III, (lei; Ptice, Z. snopič. Domače in tuje
Živali v podobah,
Slovenske] mladini v poduk in kratek čas
opisal
Fr. Erjavec,
.	profesor na Isr. vi^ej realki v Zagrebu.
Slov. večernio XXV. zvezek.
—=-	^ —--&SC-
1871.
Natisnil Jož, Blaznik v Ljubljani.
Domače in tuje
Živali v podobah.
Slovenskej mladini v poduk in kratek čas
opisal
Fr. Erjavec,
profesor na kr. viäej realki v Zagreba.
Na svitlo dala
družba sv. Mohora v Celovcu. IV. del:
Ptice.
2. snopič.
Natisnil Jož. Blaznik v Ljubljani.
z dovoljenjem vis žast. Kräbega fcnezoškofijstva.


i


iz druzih krajev, kjer se sèri nahajajo se bolj po gostem, kakor na Švaj carskem, ni slišati od tacih nesreö. Drugod je sér znan kakor bojazljiv in len mrliar, ki se hrani največ s kostmi.
Gnjezdo postavlja ser zmerom v strmo, od nobene strani pristopno skalovje po najviših ^^.■huncih. Gnjezdo je jako veliko in sploh orlovemu podobno. Samica znese zgodaj pomladi 3—4 jajca, od kterih pa navadno izvali samo dve, in tudi od teh dveh mladičev se dostikrat samo eden izredi. Mladiči so grdi, požrešni trebusniki, obrasteni s sivkastim puhom (mahom).
Mlade sére jemati iz gnjezda je neizrečeno težavno in nevarno početje. Tschucli opisuje, kako se je pri tem poslu godilo Schererju, Id je bil glaso-vit lovec na divje koze. S pušo samico na rami je bos plezal do sérovega gnjezda. Še predno je bil pri gnjezdu, prileti stari sér, ali Schererjeva la-oglja ga prodere. Scherer nabije spet pušo in pleza dalje. Pred gnjezdom se pa s sti-ahovito togoto sérka zažene va-nj, zasadi mu kremplje v kolk, bije ga s kljunom in ga skuša s skale potisniti v globočmo. Možu je bilo tesno pri srcu, z vso močjo se je moral okleniti skale, zraven se je moral še braniti starki, puše pa ni mogel x-abiti. Vendar ni izgubil zavednosti, in to gaje rešilo gotove smrti. Z eno roko je pomeril pušo na ptico, ki je %asela na njem, z bosim palcem na nogi je pa napel in potem spet sprožU petelina. Puša poči in starka pade mrtva v skalovje. Ali globoke rane so mu se poznale vse žive dni.
Na otoku Sardiniji so opazili ti-ije bratje v skalnatej razjDoki nad globokim breznom veliko sérovo gnjezdo, od kterega so si obetali lep dobiček. Ali gnjezdo je bilo tako globoko in skalovje je bilo tako strmo, da je samo po vr^d mogoče bilo spustiti se do gnjezda. Eden izmed njih se dd toraj privezati na vi-v, vzame za branibo ostro sabljo v roke in brata ga spustita črez rob v globočino. Ko pride do gnjezda, najde v njem ti-i mladiče, vzame jih v drugo roko in zavpije bratoma, naj ga k-višku potegneta. Ali zdajci privihi-ata stara dva séra in togotno planeta na di-znega mla-denča. Ako bi bil brez sablje, bil bi izgubljen. S krepko roko jo nad svojo glavo suče na vse strani
in se tako Lrani sovi-ažnikom. Hipoma čuti, da se je vrv potresla. Pogleda kviSku in vidi, da je v gorečnosti z ostrico zadel vrv in jo do tri četrti presekal. Groza ga preleti, v uepopisljivem strahu čaka, kaj bo ž njim. K sreči je prispel do vrha, brata ga sprejmeta AT-iskaje, ali ko ga pogledata, ga komaj spoznata. Smrtni strah mu je pobelil lase, ki so bili poprej črni kakor oglje.
56. Jastreb.
Jastreb je grd in oduren ptič. Že njegova Aaia-njost: neukretno truplo, prsteno perje, gola glava in vrat, vse nam je zoprno; ako pa še pomislimo na njegovo plahost, smrdljivost in go tno požrešnost, bo-demo hitro s sodbo gotovi, da je jastreb to med pticami, kar je hijena med četveronožci. Ni je tako smradne mriie, ni je tako gnjusne nesnage, da je jastreb ne bi požrl. Kedar se nameri na kako večo crknetino, nažrč se tako, da se potem ne more od tal vzdigniti, in pri takej priložnosti ga ni težko ujeti ali ubiti. Ni si skoro mogoče misliti grje podobe, nego je sit jastreb.
Z mrhovino napolnjen grbanec mu kakor vi-eča visi o vratu in ga vleče k tlam, rep se je pobesil, kreHuti so se spustile, vi-at se je skrčil, oko mežavo
tlecia in smrad se šii-i okolo njega — res prava po-oba požrešne samopašnosti in smrdljive lenobe.
Krivo bi pa bilo, ako bi kdo mislil, da jastreb ne jé presnega mesa, še veliko bolj mu gré v slast kakor mrcina, ali kaj hoče, ker nima sposobnosti za lovca. Drugih živali loviti, nima niti poguma niti pravega orožja. Njegovi ki-emplji so lo-atld, slabo zakrivljeni in tumpasti, ž njimi ne more živali niti pograbiti niti odnesti, zato mora biti zadovoljen s tem, kar najde, to je: s crknetino.
Pa vsaka stvar ima dve sti-ani. Ravno te lastnosti, zbog kterih se je pristudil nam, delajo ga za druge ki-aje neizrečeno koristnega in potrebnega. Že v južnej Evropi, posebno pa dalje v Aziji in Afriki nikdo mrhe ne zakopava; kjer kaka žival pogine,
tam jo pusti gospodar ležati; ravno tako vso uesuago iz hiš mečejo iia ulice in odpadkov pri mesnicah : čreva, kri itd. nikdo ne pospravi. V velikej "STOČini bi to hitro začelo gnjiti, smradovi bi zakiižili zrak in vsakoršne kužne bolezni Iji se izcimile. Tù so jastrebi človeku naj veci dobrotniki, oni čistijo ulice,
dvorišča in mesnice, in sploh vsako mrtvo truplo ali živalski odpadek liilro sjiravijo v la-aj. Zato so pa jastrebi v teli krajih v veikej' časti, iiikdo jim nič žalega ne stori, po mestih brez sti-alui pose'dajo po strehah ter se s i)si ti'gajo za živež. V puščavi jata jastrebov spremlja romar-sko ali kupčijsko karavano željno pričakovaje, kedaj bo onemogla" kaka kamela.
Živali v potlobr.!!, III, dol. 2. siiopičf.
15
JWii jastreb razpara trebub, potakne glavo v trebušno otliiio in požr0 najpred žlabnejsi drob, kakor srce, pluča in jeti-a, potem izvleče čreva, jih raztrga in poblasta z blatom vi-ed, za tim se še le loti mesa. Po takem žretji je posebno ostuden, ker mu je glava in vi-at ves zamazan s krvjo in z drugo nesnago. Med žre^em se med sebo neprestano koljejo in odrivajo in tudi sicer se radi pretepavajo.
V E^^•opi živita dva jastreba in od obeh se časih posamezni zalete v naše kraje, za stanovitno pa menda
Eri nas nilijer ne prebivata, ker ne najdeta dosti rane. Na Hrvaškem, posebno pa v dolnjej Slavoniji pa oba nista redlca, kar ni čudo, ker je Turčija blizu. Prvi je :
Beloglavi jastreb ali mršnjik, ki je polčetrti čre-velj dolg in osem črevljev širok. Perja je sivorjav-kastega, rep in lu-eljuti so pa črnikasti. Vrat in glava sta skoro gola, obrastena sta le s kratkim in redkim ščetiaastim mahom, ki se na spodnjem vratu podaljša v prnati ovi-atnüt (krežlec). Ejast Idjim je od korena raven, na koncu pa kljukasto vlmvyen.
Beloglavi jastreb gnjezdi v otlinah po skalovji. Na prvo pomlad znese ona eno belo jajce, ktero jej tudi on pomaga valiti. Mladič pred tremi meseci ne izleti iz gnjezda.
"Vjet jastreb zmerom ostane čemeren in potiih-njen, le redkokedaj se sprijazni s človekom. O enem se pi-ipoveduje, da se je sosebno sprijaznil s starim mesarskim psom. Ko je ta crknil, vi-gli so truplo pred jastreba, au ni se ga dotaknil, dasiravno je bil lačen. Postal je žalosten, nič več ni hotel jesti in osmi dan je ležal mrtev zraven svojega prijatelja.
Leta 1775 so na Smarinej gori na Ki-anjskem ubili beloglavega jastreba, leta 1835 so pa enega v Dolu pod Ljubljano živega vjeli in ga na Dunaj poslali.
Rjavi jastreb je še malo veči od beloglavega. Ves je zagorelo rjav, tudi glava in ^rrat sta poraščena z rjavim volnastim puhom.
Rjavi jastreb ni tako zoperen, kakor beloglavi; vede se bolj možato in napada tudi žive živali. Večidel se pa tudi on hrani z mrhovino, toda čreva žre samo v največej sili.
Gnjezdo znaša na visoko drevo. Isto gnjezdo mu služi več let, tako dolgo, dokler ga kaj ne moti. V Slavoniji ima na Fruškej gori stalna gnjezdišča. Gnjezdo je brez umetnosti zvrhovačeno iz suhih vej, kotanja je pa s suho travo nastlana. V začetku meseca suSca iznese samica eno jajce.
57. Sokol.
Obrnimo se od mračnih mrharjev k dobrodejni-šim podobam — k sokolom. Res je, da so tudi sokoli grabežljivi roparji, ali svojo favavo delo opravljajo z neko plemenito dostojnostjo, ki nam se tudi na roparji dopada. Brez pomisleka lahko rečemo, da so so koli najlepše in najpopolniše ujede. Vsi se ponosno drže, hitri so in oki-etni, zraven pa tudi močni, jogumni in drzni. Sokoli imajo velike glave, lepe jistre oči in dolge, ozko urezane perutnice. Ne prevelik ali vendar močan Idjun je lepo vkrivljen ter ima na gornjej čeljusti zobu podobno škrbino, dolgi prsti na hlačastili nogah so oboroženi z močnimi zavitimi kremplji. Sedeč se di-že po koncu, po tléh nerodno skačejo.
Pri nas živi več sokolov, največi je:
Sokol selec, tudi sivi in hostni sokol imenovan. Dolg je poldrugi črevelj, z razpetima perutnicama pa meri tri do štiri črevlje. Na temenu in po hrbtu je pepelast in či'no lisast, na gi-lu bel, po ti'e-buhu jja zamazano rdečkasto bel s poprečnimi progami. Perutnice so črnikaste, rep je pasast, Idjun plavkast, voščenica in noge so rumene.
Sokol selec prebiva povsod po gozdih, posebno rad ondi, kjer se nahajajo kameniti holmi in skalnate stene. Po letu žive na pare in ne trpe druzih blizu sebe, po zimi se pa družijo in potiijejo proti jugU; k nam pa pridejo od severa drugi njegove vrste, zato ga tudi imenujejo „selec".
52. Sokol — selec.
Selec jé samo presno meso, mrlie nikdar no okusi, celò ostankov svojega plena ne poiSče v drugo, vse si sproti lovi. Ta sokol je strah in trepet vseh majhnih in velikili ptičev, od divje gosi in race do Doljskega škrjanca in vrabca. Najrajši se spušča za etečimi pticami. Ko je dobil pticVj na oko, leti kakor strela za njo, da človek ne more razločiti, kaj frči po zraku. Manjšo j^tico telioj v zraku zadavi, večo pa tako dolgo inikasti, da ]iadc' ž njo na zemljo, kjer jo popolnoma usnn-ti. Ptico površno oskube, predno jo zaci^c jesti, manjšo poje vso, od veče pa čreva pusti. Čudno je pri'njem "to, da pusti plen, kakor vidi, da ga kdo proganja. To menda vedo
druge ujede, ki za lov niso tako spretne, ter mu dostikrat odvzemu vjeto ptico. Ravno zato je sokol selec tako škodljiv, ker ne lovi samo za-se, temveč tudi za druge prežavce.
•Selec gnjezdi najrajši po luknjah v zveženem skalovji, pa tudi na visocih drevesih. V gnjezdo iz suhe brsti in dračja položi samica konec meseca maja ti'i ali štiri rdečkasta, rjavo pikasta jajca, ktera ona sama vali, samec jo pa hi-ani in kratkočasi z umetnim letanjem.
Hokol selec se dii izučiti, da lovi di-uge ptice in e prinaša svojemu gospodarju. V Aziji je lov s so-colom že v starodavnem času bil navaden, in sicer ne samo na ptice, temveč tudi na četveronožne živali : na gazele, lisice, volkove, divje osle i. dr. V Evropi je lov s sokoli prišel v navado v osmem stoletji pri velikej gospodi, ki jo mnogo trosila na izučene sokole. Ko je francoski kralj Filip Avgust oblegal mesto Akon, ušel mu je lep sokol. Ko je slišal, da so ga Turki vjeli, obetal jim je 1000 cekinov za-nj, ali ni ga dobil. Angleški kralj Edvard III. je izdal postavo, da vsak, kdor bi izurjenega sokola ukradel, zapade smrti. Francoski kralj Franc I. je imel 300 za lov iziičenih sokolov. Z lovom in šolanjem sokolov so se ukvarjali posebni ljudje, ktei-im se je ta posel dobro izplačal, kajti večkrat je za lepega in dobro izučenega sokola dobil po ò()0 do SOO gold.
Za lov so najboljše samice, ki pa ne smejo prestare biti, največ dve leti. Vjetemu sokolu, ki je namenjen za šolo, natakne se na glavo usnjata kapa in usnjat jermenec se mu priveže na nogo. Sokolar si ga večkrat dene na roko in ga nosi sem ter tje. Ko je sokol s kapo na glavi stradal 24 ur, vzame ga sokolar na roko, mu sname kapo ter mu ponudi ptico. Ako neče jesti na roki, mu zopet natakne kapo in ga pusti zopet 24 ur stradati, med tim ga pa večki-at odkrije in nosi na roki. Ako za drugih 24 ur še neče jesti, pokrije ga zopet in lačnega priveže. Tako ravna ž njim tako dolgo, da vzame ptico in jo začn0 na roki jesti. Ko se je na toliko ukrotil, prične se pra\T nauk. Sokolar mu sname kapo, ga nosi nekoliko časa na roki, potem ga posadi na Lik klin in, kazaje mu
ptico, ga vabi, da mu skoči na roko, ktero drži prav blizu njega. Ako je skočil, odmakne mu drugi dan roko malo dalje in tako naprej, da mora vsaki dan malo dalje s klina na roko zletcti. Po vsakem nauku mu se kapa zopet natakne.
Ko se je v hiši na toliko izuril, vzame ga na daljši motoz privezanega ven pod nebo, da tudi zunaj v večej daljavi ponavlja, kar se je v izbi naučil. Ako je svojo stvar dobro naredil, postavi ga sokolar zvečer s kapo na glavi v viseč obroč ter ga ziblje vso noč, da ne more zaspati. Drugo jutro ga zopet vadi zunaj, mu da na roki jesti, potem ga nosi okoli do večera, ga dene v obroč ter ga zopet ziblje vso noč. Eavno tako dela tretji dan in še le v noči četrtega dne mu spanja privošči. Pozneje se pi-ivadi sokol, da gospodarju, sedečemu na konji, zleti na roko, da premaga strah pred ljudmi in pred psi, da se na motozu Drivezan spusti za mi-tvim golobom, kterega je soko-ar pred njim vrgel v zrak. Od tega goloba sme potem nekoliko jesti. Drugi dan spusti živega, na motozu privezanega goloba, sokol ga vjame toda sokolar mu ne pusti, da bi ga načel, temveč mu dà iz roke nekaj jesti. Tako se s časom priuči, da napada vse ptice, tudi veče od sebe. Na lovu ga sokolar drži na roki, kedar pa zagleda kako ptico, mu hitro sname kapo in sokol se kakor strela zažene za-njo.
Šola se začn0 jeseni, pomladi je pa končana. Sokol pa ni za rabo več kakor tri leta.
Dandanes se je lov s sokoli v Evropi večidel že opustil, samo pri Turkih je še v navadi in sem ter ^e na Angleškem. Arabi, Perzijani, Indi in drugi azijanski narodi pa še sedaj lové s sokoli.
Izmed ptičev sokolovega rodii je pri nas mnogo bolj znana :
Postolka (na Štajerskem tudi mokosevka imenovana), ki prebiva povsod po gozdih in po skalovji, v razvalinah in podi-tinah, celo sredi večih mest po cerkvah in zvonikih. Po ravnem in v gorah jo je pogosta videti, kako leta nad poljem kričeča: kli,
k li. Ko pa kaj opazi, hipoma obstane iii s perutnicama hitro stresaje visi nekaj časa na istem mestii, jotem se zapraši na zemljo in pograbi svoj plen, 3odi si poljska miš ali skokonoga kobilica, kuščar ali žaba.
Postolka je samo nekaj črez 1 črevelj dolga. Na
Slečih in po hrbtu je rjava in črno marogasta, spo-aj rumeno belkasta in rjavo počrkana; rep je pe-pelast, na kraji ima črn pas z belim robom. Samec ie po glavi in po tilniku pepelast, samica pa rdečkasta. Voščenica in noge so rumene, kremplji črni.
Postolka gnjezdi ali na di-evji v zapuščenih AT:a-njih gnjezdih ali pa po lulaijah v zidovji. Samica sama vali 4—6 belkastih, rjavo pegastih jajec. Älla-diče pitata starca najpi-ed z žuželkami, pozneje pa največ z mišimi. Iz vsega se toraj vidi, da je postolka koristna ptica, le neveden ali nespameten človek jo more strdjati.
Postolka se tudi privadi človeka ter postane prav domača, odleti na polje in se vrne spet nazaj k gospodarju. Med sebo se rade dražijo in prepirajo, drugim ujedam—zlasti sovam — pa drzo\ito zabavljajo.
Jeseni pobegne od nas in gre daleč tje v srednjo Afrilvo.
Pri nas živi še nekolilco ptic tega rodii. Tukaj naj le omenimo ostriža in sokoliča. Ostriž je postolkine velikosti in je grozna pošast vsem našim malim pticam, posebno pa škrjancem. Ko škrjanec ugleda osti-iža, tako je zbegan, da v smrtnem strahu večki-at pribeži k človeku, kteremu se dostikrat dà z roko prijeti. Kako spreten lovec je ostriž, sodi se lahko po tem, da tudi urne lastavice niso varne pred njim. Lenz je izračunil, da ostriž na leto več ko 1000 malih ptičev pokonča.
Najmanjši tega rodu je sokolič, kiskoro ni nič veči od brinovke. Ali vkljub vsej malosti je vendar močan in drzan ropar ter se loti celò jarebice.
Oba, ostriž in sokolič, se hitro sprijaznita s človekom in se dasta priučiti za lov na prepelice, šltrjance in druge manjše ptice. Na zimo se oba preselita.
— 216 — 58. Kauja ali luišar.
„Dobrota je sirota.''' O resničnosti tega našega pregovora bi 'mogla tudi kanja kaj povedati, ko bi govoriti znala. Požrešno poljske in gozdne miši nimajo razen postolke in sove liujšega sovi-ažnika, ki bi jih znal tako trebiti, kakor kanja. Če bi za ta posel od poljedelca najeta in plačana bila, bi ne mogla te službe vestneje odpravljati. Ves božji dan kroži nad Doljem in gozdom, ali pa sedi sredi polja bodi si na cacem drevesu, ali na groblji ali pa na mejniku. Ko jo človek tako leno in zanikerno, ohlapnega perja vidi stati na enoj nogi, sodil bi, da malo mara za vse, kar se okoli nje godi. Ali ta malomarnost je le navidezna. Njeno bistro rjavo oko razgleda vso okolico, njeno tenko uho ničesar ne presliši. Posebno napre-žena je na miši, zato jo po nekterih krajih tudi „mi-šar" imenujejo, in to' po vsej pravici. Na dan po-hriista 50 miši, ako jih le more dobiti, 30 se pa smé račmiiti na dan. Imel sem priložnost že nekoliko teh ptic parati in pregledovati ; v vseh sem našel po več miši, v enej tudi podgano, v enej ja zraven miši na pol prebavljeno precej veliko belouško. Mišar namreč tudi raci lovi kače in celò strupenega gada ustrahuje in požre. Ce zraven Se pomisliš, koliko njegovi trije ali štii-je mladiči poti-ebujejo, predno so godni, potem bodeš lehko presodil, koliko škodljivega mrčesa ena mišarjeva rodovina pokonča črez leto in dan. In kako človek navadno to dobro delo kanji plačuje?
Vsak malopricbiež, ki zmore kje kak pihalnik, sti'elja po njej in če jo je ubil, nevé, na ktera vrata, na kteri paž bi jo pribil, da bi videlo več ljudi — tega strahovitega „jastreba", „ki-agnlja", ka li! Tako neuki svet plačuje svojim najboljšim prijateljem.
Mišar meri po dolgem blizu dva črevlja, od kte-rih pa na sam rep odpade osem palcev, v širjavo meri štiri črevlje in še črez. Zgoraj je rjav, po jasnejših prsih in po trebiihn pa rjavo lisast ali pa po dolgem progast. Pepelast rop ima več temnih pasov. Sicer pa skoro ni dobiti dveh mišarjev, ki bi bila v perji popolnoma enaka. Kljim je črnikast, voščenica
in noge pa niiuene. Glasi se skoro kakor mačka mijavkaje.
Kanja prebiva pri nas povsod na porobji večih gozdov in leta odtod na polje in senožeti. Gnjezdo si postavi v gozdu na \'isoko (bevo. Za podlago nanosi suhe brsti, kotanjo pa nastelje z dračjem, travo ali pa si jo se celo obloži z mahom. Konec malega travna znese ona štiri zamazano bela in rjavo pegasta jajca, ktera sama izvali v treh tednih. Jlladičem pa oba skrbita za živež.
V hudih zimah se umakne na toplejši jug.
po da
Bolj poredkoma se nahaja pri nas : Koconoga kanja, ki je v velikosti in tudi sicer svojih astnostih navadnej kanji podobna, samo so nogo do prstov prnate (kocaste) in da je bolj pisanega perja, nami-eč belega, s sivim, nunenkastim, rjavim in črnim namešano. Perutnice so na koncu črne, rep je pa bel, sivo zarobljen in črno pasast.
Gnjezdi rajše na pečinah, nego na drevji. Rliši lovi ravno tako pridno, kakor navadna kanja.
8 kanjami v rodu je :
Srsénar ali osar, ki se v velikosti od svojih so-rodnic ne razlikuje. Perje se rado menja, kakor pri kanji. Največ je vendar zgoraj rjav, po glavi sivkast, po prsih in po trebuhu belkast'in rjavo lisast ali pa povjDrek marogast. Eep ima tri široke in več ozkih rjavih pasov. Kremplje ima dolge ali slabo vkrivljene.
Sršenar je jako nedolžna vjeda, večidel stikuje za osinjaki (osjimi gnjezdi), iz kterih pobira mlado zalego, \-mes zoblje pa tudi gosenice, kebre, kobilice, žabe itd. Letečih os ne mara, brž čas se boji njiho-
vega žela.
Gnjezdo dela prav nemarno iz suhljadi ter ga večkrat postavi prav nizko na kako vejo. Samica znese samo dve ali tri jajca. Mladiči se jako hitro udomačijo ter so prav kratkočasni.
Pri nas je ta ptica menda precej redka.
Naposled naj omenimo še:
Kačar, ki je kanjam podoben, v uekteriL lastnostih nas pa skoro na orle spominja, zato ga ne-kteri tudi tim prištevajo. Dolg je nekoliko palcev črez dva črevlja, z razprostrtimi kreljuti pa meri pol-gesti črevelj. Zgoraj je rjav, na čelu in grlu belkast, na prsih rjav, po trebului pa bel in povprek rjasto lisast. Rjav rep je belo zarobljen in trikrat črno pasast. Jako zakrivljen kljun je črn, oko rumeno, vošče-nica in noge pa plavkaste.
Kačar prebiva po samotnih velikih gozdih, kterili ne zapusti tako hitro, dokler najde živeža v njih. Na Ki-anjskem se naliaja v bistranskih gozdih, kjer tudi gnjezdi. Sicer je lena in malomarna ujeda, počasi se vozi po zraku ali pa sedi na kacem parobku pri vodi in preži na plen. Dobro je vse, kar mu pride pod kljun: žaba, kuščar, riba, miš, ali v največo slast mu gredo kače. Z eno nogo jo pograbi blizu glave, z drugo pa malo dalje. Kača srdito piha in siče in se pre^àja, ali vse jej nič ne pomaga. Ptič jej nezmenivši se za njeno previjanje in siskanje lepo počasi pretare vi'at, potem jo pogoltne celo. Vjet kačar je v malo urah požrl tri velike kače; kedar je dobil kačo, ni pogledal nobenega drugega mesa.
Kačar se jeseni pi'eseli v severno Afriko ter se spomladi ^Tne precej pozno. Samica znese navadno eno samo jajce, ktero jej tudi samec pomaga valiti. Čudno je to pri tej ptici, da mati v nevarnosti mladiča pi'enese v drugo gnjezdo.
59. Kragulj.
Vroč letni popoldan je. Solnce pripeka z jasnega neba. Prazničin mir leži nad vasjo, vse okrog je tiho in mirno, celò listje na drevesu se ne gane. Kar je delavnih rok, vse so na senožetih pri senu, ki se tako lepo suši. Doma so ostali le otroci in starci za va-riihe. Stara ženica je z malim unučkom v naročji sela na klop pod košatim orehom in pes je legel k njenim nogam, veči otroci pod jablano iz ilovice pekó hlebce, maček se je v največem aolncu zleknil
v travo, kokoši se pa konci liiše zadovoljne kopljejo v pesku. Kar naenki-at se začuje ploskanje perutnic, jata golobov se pripodi v največej naglici s polja in plane v golobinjak, tekoj za njimi z velikim brušem pri-svi-či neka ptica in pade med prestrašene kokoši. Še predno morejo misliti na beg, že je ropar pograbil eno izmed njih ter jo odnesel proti gozdu ne mené se za oti'oöji ^ki-ik niti za vriščanje di-obnih lastavic in drugih ptic. Otroci pa hité na travnik materi povedat, da je kragulj odnesel grahasto čopko, ktero so vsi tako radi imeli, ker je bila tako lepa in ki'otka.
Kragulj, kte-remu sicer tudi kokošar in golo b a r pravijo, ima po dolgem poldrugi do dva črevlja, črez razpeti perutnici pa meri do blizu štiri črevlje, zlasti samica, ki je zmerom nekoliko večaod samca. Zgoi-aj je rjavkasto siv, spodaj pa bel z valovitimi temnimi progami po\-prek pisan in po dolgem počrkan. Dolgi rep, ktere-mu peiiitnice segajo samo do polovice , ima pet temnih pasov.
53 Kra ul"	™ kljun je že
°	od korena vkriv-
Ijen ter je na gornjej čeljusti malo izrezan. Voščeiiica in noge so rum-ine'.
Kragulj je med lovečimi ujeclami najpožrešniSi in najkrvoločniši. Nikdar nima dosti, zmerom bi davil in žrl. Vsem pticam od divje kokoši do vrabca in ravno tako vsem mtuijim četveronožcem je kragulj strah in groza. Loti se starega zajca in ga tako dolgo obdelava s kljunom in s kremplji, da naposled omaga. Zraven je ki-voloktudi neizrečeno drzovit, z dvorišča odnese kokoš in golobe pride strašit na golobinjak. Kjer mu so je enkrat po sreči izteklo, tjekaj rad zahaja ; od posameznih selišč časih malo po malo odnese vso perutnino. Ako mu je ugodna prilika, kolje in davi po redu, dokler ima kaj, potem si znosi svoj plen skupaj in začne žreti. Zato ga vse ptice neizrečeno sovražijo, kjerkoli se pokaže, vse kriči, vi'ešči in leti za njim, da-si tudi mu nič ne morejo, k večemu, ako s tim svaré druge ptice.
Kako hudobni so kragulji, vidi se posebno pri zaprtih. Ako zapreš dva kragidja skupaj, ne bodea ju dolgo imel. Kmalu bode močnejši ubil slabejšega in ga bode požrl, če tudi mu sicer druge hrane ne manjka. Bi-at ubije brata, mati požre sina, hči očeta. Pri njih velja: kdor je jači, ta kvači.
Kakor pravi ropar tudi kragulj ne mara za družbo. Par živi samo tako dolgo skupaj, dokler jih skrb za zarod veže na gnjezdo. Ko so pa mladiči dorasli, razki'opi se vsa družina, odslé je drug drugemu sovražen.
Kragulj gnjezdi v gozdu na visocih di-evesih, navadno v rogovili blizu debla. Gnjezdo je kakor sploh pri ujedah. Proti koncu aprila je v njem najti 2—4 zelenkasta, včasih rumeno pikasta jajca. Mladi so strahoviti požeruhi, stara jim znašata vse, kar jima pride pod kremplje, celò cela gnjezda z mladimi pticami.
Ni treba dostavljati, da je to škodljivo grdobo treba na vso moč preganjati.
V Aziji in menda tudi Turki v Evropi lovijo ž njim druge živali in pravijo, da je za ta posel bolji od vsacega sokola, zlasti pa samica.
Krag'ul j v malem je :
Skobec. Ne samo, da mu je ves podoben po perji in po drugih vnanjili lastnostih, timveč ga tudi posnema v vseh napakah in malopridnostih. Drzovit je in hiter kakor strela, krvoločen in nezasiten, zraven )a oprezen in jjrevejan, kakor malo kteri ropar. Od !tragulja se le razlikuje v velikosti, ker ni daljši od enega črevlja.
Skobec lovi manjše ptice, toda se loti tudi jare-liice ali pa šc vece ptice. Plena, ki si ga je enkrat ubral, ne pusti z lepa. ^''ečkrat ga strast tako prevzame, da pozabi na svojo varnost; dogodilo se je že, da je za ptico priletel skozi odprto okno v hišo. Gospodinje ga posebno imajo na rovašu, ker jim odnaša piSčeta.
Na lluskem in v Aziji tudi njega priučavajo za lov, sosebno na prepelice.
Iz velike sokolove rodovine žive pri nas še ti-le roparji :
Rjasti škarnjek, pepelasti splinec in i-javi lunj ali lanj, prvi je dolg dva črevlja, drugi poldrugi, tretji pa še nekoliko dalji.
Teh roparjev ne bodemo natanko popisovali. O vseh treh se more reči, da so leni, neukretni in bojazljivi. Love mlade ptice — škarnjek odnaša tudi piščeta z dvorišča —, posebno pa miši, žabe, kuščarje, kobilice in kebre. Ker so sami nespretni in leni lovci, preže na sokola, kteri jim, dasitudi je moč-neji, prepušča svoj plen.
