LETO XXIII. — številka 52 Ustanovitelji; obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kran«. — Glavni urednik Igor Janhar 1* Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 11. VII. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Jančarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEG A LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranjska skupščina je odločila Mleko dražje za 10 par Odborniki niso sprejeli povečanih cen za kruh, vodo in za kanalščino — Zaradi podražitve mleka bodo povečane podpore socialno ogroženim družinam in posameznikom v občini Četrtkova seja obeh zborov kranjske občinske skupščine je biila zadnja pred Poletnimi počitnicami. Bila 3e to prava maratonska seja, ki se je je od 80 udeležilo 52 odbornikov in je trajala skoraj 6 ur. Odborniki so najprej razpravljali o zemljiški problematiki in o izvajanju urbanistične dokumentacije ter o Nedovoljenih gradnjah v občini. Tema dvema točkama je sledilo poročilo o poslovanju Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Nato so bile na "ttevnem redu štiri točke o Podražitvah oziroma novih cenah za kanalščino, vodo, kruh in mleko. Uvodnim obrazložitvam sveta za urbani-ZQrn, gradbene in komunalne zadeve ter stališčem gospodarske komisije (oba organa sta se strinjala, da se da soglasje k noviim cenam za -anališčino) je sledila raz-Prava predsednika občinskega sindikalnega sveta Knaruj tovariša Staneta Božiča. Ta je odbornike seznanil z razpravo o predlaganih podražitvah za vodo, kanalščino, kruh m mleko, ki je bila v Ponedeljek, ko so se sestali Predstavnik; občinskih družbenopolitičnih organizacij skupaj s predlagatelji novih cen. Tovariš Božič je pojasnil, ■9 bi predlagane podražitve močno ogrozile četrtino družin v kranjski občini. Zato je na podlagi ponedeljkove razprave pojasnil, da bi predlagane večje cene za kruh in mleko podjetja lahko nadomestila z akumulacijo od drugih izdelkov, za program investicij v vodovodu in kanalizaciji pa bi biLa potrebna širša javna razprava, ki naj bi pokazala, kaj in koliko se da zgraditi v petih letih in kako bi za te investicije zagotovili potrebna sredstva. Prav tako je pojasnil, da bi hkrati s tem bila potrebna podrobna analiza o številu in položaju socialno šibkih družin v občini. V razpravi je bilo potem poudarjeno, da srednjeročnih programov za razvoj kanalizacije in vodovodov v občini ne bi smeli ločiti od srednjeročnega razvoja občine na drugih sorodnih področjih (PTT, stanovanjska gradinja, cestno o-mrežje itd.). Nič manj odločno ni bila postavljena ugotovitev, da je občane podobno kot o gradnji šol treba seznaniti tudi s temi vprašanji in da je ob izdelavi takšnih srednjeročnih programov treba izdelati tudi program za zaščito družine v občimi. Odborniki so se strinjali s takšnimi stališči posameznih razpravljavcev, vseeno pa je bila ves čas prisotna grenka ugotovitev, da je od sprejema takšnih razvojnih in investicijskih programov v vodovodu in kanalizaciji odvisna komunalna priprava zemljišča za gradnjo novih stanovanj na Planini. Ob tem je bilo poudarjeno, da se je skupščina pred časom brez razprave odločila za gradnjo stanovanj na Planini, čeprav je bilo že takrat pojasnjeno, da bo za pripravo zemljišča potrebnih okrog milijardo starih dinarjev. Predstavnik vodovoda je tudi opozoril, da bo treba zmanjšati letošnji program izgradnje oziroma vodovodnih investicij, če bo skup- ščina predolgo odlašala s sprejemom programa oziroma investicije. Nazadnje so odborniki glede programa razvoja kanalizacije in vodovoda sprejeli sklep, da je do 30. septembra letos treba izdelati ustrezne programe tudi za druge dejavnosti, nakar bi o tem stekla javna razprava. Prav tako niso zanikali izdelave podrobne analize o socialnem položaju družin v občini. Tako so soglasje k novim cenam za vodo in kanalščino odložili, kar pomeni, da se bodo občani odločili za dokončni program teh srednjeročnih investicij. Ko so razpravljali o novi ceni kruha, so predstavniki kombinata Žito obrazložili in utemeljili predlagano povečano ceno za beli in črni kruh. Svet za turizem in blagovni promet na treh sejah pred četrtkovo sejo skupščine ni sprejel predloga za podražitev kruha. Stališče je utemeljil, da s podražitvijo ne bi zajezili rasti cen, hkrati pa je menil, da bi se glede urejanja težkega položaja v pekarski industriji morali bolj zavzeti tudi višji organi. Kljub opozorilu posameznih odbornikov, da bi odklonitev povečane cene za kruh lahko povzročila pomanjkanje črnega kruha v občini, pa odborniki niso sprejeli predloga. S 30 glasovi za, 8 proti in 9 vzdržanimi, so sprejeli predlog sveta, ki je predlog že pred sejo zavrnil. Nazadnje so razpravljali še o novi ceni za iiter mleka. Svet za turizem in blagovni promet je predlog odobril, ker že sedaj 10 par, za kolikor naj bi se podražila mleko, dobiva proizvajalec oziroma kmetovalec. Komisija za gospodarstvo pa se s predlogom ni strinjala, vendar so odborniki nazadnje predlog, da se mleko podraži za 10 par, sprejeli. Tej podražitvi pa bo zato sledilo u-slrezno povečanje podpor tistim, ki so že do sedaj do bivali mesečne podpore. A. 2alar Kranj Obiščite našo poslovalnico Gorenje znižali smo ceno moškim garnastim srajcam — stara cena 90,70 din, nova cena 57,60 dinarjev Na kranjskem kopališču. — Foto: F. Perdan 1 Jutri proslava v Davči Ob 27. obletnici ustanovitve Prešernove brigade bo jutri ob 10. uri dopoldne v Davči pri Marin-kovcu velika proslava. Srečali se bodo preživeli borci Prešernove brigade, aktivisti NOB, občani in prebivalci tistih krajev, kjer se je med narodnoosvobodilno borbo bojevala Prešernova brigada. Na proslavi bosta govorila nekdanja komandanta Prešernove brigade narodni ićioj generalpodpolkovnik Hribernik Rudolf-Svarun in polkovnik Ferdo Tolar, priložnostni govor pa bo imel tudi komandant bri-gade JLA polkovnik V. Cvelbar. Brigada JLA je sedaj namreč nosilec tradicij NOB po Prešernovi brigadi. V programu pa bodo sodelovali tudi: pihalni orkester JLA, pevski zbor DPD Svoboda Železniki ter recitatorji (Jože Logar, Jana Potočnik in Damjan Košir — slednja dva iz osnovne šole Železniki ter vojaki gamizije JLA iz Kranja). A. Ž. Srečanje borcev na Lazah V počastitev dneva borca je bilo v nedeljo na Lazah v Tuhinju srečanje borcev, ki sta ga organizirala občinski odbor ZZB NOV Kamnik in krajevna organizacija zveze borcev. Srečanja se je udele- žilo prek 200 borcev, med njimi nekaj narodnih herojev. Navzoče je pozdravil Anton Podbevšek-Srečo, ki je prisotnim čestital za praznik in jim zaželel prijetno razpoloženje. J. V. Odkritje spominske plošče na Prtovču Na dan vstaje, 22. julija, bo na Prtovču odkritje spominske plošče v spomin na požig vasi med NOB. Ob tej | priliki bo srečanje aktivistov tega kraja in borcev škofjeloškega odreda. Zveza borcev Podlonk in stalni odbor škofjeloškega odreda vabita k udeležbi vse nekdanje aktiviste in borce. Začetek prireditve bo ob 11. uri. Ža vse tiste, ki nimajo svojih vozil, bo prevoz urejen. Avtobus bo vozil iz Cešnjice do Pr-tovča vsako uro od 8. ure naprej. Šola NOB v spomenik Cerknem V kranjski občini so prispevali že prek 50 tisoč N din Januarja lani so Se bivši tečajniki pokrajinska partijske šole za Primorsko in Gorenjsko zbrali v Cerknem, kjer so počastili spomin na 47 padlih tovarišev, kj so pred 25 leti padli kot žrtve napada na partijsko šolo. Takrat je zrastla tudi pobuda, da bi v Cerknem zgradili novo osnovno šolo, ki bi bila hkrati spomenik NOB, Lani jeseni je bil potem imenovan pokroviteljski odbor, ki je dokončno izoblikoval zamisel o novi šoli, Tako naj bi šcia v Cerknem pomenila GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED - JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA* ŠKOFJA LOKA-TRŽIČ ms Hranilne vletge. obresjtujempi' nji i. II. 197$ *Jili»0'knj«j/B|d iri VII1970 X; i rtu dbvmii .»čun HVO ibU .----- , BV« <_ v«cji pjojaf) -->* i.ablUlk listkov ■H 100 ■Pi NAGRAD Ijl^iMtVA NACsRADA 19.8,1970 na JESENICAH Sredstva no deviznih računih obrestujemo: —navadna 5 i V .lev^ah 1% v dinarjii. — vezana na** I let-. i L v Jb/ik-cUi ■Oh? v dinarjih 1 osebni itvtd »750 7astnva « 5 pralnih stroja/ NGuieiije« S hlaiiiliiikiiu 170 »G^ajijo« 5 koles rV.nv »Rog« 13 tritn/iatuiidV »Uleu« JjKVV fliekt) ijiamofiiniiv .»Iskati 9 brivnikov»Iskid sfouant« 10 garnitur »liirnii- Iskra« K) ur - potovalnih budilk 10 jušnih scii/isutf (0 garnitur hrisar 10 jedilnjh piibuiuv rt) el. likalmkuv »fturfeiuau tudi kulturno središče za to področje. V njej bi se lahko razvila dramska, glasbena in knjižničarska dejavnost. Hkrati s to odločitvijo pa se je v začetku tega leta začela tudi akcija za zbiranje Sredstev za gradnjo šole. Tako naj bi republiška izobraževalna skupnost prispevala polovico sredstev za gradnjo, nekaj pa bo prispeval tudi republiški izvršni svet. Preostala sredstva pa bi zagotovili s prispevki borcev, šolarjev, kulturno umetniških ansamblov, gospodarskih organizacij in slovenskih občin. V kranjski občini so do minulega četrtka (v treh mesecih) zbrali že 52,948,95 no vih dinarjev. Tako so do sedaj prispevale denar naslednje delovne in družbenopolitične organizacije: Lekarna Kranj 2500 din, KO ZB Prira- skovo 1337,50, Služba družbenega knjigovodstva Kranj 1000, Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo 2000, Exoterm 500, Splošna vodna skupnost Kranj 1250, IBI Kranj 3000, KO ZB Kokra 177, KO ZB Struževo 432, KO ZB Bitnje 118, UJV Kranj 500, Karel Makuc, Kranj 20, KO ZB Planina 400, Kokra Kranj 300, svet za finance skupščine občine Kranj je iz tekoče proračunske rezerve odobril 30.000, občinski sindikalni svet 1000, Gorenjska oblačila Kranj 10U0, krajevne organizacije ZB Stražišče 1778,50, Kokrica 770, Podbrezje 393, Podblica 223, Mavčiče 321, Huje 1028, Vodovodni stolp 1071,85, Preddvor 353 in Gorice 576,19 novih dinarjev. — Krajevne organizacije zveze borcev 5» zbrale sredstva od svojih članov. A. ž. Na nedavnem posvetovanju predsednikov krajevnih organizacij SZDL občine Kamnik so sklenili, da se bo socialistična zveza zavzela za ponovno uvedbo samoprispevka. Sedanji samoprispevek poteče 1. maja prihodnjega leta in se je uveljavil kot močan činitelj za krepitev vloge krajpvnih skupnosti in sredstvo za reševanje skupnih potreb občanom na določenem področju. S sredstvi samoprispevka, prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki občanov fcQ na področju kamniške bčine v zadnjih letih rešili toliko zadev splošnega pomena, da je skoraj zanesljivo pričakovati uspeh referenduma za samoprispevek. J. V. k ran Kranj, 10. julija — V prostorih občinske skupščine je bila ob 9. uri dopoldne razširjena seja upravnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze. Udeležili so se je tudi predstavniki nekaterih republiških turističnih in gospodarskih organizacij oziroma ustanov, predstavniki gorenjskih občinskih sindikalnih svetov, prevoznih in turističnih podjetij, gostinskih organizacij z Gorenjske, zavoda za zaposlovanje delavcev, zavoda za prosvetno pedagoško službo in drugi. Razpravljali so o težavah, s katerimi se srečujejo gostinske in turistične organizacije v Jugoslaviji oziroma na Gorenjskem zaradi pomanjkanja gostinskih delavcev. O težavah gostinskega in turističnega kadra na Gorenjskem sta govorila predstavnika zavoda za zaposlovanje delavcev in zavoda za prosvetno pedagoško službo! A. ž. V okviru priprav na drugi kongres samoupravijavcev, ki bo od 23. do 26. novembra letos v Sarajevu, sta bila v četrtek in včeraj v Radovljici dva volilna zbora. Četrtkov volilni zbor samoupravljavcev, ki je bil popoldne v dvorani radovljiške občinske skupščine, je sklical delavski svet tovarne Elan Begunje. Udeležili pa so se ga tudi predstavniki samoupravnih in družbenopol i ličnih organov še iz devetih delovnih organizacij v radovljiški občini. Včerajšnji zbor pa je sklical delavski svet Gozdnega gospodarstva Bled, zbor pa je bil popoldne v dvorani Gozdnega gospodarstva na "Bledu. Tudi tega zbora so se udeležili predstavniki še iz 37 delovnih organizacij in ustanov v občini. Na obeh zborih so izvolili dva delegata za kongres. A. ž. Kako delimo sredstva za rekreacijo V juliju in avgustu so vrata Za dopust na stežaj odprta. Ce je v žepu dovolj denarja, potem seveda ni težav. Dopust je množična rekreacija, ki mora postati sestavni del poslovne politike delovne organizacije. V nedavno sprejetem dokumentu Politični cilji in naloge sindikatov Slovenije je rečeno, da mora »vsaka delovna organizacija oblikovati poseben sklad za rekreacijo, v katerega naj izloči najmanj 300 oziroma največ 600 dim na zaposlenega. Iz tako oblikovamega sklada je treba regresirati letne dopuste. Meriila za določanje višine regresov morajo biti v vsaki delovni organizaciji taka, da bodo spodbujale delavce za dopust izven kraja bivališča. Merila morajo upoštevati tudi socialni položaj in število vzdrževanih družinskih članov . . .« Sindikati se bodo zavzemali, da bodo v delovnih organizacijah vsi zaposleni prejemali regrese v enaki višini. Posredujem nekaj podatkov, kako delijo sredstva za regresiranje letoih dopustov v kamniški občimi: V rudniku kaolina Črna dobijo zaposleni 160 din, svojci (žena in otroci) pa po 80 diitn. Poleg tega regresirajo še tiste delavce, ki gredo na dopust v počitniški dom, in to 20 (novih) din na dan za člana kolek Liva im po 10 din rta dan za otroka. V tovarni usnja dobijo delavci od 210 do 420 din, oziroma 15 din na dan. Tisti, ki ima več delovne dobe in mu pripada več dopusta, dobi torej tudi več denarja. Družinski člani ne dobijo denarja. V tovarni Titan dobijo vsi enako: po 250 din, družinski člani nič. V obrtnom podjetju Sloga Moste dobijo zaposleni po 100 din, družina nič. V gradbenem podjetju Graditelj dobijo člani po 120 din, družina nič. V Stolu dobijo člani kolektiva 200 din, po 18 din na dan regresirajo do sedem dni dopusta v počitniškem domu. V Svitu dobijo člani po 250 dim. Občinske družbenopolitične organizacije dajejo za člane 500 din, za družinske člane pa nič. Velikih razlik med podjetji torej mi. Na občinskem sindikalnem svetu Kamnik pripravljajo gradivo, da bi v okviru občine še bolj uskladili regresiram j je letnih dopustov. J. Vidic Na Jesenicah v Krivčevem logu je bil pred kratkim tehnični prevzem nove klavnice. Opraviti morajo še nekaj del, da se bodo jeseniški mesarji, ki so nekaj mesecev delali v Radovljici, preselili in spet začeli delati na Jesenicah. — Foto: B. Blcnkuš »Letos bomo konzervirali 4000 ton zelenjave« je izjavil direktor tovarne ETA inž. Jurančič pri'ke, kumaric in feferonov.