Jaauš Golec: 20 »Kaj? Kako? Kje in kedaj?« so se glasila radovedna vprašanja, ki so tiščala v gospoda od .vseh strani, da je že bil dolžan podati pojasnilo. Izpraznil je maseljc, natlačil kratkocevno piix», jo prižgal in pričel: »To veste, da sem kupil pred leti v Pišecah od Kostevca čisto mladega lisjaka. V žepu sern ga prinesel domov in ga odgojil skrbno. Znano je, da redi moja sestra trikrat preveč kur ter piščancev. Povrh je še župnišče tik vinograda. Koliko škode so mi napravile kurje mrcine vsako jesen, ko so mi obzobale vse zgorajne vrste v vinogradu. Ako sem zahteval, da morajo biti zaprte ali pod kurniki, ko začne mehčati grozdje, so bile moje besede bob ob steno. Nekdo je izpustil kurjo svojad, kakor hitro sem odnesel pote z doma- Krepelil sem posilnice, streljal — vse zastonj! Dam rad piti vsakemu tcr koliko hoče, le zobati ne najboljšemu prijatelju, nikar še kuram! Ko je lisjak odrasel, sem mislil: Ta le bo sedaj kurji strah! Napeljal sem ob brajdah. ob vinogradu dolgo ter močno žico. Na to sem pritrdil obroč, za tega dolgo verigo, na katero je bil priklenjen lisjak. Po žici se je lahko popeljaval sem ter tja od enega konca brajd proti drugemu drage volje. Ko so smukale kokoši v vinograd, je zagrabil sedaj eno, pa zopet drugo in kmalu se ni upala niti ena več v vinograd. Dasiravno pravijo, da imajo kure presneto malo pameti, so vendar prebrisane toliko, da znajo obiti smrtno nevarnost. Ko so videle, da jim brani njihov najhujši sovražnik dostop do slaščič od zgorajnega konca, so se spuščale na sredini v vinograde in cufale tamkaj jagode. Lisjak je bil še bolj zvit nego kokoši. Zagnal se je na brajdo,. tukaj postal, skočil prek v vinograd in čap! že so zakokodakale kurc, ena je obležala mrtva, druge z najbolj glasnim kokodajsom na vse strani. Takle lisjakov lov kar preko brajd je bila moja največja zabava; a babja najhujša jeza! In danes zjutraj — ko pridem \z cerkve, lisjaka nikjer pred vinogradom! Gledam, gledam, in o ti moj Bog ti, reva je visel z brajde, kjer se mu je bila zamotala veriga pri preskoku. Z vso naglico sem že bil na mestu nesreče, da bi še mogoče rešil čuvaja, če že ni visel predolgo. Ko sem ga potipal, je že bil ohlajen. Nesreča se je morala zgoditi na vse zgodaj, ko sem še počival. Če ga je tudi katera od žensk videla bingljati v zraku, ga je poprej še nategnila za noge, nego bi ga bila snela.« Takole je pripovedoval g. župnik prijateljem o žalostni smrti ljubljenca in o današnji upravičeni nevolji. Družba se je režala škodoželjno, ker kura je domača žival; lisjak pa zver, ki spada v šumo in ne pred vinograd in prav se mu je zgodilo. Stari Pečnik je že mešal karte in kaj je hotel ozlovoljeni župnik drugega nego kvartati in sl prepoditi bridkost z igro. Predno so začeli, je bil resnega mnenja, da nocoj bi »ferbljal«, četudi bi zaigral vse, kar ima pri sebi in seboj. Le eden je še bil poleg gospoda za to nevarno igro, drugi proti, ker pri »ferbljanju« se preveč zgubi, pride navadno do prepira in do sovraštva. Župnik je le silil in pozival na »ferbljanje«, danes se mu je obesil lisjak in on se mora razvedriti, če drugače ne — z izgubo! Nobeden ni maral v krog kvartopircev, se je pa ponudil tuji gozdar, ki je mirno sedel, pll ter pušil pri sosedni mizi. Ko je povedal, kdo in kaj da je — seve ne po pravici, ga je še župnik opomnil, da brez denarja se naj ne podaja v nevarnost, saj sili ga nikdo ne. Kar bo zaigral, bo moral pla5ati takoj, tukaj j© namreč hrvatsko-štajerska meja, kjer ]e že batina najkrajša sodba. Gozdar je sprejel vse pogoje in začeli s*>. Nekaj časa je tujec res drzno stavil, zgubljal ter plačeval. Kar se je preobrnilo kolo sreče in g. župnik je odpiral vedno pogosteje listnico, ne da bi bil kaj pograbil z mize v pest in spustil v dolgi hlačni žep. Odpiranje in seganje v denarnico