Škarnjek se drži lesovja in gnjezdi na visocih drevesih, splincc stanuje na polji in gnjezdi na tleh, lunj pa prebiva na močvirnej zemlji, tjer tiidi v goščavo postavi svoje gnjezdo. Lunj posebno zalezuje gnjezda močvirnih in povodnih ptic ter krade in žre iz njih jajca in mlade. Sjilinec polovi mnogo poljskili miši in je skoro bolj koristen nego škodljiv, kar se ])a o škarnjeku ne more reči.
— 222 — Sove.
Crez dan iz luknje ven ne smem,
Luč slabo mojim de oéém ;
Po noči pa je malo paše.
Trdo je res življenje naše !
Boris Miran.
Sove so ponočne ujede. Dasiravno je med njimi v velikosti in tudi sicer velik razloček, vendar so si v zmiajnosti še precej podobne. Vse so pokrite z obilnim mehkim in rahlim perjem, kakor bi bile v kožuhu; zato so vse debelejše videti nego jim je v resnici telo. V debelej okroglej glavi se jej svetijo velike upadle oči, ktere obdaja venec tenkega perja. Kljukasto zavit kratek kljim se jej komaj vidi iz perja, ušesa so jako široka, kratke" trgate noge do dolgih in špičastih krempljev pernate. Vnanji prst sova po volji lehko nazaj obrne ter more potem dosti dobro plezati in se po drevji spenjati od veje do veje.
Sova tudi po dnevi vidi, toda velilca svetloba jo bode v oči, zategadelj se po dnevu skriva v lulsnje po zidovji in skalovji, išče zavetja v dupljih, žlam-borih in pod strehami, ali pa se pritisne "k deblu v mračnej gostej krošnji. O mraku izleti na lov. Sova leta nizko, tiho in počasi, tu pograbi ptiča, ki je brez ski-bi na veji zaspal, tam pobere miš iz razora. S plenom leti na svoje navadno mesto, ptiča površno oskube, večega četveronožca pa izlušči iz kože. Manjšo žival pogoltne celo, če tudi jej dela večlu-at velike težave. Vece kosti s perjem in dlako v kepo zgva-Ijene, pozneje z velikim trudom izbrusi iz želodca. Leteča sova večkrat dleslme s kljunom ali pa se tudi oglasi z žalostno zategnjenim, nektere pa tudi z groznim ukajočim glasom, da človeka, ki to čuje v samoti, zona prehaja.
Po dnevi se sova ne smo pokazati, ker jej di'ugi ptiči, kakor bi hteli maščevati svoje tovariše, ki jih je po noči podavila, ne dado mirii. Ako jo v njenem skrivišču po naključji najdejo, sirota veliko trpi, dostikrat tudi po nedolžnem. Manjše ptice samo la-icé in zabavljajo, veče pa, kakor so na pr. kavke, Soje,
vrane in sokoli se pa ne togoté samo, temveč jej tudi razmršijo perje, jo kljujejo in gnjavijo srdito.
Smešno je gledati sovo, kako se vede, ako jo po dnevi kaj vzneminije. Jezno poka s kljunom, piha kakor mačka, prevrača oči, zamežilcne pa spet debelo pogleda, kima z glavo in se priklanja tako šaljivo, da človeka sili na smeh.
Sove so jeznarite, plahe, neumne in požrešne ptice. Zapi-te sove "se med sebo koljejo in žro, razen ne-kterih malih se s človekom nikoli ne sprijaznijo, zmerom ostanejo divje in togotne. Ako poleg tega še pomislimo na njihovo neprijetno zunanjost, na tiho letanje in nočno dejanje in na njihov neugoden glas, boclemo lahko razumeli, da so vse sove človeku odurne, za neučenega in praznovi-nega imajo pa še celò nekaj groznega, skrivnostnega in pošastnega. Vraža je sovo naredila za mrtvaško ptico in zato jo babje-veren in nespameten svet proganja.
In vendar sovam človek dela veliko la'ivico. Sovražen jim je zarad njihove zunanje podobe, ne pra-šaje ali" je to sovi-ašfr^^o opravičeno ali ne. Ko bi človek hotel poslušati razum ne pa neumnih predsodkov, gotovo bi ne streljal sov, razen velike uharice. Kaj e sova požrla, to se najbolje vidi iz izriganih ostan-cov. Al t um je preiskaval te svallce raznih sov in je v 706 svallvih pegaste sove našel ostanke: 16 netopirjev, 933 miši, 1580 rovk (špičmohov), 1 la-ta in 22 malih ptic; v 210 svalkih lesne sove ostanke: 1 velike podlasice, 344 miši, 1 veverice, 33 rovk, 48 krtov, 18 malih ptičev in neizmerno množino ke-brov; v 10 svalkih čuka: 10 miši, 1 rovko in 11 ke-brov. Te številke menda dosti jasno in umevno govore.
Z gnjezdom se sova mnogo ne ukvarja, vsaka luknja, bodi si v skalovji, v zidu, v duplji ali pa tudi v zemlji, le dobra, časih se pa tudi vseli v zapuščeno vi-anino ali sokolovo gnjezdo. Brez velike priprave znese samica 2—7 belih jajec. MadiČi so grde, vri-ščeče, s sivim puhom obraščene kepe, ki prav počasi rastó. Stara dva jih imata prav rada in je branita neustrašeno.
GO. Vélika uharica,
ki se drugače tiuli bubuj, v j er in sovjak iiue-niije, jo iiiiSa najvcča sova, kajti je dva čruvlja dolga in črcz razpete perutnice pet do Sest črevljev široka. Ealilo mehko perje je zgoraj rjasto s črnimi plame-nastimi lisami, spodaj ])a rjavkasto i'iuneno in po dolgem Črno jirogasto. Nad iišesonia ima dva črna prnata čopa, ktera leliko pobesi in privzdigne. Eu-dečkasto rumene oči leže si-edi pernatega venea globoko vdrte. Kljun in kremplji so črni.
54. Vélika uliarica.
Bubuj prebiva po velicili gozdih, posebno v gorah. Po dnevi sedi v kakej luknji ali pa v gostej krošnji. Tudi po dnevi dobro vidi, sem ter tje še celò zgrabi kako ptico, ako ima ugodno priliko. Med vsemi sovami so bubuju podnevne ptice najbolj gorke. Gorjé mu, ako gazasledé! Posebno nagajive so vrane in srake, kterim bubuj po noči neki največ streže po življenji. Človek znavši za to njihovo slabost, postaAT jim po dnevi sovražnega bubuja na kako očitno mesto in potem iz skrivišča strela po pticah, ki se ia vse okolice zbirajo okoli sove.
V mraku izleti bubuj na lov. Napada vse, kar se upa obladati, od miši' in od podgane do zajca in divjega petelina; lovci pripovedujejo, da se celò mlade srne loti. Zato ga pa tudi na vse kriplje preganjajo.
Bubuj se glasi posebno spomladi, ko se pari. Takrat se skoro vso noč razlega njegov ukajoči bu, buj — bu, buj! ki v nočnej tišini še grozneje odmeva. Vmes togotno sopiha, bevska in se krohota, da slušajočega človeka groza obhaja.
Ta velika sova gnjezdi v kakoršnejkoli luknji ali pa v kacem zapuščenem gnjezdu. Za podlago si časin nanese kakove šare, časih pa svoji dve ali ti-i bela jajca znese na goli kamen. Jlladi so grde vol-nate kepe, ki vedno sičejo in pihajo. Stari jih imajo neizrečeno radi, v nevarnosti jih tudi prenesò na di'ug varen kraj. Mlade, ktere jim je človek pobral iz gnjezda in zaprl, hodijo po noči obiskat in jim do-našajo hrane.
Mala uharica je podobna bubuju, samo da je manjša in da ima v razmeri vece ušesno čopke. Dolga je nekaj črez en črevelj, jasno rjasta, zgoraj rujavo pikasta, lisasta in valovito pasasta, spodaj pa s temno rjavimi progami poerkana. Oko je rumeno, kljun črn.
Prebiva pri nas povsod po leso\nh, v zimi išče zavetja v vaséh po skednjih in stajah. Lovi posebno miši, rovke in kebre, sem ter tje sc vé da tudi ka-cega ptiča, no vendar je človelcu na vse sti-ani mnogo bolj koristna nego škodljiva.
Živali v podobali. III. del. 2, snopiS.	IC
Meseca sušca položi samica v kako zupuščeno gnjezdo štiri okrogla bela jajca in vali sama, on jej pa skrbi za hrano. Iz gnjezda vzet mladič postane še dosti krotek in domač, ako se dokaj ž njim peča§.
Mak uharica upije po noči: huj huj! ali pa sg huduj e : v II p, v II p !
Preišnjcj jako podobna je : Moèvirnà "uharica, ki stanuje v močvii-nih krajih, po mužnatih travnikih v trstji in ločji ter se vedno qi'zi tal. Tudi gnjezdo je na tleh v goščavi. Od prejšnje se razlikuje vtem, da ima manjšo glavo in krajše ušesne čopke, da ima jasnejše perje in da je po perutnicah in po repu rjavo pasasta.
Kriči: kev, kev!
61. Pegasta sova.
To je naša najlepša in najprijetniša sova, s ktero se človek še najpredi lehko sprijazni. Na prvi pogled jo je lehko spoznati po velikem belkastem rjasto obrobljenem vencu, ki ni kakor pri drugih sovah oki-o-gel temveč srčast. Tudi se ponaša s tanjim truplom, dolgimi perutnicami in mehkim svilnatim, lepo pisanim perjem. V dolgost meri en črevelj, v šhjavo pa tri. Po hrbtu je jasno pepelasta, drobno črno in beio poškropljena, po trebuhu pa rjasta z rjavimi in belimi pegicami posuta. Rep in perutnice so rjaste in temno pasaste. Oko je črno, kljun bled, noge sivo plavkaste.
Pegasta sova prebiva povsod, kjer najde kak mračen in mii-cn kotiček: v zvonikih, v starem zi-dovji, v vasi pod strehami in tudi v duplih. Časih se nastani tudi v golobinjaku in živi z golobi v najlepšem miru. Naumann piše o njej: „Večkrat sem jo med svojimi golobi videl letati iz' golobnjaka in spet nazaj. Golobje so se kmalu piivadili gosta ter se niso zmenili za-nj. Sova se nikoli ni dotaknila njihovih jajec niti mladičev, še manj pa da bi nadlegovala starega goloba. S pomladi sem več večerov opazoval par pegastih sóv na svojem dvoi'išču, Inlo je
videti, bi da rade giijezdile v golob-njaku. V mraku ste igraje se letali ven in noter neprestano kricé — ali nije-den golob se ni ganil. Ako sem po dnevi tiho prišel v golobnjak, videl sem sovi prijateljsko sedeti in spati med golobi na gredi ali pa v kacem kotii. Večkrat ste imeli pred sabo kup miši. Imajo nami-ec navado spravljati hrano, kedar je lov obilen ali če slutijo slabo vreme, da v temnih in viharnih nočeh ne stradajo."
Posebno smešno se vede pegasta sova, ako jo po dnevi kdo moti v spanji. Stavi se po koncu, ziblje se sem ter tje in zraven se tako pači in namrduje, -da te sili na sméh. V mraku izleti na lov, leta prav tiho in vegasto ob zemlji in rada obletuje človeka, se ve da ne iz slabega namena, kakor se dozdeva kacemu bojazljivemu babjevercu, ki se potem za užiti strah maščuje s tem, da jo ustreli in na paž, češ drugim v strah, pribije.
Pegasta, sova lovi miši, podgane, krte, manjše ptice in tudi kebre. Vsikakor se mora prištevati našim najkoristnišim pticam, kajti ena sama v enej noči lehko poje 15 miši. No proganjaj je toraj, še vesel bodi, žiko se hoče ktcra nasciti pod tvojo streho.
Samica znese, kedarkoli v letu, v kak pripraven kotiček 4 belo plavkasta jajca brez vse podlage. Mladiči se te kmalo privadijo, ako se ž njimi pečaš in
55. Pegasta sova.
postanejo tako krotki, da spuščeni pridejo spet nazaj. Vjete mladiče starisi po noči hranijo.
Glas ima jako zoperen kričeč: hrii, hrii!
Pri nas je morebiti najbolj navadna:
Lesna sova, ki prebiva povsod v starejših gozdih, tu in tam tudi po hlevih in skednjih. Večaje od pegaste sove, tršatega gostega trupla, kratkega vratvi in so-sebno debele glave. Perja je ali sivega ali jasno rjastega, zgorej temnejša, spodaj jasnejša, razno pegasta in progasta. Kep je rjavo pasast, lice z velikim pernatim vencem okoli črnega očesa je~pepelasto, kljun je siv.
Med vsemi našimi sovami je lesna najnespretniša in najpočasniša. Boji se svetlobe, zaspana je in žalostna. Po noči leta vegasta ob zemlji, pobirajoč poljske in gozdne miši, speče ptiče in — na čast jej bodi rečeno — tudi gosenice. Martin je v enej našel 75 velikih gosenic. Pametnemu človeku je toraj ni treba še posebe v varsts^o priporočati.
Spomladi, ko se pari, je posebno glasna. Takrat se grdo dere, sicer pa kriči: hu, hu! ali pa: kiivit, kuvit!
62. Cilk.
„Ne bo več dolgo, čuk ga je klical nocoj", aLi pa: „čuk ga je izpel", tako in enako modrujejo osehle ženice, kedar glave vkupe staknejo, in žalibog, da se še celò od mož sem ter tj e slišijo enake neslane besede. In tako je siromašni čuk zarad svojega žalostnega glasil prav po nedolžnem raz-v^DÌt kakor mrtvaški ptič. Marsikogar mrzel pot oblije, ko ga sliši v tihej noči čukati; bedak ugiblje sem in tje, komu bi utegnila veljati čixkova pesem. Alco nato nikdo neče umreti, nobeden ne misli več na smrtnega sla. Ako se pa res prigodi, da v sosestvu kmalu kdo umi-je, potem vi-ažnim babjevercera iz glave ne iz-biješ,^da čukovo petje ni smrti „pomenilo".
Cuk je precej živahna in šegava sova. Mlad iz gnjezda vzet spiijazni se s človekom, je popolnoma
krotak in razveseluje s svojim smešnim ponašanjem. Tičarji ga radi jemljo na lov, ker jim privabi množino manjših ptičev.
Čuk stanuje rad blizo človeka, po ^Ttili s starim sadnim di-ev-jem, pod strehami , v zidnih luknjah in na cerkvah. Po noči, so-sebno v mraku in pred juternjo žarijo lovi neto-pire, kebre, manjše ptice, sosebno pa misi. Čuk leteč ne plava mii'-no kakor druge sove, temuč se poganja kakor žolna ali udeb
(smrdokavra). Po noči rad seda blizu razsvetljenih oken in čuka s preletečim gla-Posebno glasen večkrat tudi po brez vse pod-izvali v 16—14
som
ki
se v
5G. Cuk.
tihej noči daleč čuje. ko se pari; tala-at se V kakoršnokoli lukn o
je s pomladi, dnevi oglaša.
loge znese samica 4—7 jajec ter ji" dnéh.^
Čuk spada med naše najmanjše sove, po dolgem meri samo nekaj črez osem palcev. Rep in zaokrožene perutnice so kratke. Zgoraj je sivo rjavkast z belimi lisami pokapljan, po trebuhu je zamazano bel in po dolgem rjavo progast. Oko je lepo riuneno, kljun zamazano rumenkast. Samica je malo veča.
Glasi se : b u — b u ! ali k e v — k e v ! ali pa : k ovik, k ovi k!
Še manjši od čuka je:
Skovik ali Škratec, ktcrega je med pritlikavimi sovicami leloko poznati po ušesnih pernatih čopkih, kakor jih imajo uharice. Nadalje ga označuje tenko truplo, gladko perje, dolge, rep pokrivajoče perutnice in goli prsti. Zgoraj je perje rjavkasto, z belim in sivim premešano in vsako pero je po dolgem črno progasto, spodaj je ravno tako pisan, samo malo jasnejše. Rjasti venec okoli rumenega očesa je majhen in neznaten.
Skovik je prav prijetna in ljubeznjiva sovica. Ako dobiš mlado, udomačiš si jo leliko popolnoma. Brez strahu jo smeš na rokah nositi, jedla ti bode iz roke in zraven te bode razveseljevala s svojim šega-vim vedenjem. Prav smešno pomežkuje, ušesne čopke pobeša in vzdiguje, krivi in pači lice.
Skovik stanuje pri nas samo po letu, na zimo gre v Afriko. Prebiva rad blizu čloVeka posebno po goratih in skalnatih krajih, lovi male ptičke, miši in netopüje.
Gnjezdi po dupljih in skalnatih luknjah. Precej pozno v letu znese tri ali štiri drobna jajca.
Na koncu naj omenimo še eno lepo in veliko, če tudi manj znano sovo, namreč:
Kozačo ali uralsko sovo, ki je samo malo manjša od vélikega bubuja. Zarad posebno dolzega repa (10 palcev) meri v dolgost še nekaj črez dva črevlja v širjavo pa blizu štiri črevlje. Obilno, rahlo in mehko peije je zgoraj rjavkasto belo z rjavimi lisami. Rep in perutnice, ki ga samo do polo\ice pokrivajo, so rjavo pasaste, trebuh zamazano bel in po dolzem rjavo progast. Velik venec obdaja rjavo pikast kolobar. Oči so črnikaste, kljun in kremplji rumeni. V mladosti je ptica vsa temno rjava.
Kozaca je prav za prav severna ptica in prìde k nam le časih v večem številu. V zimi leta 1863 sem dobil iz zagrebške okolice v kratkem času šest sov te vrsté in med njimi eno skoro črno. Posamezne so pa tudi pri nas stalne, znano je na primer, da
ìijo blizo grada Kolovca na Kranjskem, na Do-ìenskem in Notranjskem je bilo tudi že več ubitih.
Ta lepa sova leti s sumom in lovi tudi po dnevi, pravijo da napada celò kanje in čaplje in mlade zrn ce. Gnjezdi po skalnih razpokah ali pa v dupljih. Znamenito je pri tej sovi to, da mekeče kakor koza, zato smo jo tudi krstili kozača.
in. Naše močvirne in povodne ptice.
63. Siva caplja.
V plitkej strugi med vrbinjem in trstovjem vidimo postavati čudno ptico žalostne podobe. Na dolgoveznih nogah, s dolgim sključenim vratom in dolgim suličastim kljunom stoji suha in mršava — živa podoba gladne lakote. Kakor bi premišljevala svojo suhoto, ali pa kakor bi se jej sanjalo, gleda tiho pred se v vodo, in se po celo uro ne gane z mesta. Ali živo rumeno oko, iz kterega se sveti potmajena hudoba, strelja na vse strani. Po vodi plava brezskrbna ribica proti sanjaču, ki na enej nogi stoji mirno kakor kol v zemljo zabit; sedaj je blizo njega, v tem hipu se sproži dolgi vrat, kakor strelica šine kljun v vodo in ribica trepetaje polzi po dolgem goltu v ne-zasiten želodec.
Drugikrat se počasi sprehaja po bregu ali ob potoku. Mogočno in premišljeno vzdiguje nogo prežeč na desno in levo, kjer se kaj gane. Tu zasači za bedi-o skokonogo žabo, jo prebada in ščiplje tako dolgo, da je mrtva, potem jo pogoltne z glavo naprej. Vse jej je po godi, kar pride pod kljun, riba in kača, miš in krt, rak ali polž ravno tako", kakor ptica ali ribje ikre.
No kakor je sivosuknjik videti ves zamišljen v ribstvo, vendar ne pozabi na svojo varnost. Ako pokne suha vejica, ako le kaj zaškrtne ali zašumi,
57. Siva caplja, proga za očesom, iu stisnjen trebuh je črn; jasno
za kraka, riizpro-stré dolga kriki ter so silno mahajo vzdigne iz mhike. Leteč z^^jc vrat, dolge noge pa stegne nazaj kakor vesla. Zvečer se k ])0Čitkii vscde v \ rli visoecga drevesa ali pa tudi na kako pečino.
iSiva caplja je med našimi pticami tega rodil največa. Od pete do konec kljuna meri Llizu pol-četrti črevelj, v širjavo ])a en se-žeuj. Teme ima belo, hrbet pe-pelast ; krcljuti,
sivkast vrat je črno lisast. Na tilniku ima perjanico, to je, tri dolga trakasta črna peresa. Kljun je rumen, noge črnikasto. Tehta tri funte.
Pri nas se ta dolgokraka ptica nahaja na jezerih, rekah in večih močvirjih, toda samo po letu. Na jesen se zbirajo v vece družbe, ki potoma vedno na-X'aščajo in tako se ob večih voda i počasi pomikajo proti jugu. Meseca malega travna se vračajo nazaj, poiščejo svoja stanišča, popravijo stara gnjezda in se pripravljajo na valitev.
Cai)lja gnjezdi navadno na drevji in v velikih močvirjih sredi nepristopnega greza, redkokedaj na pečinah. Kjer najdejo všečno mesto, ondi se nastanijo z drugimi čapljami vred v velikih društvih. Na tacili krajih se večkrat najde gn ezdo pri gnjezdu, po deset in Se več na enoj vrbi. l'acega kraja čaplje ne zapuste z lepa, če jih tudi človek proganja.
Na spotlnjej Savi v Slavoniji je mnogo velikih močvirij, kjer ta in druge caplje in močvirne ptico gnjezdijo v velikih družbah. O enem tacih močvirij, namreč v Obedskem blizu Kupinovega piše Ettinger: To močvirje je blizu poldruge milje dolgo, a široko do 500 sežnjev in je skoro od vseh strani z gozdom opasano. Po močvirji raste trst, iva, lokvanj in mnoge druge povocbie rastline; po sredi je tii in tam čistanjek z ivoA'jem in trstovjem obrasten in posebno na tacih mestih gnjezdijo čaplje. Leta 1853 okoli polovice velikega travnja sem bii prvikrat v tem močvirji s prijateljem, Id je prišel iz Dunaja lovit ptice in pobirat jajca za cesarski muzej. Ko smo popred po priliki opazili, kam čaplje največ sedajo, vzeli smo drugo jutro ob zori čoln in kar se nam je še potrebno zdelo. K nama se je še pridružil logar iz Ubreža in neki seljak, ki je bil dober lovec. Z velikim trudom smo predirali skozi šaš in trst, vsaki čas smo s čolnom nasedali in zraven tudi nismo znali pravega pota, enkrat smo zavozili v visoko trstovje, da nismo vedeli, na ktero stran nam je voziti. Po sreči smo prei-inili do necega čistanjka, po kterem je lokvanj razprosth-al široko listje. Na tem listji gnjezdijo ribiči, ravno sedaj je črni ribič znašal gnjezda in v nekterih smo že tudi našli jajca. Ali tu je bila nova težava spraviti čoln prek lokvanja in prek rib-čevih gnjezd, vrh vsega je pa še nastala taka sparina, da nas je jela glava boleti. Tudi smo kmalu spet nasedli, da nismo mogli nikamor ganiti se z mesta. Pomoči ni bilo od nikoder in že smo mislili, da bo treba v močvirji prenočiti. Napnemo moči in se res nekoliko pomaknemo naprej. Zdajci čujemo vreščati in kričati čaplje nad nami in blizu nas, kar nas je preverilo, da smo blizu gnjezd. Solnce je že bilo na zapadu, mi smo se že komaj potiskali od gošče do gošče, prišli smo spet do i'ibčevih gnjezd in spet smo nasedli. Videvši mi, da se noč vse bolj in bolj približava, jeli smo misliti na to, kako bi "prišli na kraj. Ko smo to še imeli v misli in v besedi, za-čujemo iz trstja nenavaden glas. Naš seljak veli na to, da se je oglasil povodni mož, ki tukaj stanuje. I logar je pritrjeval. Naš čoln je stal mirno in mi
stali mirni v čolnu gledeč na ono stran, od ktere je prišel glas. Kmalu opazimo, da prek bližnjega čistanjka plava velik panj in na panji človečja glava, ktero smo pa komaj razpoznali, ker se je bil začel že mrak delati. Seljak se je te prikazni hudo prestrašil, kajti po njegovili mislih je bil ra^•no to povodni mož in že je hotel streljati po njem. Pa mi smo rekli, da naj se ne boji, ker bodemo kmalu izvedeli, kdo je in kaj. Logar ostro povpraša: Kdo je v trstji?! Tekoj smo dobili odgovor. Bil je neki cigan na otlej sta-rej kladi, iz ktere si je bil za silo napravil čoln. Prišel je ra^mo od čapljinih gnjezd s polnimi njedri jajec, ki si jih je bil za večerjo nabral. Sedaj smo vedeli, kdo je povodni mož, o ktei-em ljudje toliko pripovedujejo. Tega cigana bi se bil človek tudi po dnevi presti-ašil, kako ne po noči; bil je cunjast in raztrgan, kakor bi bilo va-nj treščilo, črnega obi-aza, velikih zmršenih las, pravo strašilo. Ravno ta cigan nam je tudi pravil, da so jajca in meso od žličai-ke najboljša za jedilo, od drugih čapelj je meso trdo, in on je to izkusil, ker se ves čas s tem hrani, dokler je jajec in čapelj v močvirji dobiti. Tudi nam je pripovedoval, kako v gozdu stanuje blizo čapljinih gnjezd kakor pravi divjak in da mu časih po mesu teh ptic slabo prihaja. Cigan nas je izpeljal iz močvirja in drugi dan smo ga naročili, da nas popelje do gnjezd.
Ko drugega jutra pridemo do močvirja, čakal nas je cigan vesel. On se je v svojej kladi vozil pred nami, mi pa v čolnu za njim. Prišedši na mesto smo imeli kaj gledati. Na ivovji je bilo mjezdo pri gnjezdu, tukaj gnjezdi siva caplja, tamkaj bela, tu nočna, ondi
Sodnevna, desno rumena čaplja, levo žličarka, spre-aj plevica, zadaj pomorski vran. Tu je bilo videti na stotine raznovrstnih gnjezd in jajec, da bi bil ž njimi lehko več voz napolnil. Mi smo jajec in ptic vzeli za svojo potrebo. —
V gnjezdo, ki je na podlagi suhe brsti spleteničeno iz bičja in trave, znese siva čaplja štiri zelenkasto plava jajca in je godi tri tedne. Mladiči so grdi, zmerom lačni vreščaki, kmalu začn0 laziti iz gnjezda in plezati po drevji, izleté pa še le konec četrtega tedna.
Nekedaj je imela gospoda največo zatavo v tem, da je čaplje lovila s sokolom. Kakor je bilo že poprej povedano, prenehala je dandanes ta zabava skoro popolnoma. Streljajo jo pač vse vprek, ker je ribjej zalegi in manjšim ribam velik in požrešen sovražnik. Orli in veci sokoli jo tudi napadajo, manjše ujede jej pa mladiče odnašajo, še celo vrane in srake jej jajca ki-adejo — in čaplja si proti tem tatovom ne vé pomagati, da si tudi ima v kljunu strahovito orožje.
Živa vjeta čaplja se brani togotno in seka hude rane, posebno rada meri na oko, zato mora človek z živo vjeto ali obstreljeno čapljo jako previdno in oprezno ravnati.
Za čapljino meso živa duša ne mara — razen cigana.
Kazen sive čaplje oživljajo naše vode še nektere ptice njenega rodu, če tudi niso stanovitne, vendar se na potu nekoliko časa mudé ali pa od juga časih pridno v gostje.
Med temi je:
Rjava čaplja nekoliko manjša od sive. Po prsih in po ti-ebuhu je rjavkasto rdeča in črno pegasta, po hrbtu siva in rjasta. Od tilnika jej visite dve pol črevlja dolgi, črni peresi.
Po svojih lastnostih in v vedenji je podobna sivej.
Velika bela čaplja je najlepša med svojimi sorod-nicami ter je tudi v svojem vedenji plemenitiša od navadne sive. V sužnosti" se privadi človeka in nikdar ne kaže one potuhnjene hudobe, kakor di-uge. Velika je skoro ka: kor siva, vsa je bela kakor sneg, tudi perjanica na zatilniku, še posebno jo pa ki*asé prelepa košata, kakor svila mehka bela in dolga peresa v hrbtu, ktera nosi samo pomladi. Oko je rumeno, kljun zamolko rumen, noge pa temnosive.
K nam se večkrat ktera zaleti iz Ogerskega in iz Slavonije, kjer posebno v Sremu stanovitno gnjez-dijo. Na ljubljanskem močvirji so jih že več ubili.
V Sremu gnjezdi v trstji, ne lui di-evji. Mnogim blizu skup stoječim trstom uiilouii vršičke "in tc potem med sebo tako zveže in splete, du more na to podlago postaviti gnjczdo.
Čapljina hrbtna peresa imajo povsod veliko ceno, posebno na Turškem in na Ugerskem jih gospoda rada zatikuje na turbane in kape.
Mala bela caplja je velikej v vsem podobna ali je samo dva črevlja dolga. Oko ima rumeno, kljun ili noge pa črne. Njena krasna hrbtna peresa imajo rarao to vrednost, kakor od velike.
Prebiva po istih krajih, kjer velika, časih se pa tudi ona izgubi v naše pokrajine.
()4. Bobiiariea.
V tihih pomladanskih nočeh se čujejo iz močvirne goščave čudni glasovi. Nekaj bobna, krulji in buka tako glasno, kakor bi vol ručal. Ta glas se po tihej noči čuje časih uro daleč, hlapec pa dl-ugo jutro pripoveduje plašnim deklam, da se je po noči glasil „povodnji mož". Nikdo ne bi sodil, da ta glas prihaja od ptice srednje velikosti, namreč od bob nari ce, kterej jjo nekterih krajih tudi pra^ajo močni kluk, bukač in bukavec, po drugih ga pa tudi zovejo žaboder.
Tudi bobnariea spada med čaplje, akoravno ima ki-ajše noge, debelejši vrat in zajetniše truplo. Dolga je črez dva črevlja, perja jc rahlega in mehkega. Po gla^^ je črna, sicer pa rjasta, zgoraj zagorela, spodaj bledejša, povsod pa z rja^'imi in črnimi lisami in progami pisana. Vrat je zarad nabidilega perja videti sosebno širok, v zatilniku ima nekoliko poda jšano perje, ali prave perjanice, kakor druge čaplje, nima. Kljun in noge so zelenkaste. Tehta 17o funta.
Bobnariea prebiva okoli jezer, ribnjakov in sploh povsod, kjer so grezna mužna tla obrastena z ločjem in bičjem, trstjem in rogozjem in sploh z gostim vodnim šfišom. Tu zivé samotno dve po dve
v enem ki-aji ter ne trpe drugih zraven sebe. Po dnevi čepi s skrčenim vratom mirno v goščavi. Ako jo kaj prestraši, raztegne truplo, vrat in kljun naravnost kvišku, da je vsa ptica podobna staremu trhlemu kolu ali pa osehlemu trstovemu grmičku, in tako dostikrat premoti lovca, da gre mimo nje in je niti ne opazi.
Sploh je lena in počasna ptica, zraven pa še jeznarita in hudobna. V jezi navzdigne perje, skrči •vrat in hipoma kakor kača vseka s kljunom na pro-tivnika, zmerom mereča mu na oko. Tudi v člove-kovej družbi se ne unese, vedno ostane divja, čemerna in togotna, posebno z otroki je ni varno same puščati.