« »Slišali smo, da prek leta zaposlite 100 žensk kot se-moč. Kako Živilska industrija ETA Kammik je največ pogodb za nakup zelenjave podpisala na tistem področju v Vojvo- j zonske delovno dimi, kjer so bile nedavno so plačane?« velike poplave. Zato smo tov. inž. Jurančiča, direktorja, zaprosili za odgovor, kako so poplave v Vojvodini vplivale na pogodbene obveznosti do kupcev. »Kmetijska posestva s tistega področja, na katerem so bile letos poplava, so nam odpovedala pogodbe za okro^ 300 do 400 ton zelenjave, ki jo potrebujemo kot surovino za konzerviranje,« je dejal inž. Jurančič. »Vendar bo to brez posledic, ker smo že sklenili nove pogodbe prav tako v Vojvodini. Tudi v Sremski Mitrovici so težave. Tu je toča uničila spomladansko zelenjavo, mi pa smo naročili 300 ton kumaric. Kmetje so zelenjavo še enkrat zasadili, pridelek pa bo šele septembra, zato bomo tudi mi konzervirali z zamudo. Letos bomo konzervirali 400 ton zelenjave; največ pa- »V podjetju je 120 zaposlenih, od tega 91 žensk. Prek leta bo na pomoč priskočilo še 100 žensk. Poprečni osebni dohodki redno zaposlenih znašajo mesečno 1200 din, sezonske delavce pa plačujemo po posebnem pravilniku. Predvidevamo da bo 30 sezonskih delavk ostalo za stalno v podjetju.« »Kako pa glede likvidnosti, sodobne bolezni gospodarstva?« »So samo občasne težave. Sicer pa je trgovina kar dober plačnik. Kupci so nam dolgovali okrog 250 milijonov S din, ml pa 150 milijonov S din, vendar se položaj zboljšuje.« »Kaj predvideva srednjeročni načrt razvoja podjetja?« »Računamo, da bo 1975. leta v podjetju 250 zaposlenih ob trikratnem povečanju vrednosti proizvodnje. Razpoložljiva sredstva bomo vložili v modernizacijo proizvodnje, zgradili pa bomo tudi skladišča. V Zahodni Nemčiji smo naročili strojev in opreme za 177 milijonov S din. »In kaj nam lahko še poveste o podjetju?« »V naši tovarni je zaposlena predvsem mladina. Od 120 zaposlenih jih je 50 včla- njenih v mladinskem aktivu tovarne. Delavci dobijo topel obrok hrane, zanj pa plačajo samo 100 S din. Zaposlenim smo dali po 40.000 S din kot regres za dopust, za otroke pa ne glede na dohodek staršev po 5000 S din. Tudi na upokojence nismo pozabili in smo vsakemu dali po 20.0*18 S din za lepše počutje na dopustu.« J. Vidic Škofjeloško zdravstveno varstvo Pred dvema letoma so si v škofjeloški občini zadali nalogo strokovno in ekonomsko izboljšati položaj zdravstvene službe. Letos naj bi ugotovili, koliko so v teh prizadevanjih uspeli. Problematika premajhnega zdravstvenega varstva občanov bo zato predmet razprave na eni izmed prihodnjih sej občinske skupščine. NOVA BENCINSKA ČRPALKA V CERKLJAH — Podjetje Projekt z Kranja je pred nedavnim začelo v Cerkljah graditi novo bencinsko črpalko Investitor je podjetje Petrol. črpalka, kakršnih ima Petrol v Sloveniji že okrog 180, bo veljala okrog 800 tisoč novih dinarjev, Odprta bo konec oktobra. (A. ž.) — Foto: F. Perdan Finančna sredstva za zdravstveno varstvo bodo letos dosegla 522.000 dinarjev. Ta denar je namenjen zlasti za individualno in kolektivno preventivno dejavnost, gradnjo kliničnih bolnišnic v Ljubljani ter za stroške zdravljenja občanov, ki niso socialno zavarovani. Nekaj denarja pa bo občinski proračun namenil tudi kmetom, ki niso sposobni poravnati obveznosti do zdravstvenih storitev. Dvestotim zdravstveno ogroženim otrokom bodo omogočili letovanje ob morju. Te ugodnosti bodo imeli tudi hribovski otroci, ki morda še nikdar niso videli morja. Sanitarna ureditev številnih naselij v loški občini je še vedno problematična, čistilne naprave in odvajanje odpla.c v mestni kanalizaciji sta dve šibki točki, ki se jih bodo lotili že v tekočem letu. Poskrbeti pa bo treba še za saniranje klavnice v žireh in urediti tamkajšnjo kanalizacijo, obnoviti vodooskrbne naprave na območju Javorij ter izboljšati higienske pogoje v starejših šolah. Sanitarna služba ugotavlja vedno večjo onesnaženost obrežja reke So-re. Zato se bodo lotili doslednega izvajanja predpisov o čistilnih napravah, tako da odplake iz naselij in industrije ne bodo smele biti nikjer speljane brez čiščenja v vodotoke. A. Igličar w m Iv p r a s a n J e vod g o v O f ■ i Vsako lelo odhaja veliko dijakov in študentov na počitniško delo v tovarne. Tri smo poiskali v jeseniški Železarni in jih vprašali, kako so zadovoljni s počitniškim delom in kam bodo vtaknili prisluženi denar. £ Milan Kuraž, dijak metalurške srednje šole z Jesenic: »V Železarni bom delal poldrugi mesec, in to predvsem zaradi denarja. Za uro dela dobim 4,64 dinarjev. Zra-čunal sem, da bom dobil okrog 890 dinarjev. Kaj bom kupil, še ne morem povedati.« 4$ Franc Grašič, študent kemije iz Radovljice: »Delam v elektrotalll-nicl. Za dva meseca dela bom prejel okrog sto starih tisočakov. Delo sicer ni težko, vendar je precej vroče. Z delavci se dobro razumem. Spoznal sem, kako težak je njihov kruh. Mislim, da so za svoje delo premalo plačani. Kam bom z denarjem, vprašujete. Septembra grem za poldrugi mesec na morje.« @> Silvo Kosančič, dijak metalurško srednje tehnične šole z Jesenic: »Že lani sem med počitnicami delal v železarni. Lani sem bil v valjarni, letos pa sem v Samotami. Delal bom mesec dni in upam, da bom dobil o-krog 70 jurjev. Denar bom verjetno zapravil na morju. Z delom sem zelo zadovoljen in tudi s sodelavci se dobro razumemo, če kaj ne vem, po-prašam in radi mi odgovorijo.« J. Košnjek Počitniški izleti za otroke Prijave zbira mla&nski odsek planinskega društva Kranj Mladinski odsek planinskega društva Kranj obstaja že več kot deset let. Tako je zabeležil v tem času že vrsto delovnih uspehov. Mnogi nekdanji mladi planinci so danes v vrstah alpinistov. Pred nedavnim pa se je odsek odzval tudi vabilu sekcije za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL. Sklenili so, da se bodo tudi oni vključili v akcijo o organiziranem delu za šolsko mladino med počitnicami. Pripravili bodo pet različnih izletov; štiri enodnevne in enega dvodnevnega. Prvi takšen izlet bo na Lovrenc, Bab-ni vrh in na Trst eni k, drugi na Jošta in slap šum, tretji na Jezersko z ogledom Plan-šarskega jezera, četrti pa v Preddvor in na Jakoba. Za Živahnejše delo mladine na Jesenicah Za nekaj novic o sedanjem delu občinske konference ZMS Jesenice sem prosila njenega sekretarja Zlatka Vogriča, ki je besedo najprej navezal na pravkar minulo praznovanje meseca mladosti. Letošnje praznovanje je bilo še posebno svečano in skrbno organizirano, saj praznujemo vrsto pomembnih praznikov in obletnic. Prireditve smo razdelili na: šport, ostala tekmovanja, kultura in ostale prireditve. Športna tekmovanja so se začela 5. maja s tekmovanjem v kegljanju, končala pa so se 12. junija s štafetnim tekom po Jesenicah. Mladinci so se pomerili še v malem nogometu, v streljanju z zračno puško, v šahu, v odbojki, nogometu, pionirji in cicibani so tekmovali s skiroji, na kolesih, rokometnega turnirja so se udeležile 4 ekipe, občinska športna zveza pa je organizirala še telovadni nastop, na katerem je sodelovalo preko 600 mladih. Dijaki osnovnih in srednjih šol so se pomerili v znanju matematike, mladi gostinci v strokovnem znanju, malem golfu, namiznem tenisu in malem nogometu, 60 mladih pa je tekmovalo v gasilskih veščinah. Konec maja je bila v gledališču Tone čufar revija mladinskih pevskih zborov — sodelovalo je preko 600 mladih pevcev iz vse občine, občinska konferenca ZMS pa je skupaj s Tehničnim muzejem Železarne in DPD Svoboda Tone čufar pripravila razstavo z naslovom »Mladi v ilegali, vojni in povojni graditvi«. Začetek praznovanj je bil 30. aprila, ko so mladi in pripadniki JLA zakurili kresove na vseh vrhovih v občini, taborniki pa so zakurilli taborni ogenj pred gledališčem. Veliko mladih je sodelovalo tudi pri štafeti mladosti, organizirali pa smo tudi lokalno štafeto z vrha Triglava in Jalovca. V zvezo mladine je bilo sprejetih 300 pionirjev, pohod partizanskih odredov po partizanskih poteh na Pristavo v Javorniških Rovtih pa smo združili z srečanjem mladih iz vse občine. Pohoda se je udeležilo 1590 pionirjev, ostale mladine pa je bilo 500. Svečanosti so se udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, osrednji govor o praznovanju meseca mladosti ter o obujanju tradicij NOB pa je imel Mitja Gorjup, predsednik republiške konference ZMS. Zaključna prireditev meseca mladosti je bila v Gozd-Martuljku. Na njej smo podelili pokale in diplome za vsa tekmovanja, poleg tega pa smo podelili priznanja mentorjem in mladim družbenim delavcem ter trem institucijam. četudi je na vseh prireditvah sodelovalo preko 5000 mladih, z udeležbo ne moremo biti povsem zadovoljni, saj se tekmovanj in prireditev niso udeležili vsi aktivi ZMS v občini. Dela občinske konference ZMS Jesenice pa tudi poleti ne bo zajelo mrtvilo. Obiskali bodo aktive krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, da bi se prepričali, koliko skrbijo za izvajanje skupaj sprejetih dogovorov. Mladinski aktivi so v petih delovnih organizacijah v občini, po krajevnih skupnostih pa od Rateč do Žirovnice. Te dni so ga ustanovili tudi na Javorniku. Občinska konferenca bo poskrbela za organiziranje mladih v aktive, kjer jih še ni, kjer pa životarijo, jih bodo skušali poživiti. V juniju, juliju, avgustu in septembru bodo izvedli dve analizi. O tem, kako dela mladinska organizacija v občini in koliko ima vpliva ter o pripravah za 2. kongres samouprav-ljalcev, ki bo septembra v Sarajevu. Z anketo bi radi ugotovili, kakšen je odnos mladih do samoupravljanja in koliko se udejstvujejo v samoupravnih organih — pri tem gre za šole, krajevne skupnosti, delovne organizacije in tudi za samoupravno dogovarjanje v družbenopolitičnih organizacijah. Po besedah Dagmarja Šusterja je občinska konferenca ZMS Jesenice od jeseni napravila ogromen korak. To je bilo razvidno iz uspelega praznovanja meseca mladosti, ki je bilo eno od najboljših v Sloveniji. Dobro delo novega vodstva pa se kaže tudi v tem, da bodo po več letih Jeseničani spet odšli v delovno brigado, in sicer v Banja Luko. Z. Felc dvodnevni izlet pa so izbrali Kališče ter pot do Hudičevega boršta a!a pa po kurirski poti v Bašelj. Mladinski odsek planinskega društva Kranj vabi starše otrok od 8. do 15. leta starosti, da prijavijo otroke za posamezne izlete na planinskem društvu v Kranju. Prijave bodo Sprejemali vsak dan od 14. do 16. ure (razen ponedeljka) ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Vsi izleti, pri katerih bodo sodelovali tudi predstavniki ljudske tehnike, ki bodo otroke seznanjali s fotografijo, predstavniki oziroma vodniki planinskega društva pa s favno in floro, bodo ob sredah, ker so ta dan popoldne uradno ure na občini in imajo starši prav v teh dneh navadno največ potov. Z organizacijo izletov pa bi jih mlad.nski odsek planinskega društva razbremenil skrbi in težav za varstvo otroka. Del stroškov za takšne izlete bi pokrili starši. A. ž. Razvitje prapora v Podnartu V nedeljo, 4. julija, so upokojenci iz Podnarla razvili prapor. Pokrovi leljstvo nad proslavo, ki so se je udiele-žili tudi predstavniki družbenih organizacij, je imela tovarna Cimean. Predsednik upravnega odbora tovarne je prapor tudi razvil in ga predal upokojencem. Da je proslava potekala v slavnostnem vzdušju, pa je poskrbel pevski zbor Društva upokojencev iz Kranja pod vodstvom Toneta Marolta, ki je pripravil koncert narodnih, umetnih in borbenih pusmi. Proslava v počastitev dneva borca na Sedulcah Krajevna organizacija ZZB Dovje-Mojstrana je v počastitev dneva borca pripravila proslavo na { Sedulcah nad Dovjem, kjer je bila med vojno kurirska postojanka. Zaradi izdaje so tu padli vsi kurirji, ki so bili tedaj v po stojanki. Udeležence proslavo je pozdravil predsednik ZZB Dovje-Mojstrana, na grob so položili vence, nato je pevski zbor Jeklar zapel nekaj pesmi. Graničar ji so pripravili improviziran napad na postojanko, sledil je recital bor. benih pesmi, ki ga je pripravila šolska mladina. Proslava se je ob petju partizanskih pesmi in obujanju spominov na leta borbe nadaljevala na kmetiji Scdučnik. ae Razpisna komisija pri osnovni šoli Lucijan Seljak Kranj razpisuje za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta: 1. pomočnika ravnatelja U, PRU ali P s 5-Ietno prakso v prosvetni službi s strokovnim izpitom; 2. 2 učitelja telesne vzgoje PRU ali P — moški ali ženska; 3. 1 delovno mesto učitelja varstvenega oddelka za razredni pouk — U; 4. 