJA
Federalna vlada Avstralije je sklenila, da bo sprejela v Avstralijo kot begunce tudi osebe, ki v svojih državah trpe zaradi nezadostne stopnje človečanskih pravic. Posebno pažnjo bodo v tem pogledu posvetili deželam Srednje in Južne Amerike ter Srednjega vzhoda.
Tako so uradniki ministerstva za Imi gracijo in Etnične zadeve izbrali izmed 500 političnih pripornikov v El Salva dorju 77 oseb, ki jim bo sedaj omogoče na naselitev v Avstraliji. Vlada v El Sal-vadorju je tem izbranim poklonila amne stijo, čeprav so bili obtoženi protivlad ne in protisindikalne dejavnosti, katere pa jim niso mogli dokazati.
Politika nima nobenega opravka z moralo.
S. ZWEIG
DOPRINOS "PLANŠARJEV" NAŠI AFIRMACIJI
Pred nekaj dnevi smo bili v druščini, ki nam je bila popolnoma nova. Tekom razgovora je seveda bilo tudi postavljeno vprašanje odkod smo doma. Kot običajno tujcem, smo tudi tem pričeli razlagati, da smo iz Slovenije in ker iz izkušnje vemo, da večina njih nima pojma kje je to, smo hitro pričeli pojasnjevati tudi geografski položaj Slovenije, češ, da je to skrajni zahodni del Jugoslavije.
No, tokrat smo bili prekinjeni: " O, Slovenija, pred nekaj dnevi smo videli glasbeno grupo iz Slovenije na televizijskem programu SCOOP na kanalu 0-28. "
Torej ta grupa, "Planšarji" in organizatorji njenega gostovanja nam niso posredovali s svojo pesmijo samo radosti in veselja, nego so s svojim nastopom na TV napravili veliko uslugo tudi uveljavljanju slovenske etnične skupnosti v javnosti. Enkratna pojava na televizijskem programu napravi verjetno v par minutah mnogo večji vtis, kot dolgoletna prizadevanja nekaterih naših društev in posameznikov.
Mnogokrat smo že povdarili na tem mestu, da se utrjevanje slovenskega imena in zahteva o priznanju o samostojnosti slovenske etnične skupnosti tukaj ne sme vzeti kot protijugoslovanska dejavnost. Dejstvo je, da je naša matična ožja domovina že od leta 1918 politično povezana z nekaj drugimi južnoslovanskimi pokrajinami v skupni državi, ki nosi ime Jugoslavija. Zgodovinski, gospodarski in kulturni razlogi, ki vežejo Slovence na jugoslovansko federacijo so neizpodbitni in le Slovenci doma so upravičeni, da pri ocenjevanju njih vrednosti in trajnosti imajo odločilno besedo. Vendar, tako tukaj kakor doma med Slovenci ni nobenega dvoma, da smo zasebna etnična enota ter, da jugoslovanska etnična karakteristika ne obstoji, kakor ne obstoji skupni jugoslovanski jezik.
Mi tukaj ne postavljamo vprašanja obstoja Jugoslavije. Za nas le obstoji vprašanje uživanja pravic, katere nova multikulturna družba vse v večji meri daje posameznim etničnim skupinam.
Na žalost, nepoučenost tukaj rojenih politikov in sebičnost ter šovinistična prenapetost nekaterih vplivnih oseb neslovenskega, a južno slovanskega porekla ogroža priznavanje naše etnične skupine s tem, da nas pod imenom jugoslovanska skupnost vtapljajo v mešanico, kjer nam je radi naše maloštevilnoati in naše zdržanosti dovoljena le podrejena vloga.
Dokazov za to je dovolj. Če se primerjamo z drugimi: koliko imamo uradnih slovenskih tolmačev; kolikšen je naš delež državnih podpor, koliko je število oseb slovenskega pokoljenja v raznih državnih svetodavnih telesih; koliko objav, oglasov in pamfletov probčijo javni uradi v slovenščini. Med tem ko v drugih etničnih časopisih državne oblasti najemajo po cele strani oglasov, je slovenskim tukajšnjim glasilom v vseh letih njih obstoja bilo dano1 objaviti toliko oglasov, da jih lahko seštejemo na prste ene roke.
Še nam je v spominu, kako smo se morali prizadevati, da smo obdržali vsaj do neke mere samostojnost na etničnih radio programih. Medtem ko na etnični televiziji kot celota še vedno nimamo nobenega zaznavnega vpliva. Uradni statistični podatki pa sploh ne vpoštevajo, da kot Jugoslovani pripadamo različnim narodnostim.
Ko smo na neki časopisni konferenci vprašali enega najvplivnejših predstavnikov federalne vlade če bo laburistčna stranka smatrala etnične skupine iz Jugoslavije kot samostojne in ne pod etiketo ene jugoslovanske skupine, nam je ta merodajna osebnost dala vtis, da ne razume o čem govorimo. Prav isti izmikavi odgovor je dobil tudi predstavnik makedonske publikacije, medtem ko nam je neki drugi predstavnik v federalnem parlamentu hitel zatrjevati, da smo Slovenci zelo sposobni, da vsi obvladamo angleščino, da ima država omejene denarne možnosti, ki jih mora predvsem porabiti za one, ki si ne znajo sami pomagati itd.itd.
Se je potem treba čuditi, da je ena "Jugoslovanskih " organizacij v Melbournu prejela od federalne vlade preko 100.000 Dolarjev za zgradnjo svojih klubskih prostorov, medtem ko naše slovenske organizacije - zato ker smo sposobni in pridni -dobijo le po pičlih par sto dolarjev.
Razvoj pa gre dalje. Multikulturnost družbe priznava tudi etničnim skupinam vedno večje pritikline. Pri delitvi teh pa naše ime ne sme biti zasenčeno z jugoslovanskim. Zato so nastopi, kakršen je bil 'Planšarjev" in kakršen upamo bo tudi Ljubljanskega okteta na TV ali radio izredne vrednosti za vse nas. _ Se vedno pa je tudi potrebno, da vse slovenske organizacije v Avstraliji nastopajo čim bolj združeno in govore z enim toda močnim glasom. Dosedaj smo sicer, razen par izjem, preko svojih organizacij jasno pokazali, da nam v Avstraliji ni potreben tak skupen dežnik, ki bi dajal streho samo enim. Spontano smo se znali združiti v svoja samo slovenska društva. Če pa se pokaže potreba po sodelovanju z drugimi organizacijami jugoslovanskih narodnosti, tedaj moramo Slovenci nastopiti skupno v enakopravni in ne podrejeni vlogi. V nasprotne slučaju raje nič. Tako bomo vsaj obdržali to kar je naše, kar smo si zgradili s svojim lastnim trudom.
NAŠIM DOBRODOŠLIM GOSTOM -
VESELIM PLANŠARJEM !
Pozdravljeni Veseli Planšarji dobrodošli ste v Avstraliji ! Dobrodošli med rojake svoje in vaša pesem, ki o domu našem poje.
Prek morja oceana — k nam ste se podali v pesmi nam domači pozdrave posejali. Z domovine - košček rodne grude ste prinesli z željo, da na dom spomini vedno bi živeli.
Še vedno nosimo na mili dom spomine, še vidno ljubimo - zalivamo naših mater korenine. Slovenska pesem v naših srcih še gori kot plamenica beseda, kije vzklila v novi rod - materi zdravica.
Srečno pot nazaj domov vam Planšarji veseli ! Pozdravite nam vse domače, ko spet doma boste zapeli. Hvala za prelepo pesem, ki rodila se v domači je planini in kličemo vam še nasvidenje veselo - tu ali v domovini.
Ivan Lapuh.
29. LETNA SKUPŠČINA S.D.M.
V nedeljo 21. avgusta se je vršila že 29. redna letna skupščina Slovenskega Društva Melbourne. Bila je ena najboljše obiskanih in konstruktivnih.
Nova razvrstitev stolic in odra sta -mnogo prispevala k pazljivosti in sodelovanju prisotnih, katerih se je nabralo preko sto.
Dosedanji predsednik S.D.M. g. Stanko Prosenak je v otvoritvenem nagovoru povdaril, da se mora S.D.M. zavedati, da čeprav je najstarejše slovensko društvo v Melbournu, sedaj ni več edino in, da je zato za skupni napredek potrebno z ostalimi slovenskimi društvi zadržati sodelovanje vsaj na taki ravni kot dosedaj. Izrazil je tudi potrebo po večjem udej-stvovanju mladine, za katere potrebe pa morajo starejši pokazati več razumevanja.
