PODLISTEK. Strie Blaž. (Črti-a iz naSih krajev.) (Konec.) Blaž se je obrnil na drugo stran *in močno zakašljal . . . Kakor glas iz groba je zamolklo odmevalo od sten . . . Zunaj je zatulil veter -.in metal sneg ob Šipe, ki &o bolefie zastokale , . . Blaž se je vzdramil . . . ,,Večerjal Se nisem, malo krompirja si skuham, jutri pa pojdem na vse zgodaj v vas . . ." Pristavil je longek k ognju, naložil dračja nanj in zopet legel ter trdno zaspal . . . Parkrat je Še obupno zaječal v sanjah, potem je pa zavladala po ko6i 'smrtna tišina . . , Zunaj je zatulila vihra, ura na steni se je ustavila in v peči je pojemal ogenj — vse je umiralo . . . Po klancu proti vasi je korakala Jera . . . Stopala je nenavaidno hitro in težko sopla. Pri prvi hi. Ši se je ustavila. »Mica,, ali veš kaj novega?" ,,Kaj bi bilo novega, sneg je zopet žapal, drugega menda ne bo ni8 . . ." ,,Vidiš, ti nii^ ne veš, ken.-vedno doma pe6 varuješ, jaz pa izvem dosti novega ..." ^Kaj pa bo spet?" MŽalostna novica, nenavadna novica!* ,,Ali je kdo zmrznil, ali obtičal v snegu? . ." „68 hujSe, Mica, Blaža so naŠli v kloči vsega .irdega . . . ObleCen je ležaH ba postelji, pri ognji je nnel pristavlGen lon&ek krompirja — me.nda je čakal na večerjo in zaspal in potem ga je stisnilo kar naenkrat ..." ,,Bog pomagai, žalostne novice prinašaš, Jera!" Res, Mica in to je še bolj žalostno, 4a je mislil na ženitev par dnij pred smrtjo . . ." ..,To ni ni6 kaj čudnega^ Jera, saj ne vemo kdaj in kje nas žaloti ..." ,,Zdaj se je pa oženil s smrtjo in ostane oženjen na večno . . .'¦ ,,Jera, povej mi še, kedaj so gai fiažli!" „1, on <dan je Šel Francl tja li koči pogledat. se mir je 6udno zdeio, da je bilo yse tako zaprto, okna pa zamrznjena, in je trkal, pa se mu ni nikdo zglasil. . . Nato je vlomil vrata in ga našel — mrtvega . . ." ..Ježeš, JežeS, strašno je to, Jera. Blaž vendar ni bil napačen človek, saj smo ga vsi radi imeli . . . Bog mu "daj dobro, tam kjer je . . ." Ženice so jadikovale in jadikovale nad Blaževo nenavadno smrtjo in \ni jira hotelo v ;glave, kako more Človek par dni pred smrtjo misliti na ženitev . . . Tožen in dolgočasen dan je delal nenavaden dogodek Se bolj strašen in žalosten . . . Mrzel severen veter je tulil okoli hiŠ in nosil snežinke visoko po zraku ,. . Od župne cerkve po zapeli tožni zvonovi, kakor da plakajo za bitjem, ki je imelo popolno, Cuteče srce, brez napak in čisto, Łisto du§o . . . Plakali so in njihov glas je prevpil tuleče vetrove . . , Drugega 3ne pa so zagrebli strica Blaža . . . Pogrebci so žalostno in zami§ljeno gledali v grob in ustnice so se jim gibale v> goreči molitvi . . . ~Se en očenaš za mir in pokoj njegovi du&i . . ." Zenice pa so zopet pomenljivo stikale glave . . . Navzgor ... Slika. Lojzka Fiirst. Bil je dan po veselici. Mira je vstala okoli poldne. Pogledala je bele rože na oknu. Spomin sinočnega vesclja. Kako so žarele sinoci — •  Žarele ktot je žarela ona, ko je sprejemala dar čestilcev. Kako so dehtele sinoči Dehtele kot njena plesna obleka sinoči. Danes povešajo klaverno glave. Danes so trudne, uvele. In trudna, bleda je tudi mlada flcraljica sinočne veselice. V belem svitu dneva se ji zdijo prazni brez duha, ysi tisti pokloni. Na&tudirani, isti 2a njo kot za druge. Pri velih cvellicah sloni Mira. Slike sinočnega veSera hite mimo njene duše. Oh, plesala je. strastno - objestno! Hitela je iz roke v roko! Ne toliko zaradi lastne zabave, nego zato, da jezi druge, ki sede tako žalostno, doCim okroža nja roj mladih čestilcev. Rado\ala se je avtpjih zmag. Bila je duhiovita, krasna. Matere cvetočih in uvelib zakonskih kandidatinj so gledale nevoljno na njo. Kaj vle 6e vse mise — saj se ozirajo one na tega *— na onega! Kaj ji ni dovolj ubogi Kova6, ki bi lahko