1 delovno mesto učitelja varstvenega oddelka na višji stopnji — PRU ali P (učitelj ma-fi ali tujega ali slovenskega jezika. Stanovanj ni. Prejemki po pravilniku o razdeljevanju OD. Rok za vlaganje prošenj 15 dni od dneva objave. Nastop službe s L septembrom. EXOTERM kemična tovarna Kranj razglaša prosto delovno mesto REFERENTA NABAVE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti srednjo šolsko izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri in 3 leta prakse v nabavni dejavnosii. Prijavi priložite dokazila o šolski izobrazbi jn opis dosedanje zaposlitve. Pismeno prijavo pošljite splošnemu oddelku Exo-terma Kranj v 15 dneh po objavi. DOBRA VRAm^OLJŠA VRATA., JELOVICA VRATA Dom si gradite le enkrat v življenju, zato zanj izbirajte le najboljše! Jamstvo za kvaliteto in znak za najboljše: Pleskana in lakirana vhodna, sobnaingaražna vrata »Jelovica« so funkcionalno konstruirana, estetsko oblikovana in solidno izdelana. JELOVICA Na področju Slovenije lahko nabavite stavbno pohištvo »Jelovica« v maloprodajni trgovini »Jelovice« v škofji Loki in v poslovalnicah z gradbenim materialom »Smreke« Maribor, »Slovenijales« Ljubljana, »Lesnina« Ljubljana, »Gramcx« Ljubljana, »Potrošnik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Ptuj Veletrgovina Živila Kranj Prodamo večje število lesenih čebrov in sodov 100 litrov — po zelo ugodni ceni. Interesenti naj se zglase vsak dan razen sobote od 8. do 18. ure v embalažnem skladišču veletrgovine Živila Kranj, Škofjeloška 17 (nasproti tovarne Sava Kranj, Labore). GORENJE PRIPOROČA: PRALNI STROJ SUPERAVTOMAT PS-663 BIO VPRAŠAJTE SOSEDO, ZNANKO, PRIJATELJICO, VPRAŠAJTE TISTO, KI GA ŽE IMA PA BO SUPERAVTOMAT PS-663 BIO TUDI VAŠ PRALNI STREHE Bevkov »Tonček« v Srednji vasi V nedeljo, 21. junija, je pionirski odred kulturno umetniškega društva Triglav Srednja vas na domačem odru uprizoril igro Franceta Bevka »Tonček«. Uspelo predstavo je režirala kulturna delavka Cilka Zupan. Zupanova, mentorica in vodja srednjevaške igralske skupine, mi je povedala, da so pionirski odred ustanovili leta 1966 in da so se nekateri prvotni člani medtem že pridružili mladinskemu odredu. Zelo rada dela z najmlajšimi, čeprav je treba imeti dobre in mirne živce. Igro »Tonček« so uprizorili v počastitev SO-Lotnice rojstva mladmsknga pisatelja Franceta Bevka, ki je 1952. k.-ta obiskal šolo v Srednji vasi. Za kraj je bila to največja čast. Spodrsljajev med predstavo ni bilo. Fantiči in deklice so zaigrali živo ter prepričljivo, zlasti pa se je izkazal Francelj Zupane. Tovarišica Zupanova mi je zaupala, da bo 23-član-ski ansambel za nagrado popeljala na izlet v Vintgar in na Bled. Kulturnikom iz Srednje vasi, tako mlajšim kot tudi starejšim, ki so vso zimo pridno delali, želimo še naprej obilo uspeha. Naij jim ne zmanjka volje do nastopanja in ljubezni do odrskih desk. j. B. Kino ■ ' I ■■■■V Kranj CENTER 11. julija amer. barv CS film ŠE ZA NEKAJ DOLARJEV ob 16. uri, franc. barv. film NEKEGA VEČERA — NEKI VLAK ob 18. in 20. uri, zah. nem.-italijan. barv. film POČIVAJ V MIRU ob 22. uri 12. julija amer. barv. CS film AGENT 077 — KRVAVA MARY ob 15. in 17. uri, amer. barv. C S film šE ZA NEKAJ DOLARJEV ob 19. uri, premiera franc. barv. CS filma V ZNAMENJU MONTE CRI-STA ob 21. uri 13. julija zah. nem.-italij. barv. film POČIVAJ V MIRU ob 16., 18. in 20. uri 14. julija zah. nem.-italij. barv. film POČIVAJ V MIRU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 11. julija italij. barv. CS film TEPEPPA ob 18. in 20. uri 12. julija angl.-nemški CS film STRELI POD VEŠALI ob 14. uri, amer. barv. CS film ŠE ZA NEKAJ DOLAR JEV ob 16. uri. franc. barv. film NEKEGA VEČERA — NEKI VLAK ob 18. uri, amer. barv. CS film AGENT 077 — KRVAVA MARY ob 20. uri 13. julija amer. barv. CS film AGENT 077 — KRVAVA MARY ob 20. uri, amer. barv. CS film šE ZA NEKAJ DOLARJEV ob 18. uri 14. julija franc. barv. CS film KROG LJUBEZNI ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 12. julija amer. barv. CS film KO PADE NOČ ob 17. in 20. uri Tržič 12. julija premiera ' amer. barv. CS filma ZLATA MRZLICA ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 11. julija zah. nem. barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 18. in 20. uri 12. julija zah. nem. barv. film VRAG VZEMI PROFE-sorje ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DUPLICA 11. julija nem. barv. film SKRIVNOST BELE NUNE ob 20. uri 12. julija nem. barv. film SKRIVNOST BELE NUNE ob 15., 17. in 19. uri Jesenice RADIO 11.—12. julija amer. barv. CS film SOŠ — ZAKONO-LOM 13. julija amer. barv. film ŽGEČKAJ ME 14. julija amer. barv. CS film MAŠČEVALEC NA KONJU Jesenice PLAVŽ 11.—12. julija amer. barv. CS film MAŠČEVALEC NA KONJU 13.—14. julija amer. barv. CS film SOS — ZAKONO-LOM Dovje-Mojstrana 11. julija amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI 12. julija amer. film HLADNOKRVNI Javornik DELAVSKI DOM 11. julija amer. film HLADNOKRVNI 12. julija amer. barv. CS film UBOJ V BEVERLI HIL-SU, amer. barv. film ŽGEČKAJ ME Kranjska gora 11. julija amer. barv. CS film UBOJ V BEVERLI HIL-SU 12. julija amer. barv. film KRVAVI POKER Radovljica 11. julija italij.-franc. barv. film BARBARfiLA ob 18. uri, nemški barv. film GROMOVNIK ob 20. uri 12. julija nem. barv. film GROMOVNIK ob 16. uri, amer. barv. film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 18. uri, italij.-franc. barv. film BARBARELA ob 20. uri 13. julija amer. film DIV JAK ob 18. in 20. uri 14. julija amer. barv. film TAJNI AGENT 077 ob 20. uri Bled 11. julija franc.-italij. barv. film GOSPODAR PODZEM UA ob 18. in 20.30 12. julija franc.-italij. barv. film GOSPODAR PODZEMLJA ob 15., 18. in 20.30 škofja Loka SORA 11. julija amer. barv. film HAPPENING ob 18. in 20. uri 12. julija amer. barv. film HAPPENING ob 17. in 20. uri 14. julija amer. barv. film SICILSKA BRATOVŠČINA ob 20. uri Kranj, 10. julija — V Gorenjskem muzeju v Kranju so ob 19. uri odprli razstavo o Prešernovi brigadi. Razstavo so odprli v okviru 25. obletnice osvoboditve in 27. obletnice ustanovitve Prešernove brigade. Na veliki reviji pevskih zborov in instrumentalnih skupin iz škofjeloške občine, ki je bila minuli petek zvečer v galeriji Loškega muzeja, so številni obiskovalci imeli priliko' prisluhniti tudi oktetu iz Jelovice. Skupinica se je dobro odrezala. — Foto: F. Perdan Pevski zbor osnovne šole Stranje je zapel na proslavi krajevnega praznika Črna. — Foto: J. Vid!c GORENJSKI MUZEJ KRANJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši pa je na ogled dokumentarna zgodovinska razstava Prešernova brigada. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Industrijski pejsaž akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja kipar Aleksander Kovač, v kleti pa je na ogled razstava Kranjski portali, ki jo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Prodajamo po znižanih cenah: Konfekcija Na klancu Vodopivčeva 7 ženske letne obleke od 235 do 150 din ženska krila trevira 72, 40, 50 din ženske b'uza 40, 60 din moške obleke od 395 do 490 din moške hlače od 50 do 130 din Volna Cankarjeva 6 ženske in moške pletenine Tovarne pletenin iz Sežane po tovarniško znižanih cenah! Titov trg 15 dva modela letnih ženskih spalnih srajc ;z sintetike t kratkimi rokavi, vzorčaste pastelne barve po tovarniško znižani ceni 35 din Bahy Titov trg 23 volnene otroške dekliške hlače po 35 din volnene fantovske puloverje po 45 din otroške letne garniture za dojenčke, vse po znižanih cenah! Drogerija Titov trg 23 za dopust ob morju vsa sredstva za zaščito kože, vsa kozmetika, uvožene kopalne kape Galanterija Prešernova 14 za vaš dopust potovalke, kovčki, sončna očala Maja Prešernova 11 ženske kombineže ■*« čipka po 15^din Obiščite trgovsko podjetje Elita Kranj V torek, 30. junija, so se v Luksemburgu uradno začela pogajanja na »ministrski ravni« za vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) ali po domače, Skupni trg. Precej porogljivih pripomb je bilo slišati med novinarji, ko sta se britanski zunanji minister Douglas-Home in minister za evropske zadeve Bar-ber pripeljala pred palačo v Kirchbergu v starinskem rol-Is-royceu. Toda v tej simboliki ni dosti resnice, zakaj Britanija prinaša v Evropo bogato doto: svojo industrijo in tehnologijo, brez katere zahodna Evropa ne more upati, da bi kdaj lahko tekmovala v tem oziru z ZDA In ZSSR. S kmetijsko »doto« je narobe: kmetje v EGS je niso prav nič veseli, ker je britansko kmetijstvo pred njihovim hi cene kmetijskim pridelkom v Britaniji Uvertura so dost nižje kakor v zahodni Evropi. V imenu šesterice je povzel stališča EGS belgijski zunanji minister Harmel, ki je poudaril, da pogajanja ne smejo pripeljati do spremembe sedanjih odločb rimskih sporazumov. Totreb-ni bodo sicer prehodni ukrepi, toda ti bodo smeli veljati le toliko časa, kolikor bo to potrebno., Harmel je govoril precej načelno, zamol-. čal je konkretna vprašanja. Britanski mrnister za evropska 1 vprašanja Barbcr je bil prav tako načelen v svojem govoru, le da je dal nenavadno močan poudarek politični enotnosti zahodne Evrope. Obljubil je, da bo Britanija v celoti sodelovala pri vseh ukrepih, Odkritfe spomenika pesniku Antonu Medvedu Konec preteklega tedna so v Kamniku nasproti nekdanje pesnikove rojstne hiše v počastitev 100-letnice rojstva odkrili spomenik Antonu Medvedu. Ob odkritju spomenika je govoril o Medvedovem pesniškem delu prof. Emil Cesar, številnim udeležencem slovesnosti, med katerimi je bilo mnogo narodnih noš, Je moški zbor prvega slovenskega pevskega društva Lira predstavil nekatere Medvedove pesmi. Spomenik je delo kamniškega kiparja Leona Homerja. Pobudo za postavitev pa je dalo kamniško turistično društvo. F. S. Tržič prvi v Borovljah Pomlajena ekipa tržiškega Čeprav so vse tekme odi- Partizana je pred dnevi go- Srali na travnatem igrišču, stova,!a na mednarodnem ro- ?° +7f ^ odJil.no in izmcd šestih ekip svopk prvo rne-kometnem turnirju v Borov- sto ler prejeli pohodni polj ah. kal. dh Športne prireditve NEDELJA Bled — Ob 9. uri start mednarodne mladansikc regate na Blejskem jezeru. Predoslje — Ob 9. uri v Valjavčcvem logu na Suhi pri Predora« strelsko tekmovanje. PONEDELJEK Kranj — Ob 20. uri na letnem bazenu tekma prve zvezne vaterpolske lige Triglav : : Jadran (Hcrcagnovi). TOREK Kranj — Ob 17JO na letnem bazenu prvo kolo tekmovanja plavalcev za puk.u PZS z nastopom prve skupine: Mladost Zagreb, Prj-morje Reka in -domači Triglav. " . Ob 20. uri tekma prve zvezne lige v vaterpoliu Triglav : : Primorac (Kotor). — dh ki bodo utrjevali enotnost — tudi gospodarsko — zahodne Evrope in pri tem posebej omenil industrijsko, regionalno in tehnološko sodelovanje. Barber je popolnoma jasno povedal, da Britanija brezpogojno vztraja pri tem, cUi bo treba bremena oziroma stroške za britansko članstvo v EGS enakomerno porazdeliti S tem je ponovil tisto misel, ki sta jo pred volitvami 18. junija poudarjala tako konservativec Heath kakor laburist Wil-9on: da bo Britanija stopila v Skupni trg, če. bo »cena primerna«, nikakor pa da ne misli siliti v Evropo za vsuko ceno. Govorili so tudi drugi kandidati za vstop v EGS: predstavniki Irske, Danske in Norveške. Najbolj hladen je bil norveški zunanji minister Stray, medtem ko sta bila Irec in Danec dosti bolj navdušena za pogajanja. Tako so se zdaj začela predvsem za Britanijo, a tudi za šesterico v EGS, dolga in naporna pogajanja, ki utegnejo trajati nekaj let. Pogajanja so se začela šele zdaj, ker je v zadnjem desetletju bivši francoski predsednik de Gaulle dvakrat uporabil veto proti »prejemu Britanije v Skupni trg. šefe s prihodom Ge-orgesa Pompidouja na oblast v Franciji se je posvetila zelena luč za Britanijo. Medtem ko so se začela uradna pogajanja med Britanijo in šesterico, se je položaj na severnem Irskem spet zelo poslabšal. Povod za to je bila aretacija 23-let-ne katoliške poslanke Beraa-dette Devlin. Izbruhnili so dogodki spopadi, ki so doslej terjali že nekaj mrtvih in nekaj sto ranjenih. Nov val pouličnih bojev V severnoirskih mestih ni mogel priti ob bolj nepravem času — proti koncu junija. Vsako leto julija praznujejo ulstrski protestanti obletnico zmage Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Ja-kobom#H. To je čas sprevodov, parad in zasmehovanja, katoličanov, ki doseže svoj vrh 12. julija. Takrat so zmeraj na dnevnem redu spopadi in sabotaže. Letos bo še huje. Zato je novi britanski premier Ed« ward Heath poslal v Ulster svojega notranjega ministra Maudlinga in zraven ša nekaj tisoč vojakov briian« ske armade, da bi delali red. Maudling menda poskuša pregovoriti protestante, naj se odpovejo vsaj obrobnim proslavam obletnice protestantske zmage, ker .je popolnoma izključeno, da bi se odpovedali osrednji proslavi v Londonderrvju 12. julija. Letos je huje, kakor je bilo lani. V spopadih sodelujejo ostrostrelci in metalci bencinskih steklenic in ročnih bornb. Britanski vojaki so morali nekajkrat uporabiti strelno orožje. In konca ni nikjer videti. — Čudno, kajne? Zaljubljena sem v alpinista ... Lahko bi odkrila skrivnost o začetku invazije, vendar bi bila ta informacija nekoristna, če bi je ne mogla takoj posredovati dalje. To naj bi ji omogočil oddajnik. Toda Kliemann je dvomil, da se ji ga bo posrečilo pretihotapiti v Anglijo. »Našla sen drugačno rešitev,« je rekla. »Jutri zjutraj bom obiskala znanca, ki dela na tukajšnjem britanskem veleposlaništvu. Ime mu je Stevvard. Prosila ga bom, naj mi preskrbi rabljeni radio; v Londonu jih ni moč dobiti, čez dva ali tri dni mu bom rekla, da sem radio že dobila, da pa ne bi rada plačala carine. Poslal mi ga bo po diplomatski pošti. Prepričana sem, da mi te usluge ne bo odrekel. »Čudoviti ste! Kaj pa če vendarle odkloni?« »Si bom pa izmislila kaj drugega.« »Dobro. Dogovoriti se še morava, kdaj boste oddajali?