Za vodjo skupščine so prisotni letos izbrali g. Božo Lončarja, ki se je na tem mestu kar dobro izkazal in znal omejiti dolžino debat s svojim močnim glasom in občasno primernimi dovtipnimi pripombami.
Dr. Mihelčič, ki je kot vodja skupščine v preteklih letih moral uporabljati mnogo svojih pomirjevalnih sposobnosti, se je letos lahko oddahnil in zato tudi lažje posegal v debate.
Na dnevnem redu so bila najpreje poročila odbornikov in sicer predsednika Stanka Prosenaka, tajnice ge. Anice Markič in blagajnika Stanka Pence.
Iz teh se je videlo, da je S.D.M. tudi v preteklem letu napredovalo. In icer se lahko postavi z reorganizacijo in povečanjem knjižnice, ki jo vodi ga. Milena Brgoč, ustanovitvijo pevskega zbora in folklorne skupine ter sodelovanjem pri raznih meddruštvenih akcijah. Poleg rednih plesov in zabav, proslav materins-skega in očetovskega dne, slikarske razstave se v kroniko preteklega leta vpiše lahko tudi obiska Slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Šuštarja in pa zabavno-plesnega orkestra Ottavia Brajka s predstavniki S.I.M. Seveda je tudi nedeljska slovenska šola pod vodstvom učiteljic ge. Drage Gelt in ge. Magde Pišotek pridno delovala.
Blagajnik nam je povedal, da je društvo v preteklem letu napravilo 23.182 Dolarja čistega dobička in, da celotno premoženje društva sedaj znaša preko četrt milijona Dolarjev, to je knjižne vrednosti je natančno 268.414 Dolarjev.
Dokončno je določen čas in kraj nastopov Ljubljanskega okteta v Melbournu in Geelongu. Tudi za pripravo tega go-
G.Alek Kodila, vodja Gradbenega odseka je povedal, da je bila povečana kuhinja in dozidana nova shramba ter prostor pri dvorani, v katerega bo iz kuhinje speljano dvigalo za hrano in pijačo. Ob tej priliki se je g. Kodila zahvalil vsem, ki so s svojim neplačanim delom pomagali pri gradnji. Še posebej je omenil, daje g. Knap daroval cement za betonsko ploščo. Zemljišče je bilo vzdrževano in olepšano. Ob cesti od vhoda pa do doma so bile postavljene luči in pozidana škarpa. Na samem domu je bila zamenjana ograja na ganku z novo, izrezljano v tradicionalnem gorenjskem slogu.
G.Branko Žele, za Balinarsko sekcijo je povedal, da so uspešno sodelovali na 15 tekmovanjih, medtem, koje dosedanji starešina Lovske in Ribiške družine S.D.M. g. Janez Zemljič dejal, da ima družina sedaj 85 članov, ki se pridno udeležujejo skupnih lovov in strelskih tekmovanj. Med letom so ustanovili tudi Zvezo Slovenskih lovskih in ribiških družin Avstralije.
Število obedov, katere je ženska sekcija v preteklem letu pripravila samo za prostovoljne delavce je doseglo visoko številko 2381. Če dodamo k temu še ki jih je kuhinja pripravila za druge, si lahko zamislimo kako veliko delo so opravile naše članice. Ga Ivanka Tomažič, ki je že par let sem vodila kuhinjo je izrekla vsem svojim pomočnicam v odboru in kuhinji priznanje in zahvalo.
Za Mladinsko sekcijo je spregovoril g.Dušan Lavrič in priporočil naj bi bili mladinci sami zastopani v glavnem odboru in za to mesto je predlagal gdč. Heleno Vučko, katera bo v naprej vodila mladinsko sekcijo.Gdč. Vučko je nato podala svoje misli o nadaljnem delovanju Mladinske sekcije.
V imenu Upokojenske družine se je ga. Hartner zahvalila društvu kar za njih napravi ter imajo tudi letos upokojenci ob vsakomesečnem srečanju srečolov, katerega dobiček bodo poklonili skupni društveni blagajni.
Športni referat je podal g. Ivan Mohar in v svojem vedrem prirodnem stilu povedal, da se je S.D.M. udejstvovalo z uspehom pri šahovskih in bilijardnih meddruštvenih tekmah.
O delovanju "Vestnika" je poročal g.Božo Lončar in pokazal na tehnične in finančne prednosti, ki nam jih je prinesel novo nabavljeni elektronski stav-ski stroj.
štovanja so slovenska društva tukaj osnovala skupen organizacijski odbor, tako, da bodo interesi vseh enakopravno zastopani.
Po razrešnici starega odbora je, brez obotavljanja, skoraj enoglasno bila sprejeta lista, ki jo je predlagal dosedanji odbor:
Predsednik.........Peter MANDELJ
Podpredsednik.....Frank JELOVČ AN
........Alek KODILA
Tajnica............Anica MARKIČ
1.Blagajni	k..........Stanko PENCA
2.Blagajni	k............Gary ODER
Minuli Predsednik . . Stanko PROSENAK
Odborniki:	Karel BEVC
Marija CVETKO Frank HARTMAN Božo LONČAR Rozika LONČAR Miro OGRIZEK Anton TOMŠIČ Helena VUČKO
V nedeljo 28.avgusta t.l. je v dvorani cerkve sv. Cirila in Metoda v Kew bil prirejen že 9.letni koncert slovenske mladine v Avstraliji.
Tokrat so se poleg naših mladih ljubiteljev glasbe iz Melbourna udeležili tudi mladinski pevski zbori iz Sydneya in Adelaide. Program je bil zanimiv in lepo izbran ter po mnenju večine poslušalcev najbolj uspeli od vseh dosedan-jih.
Program sta spretno povezovala Irena Birsa in Karli Škoflč. Število nastopajočih je bilo izredno zadovoljivo in izvajanja nrimerno visoka
Nastopali so sledeči: Katarinca Peršič, oblečena v narodno nošo je pričela z deklamacijo.Po tem je sledil odličen novi šramel "Mali Avseniki" pod vodstvom Lojza Jakše; Peter Pirnat in Anita Pahor s harmoniko; Anita Stankovič s klavirsko skladbo. Baletno točko je izvedla Lineta Drezga. Lep vtis sta napravila tudi Andrej Kuhar in mladi David Švent. Irena Kužnik je izvrstno izvež-bala mladinski pevski zbor "Zarja" iz Sydneya. Dobro se je odrezala sestava "Večerni zvon" pod vodstvom Johna Bariča. Pevski zbor iz Adelaide, ki ga vežba Jožef Šterbenc je navdušil s svojim odličnim	izvajanjem.
Nadvse lep vtis so napravili Heinze
KNJIŽNICA V GEELONGU
Okrožna knjižnica v Geelongu nas je prosila, da objavimo:
Mestna knjižnica v Geelongu razpolaga s knjigami v sedemnajstih jezikih. Od teh knjig jih je preko 10.000 v neangle-ških jezikih, med njimi tudi v Slovenščini, Srbohrvaščini, Italijanščini, Nemščini itd.
Preko dvajset let je vzelo, da so si u-speli nabrati tako številno zbirko. Od povpraševanja in števila izposojenih knjig za-visijo bodoči nakupi. Na primer: Kolikor več slovenskih knjig bo izposojenih, toliko večje bodo možnosti nakupa drugih tudi na slovenskem jeziku.
Poleg knjig so na razpolago bralcem tudi časopisi in revije. ( Tudi "Vestnik tudi časopisi in revije. (Tudi "Vestnik" in "Misli" so med njimi.) Prav tako so na posodo tudi kasete za učenje drugih jezikov.
Članarina in izposojevalnina so brezplačni. Potrebno je le, da dokažete, da prebivate v Viktoriji. ( Driver's Licence, račun za električni tok ali slično je zadovoljiv dokaz.)
Poleg glavne knjižnice, ki se nahaja na Little Malop Street v Geelongu, so knjige na tujih jezikih na razpolago tudi v John Drysdale Library, Cox Road, Nor-lane ter v Werribee Library v tamošnjem Civic Centru.
Po spominskem molku za umrle člane je dnrvni red pripeljal na vedno zanimivo točko: Slučajnosti.