5S. Robnarica.
V mraku bobnarica oživi. Zdaj premišljeno koraka j)o gošči in gre za živežem. Pobira vsakorano živad in golazen, ktero more zmagati ; ribe, kače, žabe, gaščarice, miši, pijavke in polže. Po noči, sosebno pomladi, samec bobna in buka \'1;aknivši kljun v vodo m napolnivši grlo z vodo. To pa dela samec zato, da bi svojo družico kratkočasil.
Iz vsakoršne vodne šare zanikerno zvrliovačeno gnjezdo napra^'i v trstji na kacem vzvišenem skritem in težko pristopnem kraji, časih pa tudi kar na vodo. Samica sama vali o—5 zelenkastih jajec, on jo pa hrani in s svojo bruhajočo in bi-unclajočo umetnostjo zabavlja. Mladi kmalu lazijo in smučejo po goščavi, zlasti ako so vznemirjeni, in prav spretno plezajo po trstovji. Ko so samostalni, izgube se in sa-motarijo do jeseni, kedar nastopijo pot v južne kraje, od kodar se na pomlad spet povrnejo, l^a tacih vodah pa, ki ne zamrznejo, ostanejo tudi črez zimo.
Pravijo, da ima med čapljami bobnarica še najbolje meso, vendar je pri nas ne jedo. Lahi jo bolj čislajo ter jej pravijo: močvirni kapun.
Kvakač, nočni vran in nočna čaplja imenovana ptica prebiva in gnjezdi v družbi z drugimi večimi čapljami po drevji sredi večih moč\'irij. Ce pri nas znabiti tudi stalno ne gnjezdi, vendar nam ga jesen prinese kakor gosta.
Dolg še ni prav dva črevlja. Teme, pleča in hrbet se svetijo črno zelenkasto, vi-at, spodnji hrbet in trebuh je pa bledo rumenkast. Oko ima škarlatasto, kljun črn, noge pa zelenkasto rumene. Na tilniku mu gizdavo visé tri bela trakasta peresa.
Kvakač je prava nočna ptica. Po dnevi počiva in spi, še le v mraku izleti tiho z drevesa iskat si hrane. Samo kedar ima mlade v gnjezdu, tudi po dnevu nima mirii.
Kroka skoro kakor vrana.
Čapljica ali mala čaplja je najmanjša in najspret-niša tega rodu. Dolga je samo nekaj črez en črevelj.
Zgoraj je črno zelenkasta ia svetla, spodaj rjasta ia po strani črno lisasta, rep in perotnice ima črne. Pri samici je vse perje bledejše.
Od pomladi do jeseni se potikuje okoli vodà in je ponočna ptica. Plezati zna kakor najboljši plezavec.
Gnjezdi se le rožnika meseca na starem poko-šenem trstji in znese 3—4 piavo zelenkasta jajca.
Konečno naj še omenimo :
čopasto ali rumeno čapljo, ki se tudi večkrat pokaže v naših krajih. Nekoliko je veča od male čaplje, rjasto rumena, na perutnicah, po trebuliu in repu bela. Pernati čop na zatilniku je črno in belo progast.
65. Sij lika.
Dvakrat na leto vsem lovcem kri zavre, to je: jeseni, ko začne hrastovo listje rumeneti in odpadati in pa na spomlad v postu. Ce se tačas lovec z lovcem snide, ne čuješ di'uzega razgovora kakor na priliko : — Ali so že tukaj ? — So že ! Peter je dve videl, Pavel bi bil pa skoro eno ustrelil. — Ždaj kmet in gospod hiti zjutraj in zvečer na porobje gozda v močvirne jarke, v loge in dobrave — čakat klju-načev. Puške pokajo po hostah, da je veselje, kuharice se doma pripravljajo svojej umetnosti pridobiti veljavo, otroci pa nikakor nečejo verovati, da je kljunačev „drek" res dober. To ti-aja po nekoliko tednov, časih manj, časih več, kakor nanese vi-eme. No kedar odcvita črni trn, taki-at je veselja konec.
Sljuka ali kljunač je skoro velik kakor jerebica, brez kljuna, ki sam meri tri palce, je en čre-velj dolg. Zgorej je rjasto perje posuto z "bledejšimi in temnejšimi pegami, spodaj je pa rumenkasto siv in povjDrek rjavo progast. Temiln rep in rjave perutnice so rjasto pegaste. RjaA'-o oko stoji visoko v okroglej glavi in je jako nazaj pomalmjeno. Kljun je raven in tenak, na korenu meliak in gibek, na koncu £a 7, občutljivo kožico prevlečen. Nožni kraki so
Kljunač ni naSa domača ptica, to je, pri nas ne leže, temveč daleč na severu po velikih močvirnih gozdih na Ruskem, severnem Nemškem, Angleškem , Švedskem in Norveškem. Ondi gnjezdijo, odgojé mlade in ko pritisne zima, gredo skozi naše kraje dalje proti jugu. Potujejo samo po noči, ali ne v viharnem Vremenu. Cas'ih leté počasi, časih hitro, sedaj nizko, sedaj spet visoko. Po dnevi se skrivajo po Sami, ker so jako plahe, nezaupne in oprezne, samo ako je vse mirno okoli njih, smučejo in tekajo po goščavi iskaje si hrane. Kakor pa zagleda ali' začuje kaj sumnji-vega, potuhne se, počene na zemljo, kjer je zarad prstenega pei-ja ni mogoče razločiti od listja in druge šare. Spodena se vzdigne glasno ^prhutaje, prhne med vejami in se izgubi v hosto. Časih po več dni ostanejo na enem mestu, posebno ob lepem vremenu ; v posebno ugodnih zimah ostanejo tudi pri nas sem ter tjo,'ako imajo dovolj hrane.
Ó9. Sljuka.
Na pomlad, navadno v drugi polovici meseca sušca, se spet vračajo. Takrat se že parijo. O tem času samci, kakor za zabavo, v mraku in ob zori radi psikajoč letajo nizko nad hosto, tudi se večki-at
dva gonita in skušata v letanji, ali ]5a se celò spopadeta in s kljuni obdelavata. Na noč sedajo na senožeti, njive in paSnike in si iščejo hrane.
Sljuka se hrani z vsakovrstno golaznijo : s čr\-i, glistami, polži, žiržki itd. Za tak posel jej posebno ustreza dolg in gibek kljun, ž njim zabada v mehko zemljo, otiplje in čuti črva, ga pograbi in izvleče. Časih je na zemlji, ki je ugodna temu početju, videti luknja pri luknji. S kljunom tudi obrača ])o hosti listje ter zoblje črve in žužke, ki se radi pod-nj skrivajo, ravno tako tudi po pašnikih rada brba po živinskem gnoji za govnjači in drugo gomaznijo.
Za gnjezdo si poišče plitko jamico v goščavi na tleh ali pa si jo sama naredi ter jo površno nastelje s kako Saro. Ona sama vali 4 jasnorjasta in ]iegasta jajca, ko so se jia mladiči izvalili, pride tudi on k gnjezdu in skrbi za zarod. Mladi kmalo tekajo za materjo in tretji teden že poskiišajo letati. Ako jc kaka nevarnost, zakriči stara : d a k, d a k ! sprhne in mladi se poskrijejo med travo in listje. V večej nevarnosti jih neki stara tudi odneseta ali s prsti ali ja pod vratom. Misli se, da sljuka vali dvakrat na eto. Sljuka, posebno mlada, postane v hiši kmalu domača, pozna gospodarja in njegov glas in pride, če jo pokliče.
Čuditi se je, da te ptice že davno niso popolnoma zatrli, ^^sako leto so jih na milijone pobije. Povsod, koder hodijo, vse na-nje preži. Neverjetno je, koliko se te živali postrelja na Ogerskem, na Ilrvaškcm in v Slavoniji, še več pa na Grškem in v Itali i. Na Grškem so trije Angleži v treh dneh postreljaii 1000 sljuk. Razen človeka jia še toliko druzih sovražnikov streže na nje, kajti vse grabežljive ujede, četveronožne in perutničaste, vse so s kljunači maste.
Kljunač slovi za posebno slaščico, kar so pa pečenemu iz črey cedi, to je mnogim sladkosnedežem izvrsten oblizek. Nai i im ^.tč v slasti
Manjša od sljukc, sicer jej pa zelò podobna je: Kožica, ki je zgoraj zagorelo rjava, po hrbtu rjasto progasta in pisana iu ttuli jio sredi glave ima
Živali T podobah. III. del. 2, snopič.	17
jasno rjasto progo, spodaj je belkasta, na prsih in po boldli rjavo pegasta. Dolga je s kljunom 11 palcev.
Stanuje in gnjezdi kakor sljuka v severnej Evropi in Aziji, na zimo se seli in gre jeseni in s pomladi skozi naše kraje. Tudi ona je nočna ptica, ali ne tako kakor sljuka; samo okoli popoldneva je mirna, predpoldnem in popoldne pa gre za živežem. Sploli je bolj živa in vesela, leta prav lepo in večkrat jrav visoko, leteč s kreljiitimi izvaja glas, ki je skoro iozjemu meketanju malo podoben, zato je tudi dobila ime kožica.
Meso je še okusniše od kljunačevega.
Kazen teh dveh kljunačev potujete skozi naše kraje^ še dve drugi vrsti, namreč:
Coketa in grbež, prva je malo veča od kožice, druga pa manjša. Coketa se pri nas drži bolj goratih faajev in samotari, grbež pa v večej družbi obiskuje močvii-ne nižave.
<)6. Škurh.
Od Ljubljane proti jugu razprostira se široko ljubljansko močvuje ali „mah", ki je nekdaj bil zavetje premnogim močvirnim in povodnim pticam. To je bilo nekdaj, ali dandenes je to že drugače. Delavna človeška roka je tod mnogo spremenila. Kjer je nekdaj büa nepregledna grez, vrsti se sedaj senožet za senožetjo ali pa se ziblje bogata strn; kjer so se nekdaj v čolnih vozili, drdrajo sedaj kola po vtrjenej cesti. Kakor pa človek od leta do leta napreduje s Dlugom in s koso, tako se pred njim umikajo nekdanji prebivalci, izginile so mnogoštevilne jate di\jih rac in di-ugih povodnic in le na majhnem delu, ki ima še sedaj lice nekdanjenega močvirja, gcjezdijo še nektere močvirnice. Med temi je tudi znameniti škurh.
(Škurh spada tudi v vrsto kljunačev, kajti ima do sedem palcev dolg, okrogel, lehko vpognjen kljun. Sicer je v truplu vranje veliliosti, meri nam-
reč brez kljuna poldrugi črevelj. Na glavi in po vratu je jasno prsten in rjavo pocrkan; pleča so zagorelo rjava, a vsako pero je jasnejše obrobljeno; irbet in trebuh je bel in rjavo pegast. Oko je temno, prsti na sivkasto plavih nogah so pa na dnu s kratko pečico zvezani.
60. Skurh.
Skurli je lepa ptica dostojnega ponašanja. Zmerom se nosi mastito, naj si premišljeno postava, ali naj urno koraka ob potocih in mlakah, ali pa naj brodi po plitkej vodi. Tudi v zraku je okreten in če se mu zdi, tudi dobro plava. Še celò piskajoči glas: tajüt, tajtit mu je prijeten, na koliko je mogoče pri močvirne] ptici govoriti o prijetnosti glasu.
Po plitkih voda 1 lovi polže in vodne žužke, tudi seda rad na polje, obiskuje dobrave, celò pustine pobirajoč črve, gliste, kobilice in drugo gomazen. Za živežem gre po dnevi in po noči. Lovcem naznanujo premembo Aa-emena, opazili so namreč da so pred dežjem zlasti pa pred nevihtami jako nemirni in veseli.
Meso sicer ni tako okusno kakor kljunačevo, aH je vendar vžitno. Kdor znil dobro posnemati njegov
glas, privabi ga lahko k sebi, da streli po njem. Sicer je pa jako nezaupen iu oprezen in no clii z lepa k sebi. Lovca kmalu razloči od nenevarnega kmeta ali pastirja. V nevarnosti se potuhne in ne zleti rad, še na strel nc vselej. Love ga tudi na guinnu v mrežo.
Jeseni odide v majhnih družbah od nas in ])ride konec sušca meseca nazaj. V blagih zimah tudi posamezni zaostanejo, tako so letošnjo zimo, meseca grudna 1870, enega ubili pri Temenici na Dolenjskem.
V jamico med mah in travo znese samica štiri zelenkasta, temno pegasta in marogasta jajca, ki so velika kakor račja. (3ba valita redoma.
IMlad skurh se zraven človeka hitro lulomači.
Škurhu je vsaj površno podobna :
Plevica, ali je malo veča. Glava, vrat, prsi, trebuh in stegna so kostanjevo rjasta; hrbet, perutnice in rep se pa spreminjajo iz temno zelenega na rdeče. Noge in do 6 palcev dolgi in kakor pri škurhu vpog-njeni Icljun je zelenkasto siv.
Njena domovina je južna Evropa, soseljno dežele okoli črnega morja. V dolnjej Slavoniji, v tako imenovanem Sremu, je po ondotnih blatnih jezerih navadna ptica. V obedskem moč%arji med Kupinovem in Obrežem gnjezdi v di-užbi s ča^iljami na stotine. S pomladi pride precej pozno iz Afrike in jeseni spet zgodaj, navadno konec velicega srpana, odpotuje. Iv nam se dostikrat zaleté, ne mine leto, da jih ne bi opazovali. Na potu leti vsa jata v enej vrsti, ptica zraven ptico, da se njihove kreljuti skoro^ dotikajo.
Ta ptica ima šege in lastnosti škurhove. Živeža iščejo ob vodi in po senožetih, o mraku so posebno živahne. Pred lovcem, kterega dobro ločijo od neškodljivega kmeta, so jako oprezne in pretkane, na gnjezdišču pa od stralm za nilade obletavajo človeka tako blizu, da jih lehko s palico pobije.
Gnjezdo stoji navadno na ivah, spleteno je iz trstja in obloženo z mehko travo. Znese 4 zelenkasto plava jajca, vali tri tedne in v dalnjih treh tednih mladiči izlete. Prvega leta so mladiči svetlo zeleni.
Mesó se more jesti, pa ni nič posebnega.
— 245 — G7. Priba.
Priba jo po Slovenskem znana ptica in ima po raznili krajih različna imena, kakor na pr. : vive k, gavek, gavec, čibes, pegulica, pipiilica. Velikosti je poljskega goloba ter se odlikuje s črno privihano perjanico na tilniku in s pisanim perjem. Teme, grlo, prsi in konec ropa je sijajno črn; trebuh, va-at ob straneh in začetek repa je bel, potlrepje rjasto, oplečje pa sijajno zeleno in na Škrlatno se spreminjajo. Nog-e so zagorelo rdeče, oko rjavo, kratki kljun črn. Samica ima Icrajšo perjanico.
61. Priba ali vivek,
Priba je med prvimi oznanovalkami bližajoče se 3omladi. S poljskim škrjancem in s pastirico se prikaže na prekopnjah, dostikrat mu gre trdo za hrano, zlasti kedar pozni pomraz spet zaduši že vzbujeno
življenje in sneg na novo pobeli loke in dobrave. Takrat se liei stradati in mnogo jih tudi pogine.
Pi'ibc skoro ni mogoče izgrešiti, ker se oznanja z velikim vi-iščem. Sploh je jako nepokojna, razposajena, srborita in nagajiva ptica. Po tléh hitro teka sem ter tje in pobira živež, zapodi se za tovarišem, ga malo podraži, preskoči, zleti nizko ob zemlji vedno omahovaje, vzdigne se visoko v zrak, se prevrača, spusti iz -^-išave naravnost doli z glavo naprej, zigrava desno, zigrava levo, sedaj se jej zeleni hrbet, sedaj s])et beli trebuh zasveti na solneu. Zraven neprenehoma'kriči kivi k, ki vik! in v eno mér otrepa s perjunieo. Ho-sebno nemiren je samec takrat, kedar ona vali. Strahu kričeč leta človeku okoli glave, zaganja se v psa, ki voha okoli gnjezda, manjše sovražnike togotno napada ali pa jih vsaj skuša prestrašiti ; pri tem mu vse pribe iz sosedstva pritegnejo v pomoč in veči del sovražnika srečno poženo.
Pribe jedo kakor druge močvirnice vsakoršne črve, žužke, kobilice, polže in enako gomazen. Proti večeru se rade zbirajo okoli vode, pijó, se okopljejo in potem se še malo podražijo in polasajo.
Na močvirnej senožeti znese samica v plitko jamico, nastlano z mehko travo, štiri velika rumeno zelenkasta in zagorelo pikasta in marogasta jajca, iz kterih se v 16 dnéh mladiči izvalé. Mati je polna muh in zvijač, kedar gré zato, da mladino občuva )red sovražnikom. Kakor bi bila vsa hroma in po-omljena, prha in šepa od gnjezda, in tako res dosti-ki-at neprijatelja premami, da se spusti za-njo in iz-^eši gnjezdo z mladiči. Na severnem Nemškem ljudje iščejo gnjezd in iz njih pobirajo jajca; priba znese di-ugikrat in če je treba, tudi tretjikrat. Jajca so prav okusna, meso pa ni dobro, ima neko neugodno slast, Lahi ga pa vendar jedo.
Priba ima dosti sovražnikov, med sesavci so jej najbolj nevarni: lisica, dihur in podlasica, med pticami pa jastreb in sokol; tudi krokarji, vrane in srake jim pokradejo mnogo jajec in mladičev.
Vjeta mlada priba se v hiši kmalu udomači in koristi s tem, da po vrtu zoblje škodljivi mrčes.
Meseca kimovca se začno zbirati v vece jate, obiskujejo na novo preorane njive in se počasi pomi-rkujejo proti Laškemu, od severa pa prihajajo novi gostje tj e do zime.
Jeseni in pomladi nas obiskujejo še nektere s pribo sorodne preletne ptice. Tako lia primer:
Prilivka ali kulik, ptica velicih rumenih oči, kratkega kljuna ('/2 palec), oblečena je skoro kakor škrjanec, čroz perotnice ima dva bela pasa. Biva rada po ravnih pustinah in po peščenih njivah. Jako je oprezna in pretkana.
Prosenka ali deževnik potuje v jesenskih nočeh od severa skozi naše kraje. Po dne\à na polji iščejo hrane, zvečer se zopet vzdignejo in leté v podobi >>. Kricé glasno piskajoč: tülüj, tülüj! posebno pred dežjem, zato je dobil ime deževnik. Zgoraj je črn, z zlatastimi pegami posut, spodaj pa čisto črn. Jeseni
Ena prsih sivo rumenkasto lisast, po trebuhu pa bel. olg je 10 palcev.
Love ga v mrežo na gumnu in streljajo, ker je okusnega mesa.
G8. Polojnik.
Kaka čudna prikazen je to! Saj je skoro di-u-izega ni, kakor noge in ^Tat, trupla pa samo malo za nameček. Videti je, kakor bi se bila ptica visoko podrecala, da bi si brodeč po vodi perja ne zmočila. Od prstov do vrh glave meri poldi-ugi črevelj, ali polovica te visokosti odpade na noge; po dolgem meri en črevelj brez kljuna, ki je poltretji palec dolg. Tilnik in pleča so črna ter se pri starih na zeleno spreminjajo, rep ]'e siv, vse ostalo truplo je belo in prsi so malo kakor rožasto nadahnjene. ì'o zimi mu tudi tilnik pobeli. Oko in noge so rdeče, kljun pa črn.
Ta dolgokraka ptica, ki se tudi š t u 1 a r in strel-car imenuje, prebiva v jugovzhodnej Evi-opi, v top-
lejgej Aziji in severuej Afriki. Kakor preletna ptica se nahaja po Sremu, posebno pa na Ogerskem, kjer se posebno rad drži slanili mlak. Iz teh krajev se tudi časih zaleti k nam.
62. Polojnik.
Polojnik se sprehaja ob vodah, po plitčinah in polojih*) pobirajoč črve, žužke in povodne polže. Da si tudi se človekii rad ne kaže, vendar ni plah, ali kjer je opazil, da ga proganjajo, tam je skrben za svojo varnost, oprezen in pretcan. Gredoč se nosi prav lepo in lehko, počasi prestavlja dolgovezne noge, zabrede v vodo, tudi v globokejšo, za potrebo tudi plava. Leti prav lepo ter se vznaša visoko, poznati ga je pa lehko po clolgih raztegnjenih nogah. Glasi se: vuit, v uit, vit, vit!
*) Polo j se imenuje prod sredi reke, kterega pri povodnji rastoča reka spet polije.
V kup šaSa in rogozja znese na tla štiri zelenkasto bela, temnejše pegasta in marogasta jajca, ki so prav okusna. Tudi meso jedo.
Vsake jeseni in pomladi prepotujejo skozi nase kraje še nektere vece in manjše severne močvirne ptice, Id se po postavi in po svojili navadah več ali manj vjemajo s prejšnjimi, posebno s Idjunači. Ker ni naš namen opisati vse naše domače in preletne ptice, zato o njih ne bodemo obširniše govorili, naj-navadniše bomo samo imenovali. Ti so:
Martinec, lužar, prodnik ali dular in pa togotnik ali svadljivec.
Najzanimiviji je zadnji, naj omenimo o njem toliko, da opravičimo njegovo ime.
Ko pride na pomlad s pota spet v svoj domači kraj, spremeni se samec popolnoma. Z lic mu izpade perje in narastejo mu bradavice. Na tilniku, sosebno pa pod vratom dobi dolgo perje, kakor plašček. Sicer mirnej in družnej ptici sedaj kri zavi-é, boja željni samci se zbirajo na odločenih znanih mestih ter se togotno bojujejo, zmerom pa dva in dva, drugi pa gledajo. Ko so utrudita, odstopita in dva druga nastopita, časih se pa tudi po več parov ob enem bojuje. Nasprotnika se vstopita, pobesita glave, našopirita perje, privzdigneta plašček ter se nekoliko časa srdito gledata, potem se postavita po koncu in si skočita nasproti. Sujeta se z nogami, bijeta se s kreljutimi in kavsata s kljuni. Ko se nekoliko časa mikastita, odjenjata, gresta malo nazaj, se oddahneta in potem spet spopadeta, dolder se ne naveličata ali dokler jih lakota ne požene za živežem. Človek bi rekel, da so ti boji le za šalo, za zabavo, ker se bijejo samo na izbranem torišču, nikdar premagovalec slabšega tovariša ne preganja. Tudi si drug drugemu nič ža-lega ne storita, ker je kljun mehak in top, k ve-čemu, ako kdo izgubi kako pero. Vjeti samci se ravno tako bojujejo.
69. Žerjav.
Hripavi Žerjavi
Visoko kričd, Na južuo hité.
Boris Miran.
Leteči žerjavi bude v nas otožne občutke, opominjajo nas na premeno in minljivost vsega posvetnega. Ko jili jeseni vidimo v dolgej vi-sti leteti v neizmernej višavi ali pa samo čiijemo njihove hripave glasove, vemo, da se približava zima, na pomlad nam pa naznanjajo prihod zelenega mladoletja. Starim Slovenom je bil žerjav božanstvu solnea posvečen ptič, ki s pomladi solnce oznanja, jeseni pa, ko začne zima solncu moč jemati, v topleje kraje odleti. Potujočim žerjavom kričd slovenski dečki za odhodnjo : Suc'te, suè'te kolobar, Pol nazaj , pol naprej ! Glejte, da vas volk ne vjo. Le okol', le okol'.
Volk v tej pesmici pomeni zimo, j^esem hoče reči : Žerjavi, hitro letite, da vas zima ne vjame. Kalmu-kom in Mongolom je žerjav sveta ptica, hudo bi se pregrešil, kdor bi ga ubil. Japanci ga imenujejo : milostljivi gospod ter mislijo, da donaša srečo in dolgo življenje.
Žerjav je največa evropska ptica, visok je črez štiri črevlje, z razgrnjenimi perutnicami pa meri do sedem črevljev, težek je osem do deset funtov. Perje mu je enolično pepelasto, samo čelo, grlo, kreljuti in visoke noge so črne. Goli tilnik in oko je rdeče. Ravni, na korenu rdečkasti, na koncu črniliasti kljun je malo daljši od glave. Gornja peresa v perutnicah so podaljšana in tenko razčehana in mu vise kakor perjanica črez rep. Samica je precej manjša.
Žerjav je neizrečeno plah, oprezen in nezaupen ptič, posebno se ogiblje človeka. Njegove umne zmožnosti so velike in nenavadne, malo ptičev in sploh
63. Žerjav.
živali se more ž njim meriti. Vse dobro premisli, vse bistroumno osnuje, iz vsake izkušnje se nekaj nauöi, zato ga ni moči z lepa vkaniti. Potujoči žer-_ avi razpostavijo straže, ki morajo skrbeti za varnost.
Predno se kam vsedejo, dobro in natanko ogledajo la-aj, zmerom gre nekoliko ogleduliov naprej, ako so ti našli, da je vse varno, potem še le prihrušči vsa jata. Ni sicer res, da bi žerjav na straži v enej nogi di-žal kamen, čes, da bi se prebudil, ako bi zaspal in bi mu kamen padel izmed prstov, ali njemu tega tudi treba ni, on je zmerom buden in skrben. Njegov hod je mogočen in premišljen, časih pa pozabi na dostojnost, postane šaljiv in nagajiv vesolja t in brije burke, da mu se 'moral smijati. Kakor bi bil obnorel se vrti, skače in pleše, meče kamenčke
in druge stvari v zrak in je spet lovi. Keclar hoče zleteti, poskoči dvakrat, trikrat od zemlje, razgrne kreljuti, se razmaha in počasi zvije v višavo. Leteč moli noge nazaj, vrat pa stegne naprej.
A''elika in nepristoima močvirja v severnej Evropi in Aziji so domovina žerjavov. Ko pridejo pomladi domii, razdelé se na pare in začno znašati gnjezdo, ktero najrajše postavijo na kako višino, s ktere je razgled odprt na vse strani. Tjekaj nanosi suhe brsti in na njo mehkejše šaro, v ktero znese dve zelenkasti, rjavo pegasti jajei. Oba valita redoma. Ako valečega kaj vznemiruje, nikdar naravnost ne izleti iz gnjezda, temveč se tiho ukrade, smukne skozi goščavo in se daleč od gnjezda Se le vzdigne, iliade srčno branita proti sovražnikom.
Žerjav v hrani ni izbirčen. Je gliste, jjolže, žabe, tudi miši in male ptice, zraven 2)a tudi vodna zelišča, ti-avo in zoblje rad pšenico in sočivje. Na potu so na polji večkrat škodljivi, ker popasejo mlado ozi-mino. V sužnosti jé meso in kruh, posebno rad pa zoblje lečo, grah in fežol.
Jeseni se začno zbirati v veča krdela, takrat so sosebno nemirni in glasni. Ko je jata narasla na sto in še več glav, se kričeč vzdignejo., postavijo se v red, namreč v dve črti, ki delate rogelj Najmo-drejši in najmočnejši jih vodi, lete po dnevu ravno tako kakor po noči. Na potu le malo počivajo, to-lolilvo da se najedr». Kdor se kaj pregreši, tega napade vsa jata ter ga tako izmlati, da ne more naprej ali pa ga celò ubije.
Meso, zlasti od mladiii, je vžitno; že stari Rimljani so ga cenili in tudi pozneje pri velikaSkih pojedinah ni manjkala žerjavova pečenka. Zerjavove umne lastnosti se najbolje pokažejo pri udomačenih. Stari Brehm pripoveduje o dveii krotkiii žerjavih:
Neki gospod na Saškem je dobil dva mlada žerjava, dajal jima je žabe in kruha. Kmalu sta se udomačila, bila sta prijazna in krotka ter sta poznala gospodarja in vso družino. Jedla sta kruh iz roke, navadila sta se tudi na vsakovrstno meso, malim ptičem in mišim sta razsekala glave in je potem cele pogoltnila. Za krompir, repo in sadje nista marala
trava, koprive in žito jima jc pa šlo v slast, spretno sta lovila go-VTiobrbce in ce 6 muhe po zidu. Imela sta se prav rada, ako sta se zgrešila, sta se kričeč iskala in bila sta vesela, ko sta so zopet našla. Klatila sta se po vsej vasi, obiskala sta po redu vse hiše, kjer se jima je kaj dajalo. Prišlai sta k gospodarju v izbo in sta s psom jedla iz ene sklede. K jedi sta zmerom prišla o pravem času. Na sprehodili sta spremljevala gospodarja kakor psa, časih sta odletela, pa sta spet jjrišla nazaj. Časih sta po poldne izostala, toda na večer sta se vrnila, akoravno so ju divji tovarši klicali sebo na pot. Samec si je enkrat zlomil nogo, samica je jela strašno upiti na pomoč; ko so mu nogo zvezali, da se je celila, ni šla ves čas od njega in nobenega jDtujca ni blizu pustila. Poreden deček je pozneje ubil samico, ko je samec to videl, bil je ves zmešan in zbegan. Šilom jo je hotel na noge postaviti in ko so mu jo vzeli, iskal jo je DO vseh kotih in ko je ni našel, šel je žalosten od liše; tretji dan so ga našli klavernega v polji in vso zimo je l)il tih in žalosten.
Š pomladi mu je bilo dolgčas, izbral sije druzega tovariša, namreč bika. Vsak dan je šel z roginom na pašo in pogostoma ga je obiskoval v hlevu. Postavil so je zraven njega ter ga je zamaknjeno gledal, kakor bi čakal njegovih ukazov; odganjal mu je muhe in na njegovo mukanje mu je odgovarjal po svoje. Kedar sc je bik vračal s paše, plesal je žrjav okoli njega in mu se jc neizrečeno smešno priklanjal. Vso drugo žival je imel v strahu, med kuretnino ni trpel nikakoršnega prepira; ži\ano na paši je kakor pastirski pes držal v redu, neubogljivo živinče je s kljunom učil pokorščino ; če zvečer živine ni bilo domii, šel je sam na pašo in je prignal čredo v hlev; pred zaprežcne konje se je postavil za stražnika in je jel kričati in jiii kavsati, aio niso hteli mirno stati. Ako jc bil lačen, začel je upiti pred oknom, ako ga nikdo ni čul,_ šel je v hišo in v kuhinjo in kogar jc srečal, zaprosil je prav prijazno: kur, kur, da bi mu dal kaj jesti.
Ljudi, ki so ga dražili, je dobro poznal in jih je proganjal. Ako zvečer še ni bil pri volji iti spat v
svojo hilo, sla-il se je kuhai-ici, ki ga je iskala. Bal se ni nobenega človeka, samo pred climnikarjem je imel strah, ako ga je videl, bežal je pred njim, sploh mu je črna barva bila zoperna.