« Sklenila sta, da bo Lily oddajala svoja sporočila ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ob pol enih popoldne in ob enajstih zvečer. Če jo bo britanska protiobveščevalna služba odkrila in prisilila, da bi sporočala napačne podatke, bo na to takoj po svoji razpoznavni šifri opozorila z dolgim udarcem. Kliemann jo je opozoril, da mora biti previdna in da so v Berlinu z njenim delom na moč zadovoljni. Ne sme se izpostavljati tveganju, posebno ne v primerih, kadar bo šlo za manj pomembne podatke. Vse svoje delo mora posvetiti približavajoči se invaziji in naj posebno skrbno opazuje območje med Bristolom in Salisburvjem, kjer živi njena sestrična, če bodo zavezniki udarili prek Dovra, bodo čete in material osredotočili na jugovzhodni del Anglije, če pa bo opazila, da koncentrirajo čete na območju Bristola in Salisburvja, potem bodo očitno napadli Normandijo. Lily se je z letalom odpeljala v London 23. marca. S seboj je odnesla veliko košaro banan in ananasa. Radijski oddajnik ji bodo poslali z diplomatsko pošto. V letalu je mraz rezal do kosti in Lily so kljub štirim kocem šklepetali zobje. Poslovila se je od Lizbone in toplega sonca in odšla v London, kjer jo bo sprejela vlažna angleška zima. Morda jo je tokrat zadnjikrat ogrelo spomladansko sonce. Kliemannu je rekla, da ji je do odločilnega napada uremie preostalo le še šest mesecev. To ji je bil 3. januarja zaupal dr. Ro-bertson in preostalo ji je še nekaj več kot tri mesece življenja. Toda neki ameriški zdravnik jo je potolažil: »Robertson ni bil ravno velikodušen. Lahko živite vsaj še leto dni.« Tri mesece ali leto dni — ta izbira je ni begala; kot da bi nekaj tednov več ali manj lahko stvar kako spremenilo. Svoje naloge se je lotila z ravnodušnostjo ljudi, ki nimajo kaj izgubiti. Iz avtomobila je istopila še s tremi ljudmi. Bilo je 16. aprila, noč je bila hladna in neprijetna. Vedela je, da so v Hampsteadu, londonskem jpredmestju, vendar pa ji Marja ni zaupala natančnega naslova. Marja ni nikoli govorila več, kot je bilo potrebno. Njeno vedenje se je skladalo z neprikupno zunanjostjo: trdim obrazom, sivimi, mandeljastiml očmi in slabo počesanimi lasmi. Seveda ji je bilo ime Mary, toda Lily jo je raje klicala Marja, kar je zvenelo mehkeje. Moža sta stopila iz avtomobila v popolno temo, ženski sta jima tesno sledili. Lily je prijela Marjo pod roko; pod prsti je jzačutila krzno njenega plašča in se spraševala, ali je imitacija ali pravi leopard. Že pred meseci Jo je hotela vprašati, vendar pa to ni bilo vprašanje, kakršno bi bilo moč zastaviti Mar-ji. Hip nato sta se Russel in Ronnie ustavila in odprla zarjavela vrata, ki so v tečajih pre-dirljivo zaškripala. Vsi štirje so odšli na vrt. Russel je prižgal žepno svetilko in naglo oši-nil sivo pročelje velike hiše. »Tukaj je,« je rekel Russel in ugasnil luč. Bil je miren, čeden in plah človek z dobrodušnim okroglim obrazom, okroglimi očmi in topim nosom, okoli katerega je bilo vse polno peg, Ronnie pa je bil droben in nizke rasti, z bledim obrazom, dolgim nosom in svetlimi lasmi, ki so mu segali do ovratnika. Nihče izmed njiju ni imel več kot trideset let. Russel je pozvonil. Zaslišali so zvonec, ki je zadrdral v predsobi. Nato je sledila tišina. Nihče ni prišel k vratom. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala Marja. »Ne vem,« je zamrmral Russel. »Rekel je, da bo tukaj.« »Poslušajte!« Iz sobe v drugem nadstropju je bilo slišati smrčanje. Russel je spet stopil k vratom in pritisnil na zvonec.1 Ko je prst umaknil z gumba, je bilo še vedno slišati smrčanje. Ronnie je v pest nagrabil pesek in ga vrgel v okno. šipa je zazvenčala, toda tistega, ki je spal, to ni zdramilo. »čas izgubljamo,« je rekla Marja. »Prepozno bo.« »Tukaj počakajte,« je rekel Russel, poiskal bom telefonsko govorilnico in ga poklical.« Pohitel je prek vrat na ulico. Čez nekaj časa se je v hiši zaslišalo zvonjenje telefona. Stopili so k vratom, toda ko je telefon nehal zvoniti, je človek v drugem nadstropju še vedno smrčal. »Lahko bi vdrli skozi kakšno okno v pritličju,« je predlagala Lily. Spremljevalca sta ji odgovorila, da takšnih reči v Angliji ne kaže počenjati. Presenetila Gilles Peratilt ju je, toda Lily je bila preveč utrujena, da bi se za kaj takega menila. Vsa drhteča se je naslonila na kamnito ograjo. Bolečine so jo mučile že nekaj tednov, mislila je, da bo oslepela. Tudi najmanjši napor ji je bil neznosen. Medtem ko sta druga dva nestrpno pričakovala, kdaj se bo vrnil Russel, je Lily premišljevala, kako so bili do nje brezobzirni in da bi ji bili lahko ta večer trpljenje prihranili. Russel je pritekel ves razgret in zasopihan. Planil je k vratom in začel po njih biti s pestmi. Ko je omagal, je začel po njih udrihati Ronnie. Marja je opazovala njuno jalovo početje, potem pa rekla: »Nehajta. Ni treba, da bi vrgli iz spanja vso sosesko. Naš Čas bo tako in tako kmalu potekel.« še enkrat so s pogledi ošinili hišo in prišli že skoraj do vrtnih vrat, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega in smešnega hkrati. Odprlo se je okno in hripav glas je vprašal: »Kdo pa je? Kaj pomeni to šepetanje?« Russel je povedal svoje ime. Možakar je prišel dol in jim odprl vrata. Lily, ki jo je Ronnie vlekel, Marja pa pehala od zadaj, ga ni utegnila niti pogledati. Pohiteli so po stopnicah v sobo na levi strani. Bila je majhna in slabo opremljena. Na mizi je bil radijski oddajnik. »Hitro!« je rekel Russel. I. nadaljevanje ĐU090J uoHunou — i -ran" Poročila poslušajte vsak dan W> 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., H., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 15., 17., 22., 23. in 19.30. sobota 11. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — "•05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 z ansambli domačih nape-v°v — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poljske pianistke igrajo Chopini1 — 12.30 Kmetijski nasveti T" 12.40 Polke in valčki z hcrzberško pihalno godbo — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.25 Vrtiljak domačih napevov — 15.30 Glasbeni intermczzo — 15-40 I/ popularne koncerlant-^ literature — 16.00 Vsak Qan za vaš — 17.10 Gremo v kum _ 17.50 Z Ljubljanskim Wzz ansamblom — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — J8.15 Rad imam glasbo — J8-45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Mi-nu(e Z ansamblom Zadovolj-n' Kranjci — 20.00 Večer z napovedovalko Hieng Bredo 7~ 20.30 Zabavna radijska Jgra — 22.20 Oddaja za naše ^•seljence — 23.05 S pesmijo ln plesom v novi teden Drugi spored 14.05 Zabavni zvoki — 15.00 •azz na drugem programu — J6-40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Z orkestrom David Rose — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — *M0 Is arhiva lahke glasbe Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica tooše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kr»nj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 5151-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna In naročniška služba 22-152. — Naročni-aa: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko * para. Mali oglasi: be-•eda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih »glasov ne objavljamo — 19.05 Prijeten večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Zbor Donskih kozakov — 20.45 Večer z violinistom Pavletom škrabarjem — 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Pesem noči — 23.55 Iz slovenske poezije 12. JULIJA 4.40 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.30 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in Pihalnim ansamblom — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Hammond orgle v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Zabavna radijska igra — 16.38 Ob popevkah in zabavni glasbi — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Igramo za ples — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi spored 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Nedeljski simfonični koncert — 13.35 Popevke za prijetno popoldne — 14.00 Z orkestrom Michel Legrand — 14.35 Radi ste jih poslušali — 16.35 Sem in tja po Londonu — 17.00 Plesni zvoki — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke za vse — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz'glasbenih revij — 19.45 Z orkestrom Kookie Freeman — 20.05 športni dogodki dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.45 Jazz do 22.00! — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 I/, slovenske poezije ponedeljek 13. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Z orkestrom Caravelli — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski diverti-mento — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 S koncertnim orkestrom Alfonsko D'Artcga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 2. dejanje opere Cosi fan tutte — 21.25 Melodije za vsakogar — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke [z studia Radia Zagreb — 23.40 Za ples igra orkester Erwin Lehn Drugi spored 14.05 Majhni ansambli — vedri zvoki — 14.30 Popevke z angleškega otoka — 15.00 Pol ure z orkestrom Jack Die-vil — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Stereofon-ski mozaik — 19.05 Parada zabavne glasbe — 20.05 Godalni kvartet — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Concerto giocoso — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Recital flavtista Aurela Nicoleta in čembalista Ruggera Gerlina — 23.55 Iz slovenske poezije torek 14. JULIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od Strani do strani — 9.25 Slovenske narodne v priredbi za zbor — 9.45 S pihalnim orkestrom milice iz Ljubljane — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Z repertoarja znanih violončelistov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe nvModije — 13.30 Priporočajo \fm — 14,10 Instrumentalne skladbe za mladino — 14.25 Na poti s kitaro — 14.40 Prijetni zvoki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Arije iz opere Manon — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Heneka Burkata — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.28 Majhen koncert lahke glasbe —- 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Za ples igra ok-kester Jack Wolfe Drugi spored 14.05 Melodije s pop ansambli — 14.30 S popevkami po svetu — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Stc-reofonski mozaik — 18.40 Z vel'kimi zabavnimi orkestri — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po nošti — 20.05 Pa-ganini in Šoštakovič — 21.00 V korak s časom — 21.10 Pi-haini trio — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22 15 Liudje med seboj — 22.25 Iz mani znane operne literature — 23.00 Nočni koncert — 23.55 Iz slovenske poezije sreda 15. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 S holandskim pihalnim orkestrom — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Trije odlomki iz opere Lepa Vida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S koncertnim orkestrom Marton Guld — 14.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital sopranistke Ksenije Vidalijcve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Georges Bi/.et na koncertnem odru — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Zagrebu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studiov Drugi spored 14.05 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 14.30 Priljubljene popevke — 15.00 Z velikim orkestrom Caravelli — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Stereolonski mozaik — 18.40 Orkester James Last igra za ples — 19.00 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križ-potjih — 20.40 Neznana dela znanih romantičnih mojstrov — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije ca m p šobeo 77 b80 - ieM.ivi,.„,id 77 500 recepcii« četrtek 16. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.45 Filmske melodije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Concertino in romanca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.25 Iz repertoarja Boston Pops — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 j Skladbe sodobnih slovenskih i skladateljev — 16.00 Vsak dan I za vas — 17.10 Operni koncert | — 18.00 Aktualnosti doma in V svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 Klavir, kitara in orglice v ritmu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rooven van Ack — 20.00 Četrtkov večer domačh pesmi n napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Ivanom Minattijem — 22.15 Iz sodobne hrvaške Simfonične literature — 23.00 V gosteh pri tujih radij.!: it postajah — 23.30 Popevke iz studia Radia Zagreb Drugi spored 14.05 Od popevke do popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juice-bo\u — 17.35 Stereolonski mozaik — 18.40 Z revijskim orkestrom Felix Slatkin — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Glasbeni portret By-ro-novega junaka — 21.05 Naš intervju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Dva prizora iz opere Ero z onega sveta — 23.00 Londonski baročni ansambel — 23.55 Iz slovenske poezije petek 17. JULIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 švedske in norveške narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Finale 1. dejanja opere Seviljski brivec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Valčki in uverture — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste -4T5.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Altistka Milka Evtimova poje koncertne samospeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18 15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Darka škoberneta — 20.00 Poje zbor Slovenske filharmoni je — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Lite-rani nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi spored 14.05 Revija zabavne glasbe — 15.00 Še vedno jim radi prisluhnemo — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Stereofonski mozaik — 18 40 Melodije za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Od premiere do premiere — 20.50 Tri sonate — 21.45 Frankfurtski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije Proč z rožami! I Televizija sobota; 11. JULIJA orpolo Triglav : Jadran (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Lutkovna oddaja. 