Tudi ta točka je letos potekala konstruktivno in novi predsednik g. Mandelj je zagotovil prisotnim, da bo odbor vse prinešene pripombe obravnaval tekom naslednjega leta.
Ob koncu je skupščina z velikim odobravanjem sprejela predlog starega odbora, da se g. Wernequ Remšniku in ge. Dragi Gelt za njiju dolgoletno, nesebično in požrtvovalno delo pri društvu podeli častno članstvo S.D.M.
Skupščina se je završila v prijateljskem soglasju in večina prisotnih je potem odšla v obednico, kjer jim je bilo postreženo s kavo in slaščicami ter za nameček še z odlično novico, da je uspelo vzpostaviti močan odbor Ženske sekcije, katere vodstvo je prevzela ga. Marija Cvetko.
Dobring in njegov zbor harmonikašev. Vse pa je seveda nadkrilil s svojim virtuoznim igranjem Branko Tomažič-Srnec, avstralski prvak v igranju na harmoniko. Bil je to eden njegovih zadnjih nastopov predno odpotuje v Toronto, Kanada na nadaljne studije igranja na harmoniko.
Omeniti je treba še tudi dve poznani mladi deklici, 11-letni Veroniko Smrdelj in Anito Pahor, ki sta z deklamacijo in petjem tudi tokrat zagreli srca poslušalcev.^
Čisti dobiček tega bogato obiskanega koncerta je bil namenjen za Dom počitka v Kew.
V torek 30. in v sredo 31. avgusta pa je dvorano zopet napolnil koncert harmonikašev, ki je bil prirejen v pomoč kritja stroškov, katere bo imel Branko Tomažič-Srnec s studijem v Kanadi.
Koncert naše mladine je ena najmar-kantnejših točk slovenskega kulturnega udejstvovanja v Avstraliji. Največja vrednost je v tem, da se v njem udejstvuje naša mladina, ki je že bila rojena izven stare domovine, a je kljub temu povzela tradicionalno slovensko ljubezen do petja in glasbe.
Kot eden najvažnejših slovenskih kulturnih nastopov leta ta koncert upravičeno zasluži neomejeno podporo vse naše javnosti, tako posameznikov kot organizacij.
PODPORA ZA NAŠE V GEELONGU
Victoria Ethnic Affairs Commission je še iz kreditov v preteklem finančnem letu dodelila podpore v skupni vsoti 201.653 Dolarjev raznim etničnim in drugim organizacijam, v glavnem za kritje posebnih projektov v korist naseljencev.
Med prejemniki je bilo tudi Slovensko društvo "Ivan Cankar" v Geelongu, kateremu je bilo odobreno 753 Dolaijev za stroške 6 mesečnega studija socialno-eko-nomskih in družinskih potreb Slovencev v Geelongu.
VEČERJA S "PLANšARJI"
V sredo 24. avgusta 1983 je odbor S.D.M. na Elthamu pogostil na večerji člane ansambla "Planšarji", ki iz Slovenije gostuje pri rojakih v Avstraliji.
Večerja je potekla ob prijaznem kramljanju z gosti. Ob koncu je predsednik S.D.M. Peter Mandelj s par primernimi besedami poklonil vsakemu članu ansambla člansko značko S.D.M.
Toplo se mu je zahvalil vodja ansmbla g. Janez Jeršinovec.
NASTOPI LJUBLJANSKEGA OKTETA
Četrtek, 20. oktobra 1983 ob 7. uri zvečer:
Slovenian Association "Ivan Cankar" in Geelong Petek, 21. oktobra 1983 ob 7.30 uri zvečer:
Slovensko Društvo Melbourne Sobota, 23. oktobra 1983 ob 7.30 uri zvečer:
Slovenski Socialni Klub "Jadran" Nedelja, 23. oktobra 1983 ob 2. uri popoldne:
Slovensko Društvo "Planica—Springvale"
PO VSAKEM PEVSKEM NASTOPU BO SLEDILA PROSTA ZABAVA S PLESOJVI - IGRALI BODO ČLANI OKTETA!!
LJUBLJANSKI OKTET
MED SLOVENCI V AVSTRALIJI
ŽE DEVETI KONCERT NAŠE MLADINE
Z4NIMNOSTI
Na Jadranski obali se je letos občasno nahajalo po 1 milijon turistov. Med njimi je bilo par sto tisoč inozemcev.
Mnogi od njih so bili v Jugoslaviji že po nekolikokrat. Tako je upokojenec iz Nizozemske Avgust Leushvis dejal, daje z ženo že 14 krat preživel počitnice na Jadranu.
Hotelir John Chmell iz Australije pa je novinarjem dejal, da ni pričakoval, da je Jugoslavija tako razvita in, da poseduje tako veliko število hotelov. "Pri vas je vse smešno poceni in verjetno se bom še vrnil" je med drugim izjavil.
Coni Larsen, izletnica iz Danske pa je izjavila, da je bilo vse v redu : "Niso nam izpraznili žepov in ker smo povsod dobivali popust na turistične čeke bomo še prišli."
KIRURŠKI USPEH V LJUBLJANI
Ekipi kirurgov Kliničnega centra v Ljubljani je uspelo nedavno prišiti obe nogi dvoletnemu Dušanu Valenčiču, katere mu je odsekala motorna kosilnica.
Doktoiji so izjavili, da bo Dušan po preteku popolne rehabilitacije lahko normalno hodil in tekal.
Obe nogi sta bili odsekani dva cm nad gležnjem. Nesreča se je pripetila v Gro-»suplju pri Ljubljani. Dečka so takoj prepeljali v Klinični center, kjer so zdravniki nemudoma izvršili operacijo, ki je trajala osem ur.
Kljub temu, da imajo kirurgi v tem centru že dolgoletno prakso v prišitju raznih udov je to prvi slučaj, da so pri-šili obe nogi.
V teku prteklih osem let je ljubljanski klinični center izvršil več kot 500 operacij pripojitve odrezanih udov in je tako med prvimi sličnimi ustanovami v Evropi.
SLOVENSKI IZUMI
Podjetje "Iskra" v Kranju uspešno izvaža elektroračunalnik, ki ga je izumil njen inženir Franc Levovnik, kar v 37 držav. Ta izvoz bo letos "Iskri" prinesel 13 milijonov dolarjev.Večina tega proizvoda se prodaja na zapadnem tržišču in uspešno konkurira sličnim proizvodom "Siemensa" in "AEG"
Pozornost inozemskih krogov pa je pri-, tegnil nase tudi izum mladega ljubljanskega zdravnika Rajka Kenda, ki je konstruiral posebni stolček za majhne otroke ki imajo težave pri mokrenju..
INFLACIJA
Cene za vsakdanje potrebščine pa so narasle za 0.3 %, kar je najmanj na mesec od začetka tega leta.
Tako so se izdatki za tobak in pijače v juliju povečali za 2.1%, za oblačila in obutev za 1.7%, stanarina 2.3%, higijena in zdravstveni stroški 4.3 %, za kul-turo in zabavo 3% za potnino in poštnino pa za 2 %..
NAJBOLJŠA VINA
Kot vsako leto se je tudi letos v Ljubljani zbralo veliko število pridelovalcev vina v okviru mednarodnega vinskega sejma. Ta se je vršil od 29. avgusta pa do 3.septembra na gospodarskem v Tivoli.
Komisija, katero je sestavljalo 21 ocenjevalcev iz 14 držav je že v mesecu juliju izbrala izmed 1521 vzorcev 5 najboljših vin, katerim so bili podeljeni naslovi zmagovalcev. In sicer gre en naslov v Francijo, po dva pa v Avstrijo in Avstralijo. Poleg naslovov zmagovalca pa je bilo podeljenih 197 zlatih kolajn.
Na to, po celem svetu poznano ocenjevanje vina je največ vzorcev prišlo iz Avstrije - 354, potem iz Jugoslavije - 334, sledi Portugalska - 162 in Italija 140.
DOM NA KREDARICI
Dela na izgradnji novega doma in na rekonstrukciji starega planinskega doma na Kredarici pod Triglavom (2515 m ) bodo kmalu končana. Delavci na tem, najvišjem gradbišču v Jugoslaviji so v teku petih mesecav lani in letos postavili nov "Triglavski dom" .To je büo eno leto pred predvidevanim koncem del.