Ko so drugo pomlad preletali divji žerjavi, prihajal je nemiren, pozdravljal jih je in oni so mu od-zdi-avljali. Po noči je zahajal v bližnja močvirja k divjim pajdašem, zjutraj je pa spet prišel domu. Pridružili so mu staro samico, ktcre je bil Jako vesel, učil jo je skakati in plesati, ako je bila ne-uki-etna, liaznoval jo je s kljunom. Po letu je samica obolela in pogrnila, on je pa spet najrajši zahajal k živini na pašo, za svinje se ni zmenil. Ko sta enkrat dva ptuja vola prišla na vrt, tekoj je kričeč pritekel in ju prepodil z vrta, ako ravno sta se mu ustavljala. Beračev in sploh slabo oblečenih ljudi ni puščal v hišo, hreščal je na nje in jih skušal preplašiti. Kedar mu je voda bila prestara, previ-nilJe golido in je kričal tako dolgo, da je dobil frišne. Jeseni je spet k divjim bratom zahajal, ali večkrat je prišel krvav in z zmeršenim perjem domii, brate je namreč hotel ustrahovati in je učiti svoje umetnosti, kar pa divjakom ni šlo v glavo. Ako ga je gospodar kje zunaj zalotil, skrival se je pred njim in je po ovinkih hitro tekel domu.
Ko so enki-at ustreljenemu žerjavu na dvorišču z nožem strgali kri s perja, razkačilo ga je to strahovito. Ako mu je kdo pozneje pokazal nož, pobegnil je hiti-o. Po letu so podi-li njegovo hišo in mu drugo postavili, ali za nobeno ceno ni hotel va-njo, od^é je spal v hlevu zraven svojega rogatega prijatelja.
70. Štrk ali štorklja.
Kakor lastavica se je tudi štorklja priljubila ljudem. Všeč je človeku njeno pametno vedenje, njena čistoba, neizrečena skrb do mladih in neprelomna vernost, ki za vse življenje veže samca na samico. Povsod so jih veseli, ako se hočejo naseliti na strešnem slemenu, dado jim še kako staro potrto kolo za
podlago, da s tem laže uanaSajo gnjezdo. Staro in mlado se razveseli, ko prva topla sapa na pomlad pripelje stare prijatelje nazaj iz vroče Afrike, jeseni se jim pa stoži, ko vidijo ljube znance zbirati se in na pot odpravljati. Na Nemškem in tudi na Štajerskem, kjer ima tudi ime: bogdal, pripovedujejo, da štorklja otroke iz vode prinaša, da varuje otroke kač, Kedar v gozdu zaspé in da se jeseni v jutrovej deželi spremeni v človeka. O njej se govori, da svoje mlade na hrbtu nosi, da jili uči "letati in da jih otima nevarnosti, ako nesi'eča preti poslopju, na kterem staniije. Zato imajo štorkljo za srečonosno ptico, kjer ona gnjezdi, tjekaj strela ne udari, tam je si-eča in zadovoljnost doma. Pravijo, da obogati, kdor prvega 8ti-ka na pomlad vidi, zato otroci na Štajeru ugledavši leteče štrke poj o:
Roda, roda, roda! Štrk, štrk, štrk ! Zlati stric brez brk Daj nam zlata, zlata !
64. Štrk ali štorklja.
Štorklja, ktero po raznih krajih tudi S trk, strok, roda in žabogolt zovejo, spada med vcčemočvirne ptice, visoka je namreč črez tri črevlje, razkriljena pa meri do sedem či-evljev. Vsa je belega perja razen črnih kreljiit in tudi okoli očes ima gol črn kolobar. Visoke noge so rdeče, rarao tako tudi nespodobno dolgi Spičasti kljun.
Štrk se nahaja razen mrzlih severnih krajev povsod 2^0 E^•^•opi, če tudi samo na potu. (Jnjozdi pa le po nekterih pokrajinah, kjer so velika močvirja ali pa moki-e loke in travniki, po kterih lovi živež sebi in svojim otrokom. Po goratih krajih se ve da se nikjer ne naseli, ali tudi sicer ne mara za mnoge ki-aje, kjer bi človek mislil, da mu mora vse ugajati. Kaši slovenski kraji mu niso po volji, na Hrvaškem ga okoli Zagreba tudi ne Addis, ali že malo niže okoli Siska in dalje v Posavji je navaden gost po vaseh.
Zgodaj spomladi, na Hrvaškem že prve dneve meseca snSca, pokaže se štrk v zračnih višavah ter se v lepih krogih počasi spušča na streho, kamor ga vabi zapuščeno gnjezdo. Nekoliko dni za njim pride tudi ona in tekoj se začno pomenljivo klepetanje. Prva skrb vrnivšega se para je namenjena popra\-i starega gnjezda. Štrkovo gnjezdo je nanoseno iz A-ej in suhe brsti, kotanja je pa obložena z bičjem, šašem, travo, ciinjami, papii-ji in enako mehko Saro. V osmih dneh je delo končano. Mladi radi skušajo šiloma se polastiti starega gnjezda svojih roditeljev, ti se branijo na vse kriplje in tako nastane dostikrat hud boj. Navadno pa morajo mladi odjenjati. Toda tudi še potem gnjezdo starih ni varno pred mladimi, ker vedno poskušajo vkrasti ž njega, kar se da, in za svoje novo gnjezdo porabiti. Zato mora od starih eden zmerom pri gnjezdu na straži stati tako dolgo, da so mladi s svojim gotovi. Stari na svojem samo to popravijo, kar je sneg in vihar poškodoval, ali s temi popravami s časom naraste gnjezdo nekoliko črevljev visoko, tako da Ai-abci v njem stanujejo in gnjezdijo. Ako štrku ni mogoče gnjezda delati na ka-kej strehi, postavi ga tudi na vrh kacega visocega drevesa.
Štorklja znese navadno po štiri velika belkasta jajcja in vali sama, on jo pa hrani in ski-bi za njeno varnost. Konec četrtega tedna se mladiči izvalé in sedaj se za starišc prično triulapolni dnevi. Treba jim je doijašati obilne hrane, s prva mehkejše in drob-nejše, jjozneje pa ^^se vjjrek, kar je p(j travnikili in močvirjih dobiti, miši, žabe, ribe, slepirje in kače. Prve dni jih morata pitati, pozneje jim raztrgano hrano pokladata, tudi jim potrebno vodo donašata v kljunu. Toda nikdar no gresta oba od gnjezda, eden zmerom pri otrocih ostane za čuvaja. Ko malo odrastejo, začno tudi oni klepetati, konec ch'uzega meseca grcdó iz gnjezda in poskušajo po malem leteti, na kar jih starisi z lepim primerom izpodbujajo.
Strk jo neizmerno jjameten ptič. Kaj dobro pozna človeka in presodi njegovo dejanje. Kjer ve, da so mu ljudje prijazni, je popolnoma domač, brez skrbi se naseli na takih hišah in jc hvaležen, ako mu človek pri gnjezditvi gre na roko. Kjer pa vidi, da ga zalezujejo ali da kaj snujejo proti njemu, tam je pa nezniino nezaupen in oprezen, ni mogoče mu blizu priti. Zjutraj izleti na senožeti ali na močvirja iskat si živeža. Požrešnežu je po godu vsaka žival, ktero juore obladati, gliste, kebri, kobilice, žabe, ribe, kače, miši, krti, mlade ptice v gnjezdu, celò mladi zajci niso varni pred njim in tudi strupene gade vstraliuje njegov močen kljun, samo krastavih žalj ne mara, ubije jih sicer ali jih ne poje. Ko je želodec poln, vrne se domu k gnjezdu in jirebavìja s sključenim vratom na enej nogi stoječ. Popoldne spet izleti in jride proti večeru nazaj ter se močno klepetajo sprav-ja k počitku.
Kmalu po svetem Jakobu se začno štrki enega okraja zbirati na odločenem kraji in so prii)ravljati na odhod. Ti zbori prihajajo od dne dne veči in necega dne se glasno klepetajo vzdignejo in odleté proti jugu. Pravijo, da v teh zborili pred odhodom ubijejo vse slabiče, ki niso zmožni za dolgi pot, in da se ravno tako godi onim, ki bi zatajivŠi svoj rod radi či-ez zimo ostali v varstvu ])rijaznega jim človeka
Na vse to mi ni treba še posebej omenjati, da se Strk lehko in hitro sprijazni s človekom in privadi hiše.
Živali v pocloli.'ili. III, del 2. snopih.	18
Na jDotii leti skoz naše kraje tudi :
Črna štorklja, ki je nekoliko manjša od navadne in je po glavi, vratu, hrbtu in perutnicah ßrna, na zeleno se s ireminjajoča, spodaj pa bela.
Ta pia la j^tica stanuje samo po samotnihJesovih blizu večih močvirij in gnjezdi po drevji. Človeka se^ povsod skrbno ogiblje.
71. Lopatka ali žličarka.
Ta ptica nas po telesnej Varasti spominja na čapHe in štorklje, samo kljun jo ves drugačen. To crocce je pri tej ptici ploSnjato, spredaj razširjeno in zaokroženo, tedaj izdolbene] lopatici ali žlici po-
-	I " /

65. Žlicarka ali lopatka.
doLno, odtod tudi njeno ime. Zličarka je bela, na pršili rumeno nadalinjeiui, kljun je črn, proti koncu pa rumen, oči so rdeče, noge črne. Golo kožnato grlo je rumenkasto. Lepo jej pristaja obilna belo rjasta perjanica na tilniku. Dolga je poltretji črevelj.
Ta lepa močvirna jjtica prebiva bolj po vzhodnih deželah Evrope okoli Črnega morja, nahaja se pa tudi že blizu nas, namreč v Slavoniji. Pri nas se pokaže samo^jeseni na potu.
Zličarka je jako mirna in družna ptica. V di-užbi svojili sorodnikov in tudi drugih močvirnih ptic brodi s sključenim vratom po plitkih vodah in išče hrane. S kljunom brba in žveka po blatu kakor gos ali raca, ž njim tudi klepeče kakor štorldja, če ra\aio ne tako glasno. Gnjezcli na drevji v družbi s čapljami in znese štiri bela, rdečkasto pegasta jajca.
Mlada žličarka se privadi hiše in postane popolnoma domača.
Njeno meso jedo sem ter tje, dasiravno ni posebno okusno.
72. Liska.
Povsod na stoječih vodah, kterim so bregovi z grmovjem, trstjem in vodnim dračjem obraščeni, so-sebno naribnjaldh in jezerih je liska navadna ptica. Po zunanji postavi je nekoliko podobna kokošim, zato jej tudi pravijo vodna kokoška, noge ima pa take, da so jo nekteri pisci wi-stili med plavaiice. Trije dolgi prednji prstje so namreč obrobljeni s precej širokimi, krivinasto izrezanimi kožnimi- krpami, in take noge so pripravne za veslanje.
Do blizu poldimgi črevelj dolga ptica je skoro vsa črna, zgoraj temnejša, spodaj bolj pepelasta. Perje je gosto, mehko in mastno, da se v vodi ne zmoči." Od kratkega belega kljuna jej sega visoko v čelo bela kožnata lisa, ki je pri samcu zmerom veča. Oči so rdeče, stisnjeni kraki in prstje so pa sivoplav-kasti.
Liska se drži večidel v vodi. Plava prav dobro, po vodnih rastlinah hitro teka, še celò po čistej vodi
boži s pomočjo prhutajočih kreljutl. Izvrstno se tudi zna potapljati ter liodi po dnu vode voslajočn s perutnicami. Pred sovražnikom se navadno |)(itopi ali pa sprline v goščavo, kjer sc zna prav dobro skriti. Eadii se pod vodo prime za podvodna zelišča in samo kljun moli iz vode tako dolgo, da nevarnost mine. Izleti nerada, ker jej letanje zarad kratkih perutnic težavo dela iu nikdar ne leti daleč. Kjer vidi, da jej človek ne stori nič zalega, postane s časom prav zaupna in se naseli blizu človeških stanovanj.


ö6. Liska.
Liska pobira po vodah žužke, črve, polže, ribje ikre, pa tudi semenja in mehke vodne rastline, posebno V(xino lečo.
Liskino gnjezdo bodeš našel ])o največih goščah v trstovji ali pa tudi med sito in drugim dračem. Spleteno e iz vsakovrstnih rastlin še dosti lunetno, v njem najčleš po 8-15 rjasto sivih pegastih jajce, iz kterih se v treh tednih izvalé kebče vi s črno" mahasto suloijico in z rdečo kapico na glavi. Starka jih te-koj izpelje na vodo, uči jih iskati živeža, svari je pred nevarnostjo in večkrat je tudi vabi i)od sé in je greje s svojim truplom, kakor koklja piščeta. Zvečer jih pa vodi nazaj v gnjezdo.
Proti jeseni so družbe od dué do dné vece, časih jih ena jato šteje na 1000, in takrat jili po nekterih krajih pobijajo bas po mesarski. Na Laškem jih tudi neznano množino pok)vé v mreže, nastavljene pod vodo. Meso ni posebno dobro, ker ima slast po ribjej masti, no ako se položi za nekaj časa v vodo, je vendar užitno.
Liska je preletna, to je potujoča ptica. Potujejo pa po noči kričeče: ki v, k i v, ali v blagih zimah pa tudi pri nas znnujejo na nezamrznjenih vodah.
Liska se dosti lehko udomači in se pridruži perutnini na dvorišču, toda jeseni rada pobegne.
Na ravno tacili krajih naha ja so pri nas še druga, prav zanimiva in ljubeznjiva vodna kokoška, namreč:
Tukalica, ki je precej manjša od liske, ima dolge tenke prste brez krp in na čelu rdečo liso. Peije po hrbtu je zamazano oljnato, sicer črno, po trebuhu bolj pepelasto. Perotnice so belo obrobljene, po bokih je belo pisana, pod repom pa bela. Kratek repek nosi zmerom pri\'ihan in zmerom ž njim otresa. Noge so zelene, kljunček pa na korenu rdeč, na spici rumen.
Tukalica je še bolj krotka od liske. Kjer \'idi, da jo človek pusti v miru, teka brez straliu pred njim po vodnih zeliščih ter se naseli tudi po vrtih okoli majhnih vodnjakov. Phiva dobro. Se bolje se pa zna potapljati in skrivati pod vodo, tudi po trstji more plezati.
Tukalice zivé samo na pare in ne trpe drugih' v svojem okraji, če se le ktera prikaže, togotno jo od-podita; tudi drugih vodnih ptic ne vidita rada v svo-jej oblastniji.
Tukalica vali navadno dvakrat na leto. Čudno je pri njej to, da mladiči iz prvega gnjezda ostanejo pri starišili Se tudi po tem, ko že drugi zarod spre-vajata po vodi, in ne samo to, ampak starejši otroci ljubeznjivo skrbe za mlajše sestre in bratce ter pomagajo" starišem jih gojiti. Ni mikavnišega prizora kakor taka združena tukalčina družina, stara dva s prvim in di-ugim zarodom. Prvih otrok je po številu
zmerom več nego družili, kacili doset, teli ))a navadno ne več kakor let ali šest. Starejša dva vzameta enega mlajšega irata ali sestro med sé, ga vodita, podučiijeta, svarita, mu iščeta živeža, ga pitata, z eno besedo, skrbita za-nj, kakor za svojo lastno dete. Tudi tukaliea jeseni potuje kričeč: kekeke! Meso nima posebne cene.
Še manjša, namreč samo 8 [)alcev dolga je zelenkasto rjava, sjiodčij pa zelenkasto siva, povsod belo pikasta :
Mokožka, ki živi tudi pri nas po ločji oli vodah. V svojih navadah je podobna tukalici.
73. Kosec ali Iiariš.
Ako se meseca majnika pri lepem vremenu zvečer prehajaš po travnicih, bodeš večkrat čul iz trave razlegati sehripav: resk, resk, kakor bi kdo z nohtom potezal po zobeh gostega glaraika. Časih se oglasi prav blizu tebe, če se hočeš prepričati, odkod prihaja ta glas, ne najdeš nič, ali kmalu se spet oglasi malo dalje, sedaj tebi na levo, sedaj na desno, kmalu za tebo, kmalu pred tebo , in ako še tako dobro paziš, ne boš videl, da bi se bilke kje majale.
Ta hreščeči glas prihaja od kosca ali hariša, kteremu tudi pravijo: str gar, h ras t ar, h aree in krevs. Za spoznanje je veči od prepelice, trupla je jako stisnjenega, perja gladkega. Zgoraj je temno rjast in oljnato lisast, spodaj sivkast, po bokih belo in rjasto progast, po trebuhu pa bel. Kljun je kratek, ali močan in od strani stisnjen.
Kosec prebiva po mokrih travnikih in po poljskem grmovji. Po dnevi je tih in miren, proti večeru pa oživi in hrešči slcoro vso noč, samo okoli polnoči nekoliko umolkne. Po travi teka neznano hitro sem ter tje in zna med bilkami tako spretno smukati, da se ne zaziblje nobena betva. Tudi ima po travniku razpeljena svoja oglajena pota, posebno rad se potika po suhih, s travo zaraščih vodotočili. Pred
sovražnikom se potuhne in skrije v travo, sprhne le v največej nevarnosti. Sploh ne leti rad, ali kedar se vzdigne, Se precej hitro, toda zmerom nizko ob zemlji in nikdar daleč. Ob košnji se umalcne s travnikov v žito.
Kosec je strah vseh malih otičkov, ki gnjezdijo na tleh, kajti jim razdira gnjezc a, izpija jajca, ubija in žre mladiče. Razen tega pobira črve, kobilice, žužke in tudi semenje. Gnjezdo ima na tleh v plitkej globelici, ktero si obloži z mahom in suho travo. Samica znese navadno pet do osem sivo zelenkastih, zagorelo pegastih jajec in vali sama. Valeče samice skoro ni mogoče prepoditi iz gnjezda in zato marsi-ktero ob košnji pokosi ostra kosa. Čivkajoči mladiči kmalu tekajo za materjo, v nevarnosti kakor miši smuknejo v travo in se poskrijejo.
Okoli male Maše nas kosci zapuščajo in pridejo začetka meseca majnika spet nazaj. Lovci si domišljajo, da kosci vodijo prepelice, icar pa ni verjetno. Njihovo meso je jeseni prav okusno.
Mladega kosca udomačiš lehko brez velicega truda in imel boš zabavnega in kratkočasnega pajdaša.
Mokož ali capovoznik ni samo v velikosti, temveč tudi v postavi in v vedenji koscu podoben. Zgoraj _]e zelenkasto rjav in črno lisast, po prsih sivo plav-tast, po bokih črno in belo progast, po trebuhu rjast. Kljun in oči so rdeče.
Ta čedna ptica samotari po največih grezéh, tu se potika med bičjem in ločjem, smuče hiti-o med bilkami, teka po vodnih rastlinah in tudi plava. O mraku in po noči je bolj živahna nego po dnevi. Letanje jej dela težave, zato se v nevarnosti bolj zanaša jia hitre noge.
Sest do deset rjasto rumenih jajec znese v jako skrito, iz ločja in trštja še dosti lepo spleteno gnjezdo.
Jeseni se tudi mokož napoti proti jugu, ali ker je nespreten letalec, hodi večidel peš. Na tem potu se jih mnogo polovi, zlasti na Laškem. Meso je dobro.
Človeka se — posebno mlad — kmalu privadi in postane jako krotak.
— 264 — 74. Droplja.
Dropljji je tako rekoč kokoš ilolzcga vratu in dolzih nog ter je, če tudi ne naj\T[ša, vendar najteža evropska ptica, tehta namreč 20—30 funtov. Odrasel samec meri po dolgem polčetrti črevelj, v šiijavo pa skoro osem Žrevljev. Posebno lepo mu pristajajo belkaste, do osem palcev dolge brke in nm dajo nekako vojaško lice. Po glavi in po vratu je droplja siva, po hrbtu rjasto rumena in s črnimi valovitimi pasovi iisana, po prsih in po trebuhu je pa bela. Rjasti, 3elo zarobljeni rep ima črez sredo črn pas. Do dva palca dolgi kokošji kljun je črn in proti koncu malo vkrivljen, na nogah ima tri kratke ali močne prste, zadnji mu manjka. Samica je tanjša in manjša ter tehta samo 12 funtov, brk nima.
Droplja živi v družbi — časUi po 40—50 glav skupaj — po velikih i-avninah srednje Evrope, kjer se vi'sté obdelana polja s tra\niiki, posebno vBanatu, v Sremu, sem ter tje po Nemškem, največ jih pa prebiva po nepreglediiili stepah južne Rusije. Za prava močviija ne mara, kakor se tudi gozda ogiblje. Ta ptica je neizrečeno plaha, nezaupna in obzh-na, zi-a-ven ima sosebno bister vid in tenek sluh. Vsakej najmanjšej, tudi namišljenej nevarnosti se imiika že od daleč. Pastii-ja in kmeta iz daljave razloči od lovca, toda ne upa niti enemu niti drugemu, tudi ženski ne, posebno ako se po njej ogleduje. Kakor se jim ne zdi vse varno, začno stezati vratove in zdir-jajo na drugo stran.
Droplja je neizrečeno hiti-ili nog, milje daleč dirja neutrudena in uide celo hitremu psu. Leteč maha s perutnicami in s tem beg pospešuje. Leti nerada. Ako hoče zleteti, skoči dvakrat trikrat od tal, potem se vzdigne dosti težavno, ali ko se je enkrat razma-hala, leti dobro, stegnivši vrat naprej, noge pa nazaj. Zvečer se podajo na najodročniše kraje sredi polja in razpostavijo za večo varnost straže okoli sebe.
V hrani ni izbirčna. Trga travo, posebno ozimino na polji, sočna zelišča, zlasti repico, zoblje žito, pobira črve in mrgolince in da vse to laglje prebavi, privzame kakor kokoš tudi malo peska.
S pomladi imajo samci med sebo linde boje. Bijoči se nasprotniki privzdipiejo repove, razgrnejo 1'epna peresa v kolo, našopirijo vse perje po truplu ter se zaganjajo drug v dinizega, sujejo, kavsajo in mikastijo neusmiljeno, potem se razdele na pare. Meseca malega travna, časili pa že siišca, izkoplje si samica na polji ali na travniku globel, jo nastelje s suho travo in drugo drobnjavo ter znese dve ali tri jajca, ki so plavkasto zelena, temno pegasta in debela kakor gosja. Ako človek pride do
67. Droplja.
gnjezcUi in sc dotakne j;ijec, samica za])U3ti zalego in se več ne vrne k njej. V štirih tednili se izvalé rjavo maliasti in črno lisasti mladiči, mati jih skrbno vodi okoli, navaja jesti in greje pod perutnicami. Pretečega sovražnika ve starka odvrniti od mladičev z z%njačami, kakor to znajo divji kokoši, iliadina ostane pri materi do drtxge pomladi. Po zimi so staro in mlado zbira v veče družbe in tako so klahj i po deželi, živeč se riajveč z ozimino, na kterej časih znatno škodo dehyo Časih se priklatijo tudi k nam, leta 1866 so Clio ustrelili pri IMengSu na Kranjskem.
Dropljino meso je okusno, sosebno od mlade. Tii in tam so že poskušali dropljo udomačiti, ali dozdaj te poskušnje niso obveljale.
Že iz tega, kar smo zgoraj povedali o dropljinih zmožnostih, bode vsacemu umevno, da je lovcu neznano težko to previdno ptico prekaniti. Na Ruskem jih kozaki lové jeseni, ko po deževnem vremenu začn0 zmrzovati. Kozak se zavihti na svojega urnega konja in zdirja v stepo. Edino orožje mu je grjača s s^sančeno butico na koncu. Ko najde droplje, spusti se za njimi v dir. Tolste ptice se zbog premočenega in zmrznjenega jerja ne morejo vzdigniti od tal, se ve da beže, kolikor hitro jih morejo noge nositi, ali kozaški konj je urniši od droplje, bliža se vedno bolj in bolj, zdajci piisvrči s spretno roko vržena grjača in droplja v glavo smrtno zadeta zvrne se v travo.
V Krimu (na Ruskem) jih love še'tudi drugače. Na navadnem kmetskem, s snopjqm obloženem vozu, Dred kterega so vpreženi voli, se peije pet ali šest ovcev v stepo. Ko od daleč ugledajo droplje, vle-žejo se lovci na vozu po dolgem, se ski-ijejo v slamo in se tako počasi vozijo okoli dropelj. V stanovitili daljavah se zmuzne lovec za lovcem z voza in obleži mii-no v travi. Droplje jako pazljivo ogledujejo voz, vidi se jim, da jih sprehajajo sumnje, ali vendar ne izleté, dokler je voz dalje od streljaja. Ko je tako voz privozil na okoli, obrne se lovec, ki je zadnji ostal na vozu, naravnost ])roti dropljam. Preplašene so vzdignejo, ali kamorkoli se obrnejo, povsod pridejo
temu ali onemu lovcu tako blizu, da moro po njili streliti.
Bolj v južnih krajih Evrope, pa tudi na Oger-skem in Ruskem se nahaja:
Mala ciroplja, ki je za polovico manjša od velike. Samec ima črn vrat in na njem dva bela ogrlaja sicer jo pisana kakor velika.
Žarad posebno okusnega mcis.l, ktero devajo v isto vrsto z tazanovim, jo povsod strastno preganjajo. Na Kuskeni jo love kakor veliko z vozom.
75. Galeb ali tonovščica.
Gralcb ali tonovščica je povodna ptica, po velikosti in postavi podobna domačemu golobu. Skoro vsa je bela, samo oplečje je plavkasto sivo in dolge, ostro jrirezane perutnice so na koncu črne; glava je po etu rdečkasto l'java, po zimi pa tudi ona pobeli. Kljun je stisnjen, robat in gornja čeljust je prila-iv-Ijena črez doljno. Noge so vstvarjene za plavanje, to je, trije prednji prstje so zvezani s plavno pečico. Kljun in noge so rdeče.
Galeb prebiva na večih vodah, na jezerih in rekah, pa tudi na morskih bregovih. V velikih di-už-bah se kakor ujede sučejo nad vodami in vsaki čas se ktera zapraši v vodo za ribico. Lepo je gledati jato galebov, kako se vrte v zraku, letajo, rekel bi, igraje se, ravno tako dobro pa tudi plavajo in tudi na suhem dobro hodijo. Radi obiskujejo travnike in novo orane njive, kjer pobiranje žužke, črve, pajke in drugo tako gomazen. Leteči nespretno kriče: kri ah, ali pa: krrr — k rek — krek. Ako se je komu iz družbe zgodila kaka nesreča, ako je na primer ustreljen ali ranjen padel na vodo, zbere se vsa družba okoli njega ter ga obletuje z žalostno tožečim krilcom. Tudi strel jih ne prežene, le še druge privabi. Z drugimi pticami se ne družijo. Prenočujejo na vodi.
Galeb gnjezdi v trstovj i in sicer zmerom v di-užbi. V priprosto gnjezdo iz ločja in bičja položi samica štiri^ ali pet temno pegastih in marogastilijajec oljnate
ban'e; pri valitvi, ki trnja 18 dni, tudi samec pomaga. Za mladiče so stari jako skrbni. Na vrane, sokole in druge ujede, ki strežejo na jajca in mladiče, vzdigne se vsa jata iz sosedstva kakor oblak, dere se na vse gi'lo in skuša odgnati neprijatelja, kar se jej tudi večidel po sreči izteče.
t)8. Galeb iili tonovščica.
V blagih zimah ostanejo pri nas, sicer se pa preselijo na nezamrznjene južne vode.
Od severa pa "pridejo v zimskem času k nam druge tonovščice, ki so navadno veče od naše.
Meso ni za nič, ima neugodno slast po ribjej masti; jajca so pa jako dobra in okusna. Galeb
se hitro privadi človeku in hiši.
Puste morske bregove okoli ledenega severnega morja oživljajo v strašanskej, skoro neverjetnej množini mnogi drugi galebi in njim sorodne ptice. Na milijone in milijone jih gnjezdi skupaj po skalnatih stenah in sicer zmerom na enem in istem kraji. Ke-dar se vzdigne jata iz tacega gnjezdišča, zatemni solnce, in kedar sedajo na morje, pobeli na milje daleč. Prebivalci teh krajev imajo od teh ptičev velik
(ilt>biček, pobirajo namreč jajca, ki se dado leliko v denar spraviti, jedo luladiče in tudi perje ima vrednost. In da-si ravno se vsako leto pobere na milijone jajec in mladičev, vendar ni opaziti, da bi se število teil ptičev kaj zmanjšalo.
76- Ribič ali tigra.
Cigra je v svojem vedenji podobna galebu, z druge strani nas pa tudi spominja na lastaA^ico, kajti ima sosebno dolge in ozke perutnice in dolg rogovi-last rep. Kakor lastavica tako tudi čigra spada med najboljše in najspretniše letalke, po cele ure prevrača se kakor igraje se po zi-aku nad vodami. Leteč neprestano vrišči : k r e k, k r e k, ali ]5a : č i — g r a — g r a, od koder je tudi dobila ime.
Cigra meri po dolgem do 15 palcev, od kterili pa dobrili šest palcev odpade na rep. Po glavi in tilniku je črna, zgoraj pepelasta, po trebuhu in prsih pa bela. Od strani stisnjen in zašpičen kljun je rdeč, ravno take so kr.atke plavne nožice in tudi oko je rdeče.
1)9. Ribič !ili čigi-a.
Cigra so u^thaja v večili ali manjih družbah okoli jezer in rek, posebno všeč so jej reke s plitkimi in široldmi strugami. Da-si rarao po svojih nogah spada med plavarice, vendar redko kedaj plava, navadno
vihra nad vodo ozirajoč sc za hrano v valove. Leteč večkrat postoji maha j e s kreljutimi, dokler ne opazi ribe, potem se spvisti za njo hitro kakor strela in se večkrat potopi pod vodo. Kazen rib in druge vodne go-mazni pobira leteč tudi polže, črve in žužke po travnikih, zlasti takrat, ko mora mladim za hrano skrbeti.
Brez vse podlage znese čigra, kterej tudi ma-halka pravijo, v jamico na pesku dve ali tri rjasto bela in rdeče in črno pegasta in marogasta jajca, iz kterih se v 16 dneh izvalé mladiči. Po dnevi ptica malo sedi na gnjezdu, le po noči in pri slabem vremenu se ne gane z njega. Rjavo lisasti mladiči že prvi dan zapusté gnjezdo, toda ne gredo v vodo, temveč se skrivajo po produ. V tretjem tednu že skušajo letati, ali tudi še jotem jih stari leteč pitajo v zraku kakor lastavice taco dolgo, da si sami morejo loviti potrebni živež.
Povodnje čigri dostikrat zatopé in pokvarijo zalego. Ako se je ta nesreča zgodila o začetku valitve, potem znese in vali še enkrat, sicer pa ne.
Jako zgodaj, že pred veliko Mašo odidejo ribiči proti jugu.
Meso ne velja za jed, jajca so pa dobra.
Okoli stoječih vodà prebiva po naših Icrajih: črna čigra, ki je samo 9 palcev dolga in je po glavi, po prsih in sredi trebuha črna, po plečih pa pepelasta.
77. Čopasti ponirek.
Ponirek je med našimi domačimi pticami neka nenavadna, rekel bi čudna piikazen. Noge so mu se pomaknile prav na konec ti-upla, zato se pa tudi tako moško in mogočno po koncu di-ži. Ali te mogočnosti je hitro konec, kakor se mora prestopiti. Kratke, v guzi vsajene noge ne morejo nositi trupla, zato nerodno rogačkd in vsaki čas pade na trebixh. Po suhem se še najhitreje giblje, ako se vi-že na trebuh, steguje vi-at in dela z nogama in s perutnicama, da
pnclrsi do vode, kjer je prav za prav doma. To tudi vselej stori, kedar ga nenadoma vstraši kaka nevarnost.