18.30 Znanost (RTV Zagreb) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Maksimeter (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — I 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV grad) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV petek 17. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Mladinski koncert, 19.00 Obiščite z nami Skopje, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Plače — angleški film, 22.10 3-2-1, 22.15 Malo jaz, malo ti ____Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored (RTV Skopje) — 18.30 Mladinski koncert (RTV Ljubljana) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV Loterija Poročilo o žreban ju srečk 28. kola, ki je bilo 9. 7. 1970 Srečke s so zadele končnicam; din 40 30 24060 500 93590 500 67050 500 596040 10030 1 6 30101 506 70841 1006 505751 10006 746521 10006 32 20 62 10 04322 500 455432 10020 685752 10000 53 10 4183 200 79883 2000 601793 10000 666193 10000 04 10 454 50 01954 500 336584 10000 579254 10000 15 10 30795 500 99575 1000 038595 10000 284365 10000 515845 50000 66 10 08306 500 84466 1010 088846 10000 521496 10000 587536 150000 7 6 49077 1006 73947 506 125997 10006 436297 10006 08 20 078 100 9438 200 661898 10006 9 6 21469 1006 43469 506 87099 2006 Pred začetkom letošnje turistične sezone je krajevna I skupnost Škofja Loka šesta- j vila posebno komisijo, kate-fe člani naj bi prekrižarili j mesto podolgem in počez ter ugotovili, ali so vrtovi, ogra- I je, dvorišča in okolica hiš na- \ sploh dovolj urejeni. Ni namreč vseeno, kakšen vtis \ bodo obiskovalci odnesli iz I tisočletnega mesta. Hvalevredne akcije se je j skupinica lotila sila resno, i Hodila je naokrog in si skrbno zabeležila sleherno nemar- \ nost, ki utegne prizadeti I estetski čut občutljivih turistov. Potlej so odgovorni sedli za mizo in malomarne- ' žem napisali pisma, v katerih jirti sporočajo, da to in ono '■ v bližini njihovega bivališča ni najbolje negovano* da \e I Preteklo nedeljo so štirje fantje, stari okrog 25 let, popivali na Pokljuki. Ko so vstopili v avtobus, ki vozi na redni progi Pokljuka—Bled, so začeli razgrajati in kričati. Eden od fantov ni hotel takoj plačati vozne karte, drugi se je prepiral s sprevodnikom, tretji je metal denar po tleh, četrti pa je vrgel na tla steklenico piva. Šofer in sprevodnik sta razgrajače prosila, naj vendar zaradi turistov in ugleda mi-rejujejo. Toda vse prošnje so bile kot bob ob steno, eden treba stvar čim prej popraviti. Ne vemo, kdo vse je prejel takšen dopis, vemo le, da so ga dobili tudi stanovalci hiše ob Sorski poti, ki je last tovarne Šešir. Stavbo obdaja žična ograja, zaraščena z resnično lepimi rožami. No, vsaj večini se zdijo lepe. Očitno pa krajevna skupnost meni drugače. Člani komisije so namreč v uradnem slogu zahtevali, naj odgovorni kar najhitreje odstranijo nepotrebno cvetje in mimoidočim omogočijo spoznati prelesti (bržkone zarjavele) žice. Predlagamo, da prihodnje leto loške poti in ceste KS obda z odpadnim železjem, konzervami in podobno šaro. Gostje bodo gotovo vzhičeni. (ig) pa fe celo napadel sprevodnika. Jože Dornik, šofer Transtu-ristovega avtobusa, pa je po svoje umiril razgrajače. Od Gorij pa do Bleda m več ustavil avtobusa, da ne bi fantje izstopili. Z avtobusom je zapeljal naravnost pred oddelek blejske milice, kjer so prevroče fante dali prek noči na hladno. Vožnja bo za fante precej draga, ker jim bo verjetno občinski sodnik za prekrške v Radovljici »zvišal tarifo za vozno karto«. J. Vidic 16.00 Avtomobilske dirke za j prvenstvo Jugoslavije (RTV Zagreb) — 18.00 Obzornik, 18.05 Nove melodije, 18.30 MC Pheetersovo potovanje — serijski film, 19.20 Sprehod | skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV j Ljubljana) — 20.35 Zabava vas Triny Lopez (RTV Beograd) — 21.35 3-2-1, 21.40 Skrivnosti morja — serijski j film, 22.05 Močnejše od živ- , ljenja — serijski film, 23.05 TV kažipot, 23.25 Poročila j (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Mladinska oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 12. JULIJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) - 9.30 Po domače z ansamblom Dalmacija (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot, 12.00 Jugoslavija, dober dan ... športno popoldne (RTV Ljubljana) — 16.00 Konjeniško tekmovanje (Ev-rovizija) — 18.20 Toto le moto — italijanski film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1, 20.35 Še pomnite, tovarišice (RTV Ljubljana) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.25 Državno prvenstvo v kartingu (RTV Ljubljana) — 22.45 Vaterpolo Mladost : Mornar (RTV Zagreb) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PONEDELJEK 13. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Ob-zornik, 18.30 Risanke in še kaj, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Maksimeter (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Oresteia — TV drama, 22.15 Človek s kamero, 22.55 Poročila, 23.00 Va- torek 14. JULIJA 18.15 Obzornik, 18.30 Tiktak, 18.45 Risanka, 19.00 V prihodnosti bomo živeli, 19.30 Cesta in mi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Človek na mesecu — angleški film, 22.15 Veliki orkestri ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.50 Mali svet, 18.30 Telesport (RTV Zagreb) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 19.05 Torkov večer z Jožetom Kampi-čem (RTV Sarajevo) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 15. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18:25 Mladinski quiz TV Sarajevo (RTV Ljubljana) — 19.05 Glasbeni žurnal (RTV Beograd) — 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Oresteia — TV drama, 21.35 Atletika ZRN : ZDA ---- Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Zaklad kapitana l-arangala (RTV Zagreb) — 18.30 Kulturna dediščina (RTV ^rajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd) — 19.20 Skrivnosti morja, 19.30 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 2030 Spored italijanske TV četrtek 16. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 24 ur Ljubljane, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Kulturne diagonale, 21.10 Mannix — serijski film, 22.00 Poročila, 22.05 Atletika ZRN : ZDA (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1730 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Mladinski qui/. (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 19.03 Zgodba o letalu (RTV Zagreb) — 19.20 Martv Feklman (RTV Beo- Mes] vedenfe o Nespodobno vedenje bo 30-letnega M. T. iz Bohinjske Bistrice stalo prek 500 din (50.000 S din'). Fant je pri bifeju Camping v Zaki na Bledu opazil žepsko, ki je pisala razglednico. Skušal se ji je približati, a ga je turistka verjetno grobo zavrnila, kar je fanta tako hudo razburilo, da jo je začel zmerjati. Turistka mu ni ostala dolžna in je vanj vrgla steklenico piva, a ga ni zadela. Frant jo je nekajkrat udaril po obrazu. Tedaj pa je pritekel mož napadene turistke in napadalca udaril s stolom tako močno, da mu je poškodoval roko. Po tem dogodku sta se turista, mož in žena, odpeljala Z avtomobilom na oddelek milice Bled, fant pa se je odpeljal s svojim avtomobilom, da bi na oddelku milice ovrgel obtožbe turistov. S tem pa je napravil še hujši prekršek, ker je vinjen vozil avto. Miličniki so mu takoj postregli z balončkom in fantu je alkotest pozelenel prek polovice. Ta prekršek pa bo od spora tu- znatno ai ris t i. Bolje b> bilo, če bi po sporu skočil v vodo in se »ohladil«, nato pa se tujim tur sitom opravičil za žalitve. J. Vidic Dežurni veterinarji V JULIJU 1970 od 6. 7. do 10. 7. Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405; od 10. 7. do 17. 7. Bedina Anton, Kranj — Ko-krica, tel. 23-518; od 17. 7. do 24. 7. Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405; od 24. 7. do 31. 7. Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115. Umiril je razgrafače Benetke so oddaljene od Ljubljane 265 km, kar ne pomeni veliko glede na dobršen del dobre ceste. Ljudje vedo veliko povedati o tem mestu na kolih, pa smo si rekli, da si ga ogledamo še mi, brat z ženo in moja šoferska malenkost. Imeti jc treba le nekaj tisočakov v lirah v žepu, prevozno sredstvo — mi smo imeli fička in koš dobre volje, če nam je manjkalo prvega, zadnjega vseskozi ne. Seveda ne bi bili pravi Slovenci, če se ne bi spotoma oglasili v Trstu. Bila je ravno sobota in zato še večja gneča. Že na prehodu v Fer-netičih, je bilo toliko avtomobilov, da je kazalo, da dajejo v Trstu zastonj. Na Ponterosu je bil tak živžav, da so bile prodajalke pošteno živčne. Verjetno imajo slabe izkušnje z zmikavti. Z vreščeči mi glasovi so v strahu podile še resne kupce od stojnic. Ko smo malo postali ob strani, je prinesel k nam majhen, neobrit možic čisto pravo zlato uro, vsaj tako je trdil, za 8000 lir. Malo kasneje je ponujal že dve za 10.000 lir. Verjetno ni imel preveč čiste vesti, saj je vseskozi obračal oči, ob pogledu r#a prvo uniformo pa jo je popihal. ProLi Benetkam smo nadaljevali pot ob obali navzgor. Vseskozi ob cesti je bito mnogo parkiranih avtomobilov, njihovi lastniki pa so se kopali v morju. Obala je lepa, videli je kot Ažurna iz filmov. Opozorili so mas že doma, da si moramo ogledati grad Miramare, ki je zgrajen čisto nad morjem. Za-V vili. smo v desno. Ker je malo opozorilnih desk, smo si najprej ogledali kup drugih stvari, od hotelov do vikend hišic, nazadnje pa smo ga le našli med čudovitimi nasadi zelenja in rož. Grad irasnasre si je dal postaviti nad v o j vod a Maksimilijan Habsburški, ki je bil brat cesarja Franca Jožefa. V pritličju je več sprejemnih salonov in knjižnica. Zgoraj so zopet saloni v raznih stilih, posebno lepa sta kitajski in japonski salon, lepa je tudi knežja dvorana in dvorana galebov s starim pohištvom in umetninami. Grad stoji na nekaj deset metrov visoki skali nad morjem. Voda se neprenehoma zaganja v skale, kar nam je dado misliti, kako so zgradili ta mogočen grad na takem kraju. Okrog gradu je menda 22 ha urejenega parka. Posebno čudoviti predeli, kjer Boje cvetlice. Srečali smo precej turistov, večja skupina je bila iz Francije. Zanimivo je, da so okrog gradu nameščeni daljnogledi-avto-mati. Za 50 lir lahko dve minuti gledate morske čeri ob obali navzgor ali kaj drugega, kamor pač obrnete daljno-eled, ki je sicer pritrjen s Stojaiom na tla. Peljali smo se naprej in pripeljali kmakt do začetka avtoceste. Ker je sijalo že precej vroče sonce, je bilo nedvomno, da bo cesta sončna, kot jo tudi imenujejo. Na začetku ceste je več pokritih kabin, podobno kot na mejnem prehodu. Izza okenca vam dajo listek, na katerem piše, kje ste prišli na avtocesto. Na listku so označeni tudi odcepi s ceste. Ob vsakem takem odcepu so zopet mitnice in tam je potrebno odšteti odškodnino za cesto. Od bližine primorskega Tržiča do zadnje postaje ob Benetkah smo plačali v eno smer 400 lir. Ko smo že ravno pri cenah: bencin je v Italiji po 130 lir. Torej je več kot za novi dinar dražji od našega. Ob vsem tem človeka niti ne preseneča, da so ceste boljše od naših. Avtocesta je tripasovna v eno smer, smeri pa sta ločeni z ograjo. Tu in tam se cesti, ki tečeta proti Benetkam, in tista, ki vodi nazaj, popolnoma ločita, drugače pa tečeta druga ob drugi. Vse druge ceste so speljane nad to z nadvozi. Na njih so tudi oznake za obveščanje, kje je kakšen kraj. Oznaka Venczia Od Mestreja je središče oddaljeno še osem kilometrov. Do otokov pa jc speljan 4 km dolg most, «ki je zgrajen na nasipu. Na obali je vse polno kopališč, kamp itd. Z nje vozi tudi mestni avtobus v Benetke. Mi smo se raje zaupali fičku. Nenavaden je pogled na daljnovod, ki napaja mesto na morju. Stebri se zgubljajo v vodi in zaradi tega jc videLi dokaj negotovo. Na obeh straneh mostu so namakali svoje ribiške palice mlajši in starejši. Mesto Benetke ležijo na 118 otokih. Zgradbe so velike, nekatere prav veličastne, večina dvo- in trinad-stropne. To je prvi vtis, ko se pelješ v Benetke. — Drugi pa jc, da je vsepovsod velika gneča. Občuti se že takoj na parkirnem prostoru ob avtobusni postaji. Iskati je treba menda uro ali več, da se najde kotiček za jeklenega konjička. Parkirnino pobirajo za vsako uro 100 lir! Bilo je sicer še zgodaj popoldne, a smo menili, da je bolje prej kot prepozno in smo napisali nekaj razglednic domov. To niti ne bi bilo jc ladja pripeljala ravno tja, kamor smo si želeli. Kanal je dolg 4,5 km, širok pa od 30 do 70 m. Mesto deli na dva dela. Od glavnega kanala vodijo stranski, ravno tako kot vodijo z glavne ceste stranske ceste oz. ulice. Vse je isto, ie ta razlika je, da je v Benetkah avtobus ali trolejbus manjša motorna ladja, namesto asfalta pa je voda. Ob straneh kanala so vzdolž zabiti koli, na njih pa pripete gondole. Veliko je še starih, z značilno črno barvo in podolgovato obliko. V mestu jih je sedaj samo še okrog 500, v 16. stoletju pa računajo, da jih jc bilo deset tisoč. Polovico gondol, okrog 250, jih še vedno redno opravlja promet čez kanal. Dnevno prepeljajo okrog 15.000 potnikov. Pozneje smo se pozanimali, koliko stane ura vožnje z zasebnim gondoljerom. Niti ne malo, saj zahteva 4000 lir. Na ladji za mestni pronieL nas je bilo več kot pol turistov. Po govorici in načinu oblačenja smo spoznali izletnike prav iz vseh koncev, od Izlet v Benetke je vseskozi nakazana naprej in naprej, tako da se nazadnje šofer že dolgočasi. Tudi pokrajina ni preveč zanimiva. Vseskozi je ravnina, ki je pisano razdeljena s travniki, njivami, sem ter' tja stoji manjši gozdič. Šli smo v sredini junija, pa je ječmen že .bil zrel, pšenica