Vrh Triglava (2863) vsako leto obišče kaih 40.000 ljubiteljev planin in velika večina se jih na potu ustavi na Kredarici. Po izgradnji novega in rekonstrukciji starega doma bo na Kredarici na razpolago 180 postelj, a vslučaju velike potrebe bo tam lahko našlo streho preko 300 ljudi. Cela ta gradnja bo stala 65 milijonov dinarjev.
POSTOJNA
Obisk Postojnske Jame je bil letos že do sedaj za 15% večji od lanskoletnega. V toku treh mesecev si je Jamo ogledalo 20.500 turistov, od tega 8.500 inozemcev.
Domnevajo, da je povečano število turistov tudi zasluga uspešne zimske sezone v smučarskem centru Kalič, ki sedaj razpolaga s 14 hektari urejenih smučarskih terenov, 4 kilometri trasiranih smučišč in 4 vlečnicami, katerih kapaciteta je 3.200 oseb na uro.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem boste v domačem jeziku
NAFTA, NAFTA
V	Lepavini poleg Koprivnice so odprli novo naftonosno polje iz katerega upajo do konca tega leta dobiti osem tisoč ton nafte. Cenijo pa, da bo že v naslednjem letu Lepavina dala okoli 20.000 nafte..
ŠOLA ZA POTOMCE IZSELJENCEV
V	Kranju je tudi letos v počitnicah obstojala šola slovenskega jezika in kulture namenjena potomcem slovenskih izseljencev.
Letos je to šolo, ki jo organizirata SIM in Republiška konferenca Slovenije posečalo 40 mladih Slovencev iz 14 držav sveta. Predavatelje sta priskrbeli kranjska gimnazija ter filozofska fakulteta ljubljanske univerze.
INFLACIJA
Jugoslovanski zavod za statistiko je objavil, da so se prodajne cene v juliju z ozirom na predhodni mesec povečale za 1.9 %. V sedmih mesecih tega leta za 20.1 % in v odnosu na julij 1982 za celih 31.5%.
DOBRA LETINA
Žetva pšenice in obiranje koruze sta presegli predvidevane rezultate.. Pričakujejo, da bodo imeli okrog 10.7 milijonov ton koruze .Pšenice pa je bilo že dosedaj odkupljeno 3.566.400 ton.
KOMERCIALIZEM - MALIKOVANJE
Začetkom junija so imeli v Beogradu sestanek koordinacijskega odbora za o-znamenovanje in ohranitev imena in dela Josipa Broza Tita. Na tem sestanku so zelo kritično govorili o scenografiji in še posebej o maketi s Titovo podobo na proslavi dneva mladosti na stadionu JLA v Beogradu. Opozarjali so tudi na neo-kusnosti v tem pogledu v založniški dejavnosti, pri spomeniških pobudah ter na mnogih drugih področjih.
Ljubljansko "Delo" je o tem objavilo članek pod naslovom: "Kult osebnosti ustvarjajo štacunarji". Iz tega članka se lahko razbere, da se v Jugoslaviji zavedajo, da je treba ukrepati pravočasno, še predno se bodo razvili problemi, ki so potem v primeru Mao -Tse-Tunga in Stalina izzvali drastično reakcijo.
V naslednejm posnemamo nekaj zanimivih in značilnih odlomkov iz tega članka, ki je bil objavljen v Prilogi "DELA" 11. junija 1983:
Mornaiji broda "Sutjeska" iz Kotora so nedavno rešili Švicarja Kristijana Luka, ki je na svoji onesposobljeni jahti že sedem dni bil prepuščen na milost valovom Atlantika.
Bilo je v bližini ameriškega pristanišča Norfolk in morje je bilo na srečo precej mirno, tako, da so po zapaženih znakih na radarju tudi kmalu lahko zagledali jahto z onemoglim Švicarjem. Jahti je odpovedalo krmilo.
—Priznam, da je pripravila odlično kosilo, toda ti zares pretiravaš.
— Nikdar več ne grem s teboj raziskovat ptičje življenje!
Izumil sem tudi zavoro!
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS)
Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom. Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Australiji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz... ) Vam je na uslugo:
Private car park available. We also come to your home if you desire. Regarding any aspect of your travel requirements: Overseas, Interstate, Cruises, Hotels (Passports, Passport photos, Visas, all travel documents etc... ) Contact:
Eric Ivan GREGORICH
DONVALE TRAVEL SERVICE
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje
kaj, kje, kdo?
Osebne novice
Pravijo, da gre v tretje rado. To pravilo se je letos potrdilo v družini dr. Franca Mihelčiča, našega odvetnika v Melbournu.
V pretekli številki "Vestnika" smo poročali, da se je oženil sin Anthony, danes pa lahko zabeležimo, da je sinu Mitji in in njegovi soprogi Evi na 15.avgusta v bolnišnici St.Andrews "štorkla" prinesla punčko, kateri bodo nadeli ime Laureen.
To še ni vse. V petek 2. septembra je v zakonsko zvezo stopila hčerka Stela— Maria Margaret, ki že več let deluje kot odvetnik. Tudi njen soprog Michael,David George Heaton je po poklicu odvetnik.
Poročni obred se je vršil v Littlejohn Memorial Chapel — Scotch College, Hawthorn. Povabljeni gosti so potem imeli priliko prebiti prijetne urice s poročnim parom na svatbi v luksuzno opremljenih prostorih "Butleigh Wootton" v Kew.
Torej, kar trije novi družinski člani in kar trije odvetniki — pa naj še kdo reče, da naši stari pregovori ne veljajo več.
Iz Maribora je bil v Avstraliji na obisku dr. Andrej Fidelj. Po tem, ko se je udeležil mednarodnega kongresa živino-zdravnikov v Perthu se je oglasil tudi pri starih prijateljih v Melbournu.
Dr. Fidelj je po rodu sicer iz primorskega Kala a se je že kot otrok kmalu po prvi svetovni vojni, skupaj s starši preselil na Spodnje Štajersko. Tu je posvetil vse svoje delo živinozdravniški vedi. Med starejšimi generacijami kmetovalcev Slovenskih Goric je bil - po svojem lastnem pripovedovanju — zelo priljubljen vse dokler ni pričel uvajati umetno oplojevanje živine. Potem je njegova prilju-ljenost nekoliko upadla, vse dokler naš kmet ni uvidel, da mu je to v večjo korist
Široka razgledanost in živahna konverzacija pa sta mu sedaj tudi v Melbournu pridobili širok krog prijateljev.
Marjan Svetina, dolgoletni član ter bivši odbornik S.D.M. je na poti okrevanja, po prestani resni bolezni srčnega ožilja. Upajmo, da ne bo dolgo ko ga bomo spet videli bobnati v orkestru. Vsaj tako mu iz vsega srca želimo vsi prijatelji.
Ako imate novico osebnega značaja, katero bi hoteli objaviti v Vestniku — sporočite nam jo v pismu ali telefonično. Objavili jo bomo brezplačno in tako bo ostala za vedno zapisana v kroniki Slovencev v Melbournu.
Upokojenski krožek S.D.M. je proslavil 86. rojstni dan svoje najstarejše članice ge. Minke Peršič. Z leve proti aesni so: Ga. Gizela Stok, ga Marija Asenberger, gospa Reza Slave, ga Minka Peršič, voditeljica upokojenskega krožka ga. Kati Hartner, ga. Nada Lauko in Marcela Bole.
OBSOJENI DISIDENTI
Okrožno sodišče v Zagrebu je izreklo kazni od od 8 do 3 let robije sedmim pripadnikom neke teroristične grupe, katerim je bilo dokazano, da so imeli namen rušiti razna gospodarska poslopja na tlu Jugoslavije ter voditi protijugoslovansko propagando.
Božidar Čuk, eden od obsojencev, je priznal, da je z dinamitom izzval eksplozijo na betonskem podstavku električnega daljnovoda.
Drugi pa so priznali , da so pisali gesla protijugoslovanske vsebine in, da so dona-šali v Jugoslavijo časopist "Nova Hrvatska"
SMRTNA OBSODBA
Na okrožnem sodišču v Prizrenu je bil obsojen na smrt Ahmed Pačarizi, ker je iz zasede ubil dva člana milicije 2 aprila t.l.Po uboju je pobegnil a je bil ujet že
po desetih dneh. Devetorici Albancev, ki so mu pomagali bežati je sodišče izreklo kazen od 5 do 18 mesecev zapora.