Ponirek je lep, gizdav ptič, posetj-no s pomladi, ko se obleče v svatov-sko obleko. Takrat mu obdaja vrat do poltretji palec dolg svilnat, črnoobrob-Ijeni ovratnik kostanjeve barve in na čelu mu se vzdi-gujeta dva prevzetna črna čopa. Sicer je zgoraj zagorelo rjav, po prsih in po trebuhu bel in svetel kakor srebro in tudi IvTeljuti so belo obrobljene. Ozek in šilast Idjun je rdečkast, oči jas-70. Čopasti ponirek.	no rdeče. Prsti so
razklani in kakor pri liski s široko plavno pečico obrobljeni. V dolgost meri dva črevlja.
Ponirek je boječ in oprezen ptič ter živi samotno po večih stoječih, s trstovjem obraslih vodah. Na suho gré nerad dobro vedoč, da se na svoje neuki-etne noge ne more zanašati. Toliko brezskrbniši je pa na vodi. Ponirek je prav povodni ptič. Plava jako hitro brez najmanjše težave, plavajoč ima časih skoro vse truplo pod vodo, časili pa samo s trebuhom leži na vodi. Tako tudi spi poteknivši Idjun med perje na pleča. Se veči mojster je pa v potapljanji. Kakor bi trenU, izgine pod vodo in se več sto korakov daleč zopet prikaže; kar si potoma vjame pod vodo, to tudi potoma poje. Ni je kmalu ptice, ki bi znala lovcu tako nagajati kakor ponirek. Sedaj te imam,
si dostikrat misli lovec, ko pomeri po njem, ali ko se zablisne na prašnici, je prekanjen ptič že v zavetji pod varnimi valovi. Izleti samo v najveeej sili ali takrat leti dobro in vztrajno, da si ima jako la-atke perutnice.
Ponirek se lirani večidel z ribami, lovi jja tudi žabice in drugo vodno gomazeii. V želodcu iuui tudi zmerom nekoliko perja, kterega si s trebuha oskube.
Njegovo gnjezdo je od daleč podobno kupu na-jlavljenega vodnega drača in je tako plitko in zani-cerno spleteiiičeno, da jajca na pol v vodi lež0. Gnjezdo-plava na vodi, toda je za bližnje trstovje ali za kako drugo stvar privezano, da ga valovi ne od-nesó. Štiri belkasta jajca so debela kakor kokos'a, oba jih valita in potrebujeta za to tri tedne. Ako jima preti kaka nevarnost, pokrijeta jajca in jdavata proč. Sivo in črno progasti mladiči gredo tekoj na vodo in se znado precej potapljati. Kedar so od dol-zega plavanja in potapljanja vtru eni, da jim starka neko glasno znamenje, na to se m adi stisnjejo skupaj, starka se potopi, vzdigne mladiče na svojem hrbtu iz vode in jih nosi okoli, da si počijejo.
Na ziino se ponirek prestavi na južne nezamrz-njene vode. Potuje po noči.
Pomirek se moi'e jesti, ako mu se odere koža, toda posebne cene meso tudi po tem nima. Trebu-šina se pa s perjem vred stroji ter se kakor kožuho-vina dosti drago prodaja. Ena lepa kožica velja 4—5 goldinarjev. Tartari iz njih izdelujejo posebno lepe plašče.
Eolj pogostoma nego čopasti ponirek nahaja se pri nas:
Mali ponirek, ki je samo malo veci od prepelice. Zgoraj je črnkast, spodaj pa zamazano bel. Sicer je podoben čopastemu, samo da nima ovratnika niti čopov na glaA'i.
Lastnosti je ravno tacili kakor njegov veči brat. V nevarnosti se zavleče pod vodne i-astline in potakne samo mali kljunček iz vode. Večkrat se zaplete v mreže, ki so jih ribči ribam nastavili, in pogine.
Vjct mali ponirek ]ütro postane krotek in je prav kratkočasen. Mora pa imeti veeo posodo z vodo.
Po pokrajinah okoli severnega ledenega morja zamenjuje ponirka:
Slapnik, ki ima tudi daleč zadaj vraščene noge in se ravno tako drži po koncu. Tudi sicer mu je podoben, razlikuje ga samo to, da ima celò plavno pečico med prsti. Na kopnem je jako neuktreten, na vodi in pod vodo je pa gibčen in uren. Po osem minut lahko ostane pod vodo.
Slapnik je dolg dva črevlja; zgoraj je črnikast, spodaj bel; vrat in glava je ob straneh'siva, grlo je pa žive kostanjeve barve; vrat od zadaj in prsi so belo in črno progaste. Mladiči so po hrbtu belo pegasti.
Slapnik gnjezdi na severnih jezei-ih s sladko vodo, ko mu pa mladiča moreta leteti, gredo vsi na morske bregove. Hrani se s samimi ribami.
Poti-ebuščina je lepa in so vstrojena speča v denar.
Po zimi se tudi pri nas večkrat pokaže na neza-mrznjenih vodah.
78. Morski vran
Morski vran je velik skoro kakor gos in tehta
Set do sedem funtov, po postavi je pa bolj racam po-oben, toda ima dolg vrat in do dva palca dolg in raven kljim, ki je na koncu kaveljčasto zalmvljen. Perje je temno rjavo, skoro črno in se malo spreminja na zelenkasto. Po glavi in po vi-atu ima tenlia bela peresca med črnimi pomešana in txidi na bokih ima belo liso. Peresa v tilniku so podaljšana v kratko perjanico. Na nogah so mu vsi štirje prsti s plavno mrenico zvezani. Oko je jasno zeleno. Na grlu ima majhno kožnato mošnjico.
Ta povodna ptica živi bolj po severnih krajih, pa tudi sem ter tje po srednjej Evropi, v Sremu na pr. je navadna ptica. Jeseni se pomika proti jugu
Živali v podobah. III. del. 2, snopič.	19
in na tem potu pride tudi v naše kraje in se časih dalj časa zadržava.
Morski vran živi večidel v večili družbah, ali drugih ptic ne trpi blizu sebe. Izvrsten je plavar in potapljavec, pa tudi dobro leti. Ako letečega kaj prestraši, pade kakor kamen v vodo in se potopi. Plava ravno tako hitro na vodi kakor pod vodo, navadno sta samo vi-at in glava zunaj vode, sosebno kedar se ne čuti povsem varnega. Prenočuje v gozdu na drevji in se trdovratno drži enega in istega všečnega kraja.
71. Morski vran.
Ni je kmalu tako požrešne ptice, kakor je morski vran. Hrani se pa skoro s samimi ribami, ktere zna prav spi-etno loviti. Ribnjak, na kterega zahajajo morsld vi-anovi, bode kmalu prazen ; zato pa tudi povsod hudo proganjajo to ribštvu zelò škodljivo ptico.
Ta požeruh vali dvalu-at na leto in sicer najrajši v velikej družbi. Gnjezdo je spleteno iz vi-bovih šib, globel je pa obložena in zmehčana s travo. Časih je na enem di-evesu po 50 gnjezd. Na tacih gnjez-diščih je listje po drevji in vse zelenje pod njim od njihovega ostrega blata kakor požgano. Tri ali štiii inladiče oba stara oski-bujeta z obilno hrano. Vsaki čas prileti eden ali drugi s polnim goltom rib ter jih
izriga pred mladino. Mladi ostanejo tako dolgo v gnjezdu, da moi'ejo godni odleteti.
Za ATanovo meso nikdo ne mara, tudi jajca imajo neko neugodno in zoperno slast.
V Kini so si morskega vi-ana udomačili ter ga priučavajo za ribji lov. Na gospodarjevo zapoved skoči ptič v vodo, se potoj^i, vjame ribo in jo prinese iz vode. Pa požrešnežu nikdar ni upati, da Li vlov-Ijene ribe sam ne požrl, zato mu se na vrat natakne usnjat kolobarček, da ne more požii-ati. Gospodar se vozi na ozkej plavi in ima vi-ana pri sebi. Ako neče ptič sam skočiti v vodo, vrže ali sime ga gospodar s plavi, pa kmalu je spet na površji, z ribo v Idjunu. Se ve da bi vi-an ribo najrajši sam pojedel, ali kolobarček na goltancii mu ne da; zato
Slava ž njo k plavi, gospodar mu vzame ribo in mu ä nekaj jesti, ko mu je poprej kolobarček snel. Ko se je^ ptič malo počil, ga gospodar spet zapodi v vodo. Časih vran vlovi tako veliko ribo, da je ne more sam zmagovati, tedaj mu bližnji tovariši hitro pridejo na pomoč, pa pi-i takej priložnosti se radi med sebo stepo.
Mali morski vran je velile kakor srednja raca in tehta štii-i funte. Tudi on pride časih po zimi na naše vode.
Kakor zimski gostje prihajajo v naše la-aje od severa potapljavci in sicer trije, nanu-eč veliki, srednj i in mali.
Veliki potapljavec je blizu poltretji črevelj dolg, glava in vi-at spreminja mu se zelenkasto, jdo plečih in po hrbtu je črn, sred črnikastih perutnic ima veliko belo okno, po trebuhu je bol, malo rdečkasto nadahnjen. Samica je pepelasta, po glavi in po vi-atu rjava. Kljun, oči in noge so rdeče.
Sretirijl potapljavec ne doseže dveh črevljev, glava in gornji vrat se spreminja na zeleno, sicer je zgoraj črn, spodaj bel, okno na perutnicah je belo in dvakrat črno progasto. Samica je bolj siva in po glavi rjavkasta. Kljim in noge so rdeče.
Mali potapljavec all belič je samo poldrugi črevelj dolg in je večidel bel, le ua plečih ima dva črna pasa in kreljuti so črne z belim oknom. Kljun in noge so plavkaste.
Potapljavci so račje podobe, od kterih jih bo pa vsakdo hitro razločil po dolgom in ozkem, na koncu zakrivljenem liljunu, čigar čeljusti so na robéh nazobčane kakor "žaga; tudi imajo na tilniku krajšo ali daljšo čopasto perjanico.
Potapljavci po suhem težko hodijo, zibaje se kakor i-ace, "dobro pa lete, še bolje pa plavajo in potapljajo se. Ranjen izgine pod vodo, prime se s kiju-nom za kako stvar in dostikrat tako pod vodo pogine ne pokazavši se več na površje.
Na severu kjer gnjezdijo, obešajo jim Laponci velike škrinje na drevesa in potapljavci se radi va-nje vselijo. Laponci pa delajo to zavoljo dobička, ki ga imajo od okusnih jajec; meso nima nobene cene, perje je pač nekaj ^^•edno, posebno trebuščina od velikega potapljavca ima vstrojena prece šno ceno.
Potapljavci se hranijo večidel z ribami, so toraj škodljivi.
79. Pelikan.
S to čudno prikaznijo končamo opis naših ptic. Pelilian je velikan med evropskimi plavači, samo la-bud je zarad dolzega vratu nekoliko daljši od njega. Star pelikan meri blizu pet črevljev v dolgost, v šir-javo pa devet črevljev z razprostrtimi perutnicami, težek je pa 20—25 funtov. Po vzi-asu je nekoliko podoben labudu, samo da je bol telebast in neula-eten. Na prvi pogled ga je pa lahko spoznati po čudnem kljunu. To orodje je namreč črevelj dolgo in precej široko, gornja čeljust je plošnata in se koncà s pri-krivljenim kavljera, o dolnjej mu pa visi saku podoben kožnat mehur. Zadnji prst je obrnjen na notranjo stran in vsi štirje so zvezani s plarao mreno. Ves je bel in malo rožasto nadahnjen, samo prva vellica peresa v krcljutlli so temno rjava. Na giavl ima Cop daljšega perja. Oko je lepo živo rdeče, noge so pa poltne bai've.
72. Pelikan.
V Evropi prebiva ta ptica posebno okoli Črnega morja, nahaja se pa tudi na cloljnej Donavi in na Tisi po Ogerskem. V brezštevilnih jatah se pa pelikani na zimo zbirajo po večih azijansldh in afrikanskih jezerih. V Egiptu časih jata pokrije pol štirjaške milje, in ocl daleč je voda ^'ideti, kakor bi bila posuta z velikanslcimi belimi rožami. K nam se jeseni ali pomladi zaleti kak pelikan, zlasti na cirkniSkem jezeru so posamezne večkrat videvali.
Kakor morski vran je tudi pelikan požrešna in nenasitna ptica, zato mu tudi pravijo n ena s it ali ne s i t. Hrani se pa s samimi ribami, ktere zna prav spretno loviti v sak pod Idjunom. Iz viška se zakadi v vodo in prestreže ribo v mehur; potapljati se ne more, zato lovi le bolj po plitčinah. Na lovu se radi postavijo v vrsto in potem začno loviti proti kraju; kar bi enemu utegnilo uiti, to zasači dragi. Ko je sak 3oln, gre na kopno in začn0 jesti in v miru prebav-jati. Golt mu je tako širok, da pogoltne tri funte težko ribo in sicer zmerom z glavo naprej. Popoldne gre še enkrat loviti, proti večeru se pa zbirajo na svojih navadnih prenočiščih, najrajši na drevji.
Med sebo žive v miru, le zarad žretja se časih spró; tudi z drugimi pticami se dobro gledajo, da-si
rarao njihovega društva ne iščejo. Proti človeku je nezaupen in oprezen, samo tam, kjer ga izkušnja uči, da ga človek ne vznemiruje, izgubi vso plaliost. Z vode se težko vzdigne, z dolgimi perutnicami ploska silno in vihra nekoliko korakov po vodi, ali ko je enkrat iz vode, zvije se lahko v neizmerno višaA^o in leti prav lepo brez vse težave. Glas mu je hripavo riganje.
Pelikan gnjezdi po nepristopnih grezéh, ki so s trstjem, rogozjem in sito gosto zaraščeni. Na veliki kup vodnega člrača znese Ž—4 belkasta jajca in vali okoli 30 dni. Mladiči so podobni mladim goskam in gredo tekoj na vodo. Tako gnjezdišče od blata in gTijilih rib smrdi kakor kuga.
Pravljica je pelikana postavila za izgled materine ljubezni, rekši da si sam s kljunom razmesari prsi in da mlade napaja s svojo krvjo. Ni mi treba dostavljati, da je to izmišljeno.
Pelikanovo meso nima nobene cene. V mehur po jutrovih deželah spravljajo tobak.
PeUlcan se hitro udomači. Cesar Maksimilijan je imel pelikana, ki ga jc vsikamor spremljeval. Živel je 80 let.
IV. Najimenitniše ptice iz ptujih krajev.
80. Kanarček.
Kanarček je med vsemi ptujimi pticami pri nas najbolje znan in najbolj priljubljen. Vsakdo pozna in ima rad to ljubeznjivo rumeno ptico. Kanarec je veselje in zabava otroku, ki zarad hudega kaslja vso dolgo zimo ne sme iz hiše; kanarca se z ljubeznijo oklene devica, ki se je lažnjivemu svetnemu upu in praznej ničemurnosti umaknila v tihe samostanske zidove; kanarec bolniku nadomestuje celò krdelo pomladnih gozdnih pevcev ter ga spominja zelenega
bukovja in pisanih travnikov; kanarec oživlja starej osamelej mamici samotno izbico ter jej zgovornim petjem krajša nevesele dneve. Vsem je prijeten tovariš ; manjkalo bi jim nekaj, ako ga ne bi videli na navadnem mestu.
Kanarec se je med vsemi j^tujimi pticami pri nas najbolj udomačil. Počuti se dobro, učaka visoko starost, plodi se ravno tako kakor v svojej pravei domačiji in se pari tudi 25 mnogimi sorodniki naših krajev, z eno besedo: obnaša se prav kakor domača ptica, samo da ne more biti brez človekovega varstva. Tristoletno jetništvo mu je vzelo samostalnost, v gaj-bici se rodi, v gajbici živi, v gajbici izdahne življenje ; svobode ne pozna in je tudi ne zna rabiti. Ako se izmuzne iz svoje kletke in izleti na 'VTt med zelene veje, ne zna se vesti, ne zna si najti hrane, ne ve se ogibati sovi-ažnikov. Begunci Itmalu poginejo, tako ali tako, tudi ne giedeč na to, da jim naše podnebje ne ugaja.
Domovina so mu kanarski otoci blizu Afrike, od kterih je tudi dobil ime. Ondi živi po goščavah kraj potokov, pa tudi po sadnih vrtih, celò po mestih. Sploh je ondi tako navadna ptica, kakor pri nas vrabec. Divjak je skoro malo manjši od našega udomačenega. Ves je zelen, zgoraj bolj sivkasto, spodaj pa rumenkasto, perutnice so črnikaste, temno sivi rep je pa belo obrobi en.
Divji kanarec se brani z vsakovrstnim semenjem, sočnim zelenjem in sadjem. Plah ni in se dd lahko vjeti. Poje prav prijetno in neutrudeno, v prostosti ravno tako kakor v gajbi, toda je med pevcem in pevcem velik razloček. Pari se tudi z udomačenimi, njihovi mladiči so močnejši in tudi boljši pevci.
Kanarec vali kakor sploh ptice \Tabčevega rodu, po večkrat, namreč tri ali štiriki-at na leto ter iznese navadno po pet zelenkastih, rjavo pikastih jajec in sedi 13 dni. Mladi ostanejo tako dolgo v gnjezdu, da so godni, toda oče jih tudi še pozneje nekoliko časa prav skrbno pita, samica pa zopet znaša jajca za drugo zalego.
Kanarca so pred 300 leti prinesli v Evropo, kjer se je ljudem kmalu prikupil z ugodnim petjem, tem-
več, ker ga ni težko pi-ehraniti. Je nami-eč konoplje, ogerščico ali repico, proso, luak, zraven tvicli salato, kurja črevca, namočen kruh in sadje, sosebno jabelka.
Voda se mu mora vsaki dan premeniti in sicer v dveli posodah, v enej za pijačo, v di-ugej za ko-pelj. Podvržen je mnogim boleznim, zlasti ga rade zajedajo uši ali tekuti. Živi navadno 10—12 let, ali pri primernej hrani in pri dobrej postrežbi učaka tiidi 20 let. Pari se z liščekom, čižkom, griljcem, rep-nikom, brezovčkom, zelencem in kalinom.
Kanarec ima za uk dobro glavo in dober spomin ter se kmalu nauči vsakovrstnih malih umetnij. Na gospodarja dobro pazi in razume vsak njegov mig, na njegovo zapoved začne peti, sem ter tje hoditi, iz predloženih številk in črk sostalja števila in besede; na gospodarjevo besedo ustreli iz majhne puške, potem se pritaji in dela kakor bi bil mrtev, dii se na mala kolca naložiti, odpeljati in v grob položiti, ko ga pa hočejo zagrebsti, poskoči kvišku, se prikloni in zapoje veselo pesmico.
Äko si hočeš odgojiti zdrave kanarce in dobre pevce, ravnaj ž njimi tako: Hrani jih s samim repičnim semenom in s staro, v vodi namočeno žemljo, zelenjave jim navadno ne dajaj, ker od nje preveč odebelé in niso potem niti dobri pevci, niti so za pleme. Samo ako bolehajo ali se klavrno držč, daj jim malo salate ali kurjih črevec. Kuhanih jajec jim ne pokladaj, tudi takrat ne, ko morajo mladiče pitati. Ko začn0 mladiči sami zobati, dajaj jim nekoliko časa v vodi namočenega repičnega semena. Ne postavljaj jih na solnce, tudi na prepuhu ne smejo stati, ker sicer lahko ohripavijo. Tudi jih ni dobro držati blizu jako dišečih cvetlic, ker se je opazilo, da jim hud duh škoduje, ali jih še celò umori. Ako opaziš, da jih nadlegujejo uši, dobro očisti gaj-bico in namazi vse kote in razpoke z lanenim oljem.
Za gnjezdo jim daj leseno, štirioglato škatljo, ki je 4 palce visoka in 4 palce sii'oka. Na dno poù-esi malo pepela, ki odganja uši, na pepel vsuj drobnega
Seska ter ga pokrij s suhim mahom, da bode škatlja o polovice napolnjena. Potem jim nastriži za palec dolgega nitja (šarpije), iz kterega si bodo sami na-
pravili gnjezclo. Po valitvi očisti škatljo in jo na novo nastelji kakor pi'vikrat.
Da-si bodeš odgojil dobrega pevca, ski-bi za to, da bode mladič sin dobrega pevca in da pride k dobremu pevcu v šolo. Obesi ga tako, da ne bo mogel slišati nobenega drugega ptiča, nego svojega mojstra, posebno glej na to, da ne bode slišal samice (babice), ker kakor človek ima tudi ptič to napako, da se i-aji poprime slabega nego dobrega. Blizu olcna ne smé viseti, kjer ga vsakoršne stvari odvračajo od nauka, ter postane raztresen, pa se navadi šušmiu'iti, krbati in trgati pesem. Kanarec se laliko nauči posnemati popevke drugih ptičev, n. pr. slavca in tudi na orgeljce ga je moč izuriti v izvrstnega pevca. Najbolje je, ako dve leti ostane v sosestvu svojega mojstra, potem je tako trden v svojej umetnosti, da se ne bo dal lahko popačiti od kacega mojstra skaze.
Na Nemškem se po nekterih krajih na veliko pečajo z odgojivanjem in šolanjem kanarcev, posebno na Harzu. Tam skoro vsaka hiša odgojiva kanarce za kupčijo, prodajaje jih po vsej Evi'opi in celò v Ameriko. Posamezne hiše stržijo za kanarce po 80 tolarjev na leto. Gotovo lep zaslužek! Najbolj na glasu so kanarci iz mesta Andreasberg, ki počrez računajoč razpeča vsako leto za kacih 12.000 tolarjev teh rumenih pevcev.
Papige.
Izmed ptujih ptic videvamo pri nas po premožnih hišah se največ papig. Ljudje jih imajo radi zarad lepega perja, še več pa zbog pametnega vedenja in kratkočasne žlobudi-avosti. V Indiji in Ameriki so pa že od nekdaj udomačene, okoli indijanskih koč v južnej Ameriki je povsod videti mnogo krotkih papig, Id kokorikajo kakor petelini, lajajo kakor psi ter se z otroki vred smejajo in jokajo. Papige so celò Krištofu Kolumbu pomagale najti Ameriko. Ko se je namreč že več ko dva meseca vozil po morji, in so mornarji že jeli godrnjati, opazi ne-cega večera Kolumbov tovariš Pinzon letečo jato
papig. Na njegovo silno prošnjo zapusti Kolumb prejšnjo mér ter krene z ladij o za papigami, in kmalu potem ugledajo kopno zemljo.
Do sedaj je znanih okoli 300 različnih papig in da si tudi se med sebo jako razlikujejo, imajo vendar nektere splošne lastnosti, po kterih jih je lahko poznati. Vse papigo imajo debelo okroglo glavo; njihov debel, kratek, od strani stisnjen kljun je na korenu z voščenico obraščen; gornja čeljust je od korena vkrivljena in na koncu kavoljčasto za\'ita, spodnja krajša je pa topa in odrgnjena; kraki so"" kratki al močni, noge so vstvarjene za plezanje, dva prsta sta namreč naprej, dva pa nazaj obrnjena; jezik je kratek, debel in mesnat; perutnice so kratke, perje trdo, lica okoli očes so večidel gola. Največa papiga je krokarjeve, najmanjša pa vrabčeve velikosti.
Perje ima lepe, večidel vpijoče barve, največ so rdeče, rumeno, piavo in zeleno pisane, vrh tega imajo nektere dolge metlaste repe, nelitere pa perjanice na glavi.
Razen Evi'ope prebivajo papige po vseh delih zemlje, toda samo v vročih krajih, po priliki kakor opice, na ktere nas tudi po svojem vedenji in po svojih umnih zmožnostih opominjajo. Papige so v resnici opice med pticami. Kakor opice so tudi papige izvrstne plezavke, pri plezanji jim pa niso v pomoč samo noge, temveč tudi kljun; ž njim se oprijemajo, za-nj se tudi obešajo, kar smo že pri našem krivokljunu opazili. Noga pa papigi ni samo za plezanje, ampak služi jej skoro kakor roka, ž njo se praska in nosi jed v usta, itd. Podobne so nadalje opicam v tem, da zivé zmerom v velikih družbah, da imajo močan vriščeč glas, da so polne muh in zvijač, objestne in sladkosnede, človeku sicer privi--žene, toda pod starost večkrat potuhnjene in hudobne, naposled da rade posnemajo in oponašajo, če tudi ne dejanj, pa vedar človeške in druge glasove.
Papigi je prirojen nagon oponašati vsakorine glasove. Kakor sliši človeka, tako tudi ona pokaš-Ijuje, zeva, kiha in hi'ka, smeja se in vzdihuje. Nauči se izgovarjati besede in cele dolge stavke, nektere še celò poskušajo peti. Kes ni da bi rekel, da
razume, kaj govori, ali vendar se moramo čuditi njenemu dobremu spominu, kakor jej tudi velike čut-Ijivosti ne moremo odreči, kar spričuje ta dogodek. Neki Anglež je dobil papigo iz južne Amerike in jo je naučil nekoliko angleških besed izgovarjati. Crez dolgo let, ko je^papiga že očevidno ostarela, pride k Angležu neki Španjolec ter se začne z njim špa-njolski razgovarjati. Ko papiga zasliši glasove svoje domačije, jame vleči na ušesa, spenja se, našopiri perje, naposled s krčevito silo izgovori nekoliko špan-skili besed, kterili se je v svojej mladosti naučila. Ali ta spomin jo je tako iznenadil in pretresel, da se je zvrnila in poginila.
Papige žive v mnogoštevilnih jatah po gostih gozdih, od tod pa rade letajo na obdelana polja in v sadne vrtove, časih po več milj daleč. V goščavi, kjer vedo, da se jim ni treba bati nevarnosti, so jako glasne in žlobudrava, blizu človeka pa oprezno tihotapijo in ne dado od sebe glasu. Dostikrat je velika družba na kacem drevesu, ali človek bi jih ne zapazil, ako jih ne bi izdale izjedi, ki pogosto padajo izpod vej. Kedar so v polji ali na vrtu v škodi, nekoliko starih, ktere je večletna izkušnja izučila, zmerom stojé na straži v najviših vi-heh. Kakor hitro se straži ne zdi vse vai-no, posvari pajdaše s posebnim glasom in vsa družba se oglasi, češ da je na oprezu ; ako straža dà drugikrat stanovito znamenje, vzdigne se jata z velikim hrupom in hitro izgine. Kakor pa mine iievarnost, kmalu spet prihrumi od druge strani. Kedar so site, se rade kopljejo v vodi in tudi v pesku, sicer so pa na zemlji jako nespretne, in okorne. Zvečer odlete zmerom na eno in isto priljubljeno mesto, bodi si na kacem otoku ali pa v sredi veli-cega gozda in zaspé po dolgih jezičnih razgovorih. Spé pa jako lahko, najmanjši šum jih prebudi.
Papige jedó vsakovrstno sočno sadje in semenje, zlasti rade tarejo peške in koščice, za kar je njihov kljun sosebno spreten; razen tega smučejo popke in cvetje in nektere zobljejo tudi črve in žužke. V zaporu jedó vse, sosebno konopljo, turšico (koruzo), oves, rajž, salato, manjše pa proso in repico. Po-
sebno zaljubljene so v cuker, naiicé se pa tudi piti pivo, vino in sladko žganico.
Papige gnjezdijo po drevesnih in skalnih luknjah. Všeč jej je, ako najde kako zapuščeno žolnino gnjezdo, ktero si samo za svojo potrebo razširi; zna pa tudi sama prav spretno clolbsti. Brez vse podlage znese samica enkrat na leto po dve beli jajci, kteri ona sama izvali, on jo pa hrani in z blebetanjem zabavlja. Mladi so grdi in potrebujejo dolgo časa, predno se operijo in zgode.
Kakor opice delajo tudi papige na polji in po vrtovili veliko škodo, zlasti ker mnogo več pokvarijo nego pojedo. Zato jih brez usmiljenja preganjajo in pobijajo, kar ni težko, ako se jim je človek toliko približal, da more po njih streliti, ker s strelom pre-podena jata pride kmalu nazaj obžalovat izgubljene tovariše. Ondotni domači prebivalci jih jedo in tudi Evropejcem meso ni zoperno, posebno pa vsi hvalijo juho. Indijani se kinčajo z lepo pisanim perjem.
Aleksander Veliki je prvi iz Indije prinesel papige v Evi-opo, kjer so pri gospodi hitro prišle v šego. Že pri starih Eimljanih so gospé za zabavo imele papige v zlatih gajbah, razkošni in sladkosnedi cesar Heliogabal je pa s papiginimi možgani gostil svoje goste.
Papige učakajo visoko starost, nad sto let. V Florenciji je živela papiga od 1. 1633 do 1743.
81. Amazonska ali rumenoglava papiga.
Amazonska papiga je dolga en črevelj, perja je sploh zelenega, samo na čelu je plava, in na grlu rumena, zgib na pei-utnicah in stranska repna peresa so rdeča.
Ta papiga je doma iz južne Amerike, kjer v velikih jatah prebiva po brazilijanskih gozdih. Po vrtéh in nasadih dela velilio škodo, najrajša zoblje sladke pomaranče.
Gnjezdi v duplu in znese dve beli jajci. Iz gnjezda vzeti mladiči se za čudo hitro ukroté in se nauč6 besede posebno dobro izgovarjati.
73. Rumenoglava papiga.
Pri nas je po hišah videti največ to papigo. Gospodarju je jako privržena, neznane ljudi pa rada gi'ize.
Bolj po redkem ali vendar sem ter tje se po hišah vidi :
Siva papiga, ki prebiva po zapadnej Afriki. Vsa je plavkasta siva, samo kratek rep je rdeč kakor la-i ; golo lice je belo, kljun pa črn.
Med vsemi papigami je siva najki-otkejša, človeku najprivi-ženija in za nauk najpripravniša. Človek se jej mora res čuditi, kako hitro in koliko se nauči brbljati.
Neki duhoven v Solnemgradu je v Trstu leta 1827 kupil za 25 gold, sivo papigo, jo je vsalci dan pred poldnem in po poldnevu učil eno uro in sicer se je mnogo ž njo pečal. Ta papiga je odgovarjala na vprašanja, znala je vse dobro prevdariti, pozdravljala je prihodnike in se priporočala odhajočim. Zjutraj je pozdravljala z „dobro jutro", zvečer se je pa po-
slavljala z „laliko noč". V hiši je poznala vse ljudi in je vsacega klicala z imenom, 'toda tega je imela rajša od di-uzega. Naj postavimo semkaj samo nekoliko, kar je ta papiga govorila.
„Duhovni gospod! dobro juti-o." „Duhovni gospod! prosim en mandelj." „Hočeš mandelj? Hočeš oreh? Dobiš, dobiš. Tu imaš nekaj." „Gospod stotnik, Bog vas sprimi, gospod stotnik." „Ti malopridnež, ti tat, poberi se! greš domu ali ne? čakaj ti cigan!" „Ti lump ti! ti slepar, ti grdogledi ti!" „Gospod sosed! Le počasi! Gospod sosed! Le počasi!" „Priden paperi, dober paperi!" Ti si vrl dečko, prav vrl dečko!" „Nekaj boš dobil, koruze boš dobil."