pa je tudi že zorela. Posajene i mak) največ koruze in pšenice. Obdelujejo tako kot pri nas; v predelu ob avtocesti je bilo videti še več konj in manj traktorjev kot na Gorenjskem. Fioko je vseskozi pridno tekel proti zadnja postaji Mestre. Kaj posebnega m mogel puščati za sabo saj je na svetu preveč močnejših avtomobilov. Brez težav pa je prehitel vsakega fiata 500, ki jih je na italijanskih cestah zelo veliko. Gneče na avtocesti sploh ni, ker je dovolj prostora, da se promet razporedi. Ob cesti so velike bencinske črpalke z bifeji. Malce nenavadno za nase razmere je tudi omejitev na 100 km/h, ki velja tam, kjer se cesta odcepi. Neki znanec nas je že prej opozorili, da je na izteku krožni promet. Pomagalo nam .je, saj hi drugače v želji, da čimprej vidimo Benetke, spregledali znak in se zapodili po najkrajši poti. Lire pa smo hoteli uporabiti koristneje. Benetke leže na otokih in na plitvem morskem dnu. toliko pomembno, če jih ne bi prijeli znanci in prijatelji točno 10 dni kasneje, še sedaj smo presenečeni nad tako dolgim potovanjem pošte. Gotovo se je kdo učil iz razglednic našega jezika. Za osvežitev smo si naročili nekakšno oramžado, pa nam je bilo potlej še bolj vroče, saj je veljala vsaka po 900 din v našem denarju. Benetke so imele 1967. leta že 367.000 prebivalcev. So druga največja italijanska luka. Zgrajene so bile v 5. stoletju. Veneti so se v begu pred konjeniki Humi zatekli na peščene otoke Beneške lagune, že v 15. stoletju so štele Benetke 200.000 prebivalcev. Ko so v 19. stoletju zgradili nasip in po njem cesto in železnico, so se Benetke še bolj razvile, saj so bile povezane s kopnim. Poglobili in skopali so kanale med otoki, zdaj jih je že okrog 150, naredili so tudi okrog 400 mostov. Benetke so bile v zgodovini važno strateško mesto, poleg tega pa zatočišče raznim umetnikom. Vodo v Velikem kanalu (Canal G ran de) koristno izrabljajo za mestni prevoz z ladjami. Da bi si tudi mi ogledali malo več mesta, smo se brez načrta usedli na motorno ladjo, ki je vozila na (liniji 4. Pozneje smo ugotovili, da si boljše linije ne bi mogli izbrati, saj nas Ameri kancev, Nemcev, Švedov, do Čehoslovakov in Japoncev. Srečali smo tudi precej parov, pri katerih je bilo videti, da so na poročnem izletu ali potovanju. Na postaji sv. Marka smo izstopili, da smo si ogledali najvažnejše znamenitosti Benetk. Ob obrežju kanala je mnogo stojnic, kjer prodajajo prekrasne spominke po zelo nizki ceni. Prodajajo tudi najrazličnejše dele oblek, ceneje kot v Trstu. Trg sv. Marka je velik. Z ene strani ga zapira cerkev sv. Marka in doževa palača, na južni strani se končuje z morjem, drugod pa so velike stavbe. Cerkev je res vredna ogleda. V njenem pročelju se prepletajo elementi got-skga, romanskega in bizantinskega sloga, prevladuje pa bizantinski slog. Pravijo, da je bila cerkev zgrajena po osnutku cerkve sv. apostolov v Carigradu. Tudi zgradili so jo mojstri z Orianta. Postavili so jo že leta 1063. V notranjosti cerkve so čudoviti mozaiki in freske. — Zanimivo je, da ne pustijo ženske še v taki vročini v cerkev, če so oblečene v brez-rokavne obkske. V veži cerkve sjoji čuvaj, ki pazi samo na to. Poteg cerkve stoji slovita doževa palača. Zidati so jo začeli že leta 804, obnovili pa so jo med 1309. in 1500. letom. V palači so umetnine priznanih umetnikov. Doževa - palača je pove/.ana s srednjeveškimi zapori z mostom vzdihljajev (Fonte dei Sospiri). Na oknih zaporov so kot roke debeli križi. Ker stoji palača ob morju, okna mostu vzdihljajev pa gledajo ravno vanj in na številne otoke, se je moralo res vsakomur storiti milo ob pogledu na vse to, posebno ie, če je bil obsojen na smrt. Na trgu sv. Marka smo si ogledali še zvonik, ki je visok 98,6 m. Na vrh s popeljali z dvigalom kr na osebo. Z zve prekrasen razgled po mestu. Zanimivo je pc manjše otoke, na kal komaj prostora za ne! a so tesno stisnjene ob drugo. Na renesančni zgra: leg cerkve sv. Marka vrhu posebna zanimh mo se po 200 lika je vsam >g!edati erih jO ;aj hiš, druga porta lik zvon, ob njem pa v nadnaravni velikesti dva človeka s kladivi v rokah. Seveda sla le ulita. Ko je točna ura, onadj^a udarjata s kladivom po zvonu, najproj desni, nato levi. Benetke so tudi danes ste-kališče umetniških poti. Vsako leto se odvija tu več filmskih festivalov. Na trgu svetega Marka nadaljuje tradicijo mesta umetnikov več mlade ničev. So slabše napravljeni, da verjetno deiu-jejo bolj bohemsko; čopiče, svinčnike aH oglje — kateri tehniki se je pač kdo zaupal — pa vihtijo kar spremo. Turisti postanejo ob njih in marsikdo tudi kupi tako sli-ko ali risbo. Ima posebno vrednost — nastala je pred njegovimi očmi. Cone slikam pa niso majhne, več deset tisoč lir. Na stopnicah doževe palače je ležalo nekaj dolgolase ev in buljilo v manj napravljene inozemke. Posebna zanimivost so tudi golobi, ki jih je na trgu vse polno. Niso boječi in se dajo prijeti. Da jih ne bi krmili turisti s škodljivo hrano, so sredi trga postavili možaka, ki prodaja sila skromne zavitke koruze Po 100 lir. Poseil mu odlično cvete. Za vse tiste, ki nimajo fotoaparata, so posla vili še človeka s fotoaparatom, ki naredi slike v minuti. Vse pa je treba dobro plačali. Na ploščadi pred restavracijo je vseskozi neutrudno igral ciganski ansambel. Osvežili smo se in »krepko olajšali denarnice. Ob poti do postaje ob kanalu svetega Marka je tudi vse preveč stojnic, da ne bi potegnili vsaj kakšnega bankovca iz žepa. Pozneje smo si še peš ogledali nekaj predelov mesta. Benetke so čudovito mesto za turista, mnogo si lahko ogleda, porabi pa lahko tudi veliko denarja, saj je treba plačati za vsako malenkost. Vendar je Benetke vredno pogledati, potem se pa zateči v cenejši predel. I. Sivec Varčujmo za opremo stanovanja nt [V" 'A Slovenski vaterpolo je z vstopom kranjskega Triglava v I. zvezno ligo dosegel doslej največji uspeh. Večletno sistematično delo je izpolnilo dolgoletni sen ljubiteljev vaterpola, ki so si želeli videti v Kranju najboljše vaterpolo ekipe naše države, v katerih igrajo tudi igralci, ki spadajo v sam vrh svetovnega vaterpola. Kranjski letni bazen bo torej od 13. julija do 2. avgusta gostitelj 9 najboljših jugoslovanskih ekip. Večina jih bo prvič gostovala v Kranju. V razdobju 20 dni bomo videli na letnem bazenu 9 tekem. Domači Triglav bo poskušal čim bolje zaigrati in osvojiti vsaj v igrah s tekmeci iz spodnjega dela zelo potrebne točke. Borba ne bo lahka! Neizkušena mlada kranjska ekipa bo morala dati od sebe vse, vsaka neresnost pa bo lahko imela težke posledice. Nedvomno je, da je nastop v sedanji družbi najtežji, zato bodo julijski dnevi lahko predstavljali pomemben korak naprej v nadaljnjem razvoju kranjskega vaterpola, lahko pa bodo pomenili tudi korak nazaj. Vsako mesto, razen zadnjega, bo pomenilo velik dosežek kranjskega in, če hočete, slovenskega vaterpola. Uspeh pa ni odvisen samo od igralcev, pač pa bo potrebna pomoč tudi vseh ljubiteljev vaterpola, ki bodo v prihodnjih dneh polnili tribune kranjskega bazena. S skupnimi močmi se da marsikaj doseči! Za to je dokaz že lanski uspeh kranjskih vaterpo-listov in prepričani smo, da fantje tudi letos ob pomoči publike ne bodo zatajili. J. Javornik O nastopu v I. zvezni ligi so dejali: VIKTOR MOHORIC, 1949 — zlatar: V konkurenci profesionalcev in polprofesionalccv bo zelo težko. Toda vseeno ne smemo razočarati prijatelje vaterpola v Kranju. BORUT CHVATAL, 1938 — predmetni učitelj: Svoj življenjski cilj smo že dosegli z vstopom v I. zvezno ligo. Za uspehe sedanje generacije imajo zasluge tudi igralci prejšnjih generacij. FRANC NADIŽAR, 1944 — inženir: Vsaka zmaga, vsaka osvojena točka, vsak dani gol bo za nas velik uspeh. Moja želja je osvojiti 8—9 točk. JOŽA REBOLJ, 1942 — stomatolog: Vsi želijo uspehe, toda pomoči ni od nikoder. Borili se bomo kolikor bomo mogli. MAJAž KODEK, 1951 — študent: Devet let načrtnega dela se je izplačalo. Zimsko prvenstvo je pokazalo, da se da ostati v ligi. TOMO BALDERMAN, 1950 — študent: Vsi smo si edini: Kranj mora tudi drugo leto imeti prvoligaša. JOŽA VELIKANJE, 1952 — vajenec: Naše »šanse« so nastopi v Kranju, Pošk in Medveščak bosta naša glavna konkurenta v borbi za obstanek. DARKO TORKAR, 1949 — študent Zelje so eno, a stvarnost drugo. V konkurenci najboljših klubov Jugoslavije bo težko osvajati točke. MILAN KLEMENCIČ, 1950 — študent: Uvrstitev Triglava v I. zvezno ligo je uspeh vsega plavalnega športa Slovenije. Ekipa, ki je dosegla ta uspeh, je mlada in perspektivna, sposobna za še večje uspehe. JANI NADIŽAR, 1949 — študent: Lanskoletne visoke zmage vaterpolistov v Kranju so poroštvo, da bomo v njej ostali. FRANC FINžGAR, 1944 — električar: Zahvaljujoč vaterpolistom Triglava, bodo Kranjčani v svojem bazenu gledali olimpijske zmagovalce: Sandiča, Jankovi-ča, Stipaniča, Bonačiča, Perišiča ... MILAN KOŠNIK, 1943 — predmetni učitelj: Zaradi slabega vremena in mrzle vode nismo mogli izpolni! i predviden plan treninga. Vsi pričakujemo najboljše. FRANC REBOLJ, 1941 — tekstilni tehnik: Lanskoletni uspeh lahko potrdimo z obstankom v ligi. Zato potrebujemo 10 točk. DIDIČ PETER — trener: Mislim, da smo kondicijsko solidno pripravljeni. Zal pa med pripravami nismo odigrali niti ene tekme z močnejšim nasprotnikom, tako da bo pri taktiki igre gotovo škripalo. Od tekem v Kranju pričakujemo največ uspeha. MATE BECIĆ — predsednik sekcije in tehnični vodja. Fantje morajo dati vse od sebe, da bi dosegli naš cilj — obstanek v I. zvezni ligi. Boljši naj ostanejo, ne bomo žalostni. Želim le, da v fair in pošteni športni borbi pokažemo, kar znamo. Publiko prosim, da športno sprejme naše morebitne neuspehe v Kranju. Boljši nasprotnik naj dobi zasluženo priznanje. redsta zvezne MLADOST — ZAGREB Večkratni prvak Jugoslavije in prvak Evrope 1967, 1968, 1969, Skupina športnikov in športnih delavcev, ki so se takoj po osvoboditvi zbirali v današnjem športnem parku na Savi, je osnovala plavalni klub. Ker so bili mladi, so klubu dali ime Mladost. Takrat je klub štel okrog tisoč članov, v naslednjih letih pa se je število še povečalo. Mladost je dala več reprezen-tantov v plavanju in vaterpolu. Od Mire Korpas in Vidovi ča pa do Čl en kovica v plavanju ter Amšelo, Ježiča in Žužeja do Trumbiča, Bonačiča, Stipaniča in Lopatnija v vaterpolu so člani Mladosti branili barve Jugoslavije na vseh večjih evropskih in svetovnih tekmovanjih. PARTIZAN — BEOGRAD Večkratni prvak Jugoslavije in prvak Evrope 1963, 1965, 1966. Plavalni klub Partizan (Beograd) je osnovan 1952. lota. DO leta 1959 je vaterpolska ekipa tekmovala v II. zvezni vaterpolski ligi. Od takrat dalje igra glavno vlogo v prvenstvih Jugoslavije. V moštvu igra 5 nosilcev zlate olimpijske medalje iz Mexika 1968 — Zoran Jankovič, Mirko Sandič, Đorđe Perišič, Uroš Marovič in Dejan Dabo-vič. MORNAR — SPLIT Plavalni klub Mornar je osnovan 1949. n^'mi prvak v vaterpolu je bil 1952, 1953, 1955, 1956 in 1961. Vaterpolska ekipa je tekmovala po vsej Evropi (švedska, Italija, ČSSR, Zah. Nemčija, Francija, Belgija, Holandija in Avstrija). V vrstah PK Mornar je tekmovalo veliko število plavalnih rekorderjev in državnih reprezentantov: Boris škannto, Duško Bai-dur, Niko Trojanovič, Mate Matulič, Božo Bešljič, Andro Depolo, Madlena ?*?pič, Eli- nor Mandešič, Vera Stascnk;j Palnina Benkovič, Zdenko Pletz, Silvana Grubič, Božo Grkinič, Lovro Rodonič, Tomo Frankovič, Ivo Štakula, Boško Vuksanovič-Jokov in Ante Matišić. Danes za barve PK Mornar nastopajo plavalni rekorderji in državni re-prezentantje: Slobodan Dija-kovič, Nenad Kurida, Đurđica Bjedov, Zdenka Gašparac, Tanko Čović, Jelena Giljurm/ Lidija Jurič, Vinko Rosic, Jani dr. Barle, Zvonimir Kreko-vič m Ivo Bandalović. JADRAN — SPLIT Osnovan 1920 leta. Šampion Jugoslavije 1946, 1954, 1957, 1960. Nastopajo v letošnji sezoni: Boris Pogorelič — študent, Neven Frančeski — dipl. ekonomist, Jakov Sedlar — dijak, Radovan Miškov — študent, Franc Kalitcrna — inženir, Tone Nardeli — študent, Jakov Đoni — študent, Srdan Truto — študent, Andrija Roje — inženir, Rad-ko Rudič — študent, Mihovil Rismondo — študent, Goran Vidoševič — študent, Vinko Lozovino — študent, Srdan Bužančič — dijak, Zoran Smolič — dijak. Trener — Mitja Bonačič Tehnični direktor Johan Ciper Izjava Tonija Narueija — kapetana: Realno bi bilo, da osvojimo 3. mesto. Igramo v standardni postavi. Mladi igralci so napredovali. Tekme v Splitu bodo odločile o prvaku, ker se lahko zgodi, da zmešamo račune Mladosti in Partizanu. POŠK — SPLIT Osnovan 1937. 1961 — 7. mesto, 1962 — 7. mesto, 1963 — 7. mesto, 1964 — 7. mesto, 1965 _ 8. mesto, 1969 — 8. mesto. V letošnji sezoni nastopajo; Nenad Kuznanič — študent, Milovan Tomič — dijak, Franc Marojevič — študent, V Razpored tekem kranrskem bazenu 13. julij Jadran (Hercegnovi) : Triglav 14. julij Primorac (Kotor) : Triglav 16. julij Jug (Dubrovnik) : Triglav 21. julij POŠK (Split) : Triglav 23. julij Jadran (Split) : Triglav 26. julij Medveščak (Zagreb : Triglav 28. julij Mladost (Zagreb) : Triglav 30. julij Partizan (Beograd) : Triglav 2. avgust Mornar (Split) : Triglav Vse tekme se bodo odigrale ob 20.30. Drugi del tekmovanja za prvenstvo I. zvezne lige se bo pričel 26. julija. Odigrana bodo tri kola. Prvenstvo bo prekinjeno od 2. 8. do 23. 