Kiižiis znsnieiifd. Cclo vrsto nalezljivih bolezni (epidemij), ki so zlasti v prvi polovici XIV. stoletja in zdaj tu zdaj tam od začetka XVI. do začetka XVIII. stoletja razsajale tudi po naših pokrajinah, je imenovalo naše ljudstvo po najhujših teh bolezni kugo, katero so si štajerski Slovencl predstavljali kot progasto kravo. Po mnenju takratne znanosti je izvor kuge slab zrak, kazen božja, posledica nekaterih zvezd, zlasti repatic, ki s svojim repom zastrupljajo ozračje ali pa delo Carovnikov. Proti tej strašni bolezni, pri kateri je Cloveka žgalo v prsih in v trebuhu, nakar so se med visoko vroCino zaCele za ušesl, na vratu, pod pazduho, pod komolci in koleni izpuščati strašne modrikaste bule, ali pa so žgoči izpuščaji pokrili celo telo, ni Clovek poznal pravega sredstva. Proti kugi se je oblast začela smotreno boriti že v XIV. stoletju, iz katerega imamo (1374) prvo uredbo proti kugi In ki se glasi: 1. Vsak bolnik na kugi se mora odpraviti iz mesta na polje, da tam ali umrje ali ozdravi. 2. Ti, kl so bili v dotiki z okuženim, morajo ostati 10 dni ločeni od drugih. 3. Duhovniki, ki obiskujejo bolnike, morajo naznaniti vsak kužni slučaj oblasti, drugače se jim zapleni premoženje in se jih sežge na grmadi. 4. Kdor prinese kugo., dotiČnega premoženje se zapleni. 5. Razen za to določenih ljudl ne sme biti nikdo pri okuženem, drugače je kaznovan s smrtjo in izgubo premoženja. Te naredbe se naslanjajo na prejšnje ukrepe proti drugi nekdanji strahovladi naše zemlje, proti gobavosti. V ospredju zdravstvene politike stoje mesta, v začetku novega veka pa prevzame boj proti kugi država, ki ga vodi v pravcu navedenih ukrepov proti kugi. Takratno zdravstvo je iskalo proti črni smrti, ki je trebila prebivalstvo tako močno kot nobena vojna in ki jo preprečevala vsake sejme, vsako trgovino, nadalje povzroCala propad nravnosti in pa zmanjšanje moči državne oborožene sile, vsa mogoča sredstva. Gruden poroča po Peilichu o nekaterih zdravniških sredstvih proti kugi: Na tešče pij svojo vodo, ker to prežene iz želodca gnilobo in odpre jetra in čreva. Ako fiutiš, da je zrak okoll tebo okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki hudo smrdl, ali pa pojdi duhat zrak na stranišče. Zelo Cislano zdravilo je bilo »zlato jajce«, ki se je napravljaJo iz rumenjaka, terjakovega čaja in žafrana. Nekaj časa so kot najboljše sredstvo zoper kugo slovele krastače. — Zdravniki in drugi ljudje so jih lovill med šmarnimi mašami, češ, da ta živr.1 posebno dobro vleče nase kužni strup. Natikali so jih na količe, posušili n% solncu, potem >pa dobro stolkli. Piv.h stolčenih krastač so gospoda in kmct;3 nosili v svilnatih mešičkih na srčni jamici. Nekateri so si obesili tudi cele krote okoli vratu. Drugi so jih kuhsll na mleku ali kisu in vse skupaj poječM ali pa na obližih namazane devali na kužne rane. Radi nizkega stanja takratne zdravniške vode in zdravstvencga postopinja so se ljudje borili poleg izoliraivii pokrajin, mest ali vasi ter posameznikov proti kugi z molitvijo, postom in dobrimi deli, s čimer so hoteli potolažiti jezo božjo. Kot pomočnike in priprošnjike proti kugi so častili Mariio, Sebastijana, Roka, Antona, Rozalijo, Ignacija, Franca Ksaverija in Jožef.3 ter Knrla Boromejskega. Žgodaj se j> pojavil običaj nositi pri sebi blagoslovljene križe ali podobice, na primer 3 podobo Zaharije ali Benedikta. Kot spomin na prestalo ali rešitev od kuga pa so pri nas na jbolj pogosta ktižna zramenja. Čim starejša so kužna znainenja, toliko ličnejša so. Za vsa pa je znaSilno, da imajo za temelj podstavek, na katerem stoji soha, ki se končuje v kapelici podobnem glaviču, katerega kvona križ. Višina kužnih znamenj znaša tri do pet metrov. Starejša kamenita kužna znamenja so lepa radi sloke in vitke obli-^e v navpični liniji, novejša iz opeke pa so bolj groba, kar se kaže zlasti v kapeličastem glaviču, ki dobi obliko naasivne prizme