Ako je kdo potrkal na vrata, zavpila je glasno in razločno kakor moški: „Le noter, le noter! Bog vas sprimi! Me veseli, da ste me počastili, me veseli!" „Moliti, pojdimo molit." „Pojdimo jest!" „Lovro vstani!" „Jaz grem, z Bogom!" „Živio naš cesar, dolgo naj živi!" ,,0d kod prideš? Ne zamerite, mi-lostljivi gospod, mislil sem, da ste vi ptič."
Kedar je na svojej hiši kaj grizla, j-ekla je : „Ne grizti, pri miru bodi! Kaj si naredU? Čakaj ti cigan! Bom te lasal." „Kaj mene lasati! Kdo bo mene lasal?" „Da, da, tako se godi na svetu! Tako, tako!"
Po smrti njegovega gospodarja je bila prodana za 150 gld., in Itmalu potem spet v drugič za 370 gld.
82. Dolgorepi arara.
Arara, kteremu je di-ugače tudi mak a o ime, je papiga velicega kljuna, dolgih perutnic in repa daljšega od trupla. Po dolgem meri do blizu tri črevlje, ali polovica odpade na rep. Sicer je jako lepo pisana. Plava, vrat, pleča, prsi in ti-ebuh je rdeč kakor škr-lat, hrbet in podi'epje je piavo kakor jasno nebo, rep je živo višnjav in rdeč, kreljuti so pa zeleno, rdeče in piavo pisane.
Arara stanuje v južnej Ameriki, sosebno v gostih bz-azilijanskih lesovih. Ki'iči jako neugodno 3 hi-ipavim glasom : ara — r a ali pa : a r a s. Leti počasi, ker ga dolgi rep zadržuje.
Z močnim kljunom si izdolbe luknjo v trhlem deblu in znese va-njo dve beli jajci. Valečej samici visi predolgi rep iz luknje in to jo izda. Indijani pobirajo mladiče in je privadijo k svojim kočam kaltor kuretino. Te papige letajo v gozd in na polje živeža iskat in se zopet vi-ačajo domu. Indijani jili jedó, z lepim perjem se pa gizdajo. Velika peresa iz kre-Ijuti potrebujejo za svoje strelice.
74. Dolgorepi arara.
Pri nas videvamo to lepo papigo in še nektere sorodne vrste pogosto po menažerijah. Gospodarju je privržena, drugim ljudem pa ne upa in rada grize.
Za nauk nima tacega talenta kakor na primer siva ali zelena papiga, ali posamezne besede se vendar uči izgovarjati.
83. Rumenočopasti kakadiij.
Kakaduja od drugih papig odlikuje zašpičen, naprej zavihan čop na glavi. Velik je kakor amazon-ska zelena papiga. Ves je lepo čisto bel, samo per-
janica na gla^^ je rumena kakor žvej^lo, tudi rep in
i)erutnice so spodaj rumene. Njegov glas je prijazen: cakadu, od tod je dobil tudi ime.
75. Eumenočopasti kakaduj.
Južni azijanski, posebno molučki otoci so domovina te ptice, ki je že dolgo znana v Evropi. Ljudje jo radi drzé po liišah, ker je čista in z vsako trano zadovoljna. Po menažerijah je najnavadniša papiga. Svojega gospodarja ali strežaja ima neznano rada, m-oti tiijcu je pa nezaupna in radaščiplje s kljunom. Kedar je vesela, dlcska s kljunom in privzdiguje per-janico. Kdor jej je enkrat nagajal ali jo dražil, tega si dobro zapomni in se mu maščuje, kakor le vé in zna.
Kakaduj je v izbi jako prijeten in ljubeznjiv tovariš, Nauči se izgovarjati ne samo nekterili besed, temveč cele dolge stavke in jili veže, da imajo pomen.
Na Molukih jih love in jedo.
84. Kolibrij.
Noben del zemlje nima toliko iu tako lepih ptičev kakor Amerika. Učeni svet v E\Topi je strmel bravši popise prvih ondi potujočih Evropejcev in se ni mogel dosti načuditi od oiidod donesenim pticam, da si ravno so bili večidel le mrtvi mehovi, ki se nc dado primerjati živim živalim. Cvet amerikanskih in sploh vseh ptičev so pa kolibriji. Oni so najmanjši, najlepši, najhiti-ejši, najgizdaviši ptiči. Po vsej pravici so jih primerjali pisanim metuljem.
Kolibriji žive samo v Ameriki, posebno v Mehiki, v Gvijani in Braziliji, toda ne prebivajo samo po vročih krajih, ampak tudi po hladnih, povsod kjer se razvija bujno cvetje, na ktero je kolibrij vezan ravno tako kakor metulj. Nahajajo se toraj takisto po ravninah kakor po gorah, še celò blizu večnega snega. Se ve da po tacili krajih ne prebivajo stalno, s cvetjem doidejo, s cvetjem zopet odidejo. Tako se preletavajo od kraja do kraja, kakor jih sem ali tje vabi razvijajoča se cvetna otilnost; nekteri med njimi so pa pravi selci, kakor na pr. naša lastavica, slavec in drugi.
Kolibrijev je znanih okoli 400 vi-st, največi je kakor naša pastirica, najmanjši meri pa samo l'/s palca, je toraj samo malo veči od čmrlja. Vsi imajo pretenlie slabe nožice, dolge in ozke, srpasto urezane jemtnice in dolg širok, večkrat rogovilast rep. Dolgi 'djunček je tenek kakor igla, raven ali zakrivljen; nitkasti jezik je na koncu razcepljen.
Njihovo perje se žari in lesketd v najkrasniših barvah, blišči se kakor zlato in brušeno drago kamenje, zdaj zeleno, zdaj rdeče, pri tem piavo, pri onem zlato rumeno. Zlasti glavo in grlo pokriva neko drobno luskavo perje, ki se spreminja v najživejših in najčistejših barvah. Razen tega ponašajo se mnogi s podaljšanimi repnimi peresi, s perjanico ali pernatimi ovratniki, kakor na pr. gizdavi kolibrij v podobi 76. Toda samo samec nosi to gizdavo obleko, samica je opi-avljena prav preprosto in pohlevno Poprej so je mislilo, da so popolnoma nemi ali mutasti, sedaj pa vemo, da imajo — če tudi jako slab
Živali v podobah. III, del 2, snopič.	20
— vendar cvrčeč glas, od nekterili se celò sliši prav tenko ali prijetno žvrgolenje. Leteč zumlajo ali ornò 8 periitnicami kakor bčela ali čmerlj.
76. Gizdavi kolibrij.
Kolibri) je vstvarjen za zrak. Na zemljo pride samo taki-at, kedar pije. Truden počiva na vejici skrit pod senčnim listjem. Po zraku leti tako hitro, da oko ne more ničesa i'azločiti, komaj se prikaže, že izgine, kakor kaka muha ali sršen. Zarečej iski-i enak svrči od cveta do cveta ali pa trepetaje visi nad njim, no človek perutnic ne more razločiti, tako hiti-o ž njimi trepeče. Sedaj leti naprej, sedaj se požene nazaj, zavije v stran, vrti se v ki-ogu, visi v zraku, vznese se naravnost kvišku, zopet pada in 3leše od veje do veje, od cveta do cveta in naposled lakor misel zopet izgine. Viseč nad ali pod cvetom Dotika va-nj svoj tenek kljunček, kakor bi cvet po-'juboval. Popreje so res mislili, da iz cvetja pije samo sladki medeni sok, sedaj pa vemo, da mu ni toliko za medico kolikor za male žužke, Id so njegova poglavita hrana.
Ti prekrasni ptički pa vendar niso tako blagi in dobročudni kakor bi človek lahko mislil, sodeč po njih malosti. Nasproti temu so jeznariti, hudomušni in togotni in svadljivi. Ako dva samca skupaj za-deneta, limalu se začne hud boj in silno preganjanje.
Človeka se del nič ne Lojé, cladó muprav blizo sebe priti ter se ne zmenijo za njega. Skozi odprta okna prileté tudi v hišo, zlasti ako je cvetja v njej. Pri-godilo se je tudi, da so letali v izbo krast bombaža za gnjezdo ali pa so si celò ondi gnjezdo znašali.
liolibrij bržčas gnjezdi dvakrat na leto in znese po dve beli jajci, ki pri nekterih niso veči od graha. Gnjezdo je lepo spleteno iz volnatih nitek in obloženo z drobnim lišajem ; navadno je vsajeno med ro-^ovilaste veje, ali visi na kakej skali ali pa se zibl e na koncu palmovega lista. Ona sama navadno dela gnjezdo, pri nekterih pa samec donaša poti-ebno snov. Valitev ti-aje 12 do 15 dni. Mladiči so goli, slepi in tako slabi, da komaj kljunček odpirajo. Ona sama jih hrani in srčno brani, on se ne zmeni za nje.
Živ vjet kolibrij neznano hitro postane krotek in domač. Že za nekoliko ur se umiri popolnoma in m-ide preiskavat cvetje, ktero človek v roki di-ži. Kmalu tudi človeku seda na glavo, na nos, na brado in vtika kljunček v usta in brba z jezikom med zobmi in po ustili. Vjeti tovariši se v zaporu med sebo lepo pogajajo brez pretepa in brez zavidnosti. Manjši večim brez zamere sedajo na kljun. Hranijo jih s sirupom in enacimi sladkimi sokovi, in nekterim se je že posrečilo jih več tednov pri takej hrani žive olu-aniti, ali naposled so vendar onemogli in po-
finili. Bolje se drzé, ako večkrat dobé cvetja, po tereni iščejo žužkov, ali pa, ako so zaprti v večem prostoru, po ktei-em love mušice in druge majhne žuželke. Živih kolibrijev ni bilo doslé mogoče prinesti v Evi-opo, poginili so na potu; posamezni, ki so še živi prišli na Angleško, niso živeli več kakor dva ali tri dni.
Kolibrije love v mrežice kakor metulje.
Od premnogih kolibrij evih vrst omenimo tultaj samo dve, namreč navadnega in gizdavega kolibrija
Navadni kolibrij je tri palce dolg. Zgoraj je zlato-zelen, spodaj sivkast z zelenimi pikicami, vrat se mu žari kakor rubin, perutnice so škrlataste, ravno tak je tudi rep razen dveh srednjih zlatozclenih peres.
''■J
77. Navadni kolibrij.
Živi v severnej Ameriki in gro najdalje proti seTera, noter do Kanade. Pride s pomladi, jeseni se pa spet umakne na jug.
Gizdavi kolibrij še ni popolnoma tri palce dolg. Na glavi ima perjanico pomarančaste barve, bm ovratnik je zarobljen z zlatozelenimi peresci, glava, vrat in pleča so zelena kakor smaragd ter se prelivajo z datim leskom, na prsih ima belo liso, po tre-bul lu je zlatozelen ali temnejše nego na plečih, perutnice so zelene in se spreminjajo na pomarančaste, rep je eimetaste barve.
Brazilija je njegova domovina.
85. Kondor.
Kondor je največa ujeda. V dolgost meri pol-četrti črevelj, z razgrnjenimi krcljutimi pa zajame 9—11 in celò 13 črevljev. Perja je črnega, samo konci velikih peres v kreljutih in ovratnik je bel. Višnjevo rdečkasta koža na glavi in na vratu je gola, le sem ter tje stoji kaka ščetina, samec nosi na glavi hru-Btančast greben in od očesa nizdolu po vratu mu visi zgrbana koža. Močni rjavi kljun ima belo kljuko, oko je rdeče, črni kremplji so dolgi ali slabo skrivljeni»
Kondor prebiva po shežnikili južne Amerike. Pusto i^cčcvje Llizu večnega snega je njegovo navadno st^ilče. Odtod se zjutraj vzdigne, splava v zračne vičavc in od onod razgleduje pod seboj široki svet prež0 po pleftü. Kondorov vzlet je veličasten, nikoli ni opaziti, da bi trenil s perutimi, kakor misel se lahko zvije v neizmerno višavo, više nego kterakoli druga ptica. Ko je slavni nemški učenjak Humboldt stal na 17.700 črevljev visokem Kotopaksiju, videl je nad seboj krožiti kondorja kakor majhno či-no piko. Za plenom se spušča v nižave in obiskuje celò morske bregove, ali kakor liitro se je nažrl, povrne se zopet v mrzle višine.
78. Kondor.
Na prvi pogled bode vsakdo že po vnanji postavi lahko presodil, da kondor spada v vrsto jastrebov, s kterimi se tudi vjema po svojih lastnostih. Kakor
vsi ti mrharji p tudi kondor bojazljiv lenuh in smrdljiv požeruh. Glad in strad mu res vdihne nekaj poguma, toda vse one povedke, po ktei'iii bi bil ljudem, zlasti otrokom nevaren, so izmišljene. Ob morji se pase s crknetino, ki so lo na suho vi-gli valovi; v gorah sledi lovca, ki zalazova gvanakc in vikunje (divje lame), vedoč da mu bode prepustil čreva. Zraven pa tudi napada lame, vikunje, jelene in junice na pasi. Pri tem početji se navadno združi več kondorjev, ki ùbogo žival tako dolgo proganjajo in mesarijo, da usopihana onemore in pade. Plenu potem najpredi iztrga jezik, izkoplje mu oči in naposled razporje trebuh. Sit mrhar je jako težak in len ter se ne more z lepa vzdigniti od tal. Takrat pusti Človeka na pet korakov k sebi, predno mu se umakne nerodno skakaje po tleh ter si na vso moč prizadeva, da bi žretje izrigal iz sebe, ker sicer ne more zletoti.
Na najsamotniših in najnepristopniših pečinah znese samica navadno na golo skalo dve beli, rjavo pegasti jajci. Mladiči rastejo počasi in tudi potem, ko so se že operili, jih stara še precej časa branita in jim skrbita za hrano.
Škodljivo vjedo proganjajo in ubijajo na vse krip-lie, zlasti Indijani se radi ukvarjajo s tem poslom.
V	kako ograjo vržejo kakovo večo mrho in Icmalu se začn0 kondori zbirati okoli nje. Ko so se ptiči do sitega nažrli, pridrvé Indijani na hitrih konjih do o^-aje ter prenasičene samogolte brez velicega ti-iida ali s palicami pobijejo ali pa v zanke žive vjamejo.
V	nastavljeno mrho tudi radi vtikajo omotna zelišča, ki kondorje tako omamijo, da kakor pijani okoli tavajo in se dadó brez upora poloviti. Z vjetimi grdo ravnajo, za^ svojo zabavo je trapijo kakor le vedó in znajo. Po Španjolcih so se tudi Indijanom priljubile neusmiljene surove igre in hajke z biki. Za hajko namenjenemu biku, kteremu so popred s sulico raz-mesarili hrbet, navežejo sestradanega kondorja. Lačen ptič trga cele kosove mesa z bika, ki v strašnih bolečinah rohni in lomasti po gledališču na neizrečeno veselje Indijanov.
Kondorjevo srce, bodi si surovo ali suho in v prah smleto, je Indijanom preizvrsten lek proti bož-jasti ali padavici.
Vjet kondor je kakor sploh jastrebi s početka
E lah in žalosten, s časom pa postane potuhnjen in udoben.
8(5. Noj ali stnis.
Noj je med pticami to, kar je žirafa med sesavci. Ta velikan je namreč od prstov do vrh glave sedem do osem črevljev \asok, do šest črevljev dolg in do poldrugi cent težak. Majhna, gola in plošnata glava s kratldm topim kljunom nasajena je na dolgem golem vratu. Lepo živo in gibčno oko je zavarovano z vejicami in trepalnicami. Dolga gola noga mesnatega stegna opira se samo na dva prsta. Perje je mehko, tudi velika peresa v la-eljutih in repu so raz-čehana in mahadrava ter niso sposobna težko ptico vzdigniti od tal in nositi po zraku. Samec je črn, samo kreljuti in repna peresa so svetlo bela, vrat je rdečkast, stegno pa poltene barve. Samica je sivo rjavkasta, na perutnicah in v repu pa umazano bela.
Noj je v prejšnjih časih živel po vsej Afriki in Arabiji, sedaj se pa pred ljudmi vedno bolj in bolj umiče v neobljudene stepe in puščave. V južnm Afriki tudi še sedaj ni redek. Navadno je po kacin 6—10 glav v enej družbi, časih se pa tudi njih po 100 nahaja skupaj. Za družbo di-uzih ptic ne mara, pač pa se njemu zarad veče varnosti rade pridružijo gazele in kvage (neld divji konji).
Z umnimi zmožnostimi se noj ne more pohvaliti. Bedast je in top, uporen in trmast, najmanjša stvar ga zbega in razdraži, razsodita nima nobenega, prave nevarnosti ne loči od navidezne. Tudi v sužnosti ostane zmerom neumen in plah, še gospodarja ne loči od tujega človeka. Najbolje je opisan v sv. pismu s ki-at"kimi besedami: Bog mu je vzel modrost, razuma mu pa ni dal.
Vsa njegova moč se strinja v nogi. Z eno brco pobije šakalja ali divjega psa na zemljo, ali ga še
79. Noj ali stnis.
celò ubije. Še veča jc pa njegova hitrost. Kakor hitro ga kaj vznemiija, razprostre kreljuti kakor jadi-a in se spusti v beg. Vedno liitreje prestavlja dolge noge, vedno širje koraka neprestano vesljaje s krelju-
timi, naposled drvi kakor vihar po planjavi. Že njegov navadni korak meri 4—5, v diru pa tudi 7—9 črevljev, lahko je toraj iimeti, da ga tudi najbolji jahač ne moro dolgo slediti.
Noj sé hrani s semenskim zrnjem, brstjem, zelenimi in sočnimi^zelišči in pozoblje sem ter tje tudi kako živalco. Čudno je pa pri njem to, da si i)olni želodec tudi z drugimi neprebavnimi stvarmi, hlastno pogoltne žreblje, ključe, denar, gumbe in druge enake stvari; dogodilo so jo celo, da seje nažrl živega apna, Id mu je se vé da zadalo smrt. V želodcu necega noja so našli do blizo 9 funtov razne sodrge, namreč 7 funtov peska, kodelje in cunj, potem tri kosce železa, devet bakrenih (medenih) denarjev, dva ključa, 17 bakx-enih in 20 železnih žrebljev, svinčene kroglje, guinbe itd. Vode potrebuje veliko, vendar pravijo, da lahko dolgo časa žejo trpi, toda ako potem pride do vode, ga slast tako prevzame, da pozabi na svojo varnost. V puščavi imajo do vrelcev uglajene steze.
En samec živi v družbi z 2—4 samicami. Vsaka iznese 12 — 16 jajec, in sicer vse v eno globel, ktero e samec z nogama v pesku izkopal, ali pa tudi a 'iljunom v prsti izdolbe!. Jajce je veliko kakor otročja glava, tehta tri funte in zaleže za 24 kurjih jajec. Užitno je ali vendar ni tako okusno kakor kurje. Z enim se štirje lačni ljudje lahko nasitijo. Jajca so debele in trdne lupine in služijo ondešnjim domačinom namesto posode. Ko je nekoliko jajec v gnjezdu, zacné samec valiti in vali sam, samice pa poznejša jaica pokladajo v pesek okoli gnjezda, če se samctt zai, vzame tudi ta jajca pod sé, če ne, pa ne. Po dnevi po več ur zapusti gnjezdo, ali nikdar je ne jozabi s peskom pokriti. Ko pride pozneje po veli-cih ovinkih nazaj, preoberne vsako jajce predno se
zopet vsede, valeč pa položi dolgi vrat po zemlji. Ako opazi, da je bil človek med tem pri gnjezdu ali da je celò jajca v rokah imel, se skuja in vse skup potepta in zmučka. Valitev tra:]'e okoli 40 dni.
Kakor je samec prej pridiio sedel na jajcih, ravno tako dober in skrhan oče je potem mladim, ona se a prav malo peča za nje. Kakor so se posušili, te-oj jih vodi na pašo, jih uči in navaja iskati hrane,
E
po noči jih pa vzame pod svoje perutnice. Mladiči so spočetka prav grdi, ker nimajo perja, temveč neko trdo, skoro kakor jež bodočo kožo, se le v tretjem mesecu jim naraste perje. Kedar jim žuga kaka nevarnost, odpelje ona mladino, on pa z vsakorsnimi zvijačami skuša sovražnika od nje odvrniti : kakor nor leta v ki-ogu, pada in šepa in tako večidel premoti neprijatelja. Mladiči dorastcjo še le v tretjem letu.
Zarad di-agocenih peres lové in pobijajo noja že od nekdaj. Navadno ga lové na konjih. Na čifih in brzih konjih jezdijo lovci v stepo, kjer se jim dozdeva, da se noji nahajajo. Nekoliko velblodov (kamel) nosi za njimi vodo, hrano za ljudi in živali in druge potrebne stvari. Ko so našli jato nojev, jezdijo narav-proti njej tako dolgo, da se jata spusti v beg. Po dva ali po trije lovci si izberó enega starega samca ter se vi-žejo v največem diru za njim. Eden sledi noja po vseh vinkih, drugi ga pa skuša prestreči, ako mu je to po sreči izteklo, podi sedaj on noja in prepusti prvemu, da ptiču pri priložnosti pot presiedi. Tako se menjata tako dolgo, da noj konečno začne pešati, lovec mu je vedno bliže za petami, nazadnje ga z gr-jačo udari po glavi in pobije na zemljo. Sedaj stopi raz konja, mu prereže vratno žilo in počaka, da mu kri odteče, potem mu sleče kožo s perjem vred.
Posebno dragocena so dolga bela peresa, kterih ima pa noj samo 14. Čem daljše in tanje in košate j še je però, tem večo ceno ima. V južnej Afriki na nosu (kapu) dobre nade velja 1 funt nojevih peres — na funt jih gre 70 do 90 — okoli 120 goldinarjev našega denarja. V severnej Afriki se prodaja koža z vsem perjem vred po 100 španskih tolarjev.
Razen jajec se more tudi meso od mladih jesti, od starih je pa črno, trdo in žilavo, vendar ga Afri-kanci jedó. Starim Rimljanom so bili pa nojevi možgani poseben oblizek, znani požeruh cesar Heliogabal je za eno možganino pašteto dal zaklati 600 nojev. Tudi v svojih krvavih igrah so pokončali mnogo nojev, časih so jih na en dan dali razmesariti po 1000. Človek se mora samo čuditi, odkod in kako so zmagali toliko te živali.
V Afriki imajo ljudje sem ter tje okoli hiš na na pol domače noje za veselje. Plodé se tudi v suž-nosti, celò v Evropi so že imeli mlade. Povsod se je pokazalo, da samica malo mara za zarod, toliko Bkronejši je pa samec. Noj mora dobiti na dan 4 funte zobanja — najljubši mu je ječmen —, 1 funt kruha, 10 glav salate in po letu 8, po zimi pa 12 funtov vode. Rad se koplje v vodi in valja po prahu. Dà na sebi jezditi, toda se ne da brzdati in ravnati. Glas mu je neko otlo haliljanje, razkačen pa sika kakor gosjak. Psi so mu jako zoperni.
Tudi po drugih krajih žive ptice nojevega rodu. Po stepah južne Ameiike prebiva: Nandu, ki ima po tri prste na nogah in krajša peresa v kreljutih. Manjši je od afrikanskega noja. V novej Holandiji ^Avstraliji) se pa nahaja: Emu, lu v velikosti le malo zaostaja za afrikan-skim nojem. Pokrit je z dolgim razčehanim perjem, v repu in v prekratfeh kreljutih nima daljših peres nego sicer po truplu.
Po sedanjih skušnjah soditi se bodeta oba, zlasti pa emu, udomačila v Evropi.
87. Kaziiar.
Leta 1597. so holandeški mornaiji prvikrat iz vzhodne Indije pripeljali seboj ptiča, kterega je občudoval ves učeni in neučeni svet. Podoben je bil nekoliko noju, samo da je bil manjši in tudi v drugih stvaréh se je razlikoval od njega. Eazen glave i vratii je bil pokrit s črnim dolgim grivastim ali ži-mastim perjem, a iz vsacega tulca ste rasli dve peresi. Leteti ni mogel, ker v kreljutih ni imel nika-koršnega perja, temveč samo pet dolzih roženih bo-dežev brez kosmače, s kterimi se je znal dobro braniti; tudi v repu ni imel perja. To je bil kazuar.
Kazuar vzraste do pet črevljev višine, noge so trsate in v primeri z nojevimi kratke in troprste. Gola glava je plava, na njej se vzdiguje kakor kapa
80. Kazuar.
tri palce visok rožen greben ; do polovice goli in bra-davičasti vrat je spredaj višnjev, ob stranóh plav, od zadaj pa rdeč. K j un jo raven in okroglast.
Kazuarova domovina so neld otooi vzhodne Indije: Java, Sumatra, sosebno pa otok Ceram. Ondi se potikuje in skriva po največih goščavah, zato ga je težko dobiti na ogled, da-si ravno ni redek. Hiter je skoro kakor noj, toda ne dirja, temveč dreplje, more pa tudi pet črevljev naravnost kvišku skočiti. V kljunu, zlasti pa v nogah ima veliko moč, z brcami se vspešno brani proti človeku. Glasi se : h u h u, v jezi pa srdito puha.
Je mnogo, brez izbiranja: sadje, žito, zelenjavo, korenstvo, vmes pa tudi pohrusta kako živalco. Vjete hranijo s kruhom, sadjem in repo; jabelka in tudi jajca požira cela; vode potrebuje obilo mero.
Kolikor se je na vjetih dalo opazovati, moremo reči, da je kazuar slabih umnili zmožnosti, toliko bolj je pa hudomušen, jeznarit in togoten. Najmanjša
stvarca ga laliko tako razkači, _ da s čistega mira skoči v vsako žival ali pa tudi v človeka in da ne odjenja z lepa. Pisana obleka, zlasti rdeča mu je neki Bosebno zoperna. Toliko je gotovo, da mu ni nikoli upati.
V	goščavi znese na zemljo v kotanjo tri ali štiri zelenkasta, sivo pikčasta jajca. Po dnevi jih greje in godi solnce, po noči pa samec pridno sedi na njih, kajti tudi njegova družica se za valitev in odgojitev mladine ne zmeni. V Londonu je kazuar sedel sedem tednov, je izvalil enega mladiča, ga je pozneje lepo vodil in ga po noči jemal pod-se.
V	Indiji jih love s psi, toda starega je neizrečeno težavno dobiti, ker je jako plah in oprezen ter se znà dobro skrivati po največih goščah, kamor nikdo ne more za njim. Mladiči postanejo hitro domači in so človeku tako privrženi, da se ga drže kakor lasčec, da so prav sitni in nadležni.
Meso od mladih je vžitno, od starih je pa žilavo in trtasto.
88. Raj cica.
Svet se ni mogel dosti načuditi neizrečenej lepoti neke ptice, od ktere so M agelano vi tovariši leta 1522 prinesli v Evropo nekoliko okrnjenih mehov. Vsem, učenjakom in neučenim je bila to neka nenavadna skoro čeznatorna prikazen. Ljudje so radi verovali in še sami dodajali čudnini pripovedkam mornarjev, ki imajo razen drugih napak tudi to, da iz komarja radi delajo vola. Pripovedovalo se je, da je ta ptica iz raja doma, da nima nog in da nikoli na zemljo ne sede, da sploh nikdar ne miruje, temveč neprestano leta pod nebom; da samica celò vali na letečem samcu. Se ve da bi za tako ptico bilo preprosto, da se hrani z navadno pozemeljsko hrano, zato so jej ukrenili, da pije samo jutranjo roso pod nebom. Ta pravljica se je izcimila od tod, ker vse pn-e ptice in Se dandanašnji vse one, ki prihajajo v trgovino, so bile brez nog, to pa zato, ker lovci vjetim tekoj iztrgajo grde noge, ki bi sicer lepo ptico
81, Rajčica.
samo kazile. No še tudi pozneje, ko se je to vedelo, je Bvet še dolgo rajši veroval lej^ej pravljici, nego pu-stej resnici.
Raj Ö i ca — to ime je ptici ostalo od pravljica — se mora po nogali in po kljunu vvrstiti med vi-a-nove. Velika je kakor naša kavka, po hi'btu in po trebuhu je kostanjevo barve, na gla"vi in po vratu po-
marančasto rumena, na čelu črna, na grlu pa zelena kakor smaragd. Najbolj jo pa ki-asé zlato rumena in bela peresa, Id jej dolga in svilasta Anhrajo na bokih izpod perutnic. V repu ima dve dolgi peresi brez ko-šmače. Ali samo on je tako krasno opravljen, ona ima pa ponižno vsakdanjsko obleko.
Domovina te prelepe ptico je Nova Gvineja io. nekteri bližnji otoci. Obnašajo se sploh kakor vse ptice vranjega plemena. Videti jih je v družbi skupaj po 30—40, toda samic je mnogo več, kar je pa prav verjetno, ako se pomisli, da samce zarad prekrasnega perja hudo proganjajo. Hranijo se z vsakovrstnimi sadovi in z žužki. Lete lepo valovito, toda veter jim časih perje tako zmede, da popadajo na zemljo, tìlas jim je hripav in neprijeten.
Rajčica tudi v svojem vedenji ne taji svojega rodu. Nemirna je in živahna, zvita in prevejana, zraven pa še gizdava in ničemurna, kakor malo ktera ptica. Kakor bi vedela, kako je lepa, se zmerom po sebi ogleduje in občuduje ter si neprestrano perje čisti in gladi.
Vladarji in velikaši v Aziji in po indijsldh otocih so že od nekdaj rajčičino peiye nosili na turbanih, in tudi v Evropi jih gospe za gizdo rade nosijo na klo-buldh. Perje ima samo to napako, da na solncu kmalu oblecli in oslepi.
Domačini v Novej Gvineji — Papuani imenovani — rajčice na vse kriplje lové. Najbolje se izplača lov, ako je lovec našel drevo, kamor hodijo navadno prenočevat. Papuan še pred mrakom zleze na drevo in se kolikor mogoče dobro slu-ije med veje in listje. Ko dohajajo ptice, strela jdo njih s topimi pšicami (strelicami), drug tovariš pa pod drevesom pobira na-streljene ali pa samo omamljene ptice. Vjeto ptico odere, izruje jej noge, namaže kožo od znotraj s pepelom, vtakne Idin va-njo ter jo obesi v dim, da se je kak mrčes ne loti. Love jih je pa tudi v zanke in na limanice.
Vjete se v sužnosti dobro počutijo.
89. Lirorepeo.
Pri tem ptiču nam na prvi pogled udarja t oči veličastveni rep. Sostavljen je iz 16 različnih peres. Dve ziinanji ste kakor lira zaviti, njijna notranja kosmača je podobna širokemu, temnorjavo in rjasto pasastemu traku, ki je na koncu črno žametast in z
82. Lirorepec.
belimi franžami obrobljen, zunanji kosmači ste pa ozki. Dve srednji sivi peresi ste tudi vkrivljeni ali ste manjši in imate ozko kosmačo. Ostala peresa, njih 12, so črna, dolga, razčehana in narazen stoječa. Sicer je ves zamazano rjav, po trebuhu siv, na grlu pa rdečkast. Po lirastem repu lir o rep e e imenovani ptič hodi na tenkih, precej visokih nogah in je velik kakor fazan, samica je manjša in brez krasnega i-epa. Učenjakom dela preglavico, ker ne vedo, kam bi ga vtaknili, nektcri bi ga vvTstili med kokoši, drugi ga pa — in menda po večej pravici — prištevajo pevcem, ker res poje in je tudi v kljunu največ clrozdom podoben.