STARA GARDA ODHAJA
MIHA MARINKO
V	petek 19. avgusta je v Ljubljani umrl Miha Marinko, eden najvidnejših predstavnikov in voditeljev revolucionarnega preokreta, ki je med drugo svetovno vojno pričel spreminjati politično in ekonomsko ureditev Slovenije.
Bil je rojen 8.septembra 1900 v Trbovljah. S trinajstimi leti je že pričel delati v steklarni v Zagoiju, a s petnajstim letom pa v rudniku premoga.
Član KPJ je postal že leta 1924. Istega leta je bil tudi poslan v zapor , ker je sodeloval v akciji proti ORJUNI. Po izpustitvi iz zapora je odšel v Francijo, kjer je postal funkcionar jugoslovanske sekcije Komunistične partije Francije. Leta 1931 je bil poslan v Berlin in od tam v višjo partijsko šolo v Moskvo. Leta 1933 se je vrnil v Slovenijo, kjer je odslej imel važne pozicije v KPS in CK KPJ.V času do druge svetovne vojne je bil ves čas pod nadzorstvom policije in tudi večkrat kon-finiran in zaprt.
Po organiziranju prvih partizanskih oddelkov v Sloveniji je julija 1941 postal glavni komisar glavnega štaba.
Decembra 1941 so ga italijanske okupacijske oblasti aretirale in obsojen je bil na 30 let ječe. Ob razpadu fašizma v Italiji je pobegnil in se vrnil v Slovenijo. iGnalu je bil poslan v Makedonijo in potem v CK KPJ.
Junija 1946 je postal predsednik Narodne vlade Slovenije, tajnik CK KPS in IOOF.Kasneje je vršil funkcije Predsednika Narodne Skupščine Slovenije, tajnika CK SKS in člana Izvršnega komiteta CK SKJ.
V	nekrologu mu pripisujejo zasluge za uvedbo samoupravljanja, potegovanje za vične državne meje in dobre odnose s sosednjimi državami.
Odlikovan je bil z visokimi odlikovanji ter je nosil naslov Narodnega heroja.
Tako je odšel za vedno eden članov "stare garde" komunistov, ki so zvesto po navodilih iz Moskve, delovali in končno tudi izvojevali zmago komunističnega reda, čeprav so se končno morali odpovedati mnogim " idealom" stalinizma.
ALEKSANDER RANKO VIČ Bivši podpredsednik Jugoslavije, nekdaj eden najvišjih komunističnih funkcionarjev, najbolj poznan kot organizator in šef OZNE, kasneje preimenovane v UDBO, je umrl v petek 19. avgusta v Dubrovniku na posledici kapi. Dočakal je 74 let.
Po rodu iz vasi Draževac v bližini Beograda in izučen za krojača, je že leta 1928 postal član Partije. Že pred drugo svetovno vojno je dosegel visoka funkci-onarska mesta v KPJ in kot tak tudi odsedel 6 let v zaporu v Kosovski Mitrovi-ci. Koncem julija 1941 ga je Gestapo aretiral v Beogradu. Že tri dni kasneje pa so ga z uspešno oboroženo akcijo osvobodili iz zaporniške bolnišnice.
Po revoluciji, med katero je bil stalno v najbližji okolici Tita, je leta 1946 postal minister notranjih zadev. Od leta 1963 pa do 1966 je bil podpredsednik republike in prvi za maršalom Titom
Vendar je na svoji poziciji postal premočan in prenevaren, zato je bil na Brionskem plenumu, julija 1966 obtožen protipartijske dejavnosti ter zloupotrebe svoje pozicije v službi državne varnosti. Bil je odstavljen z vseh pozicij v Partiji in septembra 1966 izključen iz njenega članstva.
Pokopan je bil v takozvani Aleji narodnih herojev z vsemi vojaškimi častmi.
Okrožno sodišče v Sarajevu je obsodilo na skupno 90 let ječe 13 muslimanov, ki so bili obtoženi "delovanja proti bratstvu in edinstvu ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, rušenja Bosne in Hercegovine kot republike ter izpodkopavanja družbene ureditve SFRJ".
Proces je trajal le 3 dni in časopisi pravijo, da je nasodišču bilo dokazano, daje ta grupa odgovorna za več zločinskih del sestajanja z namenom sovražne dejavnosti in protirevolucionarnega ogrožanja javnega reda.
Pty, Limited
•	Quality Offset and Letterpress Printers
•	Creative Designers
•	Gold Stamping
•	Raised Printing
ZA VSE TISKARSKE USLUGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
1 STUDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
ARETIRAN ATENTATOR
Kot posnamemo s "Hrvatskega tednika" z dne 30.8.1983, je Zapadnonemška policija aretirala atentatorja na večje število aktivistov protijugoslovensko usmerjene hrvaške emigracije.
To naj bi bil neki Josip Majerski, katerega pravo ime je Jovo Majdarič. Prijet je bil na letališču v Muenchenu pred nameravanim odletom v Španijo komaj dva dni po umoru Stjepana Djurakovi-ča. Ker je imel diplomatske dokumente
je morala poseči v zadevo posebna državna policija za obrambo ustave, posebno sodišče pa je razveljavilo diplomatski pasoš.
Baje je Majevski priznal sodelovanje pri številu političnih umorov. Jugoslovanska vlada je zahtevala izročitev, nemška vlada pa je to odbila z motivacijo, da je Majerski leta 1973 v Nemčiji zaprosil za politični azil.
VERA remšnik THE pQ£ AND FUNCTION OF THE SLOVENIAN ASSOCIATION
In 1961 Yugoslavia put into action a new five year economic plan. However by the next year, Yugoslavia faced severe problems once again.
During 1962 Yugoslavia faced grave economic prob— 1 lems; among contributing factors were a succession of poor harvests, a slowdown in the rate of industrial growth and an imbalance of trade. As a result, tighter governement controls were imposed on the economy.
(Funk and Wagnalls, page 9,451; 1973.)
Influenced partly by the poor economic conditions existing in their homeland, the third wave of Slovene migrants began to come to Australia. The migration of this group was not so much motivated by political reasons, as it was by economic reasons. This group included families and a number of single men and women. Following the migration of the fifties, many family groups had been split. Children were coming to Australia to be reunited with their parents, wives and husbands were being reunited with their spouses.
Apart from reuniting factor, manu Slovenes at this time were in search of an opportunity to improve their standard of living and an opportunity to achieve success. Obviously, Slovenia could not offer as many opportunities at this time, as Australia could. A number of this group of migrants came in search of adventure, hoping to find a new country where they could start off a new life. Once again, most of these Slovenes were educated to mid-secondary school.
Coming from a country that had undergone a postwar social transformation a large proportion of them were educated to at least fifteen years of age. Many, had trade qualifications.
c.	(Sherington, page 149; 1980).
bmce the sixties there has been a constant flow of Slovenian migrants to Australia, however the numbers are not large, nor were there any further significant peaks in the numbers.
1 When the first group of DP. Slovene started to buy land and their first homes, economic factors had a major influence over the location. Areas such as St Albans and Sunshine were the first significant settlements ot Slovenes. Many bought the land which was stil relatively cheap and lived in bungalows until they could afford to build. Many stayed in these areas, while
others shifted to the following areas: East Keilor, Noble Park, Springvale, Mulgrave, Glenroy, Ringwood and Clayton. During more recent years, there has been tendency to move to areas such as Greensborough, Tem-, pelstowe, Buleen, Balwyn and Rosanna. These moves would generally be the result of personal economic improvement of the Slovenes. Although it was beyond the scope of this paper to investigate the reasons further, it is believed that in some cases there were other influencing factors. Most of the more recent moves have been to areas which resemble the hilly homeland of Slovenia. Also, the Slovene Association Melbourne is located on a hill in Eltham. It is possible that these two factors have influenced some of the Slovenes in Melbourne in their choice of area of residence.
Altogether about twenty odd thousand Slovenes settled here, a good third in Sydney, close to a thousand in Wollongong and smaller numbers in other places in N.S.W., the rest being in Victoria and other other places in N.S.W.,the rest being in Victora and other states. In no location are the Sloevenes closely settled. They are scattered everywhere. It appears that, even if they like each other's company, they prefer it at the time and place of their choice.
(Menart 3, 1982)
The Slovenes have not settled in large numbers in any particular suburb in Victoria. Other ethnic groups from Yugoslavia, such as Macedonians, have almost taken over suburbs such as Preston and Yarraville.