je šlo tako dolgo, dokler ni bila prazna in gospodovi kvarto- pirski strasti še ni bilo zadoščeno. Nekoliko je že bil nevoljen, ker ga je oskubel popolnoma tuj Cloveik, katerega vidi danes prvič. Moral je priEiiati, da je igral gozdar pošteno in tvegal denar e isto negotovostjo kakor on. Župnik je že bil euh, da bi mu ne bll padel iz žepa krajcar, četudi bi ga bil kedo postavil na glavo. Stari Pečnik mu je ponujal novce na posodo, ni hotel, rajši je stavil na trikratni »ferbel«: koleselj, ko nja in taistile kmečki bič v ko-tu. Točno je tudi i-gubil in bil ob stavo ter se začel krohotati na ves glas z zatrdilom, da tako ga še ni izpraznil nikdo pri kartah in prav sedaj le, ko je zaferbIjal še bič, se mu je vrnila sicer običajna dobra volja. Tujec je povdaril z vso resnostjo, da je igral za zabavo in ne za dobiček. Voza, konja in biča nikakor noče, to bi bilo kvartopir»ko oderuštvo, za kar njemu ni. Pa je zarohnel fajmoSter, vdaril po mizi, da so odskočili maseljci, in zahteval: »Igra je igra, kar sem stavil, sem zaigral. Zaigrane stave so važe, sedaj mirna Bosna, tako bo in vina gor!« Krčmar je vbogal župnika in pili so vsi na lisjakovo žalo&tno smrt, fajmoštrovo temeljito zgubo ter gozdarjev dobiček. Župnik je postal izredno židane volje, pili so, peli in se objemali v najboljšem prijateljstvu pozao v noč. Krog polnoči je povabil župnik najmlajšega pobratima, ki ga je oskubil pri kartah, seboj v župnišče, tukaj nima kje prenočiti in jutri se lahko odpelje s priigrano vprego, kamor bo hotel. Guzaj je nočeval v bizeljskem farovžu in niti zmislil se ni, da ni prišel prav za prav kot pobratim, ampak kot tat in ropar. Takemu duhovnika bi ne mogel kaj izsiliti, četudi bi gledal, kako šeta po stezi, ki je pasuta z zlatom in arebrom. Zjutraj je še bil celo p-ri fajmoštrovi sv. maši, je zajuterkoval v župnišču in je moral dati pri slovesu besedo, da se bo odpeljal na priferbljanem koleslju, s konjem ter s kmečko težkim bičem vred. Človek bi pričakoval, da bo pustil Guzaj po teh le opisanih izkušniah farovže na mivu, bilo je baš nasprctno res! Ako se je cnkrat zagrizel v kak načrt, ga je hotel izpeljati za vsako ceno. Posebno ga je vjezilo poročilo njegovih oglcduhov, da župnik pri Sv. Emi rohni nedeljo za nedeljo proti tolovajstvu, njega prikrivanju ter potulii. Drznil se je ceio ponoviti parkrat javno s prižnice Guzajevo ime, ki že spada davno na vislice in v peklensko družbo! Temu junaku je obljubil hitro polko, da si bo pomnil in znal svojim vernikom še več povedati o Guzaju in njegovi posmrtni kompaniji v peklu. Pisal je šentomskemu župniku la&tnoročno pismo, v katerem mu je naznanil, da ga bo obiskal v kratkem in naj se le pripravi, ob tej priliki bosta plesala. Si lahko predstavljate, kako se je prestrašil revež, ko je bral črno na belem, kakega gosta bo dobil. S pismom se je odpravil takoj na Slatino k žandarjem in jih pozval, da ga očuvajo pred roparskim napadom. Stražmojster se je smejal župnikovi ovadbi, kateri ni verjel, obljubil mu je le skozi nekaj noči orožniško patruljo v bližini župnišča, da bo sam videl, da je to pismo le prazen strah, izpod peresa kakega njegovega farana. Po tej razlagi je bil župnik potolažen, vcndar je prosil za patruliranje, saj orožnikom ne bo slaba pri njegovi mizi. Ko se je zvečerilo, je bil šentemski gospod s služinčadjo vred v skrbno zaklenjenem župnišču za mogočnimi barikadami ob oknih ter vratih. Dva žandarja sta hodila okrog po vrhu. Varnostne odredbe &o se vršile nekaj noči zastonj, pač Guzaj grozilnega pisma ni pisal, ni niti vedel zanj, tudi ni mogel priti. Župnik je bil že sam čisto uverjen, da je nasc-del kakemu drznežu iz domače fare. Zaklepal je še sicer z vso skrbjo duri, žandarjem se je zahvaiil, saj je bilo grozilno pisanje lc prazen bavbav za smeli ter kratek čas- (Dalje slcdi.)