Lirorepec prebiva na modrih gorah v Novej Ho-landiji (Avstraliji) in živi samotno na pare. Po temnih gozdih stikuje po goščavi za žužki in črvi. Jako ne plah, kakor e kaj zašumi, tekoj se skrije s po-bešenim repom v najgostejše grmovje, izleti le redko-kedaj. V gošči se pogostoma oglaša, ali ne da se videti.
Dober je pevec, zna pa tudi oponašati druge ptice in sploh vse glasove, ki mu pridejo na uho. Nekteri laje kakor pes, smeja se kakor človek, plaka kakor dete, in zraven posnema druge ptice in vse to zmeša in vplete v svojo pesem.
Gnjezdo je sredi velicega kupa suhe brsti, od strani ima vhod. Postavi si ga v gosto mlado drevje ne visoko od tal, spleteno je iz vitkih koi-eninic, glo-bel je pa s perjem umehčana. Vali samo enki-at na leto in znesé eno samo jajce. Ona sama vali, on tudi s svojim A'elicim repom ne more v gnjezdo.
tri neizmernej plahosti te ptice je lov na-njo jako težavna. Najbolje še opravi lovec, ako si na klobuk priveže cel samčev rep, se potem skrije v hosto, ker čuti ptiča, in večkrat potresa in giblje z glavo. Lirorepec opazi gibanje repa in kmalu srdito priteče, da bi namišljenega tekmeca pregnal iz svoje ob-lastnije.
Vjeti mladiči so krotki in ljubeznjivi, ali do sedaj se ni posrečilo jih dalj časa ohraniti žive. Evropa živega lirorepca še ni videla.
Živali v podobah. III, del. 2, snopič.	21
— 306 '.HI. lldova.
84. Udova.
Ime udova je ta brhka ptica dobila bržčas od sicer priproste ali vendar čedne in lične žalobne obleke. Razen rujnega tilnika je namreč zgoraj vsa črna, po trebnliu bela, na prsih pa zagorelo poma-rančasta. Še posebno pa s pomladi krasé samca štiri nenavadna, navpik stoječa peresa, od kterih ste notranji dve črez črevelj dolgi, zunanji dve krajši in širji se pa končate v dolgo ščetino. Ali samo samec je tako lepo opravljen, samica nosi sivo rjasto obnošeno obleko. Velika je kakor naš repnik ali pa mali strnard, s kterim je tudi v rodu po kratkem in čvrstem kljunu.
Udovca živi po liostah srednje Afrike. Večidel se drži tal, kjer jobira vsakovrstno seraenje in mr-golince. S pomladi žive na pare, takrat se samec obleče v svatovsko obleko in prav pridno poje, vede se gizdavo in bahato, kakor bi si bil svesti svoje lepote, samo veter mu nagaja pri letanji. Po valitvi se brijejo, samec izgubi krasno repno perje in umolkne, pozneje se pa mlado in staro skuplja v vece jate.
L dova se tudi v Evrof)i pogostonia videva po hišah. S petjem se res ne more Donašati, ali ljudje jo imajo vendar radi nekaj zarad epote, nekaj pa zato, ker je ni težko preliraniti. Pri prosu se pi-av dobro počuti.
Tudi v sužnosti učaka 12 in le več let.
"JI. OponasaA'ec.
Že pri nekterih naših pticah, na pr. pri kalinu, srakoperju in dr., in malo predi pri lirorepcu smo omenili, da imajo ta posebni dar, da posnemajo na-peve di-ugih ptičev, in sploh glasove, naj si že bodo prijetni ali neugodni naSim ušesom. jPa najglaso-vitneji gledé tega dara je po tej lastnosti imenovani oponašavec. On oponaša petelinovo kukuri-kanje, kokljino kločanje, pasje lajanje, mačldno mi-Javkanje, pujskovo kruljenje, gosje gaganje, hreščf kakor žaga, klopoče kakor mlin, zacvili kakor nena-mazana vrata. Posnemajoč gospodarja zažvižga spečemu psu, da skoči kvišku iz spanja in z repom mi-gaje išče gospodarja, sedaj spet žalostno čivka kakor izgubljeno pisce, da koldja v velikih skrbeh teka sem ter tj e iskaj e svojega deteta, kmalu potem pa prestraši vso perutnino na dvorišču posnemajoč kraguljev glas. Ravno tako poje pesme vseh drugih pevcev; človeku, ki ga posluša v goščavi skritega, se dozdeva, kakor bi se bili tiči iz vse okolice zbrali v tem grmu, s kratka: v oponašanji ga ni mojstra nad njim. Ali tudi njegova izvirna popevka je jjuba in prikupljiva. Amerikanci ga stavljajo med vsemi pevci na prvo mesto, še celò črez slavca. Drugi pa spet menijo, da se ž njim ne more meriti, da njegova pesem nima
i
toliko in tako lepili iremenov. Naj si pa bo ta stvar tako ali tako, vsaka co je velik mojstor.
Oponašavec spada v rod di-ozdov ter se kakor naSi drozdi hrani po letu večidel z žužki in črvi, po zimi pa z iagodami. Velik je kakor naš drozeg. Zgoraj je zamolklo siv Jn rjavkasto nadalmjen, spodaj pa rjasto belkast. Črno rjava peresa v perutnicali so belo obrobljena in tudi dolgi rep je črn in bel. Vede se kakor naši drozdi.
cS
>CQ
a!
■ a
o ^
itj
00
Prebiva v zedinjenili državah severne Amerike, posebno v južnih pokrajinah. Najrajši se di'ži po dolinah v gostem grmovj i in pa ob morskih bregovih, ne plaši se pa tudi človeka ter se nastani večkrat blizu hiš v nasadih in vrtéh. Gnjezdo postavi v goščavo ne visoko od tal, na pocÙagi od suhe brstf,
je spleteno iz koreninic, vlaken, bilk, maini in umeličano s perjem in volno. Dvakrat na leto znese po 4—5 sivo plavkastih, rjavo lisastih jajec iz kterih se v 14 dnéh izvaló mladiči. Stara dva branita mladino proti vsacemn sovražnikii s tako srčnostjo, kakor bi je človek ne pričakoval pri tako majlinej ptici. Celo kača, ki je splezala na drevo, se ' mòra naposled umakniti krepkemu kljunu, tako dolgo jo bije in ne odjenja, dokler je popolnoma ne ubije.	' '
Vjet oponaSavec pri dobrej postrežbi dolgo živi in se tudi plodi. Kakor zunaj v prostosti tako se tudi v gaj bi ne utrudi ponavljati in oponašati vse ptičje napeve in vse druge mogoče glasove.
92. Kokica.
Kokica je ena najljubezniviših in najzanimiviših južnoamerikanskih ptic. Velika je kakor naš poljski golob, perja je rahlega, svilnatega, vsa je več ali manj zlato pomarančasta, le perutnice so temnorjave in belo lisaste in tudi kratek rep je na koncu rjav. Posebno lepo se jej pa poda skrlatasta pei-nata krona, ki v podobi dvojnega grebena sega od kljuna do tilnika. Rjavkasta samica ni tako gizdava in ima na glavi ponižnišo kratko kronico.
Lepa kokica stanuje v Gvijani in severnej Braziliji. Najljubši so jej gorati, divji in skalnati kraji, ker se rada skriva po luluijah kakor sove. Neizrečeno je plaha in nezaupna. Nikoli jih ni videti v družbi družili ptic, med sebo se pa jako rade družijo. Leté prav hitro, toda nizko in ne daleč. Po kokošje brskajo z nogami in stepljejo s kreljuti, kakor se tudi rade valjajo in kopljejo v pesku. Hranijo se z različnimi sadovi.
Gnjezdi po skalnih luknjah. Gnjezdo je iz suhe brsti in druge enake šare. S pomladi znese samica dve beli, črno pikasti jajci.
Čudno pri tej ptici je to, da se samci, predno se sparijo, skuSajo v plesu pred samicami, da bi jim se s tem prikupili. Schomburgk kakor samovidec piše o tem plesu: V gorah zapadne Gvijane sem za-
sačil jato teli prekrasnih ptic, pa sem pri tej prililci tudi na svoje oči videl njihov j)Ies, kterega sem do tega dué zmerom imel za pravljico, da-si ravno so mi Indijani mnogo o njem pripovedovali. V nekej daljavi začujemo cvrkutanje, ki je lastno kokici, a dva mojih vodnikov mi namigneta, naj so polaliko ž njima plazim do kraja, kjer so od pota malo v stran imeli plesalci svoje zbirališče. Prostor je imel kacih 4 ali 5 črcvljev v premeru, nobene bilke ni bilo na ujem, in tla so bila tako gladka, kakor da so jih človeške roke ugladile. N'a tem prostoru je plesal in skakal en samec, drugi so ga pa gledali in občudovali. Plesalec je na pol razprl kreljiili, je vi-gel glavo nakviSku in je gizdavo skakljal nagibaj e se zdaj na to, zdaj na ono stran ; ali pa je j-ep razprostrl v kolo ter se jo mastito nosil okoli ter grebel z no-
86. Kokica.
s
gami. Ko se je utrudil, dal je od sebe nek poseben glas iu tokoj jo drug stopil na njegovo mesto. Tako so se izmenili trije po redu drug za drugim ter so j^okazavši svojo umetnost sami s sebo zadovoljni zopet sedli med tovariše, ki so po nizkih gi-mili okoli plesišča čepeli. Naštel sem 10 samcev in dve samici, ali zdajci jih je poplašil pok suho vejice, na ktero sem jaz neprevidoma stopil, in vsa družba je sprhnila.
Kokica ima zarad le])ega ])erja jjrecejšno ceno. zlasti Indijani ga radi nosijo za lepotijo. Tudi bra-zilijanski cesar ima plašč iz kokičinih kož, kteregu pa nosi samo o velikili svcčanostili. Indijani jih ho-:lijo s pulialnikom in strupenimi strelicami čakati na znana plesišča in je potem streljajo iz skrivišča. Toda predno se ples ni do živega vnel, ne smé streljati, še le potem so v zabavo tako zamaknjeni, da Indijan že kacih o ubije, predno drugi to zapazijo in odleté.
Tudi meso" je dobro za jed.
})3. Ibis.
Gotovo nobeden ptič ni bil in ne bode tako spoštovan, tako češčen in slavljen, kakor je bil ibis pri starih Egipčanih. Stari pisci mnogo o njem pripovedujejo in tudi trdijo, da so ga Egipčani zarad tega imeli v tolike] časti, ker neusmiljeno kače pobija in sicer iz zgolj sovraživa do njili, da-si ravno jih ne jó. Zato se ga pa neki tudi kače tako bojé, da beže ako le njegovo pero vidijo. Ko izkušnje od vsega tega nič ne potrjiijejo. Verjetniša je druga misel.
Za Egipet je vsakoletna nilska povodenj najimc-nitniši dogodek. Egipčani težko pričakujejo veliko vodo, ki nataplja in pognoji njihove zemlje, o večej ali manjšej poplavi visi dobra ali slaba letina. Z veliko vodo je pa zmerom prihajal in še dandanes prihaja ibis in je s padajočo vodo zopet odhajal. Ibis je bil toraj stanovalcem željno pričakovani oznano-valec dobro letino obetajoče povodnje, zato so ga kakor ugodnega sla slavili in častili. Stregli so jim v temeljnih, a po smrti so jih mazali z istimi dišavami akor svoje kralje in velikaSe in so jih pokopavali v
posebne rake. In še dandanes Arab zmerom z naj-večim spoštovanjem govori o ibisu imeniijoč ga: Abu Hannes, to je: oče Janez.
Po svojej postavi spada ibis v čapljino rodbino, v najbližem rodu je pa z naSo plevico in nekoliko tudi s škurbom, samo da ima debelejši kljun, v truplu ga je pa nekoliko več od škurba. Bel je, samo kljun in noge, gola glava in goli A'rat so črni, ravno tako tudi konci na perutnicah in pa ona peresa, ki mu s hrbta dolga in razčebana vise črez rep. Oko je rdeče.
87. Ibis.
Ibis prebiva v Nubiji in dalje v srednjej Afrild, v Egiptu je sedaj redek, pride le z nilsko poplavijo in se meseca junija zopet umakne v Nubijo. Nahajajo se posamezni, večidel pa v velikih družbah. Vede se jako nežno in dostojno, počasi in premišljeno se sprehaja po polojih pobiraje vodne žužke, črve in Mugo golazen, posebno rad pa po stepah lovi kobilice. Leti jako visoko in Imči s liripavim glasom. Pred Arabi ni nič boječ, ker vé, da mu nič zalega ne store, sovražnika pa kmalu prepozna in se ga zna ogibati.
s
Gbijezcli sredi velicih gozdov v grezéh na trnjevih drevesih. V jako zanikerno znoSeno gnjezdo položi 3 ali štiri bela jajca.
Iz gnjezda vzeti mladiči in tudi sicer vjeti ibisi se navaclijo na vsako lirano, posebno kruh jim gré v slast. Neizi'cceno hitro postanejo domači in človeku privrženi, večkrat so celò sitni in nadležni, ker so človeku zmerom za petami.
Marabuj.
Tudi marabuj je velik gospod. Pri Indih uživa malo manjšo čast nego jo je uživljal ibis pri starih Egipčaaih. V mnogoštevilnih razstavkah se moško in imenitno sprehajajo po vaséh in po mestili, postavajo 30 dvoriščih in pohajajo po hišah. Nikdo jim nič ža-ega ne stori, vse se jim umika, ljudje iz spoštovanja, psi in druge živali pa s straha pred straho\T[tim kljunom. Tudi jih varujejo postave. Človek, ki bi se predrznil ubiti marabuja, moral bi plačati 100 gold, kazni. Zato jim pa ulice in dvorišča čiste od nesnage, ki se jjovsoct meče iz hiš. Hrane jim ne manjka, kajti Indi mrh ne zakopavajo in še celò siromašne ljudi po smrti kar naravnost v vodo pomečejo. Ma-rabuji so prvi pri mrliovini in Se le potem, ko so se oni nažerli, smejo pristopiti jastrebi in psi.
Že po zunanjej postavi mu je videti, da je štr-kove rodovine, samo gola glava in gol vrat z grdim o njem visečim grbancem spominja na jastreba, s kterim se tudi vjema po nezasitnej požrešnosti. Koža na glavi in na vratu je rdečkasta. Perje je zgoraj črno plavkasto ter se na hrbtu preliva na zeleno, spodaj je pa lepo belo. Veliko vrednost za lepotičje imajo krasna bela peresa na trtici. Visok je 5 črevljev.
Marabujev je več vrst, ki so si pa vsi po postavi in vedenji jako jiodobni. Žive v Indiji, na hu-matri, Javi in v Afriki. V Indiji jih po nekterih krajih drže kakor pri nas domačo perutnino in to zarad dragocenih peres.
Gnjezdi na drevji.
88. Marabuj.
Marabuj je prevejan in pretkan, kakor kterakoli ptica. Kjer vidi, da ga ljudje puste v miru, postane kmalu nadležen in drzovit berač, tam pa kjer sluti, da strežejo po njem, ostane zmerom v takej daljavi, da ga zrno iz puške ne doseže.
O njegovej požrcšnosti pravi Brehm, ki se je v Afriki soznanil s tem ptičem: Skoro gotovo je ni tako požrešne ptice, kakor je marabuj : Izvlekel sem mu iz grbanca cela goveja ušesa, cele noge s parklji vred in tako velike kosti, da jih noben drug ptič ne bi mogel pogoltniti. Videl sera, da je žrl s krvjo napojeno prst in pogoltnil v krvi namočeno cunjo, in da je obstreljen potoma še pobral dober zaloga]. Enkrat sem opazoval 10 ali 12 marabujev, ki so v belei reki ribe lovili. Enemu so je posrečilo, da je vjel velilio ribo ter jo celo pogoltnil. Riba je bila še živa in se je premetavala v goltancu; ko drugi tovariši to
vidijo, tekoj jamcjo posezati po srečnem lovcu iii njegovem grbaiicu, poprej ni imel mini, da se je odnesel s svojim plenom. Moj služabnik je enemu ma-rabuju s strelom zmrskal obe perutnici in eno nogo in jo še živega prinesel na dvorišče, kjer so se ravno veliki jastrebi iz kože devali. Služabnik ga zažene enenui deraču, ptič se je tekoj zgrudil na zemljo, ali vendar ga to lii motilo, da ne bi bil precej začel hlastno požirati veliko kosove mesa, ki so ležali tod okoli.
Marabuja je navadno videti po večili menažerijali. Ljudje se radi ustavljajo pred njim, ker se jako smešno drži. Ves je podoben izsliiženemu, nerodnemu, plešastemu in njergavemu uradniku v črnem fraku in )clein brezrokavniku.
Živega marabuja je jako težko v roke dobiti. Najbolje to znajo Arabi, ki na dolg motoz ])rivežejo ovčjo nogo in jo vržejo med druge ostanke. Marabuj jo pogoltne in je vjet ko riba na trneku (odici), kajti preduo more kost izrigati, pograbi ga Arab.
95. Flamingo.
Flamingo je spakasta prikazen, dolgovrati plaveč na tenkih in dolgoveznih nogah. Da-si ravno v truplu ni veči od gosi, vendar je še črez štiri črevlje visok. Kljun je debel, močan, na robéh nazobčan, njegova gornja čeljust je plošnata in sedi na globejSej in širjej spodnjej kakor pokrovec; kljun je v sredi kljukasto doli zavit kakor bi bil prelomljen. Star flamingo je po gla%ä, vratu in hrbtu rožasto nadahnjen, po trebuhu pa čisto bel; perutnice so lepo rdeče kakorkarmin, samo najdaljša peresa v kreljuti so črna. Kljun je poltne barve, na koncu je pa črn. Prednji trije prsti so, kakor sploli pri plavcih, zvezani s plavno mreno. Mladiči so beli.
Flamingo prebiva po deželah okoli srednjega in črnega morja, okoli hvalinskega ali kaspičnega in drugih azijanskih jezer, ßad brodi po plitkih morskili bregovih, šc rajše pa po slanih jezerih in močvirjih, na sladkiii vodah se nikdar dolgo ne zadržuje.
89. Flamingo.
Flamingo je družen ptič, navadno jih je na stotine, večkrat pa tudi na ti,soče skupaj. Kakor vojaki v vojski stoje v dolgih vrstah razpostavljeni, njihova žareča obleka jih potniku že od daleč naznanja. Flamingo počasno in premišljeno meri korake, kljun pa brodi po vodi ter izžmika iz blata polže, črve, ribje ikre, dobra je pa tudi ribica, ako mu pride pred kljun. Pri tem poslu zvije vrat tako, da je v vodi gornja čeljust spodaj, dolnja pa zgoraj in tako pre-ceja blato. Ako pribrede v globoko vodo, splava in se sicer počasi ali prav dostojno giblje naprej. Speč
stoji na enej nogi, vrat pa čudno zvije in vtakne kljun v perje na plečih.
Po noči in po dnevi je nekoliko izkušenih starcev na straži, ki družbi vsako sumnjivo prikazen hitro oznanijo. Flamingo je sploh jako p ah in neza-upen, nikoli se ne ustavi na zaraslih ali s hosto opasanih vodah, temveč zmerom na čistinah, kjer ima na vse strani odprt razgled. Človek jih more le od daleč ogledovati, kakor se jim primakne bliže, vzdigne se vsa jata s hrumečim ploskanjem, postavijo se v red kakor divje gosi ali žrjavi in odleté s raztegnjenimi nogami in vratovi. Glase se z neprijetnim kra-kanjem.
V plitkih vodah si nastrže z nogami blata in povodnega di-ača ter napravi kopico, poldrugi črevelj nad vodo visoko. Zgoraj je kopica plošnata in izdolbena, globel je pa nemarno nastlana s suhim ločjem. Va-njo znese samica dve ali tri bela jajca. Starejši pisci so pripovedovali, da flamingo sedi na kopičasten gnjezdu, kakor bi jahal, da mu namreč noge visé ob straneh, kar pa ni res.
Flamingovo meso je pi-av tečno. Jezik in možgani so bili pa že pi-i stai-ih Rimljanih čislani oblizek. Ali lov je pri znanm opi-eznosti te ptice jako zamuden in otepalen, po clnevi jih že celò ni moči dobiti na strel, po noči prej.
Kakor je flamingo v prostosti boječ in previden, tako hitro se v sužnosti sprijazni s človekom in živi pri prikladnej hrani po več let. Tudi z drugimi pticami se dobročudni dolgin dobro pogaja.
5)6. Kljiinorožec.
Kljunorožec je v mnogem obziru čuden in nenavaden svat. Posebno nai zbada v oči nespodobno velik, črevelj dolg kljun, ki je na robéh nazobčan in kmalo od korena vpognjen. Pa kakor bi še ne imel dosti nositi, vsedel se mu je na-nj košč0n, navzgor vkrivljen rog. Ali to vse skup pa vendar ni tako težko, kakor bi si kdo mislil, ker je kljun ia rog znotraj otel. Ptič je velik kakor puran, sicer je
pu v postavi, še bolj pa v svojem ponašanji vranom podoben. Ves je ern, samo spodnji trebiili in noge so bele, beli rep je črno pasast, kljun pa rumenkast. Mladiči imajo raven kljun brez roga.
Ta ptica živi na niolučkih in filipinskih otocih na pare, časih se pa tudi nahaja v ve-čih družbah. Po tléh nerodno skače, leti pa visoko in jako lirupno in močan glas mu se razlega črez hribe in doline.
Kakor vrani tudi on no zameta nobene hrane, požrešno maši v sé smokve, muSka-tove oreške in druge sadove, se rajši pa davi miši, male ptice, žabe, kuščarje in žužke, in celò mrhovino vzame za ljubo. Človeku se nerad kaže, sosebno sit se skrbno skriva v goste krošnje vi-
socih dreves, zato o njegovem dejanji in nehanji tudi malo vemo.
Za gnjezdo si izbere duplo, ktero, ako je treba, z močnim kljunom razširi. Ko je samica znesla jajca in na njih obsedela, zazida jo samec z blatom in jej pusti le toliko luknjo, da more skoz njo kljun po-maljati in prejemati hrano, ktero jej on donaša. V tem zaporu ostane tako dolgo, da so mladiči godni. Lahko si je misliti, koliko truda stoji samca, da pre-
90. Kljnnoi-ožec.
redi družico in mladino. Na zadnji; neki tako sliiijša, da ga je samo perje in kosti.
97. Veliki tukan ali toko.
V Ameriki nadomcstujejo kljunoružce drugi kiju-naši s smešno dolgimi in velikimi kljuni. Imenujemo jih tukan i, največi med njimi je toko. Velik je skoro ko naš krokar (vran), črn je, samo na grlu in nad repom je bel, pod repom pa rdeč. Kljun je trikrat daljši od glave, na korenu debel, proti koncu pa od strani jako stisnjen, na robeli nazobčan ia na-rovašen. Pa pri vsej tej veličini je vendar lehàk, ker so platnice tenke kakor papir za kvarte. Barve je pomarančaste, samo na zakrivljenem koncu je črn. Oko je rdeče.
91. Yólilii fiikiui ;ili toko.
Toko samotari po velikih bmzilijanskih gozdih, po oclgojitvi mladih se pa tudi zbira v vece jate. Živahen je in zvedav, zraven pa spet jako pašljiv in nezaiipen. Na zemljo hodi samo pit, sicer se pa skriva v g-oste krošnje in leta od drevesa do drevesa. Zagledavsi kako vjedo se hitro zberó okoli nje ter jo s strašnim krikom poženo v bog. Dcró se prav neprijetno, zlasti pred dežjem se radi glase.
Tudi toko v hrani ni izbirčen, vsakorSni sadovi in zraven malo živali so mu poglavitna hrana. Posebno rad neld razdira gnjezda in krade iz njih jajca in mlade ptice, zato je strah in groza vsem manjšim pticam, ki se njegovemu strašanskemu kljunu tudi ustavljati ne morejo. Svoj plen vrže kvišku in ga potem spet prestreže v kljim. Pijoč vtakne kljun v vodo, ga napolni, potem vzdigne in zvijaje z vratom vodo po malem požira. Amerikanci ga imajo za pobožnega ptiča, in pravijo, da iz hvaležnosti do Boga črez vodo s kljunom križ dela, zato ga tudi „Dios te de", to je : „Bog ti ])lati" imenujejo.
V najdeno duplo, ktero si za svojo potrebo vi-avna, znese dve beli jajci. Mladiči se kmalu operijo, ali kljun zažolti še le v tretjem letu.
Tukani imajo okusno meso, zarad tega in tudi zarad lepega perja jih povsod zalazovajo. Indijani si iz njihovega perja delajo pokrivala za na glavo in tudi cele plašče. Ravno tako radi imajo povsod v Ameriki tukane po hišah, ker so jako kratkočasne in pametne ptice. Vedo sc ra-\Tio tako kakor udomačeni krokarji. Posebno mnogo si dado opraviti 3 kuretino na dvorišču in kmalu si prilasté gosiDodar-stvo nad vsemi živalLmi, tudi nad psi in naa mačkami. Pri jedi jc on povsod prvi, drugi morajo od strani gledati tako dolgo, da gospod tukan odstopi od sklede. Prepira med svojimi podložniki ne trpi, kdor noče iibogati, tega uči pokorščine s težkim kljunom.
98. Tkalec.
To in ono ptico smo že občudovali zarad posebne spretnosti,^ ki jo pokazuje v izdelovanji svojega gnjezda. Častno smo omenili lastavieo, pohvalili smo
91. Tkalec.
plašico ali remca in šc marsiktero drugo ptico, ali sc veci umetniki so neki majhni ptiči vrabčeve svojte živeči v Afriki in jiižnej Aziji. Ti umetniki delajo giijezda iz protja, koreninic, vitkih vlaken ali travnih bilk, ktere pi-av umetno pretkó in splctó, da se jim človek mora čuditi. Gnjezda imajo mošnjato aH bu-často podobo s krajšim ali daljšim grlom, vhod je navadno spodaj na grlu ali pa tudi na strani. Nektera gnjezda imajo notri posebno prekat za valečo samico Živali v podobHli. III. del. 2. snopič.	22
in za samca, pri nekterili pa samec stanuje v posebnem giijezdu. Vse te ptice imenujemo tkalce.
Tkalci pripenjajo svoja gnjezda najrajši na konec šibke, tenke vejice ali pa tudi na konec palmovega peresa. Nektora so privezana na dolgem motozu, druga pa spet vise med dvema vejicama kakor gugalica, vsa se pa veselo zibljejo pri najmanjšem vetru. Najrajši se naselijo na drevesa, ki svo o veje stegujejo nad kakovo brezno ali nad vodo, ondi je ptica s svojo družino najvarnejša. Po drevji nann-eč stikujcjo la-komne opico, ki so vse naprežene na jajca in mlade ptice, in tudi strahovite kačo se iz ravno tistega hudobnega namena spenjajo na debla, ali tkalčevo gnjezdo na tenkej tresočej se vejici je brez nevarnosti pred temi sovražniki. Ako tudi opica posegne po gnjezdu, po-šibe ali odlomijo se vejice in sladkosneda )ade v vodo.
Tkalci so jako družne ptice, redko ije je videti posamezna gnjezda, navadno jih na enem drevesu visi po 20 in še več, da se celò močne veje šibe pod njihovo težo. Tkalec si namreč za vsako valitev dela novo gnjezdo, zraven pa še zmerom vise stara od prejšnjih let.
Kakor je že bilo povedano, so tkalci v rodu z našim vrabcem in ščinkovcem. Imajo precej velik kopičast, malo zbočen kljun in dolge perutnice, nektei'i so prav ponižno, drugi pa jako gizdavo oblečeni. Hranijo se zrnjem, mladiče pa pitajo z vsakovrstnimi mr-golinci.
Med mnogimi ptiči tkalskega rokodelstva, omenimo samo: družnega tkalca ali republikanca iz južne Afrike. Velik je kakor naš kalin, perja je sivo prstenega, po hrbtu je valovito progast, rep in perutnice so rjave.
Znamenito
)ri tej ptici je to, da njih na stotine
stanuje v gnjezdih na enem drevesu pod eno streho, ktero so si z združenimi močmi spleli okoli močne veje ali pa okoli celega debla. Streha in skupna gnjezda pod njo spletena so od neke slame dolge in trdne bilke. Streha je s prva majhna, samo za ne-kolilio gnjezd vmerjena, ali s časoma se vedno po-
večava, ker se drugi pridružijo in ker tudi stari za vsako valitev pod isto streho nova gnjezda delajo.
92. Gnjezdo clružuega tkalca ali republikanca.
Skupno gnjezdo je s početka dolgo in ozko, podobno večej ali manjšej kopici slame, časoma pa grč v širjavo in je naposled podobno velikej omreli, pod ktero more 5 ali (3 mož vedriti. Od spodaj je skupno gnjezdo podobno velikanskemu slamnatemu satovju, vsaka luknja vodi do hodnika, v kterem se vrste na desno in levo gnjezda posameznih parov, tako, da je nasejbina podobna velikemu mestu z mnogimi ulicami. Človek se mora čuditi, da ptica ne zgreši svoje ulice in svoje hiše. Vaillant je naštel pod enim še nedodelanim seliščem razen starih zapuščenih 320 gnjezd, v vsakem en par 3tic s 4 ali 5 mladiči, tedaj vsega skupaj okoli 1400 djunov. Gnjezdo je nazadnje, zlasti o deževji, tako težko, da se zruši.
Po valitvi se mlado in staro zgrne v mnogoštevilne jate, ki se klatijo s polja v polje in poljedelcem veliko škodo delajo.
V podobi 91. vidi se začetek skupnega gnjezda, v podobi 92. je pa dodelano.
Tkalci pletó tudi v gajbi zaprti, zato jih ljubitelji ptičev tudi v Evropi radi drže, da si ravno je njih petje malo vredno. Ako nima druge snovi, zaplete
svoje obrito perje v mrežo svojo gajbice, ako mu pa človek d;i volpatili nitek, vrvec ali trakov, zaplete v dveh ali treli dnčli steno črevelj dol^-o in široko tako gosto, da se skoz njo ne vidi. Ako so zaprti v dosti velikem prostoru in ako imajo obilo pletilne snovi, napravijo si tudi mosnjato gnjezdo.
!)!). Sivec.
S tkalcem se za prednost v umetnosti natčca ši-vec, ki svoj zarod pred opicami in drugimi iiepri-jazniki skrije v zibko visečo o tenkej udadiki. V gostem listji si namreč poišče pripi-aven list na koiicii šibke vejice ter ga na obeh robéli na več mestih prehode s tenkim kljunom. Potom si jioiSče kakovo nitko, bodi-si kako vitko vlakno ali trak ličja, jo pretika ki-ižem v narejene luknjice in zvleče iu stakne ro-
93. Indijski Sivec.
bova skupaj. Tako si sešije iz lista tulec, ki je za njegovo mladino dovolj čvrsta in dosti prostorna zibka. Večkrat si mora tudi šara s kljunom in s prsti sesval-kati in sprosti nit iz semenske volno. Gasili sešije tudi dva blizu skupaj stoječa lista, ali pa si enega od drugod prinese. Narejeno zibko si potem umehča z volno in s perjem ter znese .'j ali 4 bela, rjasto pe-gasta^jajea.