Melbourne's Slovenian community today is obviously a combination of migrants from the main waves of Slovenian migration to Australia since the late forties. According to Menart (1982), very few Slovenian migrants returned to their homeland.
The large majority of Slovenes are Roman Catholics. The Slovenian culture is heavily influenced by religion. Originally the Slovenes had their Church services in other Churches. In 1956 a reformatory run by the Franciscans in A'Becket Street, Kew, was requested by the Slovenian Priest as a hostel. Permission was sought from the Bishop to build a Church on the tennis court next door to the hostel. The Church took three years of volunteer labour to build, to the Priest's specifications.
In October 1968, the Church was opened by the Bishop. It is difficult to calculate what percentage of Slovenes attend Church regularly. The Church in Kew is not a parish, but rather a mission. Many Slovenes attend their own parish Church. However, on occasions such as Christmas, midnight mass is well attended.
During its time in existence, the Church and the people who are part of it, the priest, and the nuns have performed a variety of functions. The hostel which was originally set up for young male Slovenian immigrants, has served as temporary residence for approximately one thousand, seven hundred people, of some fifty-three nationalities. The Church hall has witnessed many cultural performances, including numerous Slovene plays.
There is also a Slovenian school run by the nuns. Other activities organised by the Church have included a youth choir, a folklore dancing group, and an impressive library.
In the early fifties a Slovenian religious and cultural paper, called "Misli", was prepared by the Slovenian priest in Sydney. In 1972, the priest in Melbourne took over the preparation duties of the paper and now each month two thousand and fifty copies are printed.
The nature and amount of welfare work done by the Church has changed during the years. During the fifties and sixties it played a vital role in caring for the Slovene refugees and migrants. Accommodation, employment and of course money were serious problems for the new migrants. Since those difficult days, the e-conomic status of many Slovene migrants has improved. Those who have arrived in Australia in more recent years, usually have had more in their pocket than their predecessors.
Obviously the first groups of Slovene migrants have had sufficient time to establish themselves financially in their new homes.
There are many Slovenes enjoying substantial income, with many making impact in industry, commerce, professions, and academic field. There is no visible unemployment problem among Slovenes here.
(Menart 3,1982)
( To continue in next issue.)
PO M AN J K L JI VA ST AT I ST IK A
Federalno ministerstvo za Imigracijo in Etnične zadeve je priobčilo publikacijo podatkov o naseljencih iz Jugoslavije. Pripravili so jih po informacijah, ki jih je 'zbral Avstralski urad za Statistiko po ljudskem štetju leta 1981.
Podatki kažejo kje so Jugoslovani v glavnem naseljeni, koliko časa so že v Avstraliji, starostno razmerje, če govore doma poleg angleščine še kak drug jezik, kakšne veroizpovedi so, kakšne poklice imajo itd.
Kljub temu, da so podatki razvidno predočeni v raznih tabelah in odstotkih, je obžalovanja vredno, da nikjer ni pokazano kakšen je odnos novonaseljencev z ozirom na pripadnost etnični grupi, kateri je njihov materinski jezik ali iz katere od jugoslovanskih republik so se izselili. Skratka, koliko od teh naseljencev je Slovencev, Hrvatov, Srbov, Makedoncev itd.
V	naslednjem je resume objavljenih pódatkov, ki so sicer že par let stari, vendar v meri odstotkov še vedno precej veljavni:
V	Avstraliji je bilo v juniju 1981 naseljenih 149.335 prebivalcev rojenih v Jugoslaviji.Odnos med moškimi in ženskami je bil 55:45.
Naseljeni so v veliki večini v 12 velikih mestih in sicer 89%; v Melbournu 34% a v Sydneyu 29%.
Pod 5 let starosti jih je 6%, nad 55 let pa 14%. Največ jih je izmed 10-14 let starosti (41%o), med 15-21 let pa 19%.
Od onih, ki bivajo v Avstraliji preko 3 leta jih je 73% prevzelo avstralsko državljanstvo. Večina teh (61%) prebiva v Avstraliji 10-21 let.
Poleg angleškega jezika govori doma druge jezike 84%.Angleščino ne obvlada 23%) teh, ki so stari nad 15 let.
86% je kristjanov a 2.7% muslimanov.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
Od oseb starih nad 15 let jih je 3% še v šoli, a 18% jih ima obrtniške kvalifikacije. Nekvalificiranih 71.8%o. Visokošolsko izobrazbo pa ima 1.8%o.
Zaposlenih je 69%. Odstotek poročenih žena, ki so zaposlene je 57%). Od vseh uslužbenih je 64% zaposlenih kot obrtniški rokodelci in tovarniški delavci. V tej kategoriji je 48%o vseh žensk in 73%) vseh moških.
Največje število (29.4%>) jih zasluži 8.000-12.000 Dolarjev na leto. 29.4%o ima 12.000-18.000 Dolarjev dohodkov. Preko 26.000 Dolarjev pa jih zasluži samo 0.65%o.
LE P1JMO GA ZDAJ.
Na široko publicirana Ekonomska konferenca v Canberri, ki je trajala 4 dni v letošnjem aprilu je davkoplačevalce stala samo za pogostitve in razvedrila lepo vsoto 46.000 Dolarjev.
Gostoljubnost Prime Ministra g. Boba Hawke na poslovilnem večeru za 320 u-deležencev pa je dosegla 36.411 Dolaijev, to je približno 114 Dolarjev na osebo. Ni se potem čuditi, da so se udeleženci te konference, od katerih menda nobeden ne zavisi od brezposelne podpore, tako dobro razumeli med seboj. Če bodo pa tako skladni odnosi med njimi tudi še v bodoče,je pa veliko vprašanje.( Po poročilu v objavljenem v melbournškem Sun-u 26.8.1983.)
SURFERS PARADISE Počitnišk'o stanovanje - Holiday accomodation
ADMIRAL MOTOR INN
Your Hosts: MARIJAN and VERONICA BERlC
1,2 in 3 sobni opremljeni apartmenti, plavalni bazen, sončna veranda, barbe-que, barvna TV, pralnica,ventilatorji; lahki zajtrk in pospravljanje na zahtevo, izleti, pokrito parkališče. Cene so konkurenčno nizke. 7 minutes peš do Cavili Ave., 3 minute do plaže.
IZVENSEZONSKI POPUST ZA ČLANE DRUŠTVA'
1, 2 and 3 Bedroom Fully S.C.Suites, Pool, Sundeck, Guests' BBQ, Colour T.V., Laundry, Fans, Optional Continental Breakfast and servicing of units, Tour desk, Undercover Parking. Competitive Tariffs. 7 mins. walk to Cavili Ave. and 2 mins. to beach.
OFF-SEASON DISCOUNT TO CLUB MEMBERS.
Phone or write-
2965 Gold Coast Hwy.,
P.O. Box 691, Surfers Paradise, 4217. Tel. (075) 39 8759
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
"NAŠ GLAS" IZ ŠVEDSKE
Predsedništvo konference FSJ je odločilo, da Jugoslavija ne bo kandidirala za organizacijo Svetovnega nogometnega prvenstva leta 1990. Niso pa odstopili od ideje, da bi tako tekmovanje lahko organizirali kasneje, leta 1994 ali 1998.
Vaterpolo reprezentanca Jugoslavije se je na tekmah za Evropskega prvak v Rimu morala zadovoljiti s četrtim mestom.
Poslednji dve tekmi so igrali s Sovjeti in sicer nerešeno 8:8 in izgubili z Madja-ri z 7:8.
Sovjeti so osvojili zlato, Madžari srebrno in Španci bronasto medaljo.
Na iistem tekmovanju v Rimu je Borut Petrič v prostem stilu na 1500 m osvojil srebrno medaljo. Priplaval je na cilj drugi takoj za svetovnim rekorderjem Vladimirom Saljnikov iz SSSR.. Borutov brat Darjan je bil četrti.
Tudi Daijan ne bo šel domov brez medalje. Osvojil si je bronasto na 200 m.
Novi teniški prvak Jugoslavije je Ivica Buljevič, ki je v finalu premagal 16 letnega Bruna Olešaija.