9. zaradi priprav jugoslovanske reprezentance za evropsko prvenstvo v vaterpolu, ki bo v Barceloni v začetku septembra tega leta. Vstopnina: odrasli 8 din, otroci do 12 let 2 din. pri Gorenjski kreditni banki vl jamo ligaše J°sip Jovič — študent, Voloma Mardešič (kapetan) — Pred. učitelj, Boris Klarič — student, Nikša Preci — študent, Miljenko Gačina — študent, Zdenko Jelasko — š/tu-Jent, Slavko Kralj — dijak, Darnir Polič — dijak, Miro frumbič — dijak, Nenad Brkljača — student, Gaki Bu-ttć — študent, Zoran Babic ** študent. Trener — Bruno Cvitan Izjava trenerja: Pozimi smo zelo resno trebali. Mislim, da bomo trd °reh vsem nasprotnikom na našem bazenu. Pričakujem, °a bomo osvojili 7. mesto. Borba za 1. mesto bo med Partizanom in Mladostjo. Rad °i videl, da se v to borbo vključi tudi splitski Jadran. JADRAN — HERCEGNOVI Stari član I. zvezne lige. *7vak Jugoslavije 1958, 1959. vsako leto se bori za vrh lestvice. Nastopajo: Petar Zem-oelič — študent, Zoran Maric Pravnik, Đorđe Zambelič Pravnik, Rajko Brajević "~ uslužbenec, Ratomir Pavlo-v.lc — študent, Božidar Stani-.Icv — pravnik, Mato Maric — lr»zc;iir> Rajko Prlainovič — ckcnomist, petar Prhajnović jT študent, Dušan Dabović — 7udent, Bato Stanišič — študent. .Trener — Božidar Vuksano-V:ć Tehnični referent in kape-Iari Božidar Stanišič ^-java Stanišiča: kislim, da bomo zavzeli jnesto na sredini lestvice. ČC rt(> mesto je naš cilj. šam-J7°na Mladost in Partizan bo-, H odločila o prvaku. Ligo psta zapustila POŠK iz Spli-a ali Triglav iz Kranja. JlJG — DUBROVNIK ^rvak Jugoslavije 1949, 1950. Vsako leto se bori za uvr-hl,tev od L—5. mesta. Letos J^o nastopali: Luka Vezilič .študent, Pero Katušič — rjenir, Cvijeto Ruso — štu- nt, Duro Savinovič — štu- dent, Željko Vukčevič — študent, Davor Pakovič — pravnik, Boro Andrič — študent, Antun Paskovjevič —. dijak, Dubravko Stanišič — dijak, Ivica Dabović — dijak, Nikša Garvan — dijak, Đuro Količ — pravnik. Lukša Pero — slikar, Ivo Slangeberg — dijak, Antun Matkovič — dijak, Si-niša Šegert — dijak. Tehnični direktor — Srđan Murvar Kapetan — Davor Pokovič MEDVEŠČAK - ZAGREB 1966 — 5. mesto, 1967 — 6. mesto, 1969 — 9. mesto. Letos bodo nastopali: Antun Katu-novič — študent, Jakov Mato-šič — ekonomist, Aleksandar Dijakovič — študent, Edvard Lutiilski ■— študent, Osvid Dvoržak — študent, Darko Gojanovič — študent, Vladimir Pozojevič — študent, Krešimir Kruz — študent, Leo Pavičič — študent, Zdrav-ko Vučinič — dijak, Dušan Baždar — študent, Zoran Ve-likič — študent. Trener — dr. Juraj Amšel Tehnični referent — Niko Vikič Kapetan — Osvid Dvoržak Izjava tehničnega referenta Vikiča: Pridno smo trenirali. Odigrali smo 20 tekem. Zmagali smo na turnirju na Reki, kjer smo premagali Mornarja in Jug. Ekipa je odigrala še tri tekme na zelo močnem turnirju v Klužu v Romuniji. Vse te tekme so koristile našemu mlademu moštvu. Mislim, da so bile dobre priprave za odločilne tekme v prvenstvu. Upam, da bomo zadržali prvoligaški status. PRIMORAC — KOTOR To je mlada ekipa, ki je več let tekmovala v drugi zvezni ligi in bila vedno hud nasprotnik kranjskemu Triglavu. V letu 1969 je prvič tekmovala v prvi zvezni ligi in zasedla odlično čotrto mesto. Noč na Korčuli Korčula, 20. avg. 1969 ob uri. Sestanek igralcev ,f* vodstva kluba pred odločilnim srečanjem. Sedijo na kamniti obali. Vsi s*no si edini. Dati morajo vse od sebe. Pridobi-si moramo eno točko in * tem zagotoviti vstop v § Zvezno vaterpolsko ligo ter tako omogočiti našim Prijateljem, da si bodo l£hko tudi v Kranju ogledali najboljše vaterpoli-na svetu. Domačini so favoriti pred publiko, to- da želja po zmagi je bila močnejša. Ko sodnik Beš-lič iz Splita odpiska konec tekme, smo vsi v objemu, naši sreči se pridružijo turisti — Slovenci, ki letujejo na Korčuli. Ta noč je bila resnično noč vaterpolistov Triglava na Korčuli. Slovenska pesem se je razlegala iz restavracije Lagani, kjer smo skromno proslavili pomemben uspeh kranjskega in slovenskega plavanja. 30 let plavanja V navadi je že, da ob pomembnejših dogodkih in praznovanju na Gorenjskem izide poseben dodatek v našem časopisu ali pa celo posebna številka Glasa. Tokrat smo se odločili, da posvetimo dve strani vaterpolu jn s tem pomagamo kranjskim vaterpolistom, ki so si z edinstvenim dosežkom v lanski sezoni priborili vstop v I. zvezno ligo, kjer nastopajo moštva kot Mladost in Partizan, ki sta že vsak nekajkrat osvojila naslov evropskih moštvenih prvakov, in naši zlati olimpijci. Menimo, da je potrebno tudi na Gorenjskem posvetiti večjo časopisno pozornost športu, tako rekreacijskemu, tekmovalnemu, kot kvalitetnemu in še posebno izjemnim dosežkom, ki smo jih do sedaj nekoliko zanemarjali. Poglejmo s kakšnimi težavami in uspehi so se in se še borijo ti naši skromni in marljivi vaterpolisti. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli naštevati vse njihove težave in uspehe, ki so jih preskočili v 30 letih delovanja kluba. Prav letos praznuje PK Triglav 30-letnico delovanja plavalnega športa v Kranju. Za ta njihov praznik pa so jim vaterpolisti pripravili najlepše darilo s svojim največjim uspehom do danes. V jubilejnem letu bodo nastopali v I. zvezni vaterpolski ligi, o kateri so do danes lahko le sanjali. Uresničil se je del njihovih dolgoletnih želja in sanj, za drugi del pa se bodo borili letos, ko bodo poizkušali potrditi lanske uspehe s tem, da bodo tudi v I. lig. premagali nekaj nasprotnikov in tako še vnaprej ostali v elitni družbi. Prvi začetki plavanja v Kranju so se pojavili že pred začetkom II. svetovne vojne. 2al je vsa dejavnost zaradi vojne zamrla. Takoj po vojni je bil ustanovljen plavalni klub z imenom Udarnik, ki se je kasneje preimenoval v Železničarja, ta potem zopet v Mladost in končno leta 1955 v PK Trglav, ki je poznan širom naši domovini, pa tudi onstran meja. Odkar vemo za plavalno in vaterpolo dejavnost v Kranju, vemo tudi za velike težave in napore, ki jih je imel ta vzorni kolektiv PK Triglav od vsega svojega začetka. Naštejmo samo nekaj največjih problemov, s katerimi so se srečavali in se še srečujejo člani (tekmovalci in odborniki tega kolektiva, ki je zrasel med borbo iz vrst mladine, učencev, dijakov in študentov. Stalno pomanjkanje denarja, pomanjkanje starejših razumnih in delavnih odbornikov, prostovoljne delovne akcije na letnem in zimskem bazenu, gradnja zimskega bazena, stalno vključevanje nove mladine v klub, organiziranje plavalnih šol, iskanje finančnih sredstev, da ne rečemo beračenje, za udeležbo na tekmovanjih, samoprispevki itd. Težav temu'marljivemu kolektivu ni nikoli zmanjkalo in mu jih verjetno tudi nikoli ne bo. Z novimi uspehi se javljajo tudi novi problemi in nove težave, s katerimi se srečujejo tako odborniki kot tekmovalci (vaterpolisti in plavalci). Za izreden uspeh, ki so ga lani dosegli vaterpolisti z uvrstitvijo v I. zvezno ligo, so v 30-letnem delovanju kluba še posebno pomembni naslednji dogodki: prvi nastop na slovenskem prvenstvu v vaterpolu leta 1948, prihod prvega trenerja v Kranj tov. Ivkoviča - Dodc 1952, osvojitev prvega naslova slovenskih prvakov v vaterpolu 1956, vstop v II. zvezno vaterpolsko ligo 1960, prihod trenerja Didiča v Kranj 1961, slovo starega, dobrega in izredno delovnega odbora pod vodstvom nesebičnega Boža Tref alta 1962, končna izgradnja in otvoritev zimskega bazena v Kranju 1963, nastopi nekaterih mladih igralcev PK Triglava v mladinski in mladi državni reprezentanci, izbira novega predsednika vaterpolske sekcije tov. Be-ciča, na koncu pa talentirana generacija vaterpolistov, ki je z borbeno in odlično igro premagala vsa moštva v II. zvezni ligi in se končno uvrstila v I. zvezno ligo. Posebno se lahko zahvalimo tudi publiki, ki nas je tako vztrajno bodrila in s tem mnogo pripomogla k našemu uspehu. Kranjčani boste imeli priliko gledati najboljše vaterpoliste na svetu, videli boste vsa naša najboljša moštva, s katerimi se bo Triglav pošteno boril in bo skušal osvojiti toliko točk, da bo tudi prihodnje leto še igral v elitni družbi. Borba za vsako točko, pa tudi za vsak gol bo ostra, težka in zanimiva, samo obupati ne smemo, iz lige izpade le zadnje uvrščeno moštvo. Ne bomo vedno zmagovali, pripravljeni smo tudi na poraze, z nami bi se morali pripraviti tudi vi, naši dragi navijači, da bi nam znali ob pravem trenutku pomagati z vašim pametnim in vztrajnim navijanjem. Pripravljeni smo ali na visoke poraze (Mladost in Partizan), s katerimi se bomo podvojeno borili za čim častnejši rezultat. Upamo in želimo razumevanje publike, vseh kranjskih'občanov, ki so nam že tolikokrat pomagali. Pridite na naše tekme, bodrite nas in nam pomagajte! Videli boste, ne bo vam žal, zato pa bodo poskrbeli naši vaterpolisti, ki bodo potem z vami skupaj proslavili občinski praznik 1. avgust in vam, upamo, čestitali z novimi uspehi. OO III PROTI ZfMI - PRIJATELJ ZA MRZLE DNI- VELENJSKI LIGNIT OZIMNICO SI PRIPRAVIMO JESENI, KURJAVO PA ŽE ZDA}, DA SE DO ZIME OSUŠI IN PRIDOBI NA KVALITETI VELENJSKI LIGNIT BO NAPOLNIL VAŠ DOM S PRIJETNO IN ZDRAVO TOPLOTO NE POZABITE: ZA SONCEM GREJE NAJCENEJE- VELENJSKI LIGNIT RUDNIK LIGNITA velenje Triglav konfekcija vam nudi letne obleke letno perilo žepne robce t r i g I a v posteljno perilo izredne kvalitete glede pranja in vzdrževanja, ki je visoka moda švedskega modernega sveta. Komunalni servis Kranj razpisuje licitacijo rabljenih osnovnih sredstev, in sicer: 1 kamion TAM 2000, letnik 1963 1 kamion TAM 2000, letnik 1962 1 avto furgon FIAT 620 B, letnik 1965 Vsa navedena vozila so v voznem stanju. Licitacija bo v sredo, 15. julija, ob 12, uri na Primskovem — avtostrojni park, Ručigajeva ulica. Ogled vozil je mogoč dnevno od 6. do 12. ure v avtostrojnem parku na Primskovem. Vse potrebne informacije dobite na upravi podjetja, Mladinska cesta 1, komerciala — telefon 21475. HORTIKULTURNO DRUŠTVO KRANJ Sprejmemo honorarnega uslužbenca za vodenje društvenega poslovanja. Potrebno je veselje do vrtnarjenja in čim boljše vrtnarsko znanje. Informacije dobite pri predsednici društva. POSEBNA OSNOVNA ŠOLA V ŠKOFJI LOKI razpisuje prosto delovno mesto VODJE TEHNIČNE DELAVNICE za določen čas. Stanovanja ni. Potrebna je ustrezna strokovna izobrazba. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & portiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza St. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severe št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severa St. 30, telefon 76-4287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi št. 26/3, telefon 93-787 B3 tovarna zdravil Novo mesto oddelek za zdravilna zelišča KRKA Ivančna gorica Nabiralcem zdravilnih zelišč Priporočamo, da nabirate v naslednjih 14 dnevih PREDVSEM naslednja zdravilna zelišča, ki jih plačujemo po sledečih cenah: CVET: ranjaka 6 din, mačjih tačic 28 din, sleze-novca 18 din, močvirskega oslada 4 din; LIST: jedilnega kostanja 1,20 din, šmarnice 11 din, gloga 1,50 din, gozdne jagode 330 din, borovnice 4 din, regrata 330 din; RASTLINA: kribske rese — navadne plahtice 6 din, dišeče perle 4,70 din, kopitnika 3 din, lisičjakov rep 2,10 din, škržolice 5 din, ženiklja 530 din, urhov-ke 2,50 din, grenke ramšele 25 din; LUBJE: krhljike 5 din; SEME: jesenskega podleska 45 din. Po navedenih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem. Nabiralcem, ki nam bodo sporočili da nabirajo zdravilna zelišča za našo tpvamo, bomo zdravilna zelišča plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, če se bodo cene znižale. Kolikor se bodo cene zvišale, pa bomo plačali po višjih cenah, t. J. po cenah, ki bodo veljale na dan prevzema. Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš cenik. Odkupujemo tudi suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah. Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v Ivančni gorici (zadružni dom) in v odkupni postaji Novo mesto, Novi trg 9. Rešitev nagradne križanke L KROKET, 7. STANKO, 13. JAKOPIČ RIHARD, 15. ETON, 16. RIN, 17. AGAR, 18. ILUMINAT, 21. YMA, 22. MT, 23. SI, 24. LO, 26. AZ, 27. EOL, 29. GRENADIR, 34. ZVOK, 36. ASO, 37 ILIN, 39. DEMONSTRACIJE, 42. ACETAT, 43. IRAČAN. Rešitev nam je poslalo 54 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado 30 din prejme Dagmar Jeršin, Kranj, šorlijeva 23, 2. nagrado 20 din prejme Kunstelj Milko, Kranj, Prešernova 4, 3. nagrado 10 din pa prejme Majda Tri-lar, Radovljica, Cankarjeva 12., Nagrade vam bomo poslali Po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: L prebivalec kraja na Gorenjskem z značilno obrtjo, 7. kmetija na samem, 13. globoko prekopavanje, 14. vrsta metulja, 15. obljube, 16. italijanski inženir (brezžična telegrafija), 17. vzdevek slavnega brazilskega nogometaša, 18. nevestina oprema, 19. plod, 20. italijanski zdravnik in fizik, Po njem se imenujejo istosmerni električni tokovi, 23. ime amer. komentatorja Buchivalda, 26. avstrijski skladatelj, predstavnik Dunajske atonalne šole (Alban, 1835—1939), 27. ime jugosl. politika Dugonjiča, 31. dvogovori, 33. domače drevo s črnimi zdravilnimi sadeži, 34. reku v Kolumbiji, ki se izliva v Karibsko morje, 35. tržaški škof, ki je. podpiral Primoža Trubarja pri širjenju protestantizma (Pictro), 36. igra s kartami, 37. dunajsko zabavišče. 1 2. 