Hivec je majlien ptiček — velik kakor naš slavec — dolzega, tenkega in ravnega kljuna. Po glavi je rdečkast, na plečih rumeno zelenkast, spodaj bel, samo na prsih črno lisast, precej dolg rep in perutnice so rjave.
Prebiva v južnej Aziji po vrtiL in goščavah. Hrani se z mrgolinci.
100. Sti-akoš.
Brodniki, ki jio ledenih morjih zasledujejo kite in druge mastne velikane, imajo mnogo plavajočih in letečih spremljevalcev, ki komaj čakajo, da jim brodniki prepusté plen, s kterega so prej zgulili debelo tolščo. Posebno siten in neučakaven je strakoŠ, plovec podoben zajetemu galebu račje velikosti. Kit še ni popolnoma mrtev, ko se požrešna drhal že zbira na njegovem truplu, trga velike kosove z njega ter se neprijetno kvidcajoča prepii-a, odriva in puli za najmastniše zalogaje. Ta ptica je na žretje tako naprežena in tako silna, da se rajša d;i s palico pobiti, nego da bi se umaknila in počakala, da bi jej človek prepustil ostanke svojega plena.
StrakoŠ je bel, na ti nikii in na plečih je sivo plavkast, perutnice so pa črnikaste. Ne predolgi rumeni kljun je proti koncu od strani stisnjen in gornja čeljust je kljukasta, tudi oko in noge so rumene.
StrakoŠ stanuje na pustih skalnatih otocih po vsem severnem ledenem morji. Na kopnem je neroden in neuki-eten, toliko bolj domačega se pa čuti na morji. Tik nad vodo leta hitro, lepo in neutrudeno, naj bo vreme mirno ali viliarno, morje gladko ali vzburkano. Lepo ga je gledati, kako spretno se zna
ogibati bibajocim se valovom, človek zmerom misli, zdaj zdaj ga bode pokopal peneči val, ali slrakoš se z valom vred vzdiguje in znižnje, zdaj polahko, zdaj hitro, kakor nanese morsko giban e, in^ pobira iz valov vsako"\Tstne mehkužce in ribe. Čudovito je pri tej ptici to, da ima v želodcu zmerom pripravljene rumene ribje masti, ktero lirizga na človeka ali sploh na vsaeega neprijaznika, tudi mladi v gnjezdu se branijo s tem orožjem.
94. Strakoš.
Strakoš gnjezdi v brezštevilnih družbah med raz-sedenim skalovjem, po razpokah in luknjah, posebno na Islandu, sv. Kildi, Grimzoji in na Špicbergih. Samica znese na gol kamen po eno, veliko belo jajce, ktero tudi samec pomaga valiti. Ob času valitve izgubi ptica vso plahost, tako da je skoro ni moči z gnjezda spoditi, tudi s kamenjem ne. Brani se s tem, da smradno mast pljuje na človeka. Mladi so jako debeli in mastni, ali smrdljivi, no siromašni prebivalci po teh otocih jih vendar jedó, zlasti si nasoljene spravljajo za zimo. Ljudje se na dolgih vrvéh spuščajo v strme propade; na samen Islandu jih vsako leto jpoberó 25—30.000, ali vendar ni videti, da bi se njih število zmanjševalo, še zmerom več jih je, ker večina gnjezd je na nepristopnih mestih. Jajca so vžitna in perje se tudi porabi.
MeseCca Ivimovca gredó stcari z doraslimi mladiči na široko morje.
101. Biirjevka ali bnrnica.
v	...	. . T •
Časih opazijo mornarji na širocem morji, kjer se okoli njih razgrinja vodena planjava, nad njimi pa razpenja neizmerni nebeški obok, dostikrat po 100 milj daleč od suhe zemlje, mogočnega ptiča na dol-zih kreljutili krožiti nad sebo; m-e in tire se mirno vozi po zraku, zdaj se zapraši nad vodo, zdaj se spet vznaSa nad oblake, potem kakor misel hitro izgine njihovim očem. To je burjevka, tudi fregatila imenovana.
95. Burjevka ali burnica.
Burjevka se v letanji lehko nateca s Icraljem vseh perutničarjev, z orlom. Od ranega jutra do poznega popoldneva neprestano lahko leta nad morjem in kljubuje silnemu ^^harju. Zrak je njegov element, na zemljo se redkokedaj spusti in tudi na vodo ne seda, ker ne more plavati, da si ravno ima prste zvezane s phuTio kožo. Od ravnili tal se ne more vzdigniti, človek ga tam lahko z rokami vjame. Zato navadno seda na drevesa ali na -s^soke čeri, od koder mu ni težko razgrniti peruti. Leteč striže z repom.
Burjevka je jitica dolzega škarjastega repa iii ve-likansldli, ostro prirezanih perutnic, zato meri po dolgem črez tri črevlje, v širjavo pa zajame obilni seženj, in vendar ptič telita samo malo črez tri funte. Noge ima jako kratke, plavna koža med prsti je izrezana; na dolgem ravnem kij mm ste obe čeljusti na koncu kljukasto vkrivljeni. Črnemu samcu so prje po In-btu na zeleno spreminja, na grlu mu pa visi rdeča Icožnata vreča, ki se letečemu ptiču z zrakom napohii. Samica je na vratu in po trebubu bela.
Burjevka se nahaja nad vsemi morji vročih krajev. Preži na ribe, posebno na tako imenovano letečo ribo, ki se s sosebno dolgimi prsnimi plavutami vzdiguje nad vodo in celò nekoliko korakov daleč ž njimi prehuta po zraku. Te ribe opazi burjevka iz naj vece viSave, privrši med nje in pograbi eno s kljunom ali pa tudi s kremplji, kakor prava ujeda. Ako ribe ni tako zgrabila, da bi jo lahko jiogoltnila, izpusti jo iz kljuna, se vrže za njo in jo zopet vlovi. Ujedam je podobna tudi v tem, da drugim pticam otimlje plen, tako dolgo jih namreč proganja, da v stiski in stralui izrigajo jìogoltujene ribe. Požrešna ka.kor je, nažrc se tudi morske mrhovine, ki jo najde na bregovih.
Iz vej in brstja zanikerno zneseno gnjezdo postavi na drevo, ali pa tudi kar na skalo znese dve jajci
ijoltne barve in rdeče pikasti. Gnjezdijo v družbi, va-eča ptica se dà z roko prijeti.
Mladiči ostanejo dolgo v gnjezdu, predno se popolnoma operijo.
102. Albatros.
Albatros je najmogočnisi zi-akoplovec, nobena druga ptica — tudi ljurjevka ne — so glede vztrajnosti v letanji ne more ž njim meriti. Tschudi je na morji vjel velikega albatrosa, ga namazal j)0 \Tatu in prsih s kotranom in ga zopet izpustil. Ta isti ptič je potem šest dni, po noči in po dnevi neprestano spremljeval ladij o in v teh dnéh je samo štirikrat izginil mornarjem iz vida, ali k večemu za
eno uro. Zvečer v mraku so ga še videli nad seboj in jutranja straža ga je -n' prvem svitu zopet ugledala zmerom enako ncutrudeno letečega. Se le sedmi dan v jutro je krenil v stran in jiotem ga ni bilo več na spregled. Ni tedaj čudo, da se je o albatrosu izcimila pravljica, da z razprostrtimi krcljutimi spi v zraku.
96. Albatros.
Albatros je velika ptica zajetnega trupla in kratkega debelega vratu; dolg je skoro štiri črevlje iu tehta okoli oO funtov. Ozke perutnice so jako dolge, kedar jih razgrne, meri a- širjavo skoro dva sežnja. Rimienlcast kljun je dolg in raven, od strani stisnjen, gornja čeljust je na koncu kaveljčasto zavita. Kratke plavne noge so poltne barve, sicer je ptica bela, samo perutnice so črne. Mladi so po lirbtu rjavo lisasti.
Južna zemeljska ])oluta je domovina te morske ptice, zaleti se pa tudi proti severu, časih celo v Evropo, bolj pogostoma pa obiskuje sc\-erno stran velicega ali tihega oceana proti Kamčatki. Potniki ])ripove-dujejo, da nobena ptica ne leta tako veličastveno in
s tako lehkoto kakor albatros. Kakor strela hitro drsi nad vzdigajočimi se valovi, vznaša se v ^'išavo, plava daleč na okoli, vsacili pet minut enkrat trenivši s perutnicami. Ra\nio tako lepo in dostojno plava, le na suhem težko raca. Kedar se hoče vzdigniti iz morja, steplje s kreljutimi in %-ihni neko daljavo po vodi.
Albatros zré vsakovrstno mesnino, bodi si kakov morski mehkuž ali riba ali kitova mrha. Prežeč na odpadke sjn-emlja ladije in otimlje plen slabšim tovarišem. Pri žretji je bedasto drzovit, ne zmeni se za nič, da se z grjačo pobiti in človek bi ga mogel z roko prijeti, ko bi se njegovega strahovitega kljuna ne bal. Lahko ga je vjeti na trnek (odico), ako mu se na-nj kaka mesniaa za -s'ado natakne. Glas mu je neprijetno drečanje.
Albatros vali v družbi poletni čas, to je na južnej poluti meseoa listopada in grudna. Za gnjezdo si zgnjete s prsti, listja in trave poldrugi črevelj visoko, spodaj seženj široko kojiico ia znese eno samo funt težko jajce. Ko je mladič nekoliko mescev star, za-pusté ga stari in pridejo še le prihodnjega listopada nazaj na isto mesto. Mladič neki še zmerom sedi v gnjezdu in stari ga morajo šiloma izriniti, da si po Dravijo gnjezdo za novo valitev. Neverjetno je pa, tar trdijo nekteri, da mladič vse te mesece, ko so ga stari'zapustili, nič ne jé in da ga samo lastna tolšča ohrani tako dolgo pri življenji.
Albatrosovo mesó je jako mastno in trdo, mornarji ga jedo samo v sili. Predno se pripravi za jed, mora en dan ali še A'eö ležati v morskej vodi, ki mu vsaj nekoliko vzame zoprni okus.
103. Pingvin.
Z opisovanjem ptičev se približavamo h koncu. Zadnje tri podobe so čudne, nenavadne prikazni, v kterih je lepa tičja postava več ali manj spačena. Kre-Ijuti, glavni znak ptice, so krnjave, brez letalnih peres, žival se ž njimi ne more vzdigniti od tal, je toraj vezana ali na vodo ali na kopno zemljo. Prvi je pingvin.
Ping\àn je do ti'i črevlje visok plaveč kratkih, do prstov prnatih, v guzi vsajenih nog, zato se drži popolnoma po koncu, še holj kakor naš ponirek. Truplo se od debele guze proti glavi zožuje, ob stranéh mu visite kratki, s luskavini perjem obrasteni kreljuti, ki ste bolj plavutam kakor perutnicam podobni, in res žival ž njima v vodi vesla. Pingvin je po glavi in na grlu črn, ramena proga segajoča od očes nizdolu )o vratu mu obrobljuje grlo, sicer je po plečih in po irbtu zamolklo sivo plavkast, spredaj pa svetlo bel. Kljun ima dolg in tenak ali jako močan. Dobro rej en tehta okoli 30 funtov.
Ping\'in oživlja v brezštevilnih množinah puste bregove in skalnate otoke v mrzlih pokrajinah južne polute. V dolzih nepreglednili vrstah stoje kakor vojaki eden pri druzem, po starosti v razstuvke razdeljeni. Od morja na suho ali s suhega do morja marširajo drug za drugim po lepo uglajenih stezah. Na suhem so jako neuki-etni, v si i se vržejo na trebuh, delajo z nogami in s kreljutimi, da pridrse do vode, kjer so prav za prav domači.
Naš rojak Pirec, ki je tri leta živel na pingvin s ke m otoku, piše o tej ptici kakor samovidec: Pingvin je povodna ptica, ki ne more leteti. Šest mesecev, to je po zimi živi v vodi in ves ta čas ne pride na kopno, gotovo je da se po 500 milj udali od suJiega. S pomladi, to je meseca kimovca, se pa vsako leto jjokažejo v brezštevilnih krdelih na otoku ter se razstavkah na tisoče razdelé po gnjezdiščih. Gnjezda delajo na tléh, ali tako, da jih skoro ni moči od zemlje razločiti. Okoli 22. kimovca začno nesti jajca, navadno dve do štiri v vsako gnjezdo. Ako se jim jajca odvzemó, nesó drugič in tretjič tako dolgo, dokler ne opešajo. Štiri pingvinova jajca odtehtajo 11 kurjih. Užitna so, toda beljak se ne skuha tako trdo kakor pri kurjem jajci in rumenjak je bledejši. 29. 30. Idmovca in 1. vinotoka sem poslal tri delavce jajec pobii-at in nabrali so jih 15.000. Več mesecev so se ljudje preži^•ili skoro samo z jajci, z ostankom sem svinje pital. Od 2. vinotoka dalje smo pustili jajca pri miru in za 40 dni je na otoku vse gomazelo pingvino-\-ih mladičev, ki se izmed 10—15 dni stari
97. Pingvin.
pobirajo in jedo. Užitni so pa samo do meseca svečana , ker potem že liodijo v vodo in dul)ó zoporen okus ])o ribjej masti. Leto in dan stare ptiče, ki so eno zimo bili na morji, bi jia človek samo v naj-I večej sili jesti mogel. Meseca svečana ili sušca se brijejo, tačas je otok poln njihovega jicrja, v prav kratkem času si ga človek laliko nabere zii veliko posteljo. V malem
travnu zapusté (jtok in gredo do kimoA'ca zimovat na široko morje,
samo nekteri starci ostanejo, ki pozimi drug za drugim odmirajo. Ob času, ko na otoku stanujejo, večidel mii-no sedè na gnjezdih, jiroti večeru in potem blizu do tretje ure v jutru se strahovito grdo dorò, po dne^a spe ali pa tudi po morji plavajo, sosebno radi se sučejo po razburkanih valovih. Togotni so in svadljivi, dostikrat se primeri, da se dva tako dolgo bijeta, da oba krvava in izranjena mrtva oljležita. Vsled tacili bojev je med njimi tudi mnogo slepih. Meseca kimovca pridejo jako tolsti na kopno, iz njihove tolšče se dobiva neito olje, ki se rabi kakor ribja mast. Pingvini se hranijo z ribami in z mehkužci.
Po letu, ko so na suhem, lahko dolgo časa stradajo; znano mi je, da po 30 dni niso ])iugvini jesti dobili, samo z morsko vodo so jih vsaki dan polivali.
Prijeti se ne dado, branijo se s kljunom in sovi-ažniku zadavajo boleče rane. —
Tako naS rojak. Od drugili potnikov vemo, da o valitsù g-njezda nikoli oba ne zapustita, ker sicer bi jima ta ali oni sosed jajca nla-adel in sebi podvrgel. Večidel sedi samica, samce pa zi-aven nje, ako ni na morje Sel živeža iskat za njo in za-se. Smešno je, kako stari pitajo mladiče. Štari se postavi pred mladega, vzdigne glavo in se jame na vše grlo dreti, jo-tem se nagne k mlademu, zine kolikor more šii-o vo, mladi pa potakne svoj kljunček noter in sreblje kakor bi sesal.
Na pingvinovih gnjezdiščih se je v stoletjih na-kiipičilo toliko piug\-inovega blata, da po nekterih krajih 60 črevljev na debelo leži. To ptičje blato se imenuje g va no in je izvi-sten gnoj, zato so ga že pred več leti začeli voziti v Evropo, zlasti na Angleško.
101. Alk.
Še v začetku tekočega stoletja je živel v severnem morji ptič, kterega je pa dandanes skoro gotovo ti-eba izbrisati iz števila živečih eATopskih ptičev, to je namreč a 1 k. Iz pisanih in ustmenih poročil vemo, da je bil alk v j^rejšnjih časih na severnej poluti ravno tako navaden ptič, kakor je pingvin še dan današnji na južnjej. Na tisoče so jih na en dan potolkli ev-ropejski Idtolovci in siromašni prcbivalci severnih otokov ter odvaževali polne čolne alkovih jajec. Nele-tečemii in težkonogemu alku tedaj pri tacem strahovitem preganjanji ni bilo mogoče se vzdržati, njihovo število se je manjšalo od leta do leta. Še leta 1813. so jih na Islandu polovili lepo šte^àlo, leta 1830 so jih dobili 20, leta 1831 pa 24 in potem še vsako leto po nekoliko. Zadnja dva, za ktera se gotovo vé, sta bila vjeta leta 1844, potem ni bilo več duha ne sluha, po njem. Ptica, ki časih ni imela nobene cene, je zadnje čase postala jako imenitna in muzeji so jo za di-agi denar kupovali. Koži od zadnjih dveh ste bili prodani za 60 tolarjev.
Alk je bil ptič gosje velikosti, soroden s pingvinom. Zarad kratkih prav na koncu triijjla vraatenih nog je hodil po koncu, v kratldh perutnicah je sicer imel letalna peresa, no kreljuti so bile tako slabe in krnjave, da ni nn)gel leteti. Imel je visok ali ozek, precej dolg' in povprek brazdast kljun, zgoraj je bil črn, spodaj pa bel in svetel kakor svila, tiidi črez kreljuti je imel belo progo.
98. Alk.
Alk je bil izvrsten plovec in potapljavec, večidel ]e bival na morji, samo po noči in ob valitvi je za-liaial na kopno. Hranil se je z ribami, človeka se ni bal, bil je vprav bedasto zaupen, ako mu je človek kazal ribo, prišel je po njo in se je dal z roko vjeti,
ravno ta prevelika zaupnost je bila njegova nesreča. Na kopnem je delal drobne stopinje, če je tudi hitel na vso moč, ga je človek vendar lahko dohajal. V nevarnosti se je najraje ]5rekucnil s skale v morje, če pa to ni bilo mogoče, trkaljal se je po pečevji do vode. —
Na goli kamen je znesel eno jako veliko pisano jajce. Mladič je šel kmalu na morje.
105. Ki vi,j.
Opis ptičev končamo s pošastno prikaznijo, s kivi jem. Ptič, velik kakor majhen puran, stoji na tr-šatih nogah in se nosi po koncu. Kreljuti so se skrčile v prav kratke okrnjeke in so skrite v rahlem, razčehanem, žimastem perji, ki jDokriva celò zavaljeno 4i'uplo. Kljun je nespodobno dolg in tenak, skoi'o ibisovemu ali škurhovemu podoben; repa nima.
i?
99. Kivij.
To strašilo je doma v Novej Zelandiji, od koder e Braclay leta 1812 pi-vega prinesel v Evropo. ^0 cliievi se plah skriva po goščavah ali pa žedi v
luknji, ki si jo je izkopal pod koreninami kacega drevesa. Po noči zapusti skrivišče, pobii-a žužke, črve in semenj e in zabada dolgi kljun v mehko zemljo kakor naše sljuke. Love ga po noči pri bakljah z rokami ali pa s psi. Lovec ojjonaša njegov glas, s tem privabi ptiča in ga z bakljinim svitom tako zbega, da ga laliko s palico pobije. Love ga pa za-rad mesa in perja, ktero ondotni glavaiji nosijo za največo gizdo.
Kivij znese v luknjo pod drevesom eno samo jajce. Pri tolikem preganjanji in pri tako slabem plo-denji si je lahko misliti, da ga bodo v kratkem času popolnoma zatrli.
V Londonu zivé kiviji že mnogo let v sužnosti.
C ' ^ A
(Naše poljske in gozdne ptice.)
Nadaljevanje iz lanskega snopiča.
54.	Orel
55.	Si5r . .
56.	Jastreb . 67. Sokol .
Na strani. 196 203 208 211
58. Kanja ali mišai- . 216
Na strani.
59.	Kragulj ... 218
60.	Velika uharica . 224
61.	Pegasta sova . . 226
62.	Čuk .... 228
III. Naše močvirne in povodne ptice.
Na strani.
63.	Siva caplja . . 231
64.	Bobnarica ... 236
65.	Sljuka .... 239
66.	gkui-h .... 242
67.	Priba .... 245
68.	Polojnik ... 247
69.	Žerjav .... 250
70.	Štrk ali štorklja . 254
71.	Lopatka ali žličarka 258
Na strani.
72.	Liska ....	259
73.	Kosec ali hariš .	262
74.	Droplja ...	264
75.	Galeb ali tonovščica	267
76.	Ribič ali čigra .	269
77.	Čopasti ponirek .	270
78.	Morski vran . .	273
79.	Pelikan ...	276
IV. Najimenitniše ptice iz ptujih krajev.
Na strani.
80.	Kanarček ... 278
81.	Amazonska papiga 284
82.	Dolgorepi arara . 286
Na strani.
83.	Rumenočopasti ka-kaduj .... 287
84.	Kolibrij ... 289
Živali v podobah. UI. del. 2. snopič.
23
	Na strani.	Na	strani.
85. Kondor	. . 292	96. Kljimorožec .	, 317
86. Noj ali šti-u8	. . 295	97. Tóko . . . .	. 319
87. Kuzuar . .	. . 299	98. Tkalec družni .	. 320
88. Rajcica	. . 301	99. Šivec . . . ,	324
89. Lirorepec .	. . 304	100. Strakoš . . ,	, 325
90. Udova . .	. . 306	101. Burjevka . . .	, 327
91. Oponašavec	. . 307	102. Albatros . . ,	, 328
92. Kokica . .	. . 309	103. Pingvin . . .	330
93. Ibis . , .	. . 311	104. Alka . . . ,	. 333
94. Marabiij	. . 313	105. Kivij . . . ,	. 335
95. Flamingo .	. . 315		
Imenik
v tem snopiču opisanih ptičev z (lodaiiiiiii uenišiiimi iü Intinsiiimi imeni.
Albatros ; Kapscliaf; Diomedea exulans 328. Alk veliki; grosser Alk; Alca impennis 333. Arara dolgorepi ; langschwiinzige Arara o. Macao ; Macro-
cercus Macao 289. Belič, glej mali potapljavec. Belorepec, glej postojna. Bobnarica; Rohrdommel; Ardea stellaris 236. Bradač, glej sér. Bubuj , glej velika uharica. Bukač, glej bobnarica. Bukavec, glej bobnarica.
Burjevka; Fregattenvogel; Tachypetes aquilus 327. Burnica, glej burjevka. Capovoznik, glej mokož.
Caplja bela mala; kleiner Edelreiher; Ardea garzetta 237. Caplja bela velika; grosser Edelreiher; Ardea alba 235. Čaplja čopasta; Schopfreiher; Ardea cornata 239. Čaplja nočna, glej kvakač.
čaplja rjava; Purpurreiher; Ardea purpurea 234. Čaplja siva; grauer Fischreiher; Ardea cinerea 231. čapljica; Zwergreiher; Ardea minuta 238. Čibes, glej priba.
Čigra bela; gemeine Seescbwalbe; Sterna hirundo 269. Čigra črna; schwarze Seesehwalbe; Sterna nigra 270. Čoketa; Bruchwaldschnepfe; Scolopax major 242 Čuk; Steinkauz, Leichenhuhn; Athene noctua 228. Deževnik, glej prosenka.
Droplja mala; Zwergtrappe; Otis tetrax 267. Droplja velika; Trappe; Otis tarda 264. Dular, glej prodnik.
Flamingo; rosenrother Fläming; Phoenicopterus roseus 315. Galeb; Lachmöwe; Larus ridibundus 267. Gavec, glej priba. Gavek, glej priba.
öolobar, glej kragulj.
Grbež ; kleine Bekassine, Moorschuepfe ; Scolopax galli-
nula 242. Hareč, glej kosec. HariS, glej kosec. Hrastar, glej kosec.
Ibis; geheiligter Ibis; Ibis religiosa 311. Jastreb beloglavi; weissköpfigcr Geier; Vnltur fulvus 210. Jastreb rjavi; brauner Geier, Kuttengeier; Gyps cinercus 210. Kacar; Schlangenbussard; CircaetoB gallicus 218. Kakaduj rumenočopasti ; gelbschöpfiger Kakadu ; Cacatua sulphurea 287.
Kanarec, kanarček; Kanarienvogel; Fringilla canaria 278 Kanja navadna; Mäusebussard; Buteo vulgaris 216. Kanja koconoga; Eauhfussbussard ; Buteo lagopus 217. Kazuar; Kasuar; Casuarius indieus 299. Kivij ; australischer Kiwi, Schnepfenstrauss; Aptcryx au-
stralis 335. Klinkač; Schreiadler; Aquila nacvia 200. Kljunač, glej sljuka.
Kljunorožec; Nashornvogel; Buccros rhinoceros 317. Kluk, glej bobnarica.
Kokica; Klippenhuhn; Eupicola crocea 309. Kokošar, glej Ki-agulj. Kokoška vodna, glej liska.
Kolibrij gizdavi; prächtider Honigkolibri ; Mcllisuga magnifica 292.
Kolibrij navadni; gemeiner Kolibri ; Trochilus colubris 291. Kondor; Kondor; Sarcorhamphus Gryphus 292. Kosec; Wachtelkönig; ßallus crex 262. Kozača, glej uralska sova.
Kožica; Bekassine, Heerschnepfe, Himmelsziege; Scolopax
gallinago 241. Kragulj; Hühnerhabicht; Astur palumbarius 218. Krevs, glej kosec. Kulik, glej prilivka.
Kvakač; Nachtreiher; Ardea nycticoras 238. Lanj, glej lunj.
Lirorepec; Leierschwanz; Maenura superba 304. Liska; Blässhuhn, Wasserhuhn; Fulica atra 258. Lopatka; Löffelreiher; Platalea leucorodia 258, Lunj; Sumpfweih; Circus aeruginocus 221.
Lužar; Pfuhlsclinepfe ; Limosa aegocephala 249, Mahavka, glej galeb.
Marabuj; Marabustorch; Giconia Marabu 313.
Martinec; Wasseriiiufer; Totanus glotia 249.
MiSar, glej kanja.
Mogilnik, glej zlati orel.
Mokosevka, glej postolka.
Mokož ; Wasserralle ; Eallus aquaticus 263.
Mokožka; Sumpfhuhn; Oi-tygometra porzana 262.
Mršnjik, glej jastreb beloglavi.
Nesit, glej pelikan.
Noj; Strausa afr. ; Sti-uthio Camelus 296. Oponaševec; Spottdrossel; Mimus polj'glottus 307. Orel kraljevi; Königsadler; Aquila imperalis 200. j Orel planinski; Steinadler; Aquila fulva 198. 'Orel ribji; Flussadler, Fischadler; Pandion haliaetos 202. Orel ruski, glej klinkač. Orel zlati; Goldadler; Aquila chrysaetos 200. Osar, glej sršenar.
Ostriž; Lerchenfalk, Baumfalk; Falco subbuteo 215. Papiga amazonska; Amazonen papagei; Psittacus amazoni-cus 284.
Papiga siva; grauer Papagei, Jako ; Psittacus Erithacus 285. Pegulica, glej priba.
Pelikan: Pelikan; Pelecanus onocrotalus 276.
Pingvin ; Fettgans, Pingvin ; Aptenodytes patagonica 330.
Pipulica, glej priba.
Plevica; Sichler; Ibis falcinellus 244.
Polojnik; Strandreuter; Himantopus rufipes 247.
Ponirek čopasti ; gehäubter Steissfuss, Lappentaucher ; Po-
dioeps cristatus 270. Ponirek mali; kleiner Steissfuss; Podiceps minor 272. Postojna; Seeadler; Haliaetos albicilla 201. Postolka; Thurmfalke; Falco tinnunculus 214. Potapljavec mali; kleiner Sägetaucher ; Mcrgus albellus 276. Potapljavec srednji ; mittl. Sägetaucher; Mergus serrator 275. Potapljavec veliki; grosser Sägetaucher; Mergus mergan-ser 275.
Priba; Kibitz ; Vanellus cristatus 245. Prilivka; Triel, Oedicnemus crepitans 247. Prodnik; Strandläufer; Tringa canutus 249. Prosenka; Goldregenpfeifer; Charadrius pluvialis 247.
Eajčica; Paradiesvogel; Paradisea apoda 301, Republikanec, glej družni tkalec. Ribič, glej čigra. Roda, glej štrk.
Sdr; Bartgeier, Lämmergeier; Gypaetos barbatus 203.
Skobec; Sperber; Astiu- nisus 221.
Skovik ; Zwergohrcule ; Epliialtes scops 230.
Slapnik; Polartauclier ; Colyrabiis septemtrionalis 273.
Sljuka; Waldschnepfe; Scolopax rusticola 239.
Sokolič; Zwergfalke, Merlin; Falco aesnlon 215.
Sokol bostni, glej sokol selec.
Sokol selec; Wanderfalk ; Falco peregrinus 211.
Sokol sivi, glej sokol selec.
Sóp, glej sér.
Sova lesna; Waldkauz; Syrnium aluco 228.
Sova pegasta; Schleiereule; Strix flammea 226.
Sova uralska; Habichtscule ; Ulula uralensis 230.
Sovjak, glej velika uharica.
Splinec; Kornweih; Circus cyaneus 221.
Sršenar; Wespenbussard; Pernis apivorus 217.
Strakoš ; arktischer Sturmvogel ; Procellaria glacialis 325.
Strelcar, glej polojuik.
Strgar, glej kosec.
Strus, glej noj.
Svadljivec, glej togotnik.
Šiveo.; indischer Schneidervogel ; Orthotomus longicanda 324. Škarnjek; Gabelweih; Milvus regalis 221. Škratec, glej skovik.
Škurh ; Brachvogel ; Numenius arquata 242. Štorklja, glej štrk.
Štrk beli ; weisser Storch ; Ciconia alba 254. Štrok, glej štrk. Štular, glej polojnik.
Tkalec družni; geselliger Webervogel, Republikaner; Plo-
ceus socius 322. Togotnik; Kampfhahn; Machetes pugnax 249. Toko; grosser Pfefiferfresser, Toco — Tukan; Rhamphastus
Toco 319. Tonovščica, glej galeb.
Tukalica ; Teichhuhn, grünfüssiges Rohrhuhn ; Gallinula chloropus 261.
Udova; Paradieswitwe; Vidua paradisea 306.
Uharica mala ; Waldohreule, kleine Ohreiile ; Aegolius otus 225.
Uharica možvirna; Sumpfohreule; Aegolius brachyotus 226.
Uharica velika; Uhu, grosse Ohreule; Bubo maximus 224.
Vivek, glej priba.
Vjer, glej uharica velika.
Vran morski mali ; kleiner Seerabe, Wasserrabe ; Garbo gra-culus 275.
Vran morski veliki, Cormoran, Scharbe; Garbo cormora-nus 273.
Vran nočni; glej kvakač.
Žaboddr, glej bobnarica.
Žabog01t, glej šti-k.
Žerjav; Kranich; Grus cinerea 250.
Žličai-ka; Löffelreiher; Platalea leucorodia 258.