Vodilna ameriška TV mreža ABC je odkupila pravico snemanja zimske olimpijade v Sarajevu in letne v Los Ange-, lesu. Sedaj pa je skoraj prodala že ves čas za reklame čeprav zahteva za 30 sekund 260.000 Dolarjev. Sama ABC pa je po nekaterih podatkih plačala za pravico snemanja 315 milijonov Dolarjev. Za prodani reklamni čas pa je že dosedaj kasirala blizu 600 milijonov .Z vsem tem je že podrt prvi olimpijski rekord..
14. zimske olimpijske igre 1984 bodo odprli 8/februarja 1984 s slovesnostjo na nogometnem stadionu "Koševo" v Sarajevu. Pričakujejo 55.000 gledalcev a preko Televizije bo imelo priliko videti to svečanost več kot dve milijardi ljudi širom celega sveta.
Jugoslavija je odpovedala zaenkrat u-deležbo svoje nogometne reprezentance na Sredozemskih športnih igrah, ki se letos v septembru vrše v Casablanci.
V Splitu, kjer so se vršile prejšnje te igre je Jugoslavija odnesla zlato medaljo. Letos pa so na preizkusni tekmi v Beogradu ugotovili, da je sedanja amaterska reprezentanca tako slaba, da se zanjo ne izplača trošiti deviz.
TONEZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
Kolesarji Kranjske Save so si osvojili naslov prvaka Jugoslavije v ekipni vožnji na 100 km z povprečno brzino 48.155 km na uro. Drugo mesto je osvojil ljubljanski Rog, a tretje pa ekipa vojne pošte Kranj.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki, ki se je vršilo v Helsinki Jugoslovani niso pokazali dobrih rezultatov.Od devet tekmovalcev je tekmovanja dokončalo samo pet.
Slovenci, kjerkoli so po svetu, se kaj hitro znajdejo v novem okolju. Delavnost in poštenje, bolj kot podjetniška sposobnost, so karakteristike, ki naše ljudi kmalu privedejo na solidno gospodarsko raven.
V našem značaju je tudi globoka čustvenost do vsega kar nas povezuje - naše tradicije, pesem, jezik in skupna preteklost. Da bi ohranili kar smo prinesli v srcih seboj v tujino, da bi si pričarali vsaj košček slovenskega okolja in vzdušja, kaj kmalu ustanovimo svoja društva, ki potem uspevajo in se razvijajo vse dokler ne dosežejo nekega določenega nivoja, s katerega pa se potem le težko pomaknejo še više. Postanejo statična, a včasih pa celo prično zamirati.
Tudi Slovenci na Švedskem niso izjema. Imajo svoje organizacije, svoje glasilo, uspehe in probleme, ki so v mnogočem slični našim v Avstraliji, čeprav so mnogo bližje svoji stari domovini.
Po zaslugi Maksa Hartmana, ki je pred ■■ nekaj meseci bil na Švedskem nam je prišla v roke odlično opremljena mesečna revija ,yNaš Glas", ki jo spretno urejuje g. Marjan Kramaršič skupno s svojim -uredniškim odborom. Lastnik; te revije so Slovenska društva na Švedskem: to je devet društev združenih v Koordinacijskem odboru Slovenskih društev na Švedskem.
Toda iz uvodnika, ki ga je napisal g. Kramaršič je razvidno, da so ta društva sedaj dosegla raven kjer se nadaljne-mu pozitivnemu razvoju postavlja alternativa nezainteresiranosti, katero povzroča ekonomska blaginja ter z njo povezani vse večji individualizem.
Iz naslednjih izvlečkov iz tega uvodnika pod naslovom "Kako sedaj" je razvidno, da lahko najdemo mnogo vzporednic tudi v življenju naših društev v Avstraliji..
Slovenski izobraženci, kolikor jih je na Švedskem , so bili v društvih vedno skromno zastopani in še tisti, ki so bili nekoč aktivni, so se danes umaknili.
Kvalitetno kulturno ljubiteljstvo je bilo tudi zaradi tega v društvih vedno skromno, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja dobrih animatorjev in vodij skupin. Nekatere oblike tega ljubiteljstva so preživele ali pa bile slabo prilagojene sodob-
nemu načinu življenja na Švedskem. Na splošno pa nismo uspeli na široko vključiti v naše delo drugo generacijo.
Priseljenci na Švedskem imamo zakonito pravico obdržati in razvijati svojo kulturo. Vendar ta kultura me more živeti osamljena, temveč le v tesni zvezi s kulturo domovine in ob dobrih stikih s priseljeniško deželo.
Domovina, kije za vsako slovensko dušo, ki prebiva na tujem ( ena četrtina Slovencev živi na tujem) je naredila marsikaj, da bi se ta duša počutila slovensko. Vendar je bilo v teh prizadevanjih vse premalo načrtnosti in doslednosti in vse preveč dogovarjanja. Vse preveč je bilo takih gostov-turistov, ki so nas trepljali po ramenih, ko so pa prišli nazaj domov, pa je bilo kmalu konec njihovih načrtov in obljub."
"V kampanjske akcije ne veijamem, kakor tudi ne v slovenske "gostilne" na
Švedskem.Povezava z domovino, posebno ko gre za izpopolnjevanje tukajšnjih animatorjev, mora biti načrtna, računati se mora s kontinuiteto za več let naprej. Z njo se morajo ukvaijati ljudje, ki imajo res nekaj pojma o kulturi in ki tudi nekaj vedo o izseljeniški problematiki."
";Tendence razpadanja društev bodo lahko zavrla samo tista društva, ki bodo imela trdna, zbrana in enotna jedra kulturnih skupin-zborov, folklornih skupin, dramskih akcij, ansamblov itd., ki bodo zmožni kvalitetno predvajati slovensko pesem, besedo in ples. Za to bodo društ-i va še nadalje potrebovala nepretrgano strokovno pomoč za svoje kulturne skupine, ki morajo dobiti priložnost za nastope tukaj in v domovini.
Njihovemu obstoju utegnejo tudi precej koristiti stiki s sličnimi švedskimi dru-, štvi. Tudi medsebojna povezava slovenskih društev je zelo važna in to ne samo koordiniranju, temveč v enotnem in skup-' nem zagovaijanju slovenskih interesov.
V društvih pa, ki ne bodo imela ne trdnih kulturnih skupin, niti dobre kulturne povezave z domovino, bo dejavnost usahnila. Ljudje se bodo v zelo skromnih oblikah zbirali na kakšne proslave-ali pa na klepet in po nekaj kozarčkih rujnega zapeli kakšno otožno slovensko. Ob tem se jinrbo orosilo oko in pogrez-nili se bodo. v slovensko pražalost."
POTROŠNE NAVADE SLOVENCEV
V skoku v višino je Lidija Lapajne preskočila komaj 180 cm, kar je bilo 10 cm pod normo za kvalifikacijo. Rok Kopitar je v teko na 400 m z zaprekami zavzel zadnje mesto v svoji grupi. V teku na 10 km je predstavnik Stane Rozman izstopil na polovici teka.
Le v metu krogle je Milič dosegel z metom na 19.71 m dosegel upoštevano deveto mesto. Ivančič pa z metom na 19.52 m dvanajsto mesto.
Med zaželenimi trajnimi potrošnimi dobrinami je še vedno na prvem mestu zamrzovalnik.
Zamrzovalniška mrzlica Slovencev morda ni velika novost. Presenetljivej-ša je ugotovitev, da se na drugo mesto zaželenih trajnih dobrin prebija šivalni stroj. Morda je blizu podatek, da si 41.66 odstotka Slovenk ni v preteklem letu kupilo nobene nove obleke in da si 31.07 odstotka privošči nov kostim le enkrat v štirih letih?
Tudi dejstvo, da je med vsemi malimi gospodinjskimi aparati najbolj zaželjen prav kavni mlinček, se ne veže le na sedanje pomanjkanje kave, ki je pač ne kupujejo več zmlete ampak v zmu, da dlje traja, temveč tudi na ugotovitev, da brez nje ne znajo. Kar 65.84 odstotka vprašanih Slovencev pije kavo vsak dan in le 9.71 odstotka nikoli.
Sploh pa je letošnja potrošniška podoba Slovencev vseskozi varčevalno in stabilizacijsko usmerjena. Polovica se jih je odpovedala misli na dopust na morju. Več kot četrtina jih je poleti nameravala pleskati kuhinje in v vsaki deseti družini so na črtovali s tapetami oblepiti kakšno sobo.Prav toliko jih je hotelo nabaviti tudi nove zavese v kuhinji, ki je očitno še vedno osrednji prostor slovenskega stanovanja.