dobil kaj drugega, boljšega . . . Jezile so se druge matere, a njena 'e žarela ponosa: Na\ilepšega. najboljšega izbere svoji umni, ljubljeni liberki. Ugodno življenje V krilu ljubezni priskrbi dragi edinki. KovaS, nadepolni, mladi doktor, se obnaSa nocoj, kot bi bil že zaročen — in Mira, sicer mrzla, ponosna, je nocoj tako nagajivo ljubka. Seveda. Omanil jo Je val6kov Čar, sladke bosedet goreCi pogledi. A danes — kako prazno in pusto se ji zdi sinočno veselje. Kot nekaj, kar je bilo davno, kar se ne more, se ne sme povrniti. O, da s)a povrne, *da poleti še enkrat kot sinoči po gladkem parketu, da občuli še enkrat radost mladosti — — Ne, nikdar! V dnu srca o6ita kot refren tajnega glasu: Mira r— kaj ti niso polnile nekdaj druge 'težnje mlade duše? ,,Mira", kličo materin vesel glas >z druge pobe, zaspanka, ti ležig, a gospodje hodijo vpraševat po tvojem zdravju. Vstani — pokaži se vendar!" Naglo se napravi Mira, stopi v sprejemnico, Pa razočara«je je prevzame, ko pogleda zaspane, zabuhle obraze dokiorja Ko\ra&a in njegovih dveli spremljovalcev, ki jo pozdravljajo s kupico 'brinjevca v roki! Zaspani obrazi, bripavi 'glasovi jo spominjajo kavarne, beznic  Prav pošteno smo se imeli nocoj 4 — lamozno — — — Pili smo, pijemo na vaše zdravje, gospica Mira — Doktor Kovač izpije kupico, pogleda goreče •- v zaspano Miro. Ona oledeni in refie suho: Ce mislite, Ua postanete na tak način zanimiv, gospod doktor, potem se motite zelo  "Kaj pa ti je, Mira?" se začudi mati. Gospica jd slabe volje, ni se Se naspala, se nasmebne mladia družba in se poslovi. Mati pa graja rahlo h2erko. Pa Mira ne posluša. Prevzel, polastil se je je čudea nemir. Gre iz hiše, obiš2e prijateljice! Povsod namigavanje, Cestitanje, več ali manj odkrita zavist. Prazno, pusto. Pride v družbo starejših 'dam. Razgovarjajo se o ženskem vprašanju. 'Očitajo mladi nadarjeni učiteljici, Ba je pozabila tako bitro žensko emancipacijo, da potrdi tudi ona trditev, da je edino zakon sre&a ženske, poklic. Burja vprašanj in misli se dvigne v Mirini duši •=» — Imela je nekoč druge želje^ ' Pa prišlo je. In zdelo se ji je krasno hoditi ob moževi strani, biti — zavidana Mira. Ali 'je teate zakon? Navadnja težnja navadnih žensk. Da ii ni treba hiisliti, se nasloni na moža. Prav je to, naravno. A ni zate, Mira. Kaj nisi Crtala neVddaj druge poti? Nisi hotela biti ženski mladini zvezda — vottnica? Navzgor! je bilo tvoje gesld v— a sedaj? Mira vstopi v svetišcie. Vefier, tmina. Pred tabernakeljem trepe^e lu$. Mira poklekije, sklone glavo. iTu se poleže burja vpraSanj — tu ji odgovarja tajni glas! Trnjevo pot popolnosti si si bila izbrala. Svet, želje mladega erca te motijo na tej poti. Moja sve5enica si. Ostani trdna. Vodi sosestre navzgor! Zen- sko vprašanje razgreva mlade glave. Za službo in zakon se bore deklice m njih roditelji med seboj. Zabijo iia tibe dome prosvete, lqer najde ženska delo, mir. Zakaj toliko zemskega gorja? Nesrečnih zakonov, nezadovoljnih deklet? Malikb, vam je postavil wvet, sosestre — malika in ve kleSite pfed niim. Prazno je tnnenje sveta. Ni tzakon edinaženska sreča, ne iskanje <5asti, slave. Ženska sreča je v tihem zatajevanju — v vednem delu za bližnjega. Zidajto samostane. Vanje skrijte sosestre, svoje solzne oči, ,v njih umirite svoje nezadovoljno srce. Trepeče Ju6 pred tabernakieljem. V beli obleki, pod nevestnim vencem kleči Mira pred oltarjem Bogorodiče v tmini samostanske cerkve. NebeSko lepoto, je zarisala odpoved v njeno lice, Za njo so se zaprla vrata zunajnjega sveta. Mladosti sladke boli, prazne želje so za njo. Ne boli je nepremišljena sodba zunanjega sveta — ne plaši je trnjeva pot samozatajevanja. Tolažefie šepeCe tajni glas iz tabernaklja: Moja svečeni ca si, vodi sosetre navzgor!