Varčevalna zavest Slovencev se kaže tudi v ugotovitvi, da jih kar 94 odstotkov ugašuje luči v praznih prostorih, da jih 70 odstotkov izključuje gretje v delu stanovanja in da jih je več kot 51 odstotkov znižalo temperaturo ogrevanja.
Tudi privarčevani denar bo Slovenec trezno naložil. Vsak deseti se ubada z mislijo o zidanju hiše in več kot 16 odstotkov jih namerava svoj stanovanjski problem reševati z adaptacijo hiše ali stanovanja. Več kot 45.000 dnevnih sob nameravajo letos opremiti in več kot 18000 barvnih televizorjev bi kupili, če bi jih dobili.
Med rekreacijsko in športno opremo pa je ponovno najbolj zaželjen šotor. Alpskih smuči bodo bržkone prodali več, vendar bo večina le zamenjala obrabljene. Zato pa jih bo več tistih, ki bodo predrago alpsko smučanje nadomestili s cenejšim tekanjem in drsanjem.
Decembra 1982, ko je potekalo anektiranje, je polovica Slovencev še verjela, da bo letos inflacija nizka in le dobra tretjina že takrat ni zaupala resolucijskim predvidevanjem.
Še vedno jih je 46.7 odstotka, ki sodijo, da je varčevanje smotrno in četrtina (26.6 odstotka), ki bi eventuelni nepredvideni dohodek raje privarčevala kot pa zapravila.
Iz odnosa Slovencev do varčevanja, investiranja in 'zapravljanja' se vidi,da niso zgubili zaupanja v prihodnjost. Dvajset od stotih je v preteklem letu lahko še dalo " na stran" 10 odstotkov osebnega dohodka, deset od stotih je prihranilo na mesec 20 odstotkov osebnega dohodka, trije med stotimi pa so "za sproti" potrošili le polovico plače. Istočasno jih 43 odstotkov izjavlja, da jim za varčevanje ne ostane niti dinar.
THE LJUBLJANA OCTET
Ljubljanski oktet (The Ljubljana Octet) was founded in autumn 1972 as Študentski oktet (The Students' Octet) within the Students' Choir Tone Tomšič. It was formed gradually of incidental groups at serenading, which is an ancient tradition among the members of the choir. At first the choice of the programme was dictated by the practical need for folk songs and romantic songs, later the octed also chose more demanding compositions of Yugoslav and foreign as well as modern composers.
By intensive work in the recent years the programme has been widened so as to contain about 200 items, out of which several complete and rounded-off units can be formed: arrangement of folk songs of different regions and by different authors, drinking songs, serenades, patriotic songs, social and battle songs, romantic songs, mourning songs, military songs etc. as well as other artistic compositions of different periods from Renaissance to the 20th century.
Ljubljanski oktet has had over 500 concerts and appearences in Yugoslavia, but also concerts in Italy Austria, Hungary, Germany, Belgium, Neetherlands Danmark, Finland and Russia. For the Radio Stations of Ljubljana, Frankfurt and Budapest they have recorded over 200 minutes of music and several TV shows. In 1976 an LP record with drinking songs and serenades was issued bv Helidon (FLP 09 021), in 1979 an LP record with patriotic and military songs (FLP 09 030) and in 1981 an »In memorium« LP to the composers Danilo Švara and Rado Si moniti (09 036) came out.
In the course of its activities the ensemble has won several awards and prizes; it emerged twice (in 1978 and 1981) as the winner of the Broadcast Records Competition launched by RTV Ljubljana.
!lhu Ljubljana Octet will be performing in Melbourne and Geelong from 20th—23rd October.For the venues and times of the concerts see page 3.)
PLAKETA BOJANU ADAMIČU
Slovenskemu komponistu Bojanu Adamiču je bila na Puljskem filmskem festivalu svečano podeljena Plaketa jugoslovanske kinoteke.
To visoko priznanje je prejel za 30 letno delo na polju filmske glasbe, na katerem se je udejstvoval vse od leta 1954 ko je prpravil glasbeno spremljavo za film "Vesna".Do sedaj še ni bilo filmskega festivala v Puli brez filma z glasbo Bojana Adamiča.
Za svojo filmsko glasbo je Bojan Adamič prejel že mnogo priznanj, vključno nekaj zlatih filmskih aren festivala v Puli kakor tudi nagrad na drugih festivalih v Jugoslaviji in v inozemstvu.
CVETLIC JI PREPIR
Na trati so cvetlice cvele, Na trati so cvetlice cvele, lepo; dokler so se razumele. Nevoščljivost se rodi; prepir nastane, Bog se razjezi; proč so bile zgnane.
Kazen
Ko odtalil se bo sneg, v dolu zvonček naj cveti. Trobentica pozlati naj breg, zaspance vse zbudi.
Vijolica ti bodi pod listi skrita, po dolinah šmarnica iskana. Povsod naj raste marjetica, med grmi in kamenjem pa ciklama.
Lilija; kratka naj bo lepota tvoja. Vrtnica; drugi dan naj uvene. Nagelj; kmalu naj osuje se, vse rože - kazen naj zadene.
Bog ozre se na osat, v srce se mu zasmili. Od vseh rož je zaničevan, naj gr šije na njivi.
Ti le ostani siromak, seme si še pradeda. Sonce naj obseva te, ponoči zvezde iz neba.
Med cvetlicami je na svetu mir, vsaka ob svojem času zacveti. Svoboden na njivi je osat, hvaležno proti nebu glavico moli.
Marcela Bole
V Slovenskem ameriškem inštitutu (Ohio, ZDA) je izšel angleški prevod Cankarjevih črtic
„PODOBE IZ SANJ" (Dream visions)
Cankarjeve črtice „Podobe iz sanj" je v angleščino prevedel ameriški Slovenec Anton Družina, doma na Kozjanah pri Sežani. V ZDA se je bil preselil v letu 1920. Knjigo je ilustrirala akademska slikarka slovenskega rodu Lilijana Brulc.
„Podobe iz sanj" je Cankar napisal v letih strahot prve vojna S svojimi kriki iz globočine so rojakom prinašale tolažbo, dajale upanje, da bo vojno trpljenje minilo in bo prišlo vstajenje. Narod je segel po teh črticah kakor po svojem „brevi rju".
Angleško izdajo „Podob iz sanj" je ilustrirala Lilijana Brulc
ČIGAV BO MED ?
Frank Favier
Jiazamumik
j nafifLn
O BRDA ! O BRDA !
O Brda, o Brda, swelling in its bountiful nature, gifts to mankind of sweet and scented perfume that grow as if God had scattered with a smile Luscious greens of bush and vine lay hidden for only the soft eyes to languish on.
O Brda, o Brda, a place for lovers grace
and gentle maids to embrace
sweeping hills and steep declines.
Their secret pockets lay a plenty
as peeling bells from church spire
give harmonious voices to balance the attire.
O Brda, o Brda, change not your voice, but give solace and calm for your yoke. Lift up your arms to god and heaven to praise this deed.
O Brda, o Brda, you are but not a dream
(To pesnitev je napisal Fran Favier, ko sta 5 soprogo Romano pred par meseci obiskala prelepa Goriška Brda. Op.ur.)
5. Nekega večera je gospod Kozamurnik 6. „Seveda, možiček, kar kupi ga," je od- 7. V vlaku je gospa Kozamurnica kmalu g. A časopis jc neprestano poskakoval, rekel svoji ženi: „Mojci, tu je oglas ti- vrnila gospa Kozamurnica. Drugo jutro zadremala. Gospod Kozamurnik je obe- Gospod Lekše je bil pa tudi nekoliko govca z avtomobili. Staram se in vožnja sta že sedla v vlak, da bi se popeljala v sil svoj dežnik na ročaj zasilne zavore, iz kratkoviden, zato se je njegova glava na kolesu me utruja. Kaj praviš, ko bi si	bližnje mesto.	žepa pa potegnil časopis. — „Imenitno," vedno bolj približevala časopisu. Joj,
kupila majhen avtomobil?"	je pomislil gospod Lekše, ki je sedel na- kakšna nesreča se je pri tem zgodila!
sproti njemu. „Jaz bom bral pa na drugi strani."
- 8 - VESTNIK JUL—AUG 1983