3 4 5 6 t 8 9 10 ii \1 13 ■ 'if 21 18 ■ ■10 12- 'i "6 29 30 3s • 33 36 3/ NAVP7ČNO: L vrela voda, 2. vodne živali, 3. vogal, 4. pote-Eovanje, 5. ime slov. gledališkega igralca Ranerja, 6. kem. znak za radij, 7. kiviica za nacistično taborišče za vojne ujet-n:kc, 8. velik otek nn južnem Škotskem, 9. vzdevek pred škotskimi imeni, II). buUistrijtt kovinske opreme in strojev v Kra-nJU, U. ronu'ii Emila Zolaja, 12. rt na jugu Avstralije, 16. afriški narod, 18. gora med Selško in Poljansko dolino, 21. smeš-n°st, norost, 22. ime pevke Kohont, 23. moško ime, 24. ime "alijan.ske pevke Pavone, 25. reka v južni Franciji, 28. dušik, 29. vrhnji del glave ali strehe, 30. jegulja, 32. del imena kitajskega državnika (Ču En . ..), 33. iglasto drevo, 35. kratica »brez posebnosti«. © Rešitev pošljite do srede, 15, julija na naslov: Glas, Trg £ revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Tržni pregled v Kranju v Solata 2,50 do 3 din, špina-Ca 6 din, korenček 5 do 6 din, ^'ve 3,50 do 4 din, jabolka 1 do 1,20 din, pomaranče 5 ^'n, limone 6 din, česen 5 do 6 din, novi fižol 2,50 do 3 din, pesa 2,50 do 3 din, kaša 3,50 do 4 din, surovo maslo 14 do 15 din, smetana 10 do 12 din, orehi 22 do 24 din, klobase 5 do 6 din, sir skuta 6 do 7 din, sladko zelje 2 do 3 din, i nje 3 do 4 din, marelice 6 din, paradižnik 5 din, lige 4 do 5 din, krompir 2 din za kg; ajdova moka 3 do 5 din, koruzna moka 3,50 din za liter, jajčka 0,60 do 0,70 din Udeleženci pevske karavane »Pesem poletja« so se po blejskih ulicah popeljali v čolnu, ki ga je vlekel vol. — Foto: F. Perdan Jugoslovanski popevkarji med pozdravnim govorom. — Foto: F. Perdan »Pesem poletja« na Bledu Vsakoletna karavana »Pesem poletja« imenovana, ki jo sestavljajo znani jugoslovanski pevci zabavne glasbe, je tudi letos obiskala Bled. številni domačini in turisti, med njimi so bili tudi taborniki, udeleženci jugoslovanskega zleta tabornikov v Lescah, so karavano prisrčno pozdravili v ponedeljek, 6. julija, pred hotelom Lovec. Blojci so ji pripravili nenavaden sprejem. Običajno so jo sprejeli fantje in dekleta v gorenjskih narodnih nošah. Letos pa so pevcem pripravili presenečenje. Razen godbe na pihala iz Gorij jih je sprejela »grajska družina« z blejskega gradu s samim gospodom grofom na čelu. »Grajska gospoda in služm-čad« je bila oblečena v srednjeveška oblačila. Takoj po prihodu so pevcem in pevkam postregli z medico. Nato jih je nagovoril »grajski« gospodar, katerega vlogo je sprejel operni pevec Franc Langus. Pevska karavana je zatem krenila do hotela Toplice. Vendar ne v običajnih kočijah, temveč na navadnem »federvozu«, vozičku, ki ga je vlekel osliček in v čolnu, ki je bil spretno postavljen na vozu z gumijastimi kolesi. Slednjega je vlekel lepo rejen vol. Po večerji v hotelu Toplice je bil ob pol devetih zvečer v Festivalni dvorani koncert zabavne glasbe, na katerem so nastopili vsi udeleženci karavane »Pesem poletja«. Dvorana je bila polna kot že dolgo ne. Na Zavodu za pospeševanje turizma so nam povedali, da je bilo v njej najmanj 1000 ljudi, med nji« mi veliko turistov. Na prireditvi, ki jo je vodil znani Miča Orlovič, so zapeli: Mlšo Kovač, Ivica šerfezi, Boba Stefanovič, Miki Jevremovič, Lidija Kodrič, Bisera Valen-tančic, Radmila Mitič, Isme-ta Dervos, Tereza Kesovija in Džordže Marjanović. Zmagal je Ivica šerfezi, ki tako vodi po treh nastopih pred Miki jem Jevremovičem. Pevci so drugi dan odpotovali v Portorož. J. Košnjek ZGODNJE ODKRIVANJE - RAKA REŠUJE 1 ŽIVLJENJA RESNICA O RAKU Poznati moramo njegova začetna znamenja in že takoj ob prvem znamenju stopiti do zdravnika ter se pogumno z njim vred pognati v boj za svorc zdravje. Nikar ne izgubljajmo časa z upanjem, da bodo težave minile morda sama od sebe, ali pa z uporabo kakšnega ljudskega zdravila. Res je, da mnogo ljudi pozna različna zdravilna zelišča, vendar takih, ki bi pozdravila raka, za sedaj ne pozna še nihče. Moramo se zavedati in računati z dejstvom, da poprečno vsak peti prebivalec zboli za rakom, česar za sedaj še ne moremo preprečiti. Lahko pa preprečimo, da bi umrl za rakom vsak sedmi, če pridemo pravi čas na zdravljenje. Kaj je rak? Kakor pri vsaki bolezni so raziskovalci tudi pri raku skušali najti povzročitelja, vendar kaže, da za sedaj še brez uspeha. To dejstvo in pa \r leta v leto večje Število rakavih bolnikov spodbuja številne raziskovalce po svetu, da neutrudno skušajo najti odgovor na Številna vprašanja v zvezi z nastankom, razvojem in zdravljenjem raka. I/, dneva v dan se kopičijo nova spoznanja in nedvomno bomo nekega dne dokončno zvedeli, kaj je bistvo te bolezni. Danes vemo, da je rak nezadržna, nenormalna razrast organizmu lastnih celic v različnih tkivih aH organih človeškega telesa. Vsi organi in vsa tkiva človeškega telesa, ki so sestavljena iz celic, sc med življenjem obnavljajo, se pravi, da se njihove celice delijo in rastejo. To obnavljanje in rast v organizmu je pod nadzorstvom določenih mehanizmov. Iz še nepojasnjenih vzrokov pa na tem ali onem delu telesa skupek celic uide temu nadzoru in se prične divje, nebrzdano deliti in rasti. Zaradi čezmerne rasti celic nastane izrastek — bula ali tumor. Taka bula lahko tudi ni nevarna, če preneha rasti sama od sebe ali pa raste počasi in je omejena samo na tisti del telesa, kjer je zrasla. Druga vrsta so pa zločesti tumorji, ki z divjo rastjo uničujejo okolno tkivo in organe, s svojimi strupi pa vplivajo na vse telo in ga počasi uničujejo. Takšen tumor sc lahko pojavi na vsakem delu telesa, le da se na nekaterih delih pojavlja pogosteje kakor na drugih. Ne samo, da rakave celice uničujejo okolišna tkiva na mestu, kjer je bula zrasla, temveč lahko s svojimi zasevki uničujejo tudi tkiva in organe daleč od začetnega tumo.; ja. Od prvotnega tumorja se včasih namreč skupek celic odtrga in po krvi ali mezgi odp'ava v druge dele telesa, kjer se usede in prične ras*i in uničevat: okolico. Za večjo prometno varnost PEŠCI Preden stopi pešec na vozišče, da bi se izognil oviri na pločniku, mora paziti na oddaljenost in hitrost vozila, ki se mu približuje, da more oceniti ali ne ogroža morda varnosti prometa. Oseba na premičnem stolu za slabotne osebe se sme izjemoma peljati tudi po pločniku, če hitrost vožnje ni večja od hitrosti človeške hoje. Kolona pešcev, ki sc pomika po vozišču pod vodstvom vodnika, ne sme biti tako dolga, da bi dolžina onemogočala normalen promet. Razdalja med posameznimi organiziranimi kolonami moaa bili tolikšna, da omogoča vozilom varno prehite- ! i noči in pri zmanjšani vidljivosti ter v drugih pri merih, ko to zahteva varnost prometa, se morajo pešci, ki gredo po vozišču v organizirani koloni, premikati drug za drugim, razen kadar gre za odobrene sprevode in vojaške enote. l'ešcc mora prečkati prehod za pešce ali iti čez vozišče pod pravim kotom na vzdolžno os ceste. Pešec je dolžan iti čez vozišče po desni strani prehoda. Na vozišču, ki je namenjeno za promet, niso dovoljene otroške igre, vožnja otroških vozil (otroških koles, kotalke idr.) in ne sankanje in smučanje. Otroci sc ne smejo igrati na pločniku, če s tem ovirajo hojo pešcev. Meti v rmšt kuiturno literarno m politično preteklost Za naš drugi izlet si za spremembo izberimo južni rob Gorenjske. Pot okrog šmarne gore in na njen vrh je sicer le krotek enodnevni pešizlet — a vsebinsko nenavadno bogata, prav v duhu našega naslova: šli bomo skozi Smlednik — kraj prvega šolanja Simona Jenka, skozi Pirnice — rojstno vas Franca Rozmana — komandanta Staneta, pod Turn-cem in skozi Rozmanov gaj pa mimo kajakaškega Tacna in spomenika na mestu, kjer je počila prva partizanska puška, skozi Šmartno, kjer še stoji dom homeopata »doktorja Fausta«, pod Rašico, prvo požgano slovensko vasjo; pot bomo nadaljevali skozi Povodje, kjer je bil rojen glasbenik Matej Hubad in nato do Skaručne, kjer je umrl Prešennov oče in služboval pesnikov stric Franc; tu, na Skaručni, se je rodil pisatelj Jakob Alešovec; obiskali bomo še Repnje z rojstno hišo Jerneja Kopitarja pa Zavrh z rojstnim domom glasbenika in planinca Jakoba Aljaža. Izlet bomo končali na vrhu šmarne gore, Jjube nam posebno zato, ker je nanjo — na obisk k stricu Jakobu — tolikokrat prisopihal tudi naš Prešeren. To Se za uvod; zdaj pa popotni les (po Levstikovo) v roke in na pot! KOMANDANT STANE Med potjo od Kranja do Smlednika, kjer se pravzaprav prične naš izlet, nam nehote pride v misel nakLjučje, ki je nekatere kraje slovenske dežele prav izbralo, kajti tamkaj so bile rojenice najbolj radodarne s talenti: pod gorami okrog Vrbe, moravska kotlina, okolica Turjaka, ptujsko področje in ne nazadnje vasice okrog šmarne gore — toliko vel mož so nam dali ti kraji- Kot nekoč Simon Jenko, tako bomo tudi mi prekoračili Savo po mostu, ki vodi v Smlednik. Tu je pesnik obiskoval prve razrede o-snovtne šole v letih 1842—1844. Nad vasjo, na hribu (517 m), prav zdaj utrjujejo stare grajske razvaline — s tem brido zaustavili nadaljnji pro-pAd ostankov nekdaj tako mogočnega gradu, ki ga je 1. 1439. razdajal vojskovodja Celjskih grofov Jan Vitovec. Seveda pa tega domačini ne počno zaradi kake posebne ljubezni do graščakov — pač pa le zaradi turizma, ki naj se le krti tudi z zgodovinskimi znamenitostmi — ne le s hoteli in moteli. V bližnji vasici Vaiburgi (po domače »Šcntomperga«) stoji ohranjen renesančni grad iz 17. stoletja. Sedaj je v njeni Vzgojni zavod Frana Milčinskega. Le kak dobor kilometer poti proti jugu in že smo v Pirničah. Doslej neznana vasica je stopila v naše zanimanje kot rojstni kraj hrabrega partizanskega komandanta Staneta — Franca Rozmana. Rodil se je tu 27. marca 1912. Komaj dvaintrideset-letnik je omahnil v smrt 1944. Njegovo ime je že postalo legenda. DOKTOR FAUSTUS Do Vikrč spet ni daleč, komaj poldrag kilometer. Tu nas bo zanimal predvsem Turne pod šmar-nogorsko Grmado (676 m) — da ta mala plezalna-šola ni kar tako, potrjuje bridko dejstvo, da je prav tu spodrsnilo znanemu plezalcu,, večkratnemu zmagovalcu triglavske stene, De Reggiju. Nad Turncem vodi k vrhu Grmade Pot svobode. Skozi Rozmanov gaj, kjer jc, sedaj šola vrlih milični-ških kadetov, imamo le kake četrt ure hoje do Tacna, znanega po svetovnih kajakaških prvenstvih. Med Tacnom in Šmartnim je tudi počila prva partizanska puška (dne 22. julija 1941 — sedaj praznik naše republike — dan vstaje). Zares lepo zamišljeno kamenito obeležje kaže kraj, kjer je pravzaprav začel naš osvobodilni boj. Tu je partizanski borec Miha Novak, domačin iz Tacna, ustrelil tujega plačanca-izda-jalca. Napis na obeležju pove, kako odločilen je bil ta strel: Partizanski strel je tukaj zadonel in pretrgal žalostno tišino. Plamen vstaje se je razžarel nad slovensko domovino. POD RAŠICO Pot nas bo iz šmartna sicer vodila ves čas ob pobočju Gore, ob desnem bregu Gameljšce in Gra-čence — a pogled nam le obstal na mogočnem osamelcu (hribu sredi ravnine), na'Rašici, ki nas bo dobršen del poti spremljala na vzhodni strani. Na vrhu Rašice (641 m) je bil 17. avgusta 1941. ustanovljen Kamniški bataljon. V j spomin na ta pomemben dan je postavljeno posebno obe- I ležje tik ob 17 m visokem razglednem stolpu, namenjenem številnim izletnikom. Na prisojnem pobočju Rašice je zaselek istega imena. Malokdo od rojakov bi danes vedel za ta odmaknjen kraj, j če ne bi bila Rašica prva slo- i venska vas, ki jo je dal po- žgali okupator. Bilo jc to dne 20. septembra 1941. Tedaj je vsa zavedna Lju' " — ^ "-'a na gorečo Rašico — ni ji bila v svarilo, pač pa v spodbudo za upor... V tem premišljevanju o junaških dneh naše zgodovine pa smo že zakoračili v vasico Povodje, rojstni kraj glasbenika Mateja Hubada (1866 do 1937), kmalu nato pa tudi že na Skaručno. Tu se volja ustaviti ne le zato, ker jc to rojstna vas pisatelja Jakoba Alešovca (1842—1901), pač pa zato, ker so v ta kraj vodile tudi Prešernove stopinje. Na Skaručni je kot kmet služboval pesnikov stric Franc Ksaver Prešeren (1771—1841). K njemu je rad prihajal nečak na obiske, saj je prav stric Franc imel odprto roko zanj v času dunajskih študij pa tudi v času odvetniških in sodniških izpitov v Celovcu. — Tudi z mlado svojo prijateljico Ano Je-lovškovo je pesnik prišel na Skaručno, kjer je cerkvica posvečena sveti Luciji, priproš-njici za dober vid. Menda z Aninimi očmi že takrat ni bilo povsem prav. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč KDOR BERE, VEC VE, VEČ ZNA Osrednja knjižnica občine Kranj študijska Ljudska Pionirska knjižnica vam izposoja dobre leposlovne in poučne knjige ter hkrati NAGRAJUJEJO bralec od 25. 5. 1970 do 25. 5. 1971 z lepimi nagradami: transistorski gramofon mirni Iskra Commerce Kranj sesalec za prah mi nor G Sloboda Čačak transistor radio denis Iskra Commerce Kranj štirje avtobusni izleti v Poreč ali Crikvenico Creina Kranj kolekcija tkanin I BI Kranj, Tckstilindus Kranj knjižne nagrade idr. Žrebanje nagrajencev izmed najboljših obiskovalcev knjižnic bo 25. VI. 1971. Obiskujte naše knjižnice In čitalnice! Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 113 • ozemlje zasedeno z italijansko vojsko razen sta Reke, ki dobi status svobodne državice, v mejah kraljevine Italije, med njiimi r °kraja Postojana in Idrija. "»Pustili so nas Lahom! Pustili, ne da bi nas l vprašal!« r° je udarec, ki ga marsikdo ni pričakoval. D so ljudje temačni in pobiti kakor sivi Ptni novembrski dnevi ... \ ^ Rana.Uu so dokončno razčetverili slovensko ""jo. ^elcega dne bo slovenski slikar Kralj nasli-Podobo in jo podnaslovil z imenom tega [**• Pa podoba ne bo prikazovala panorame )a"a, marveč veliko, čez vso slovensko zem-razpeto mučeniško telo, pribito na križ. P**» desnica bo segala na Gospo sveto, le-1 * Porabje, a kri iz nog križanega bo bar- * Sočo in slovenski del Jadranskega morja. ~ Moj bog, moj bog, zakaj si me zapustil! ■ a vsakem griču imaš cerkvico, na vsakem -Potj,u jn razcestju sveto znamenje, zdaj pa . križanj in umiramo kaikor tvoj križani sin, j °b smrtni uri spoznal, da je človek in D° ^'°vok, ki so ga razpeli na križ samo r* ker bi rad spremenil svet v svet pravič-Rfr resnicc. ljubezni in dobrote. Pa je bil - samo nomočon človok. Nad njim je • laiSt. ki se ni hotela dati uničiti, krivič-roparska kakor sleherna oblast...) č ni večnega. Krivico bomo izpodžagali solucijo.« Tako se zaklinjajo idrijski rudarji. »To je konec, moj konec,« trepeta inženir Klaveda. »Rekli ste, da se boste umaknili v SHS,« ga spomni inženir Pollinger. »Umaknil? A kam naj se umaknem? Kje naj dobim mesto kakor tu?« »Vidite! Vedel sem . . .« »Kaj ste vedeli?« »Da se boste premislili in se uklonili.« Toda inženir Klaveda se ne more ukloniti, čeprav bi se hotel. Nekega decembrskega dne mu uprava rudnika da vedeti, da je nezaželen. Ne bodo ga odpuščali, ker mu hočejo prihraniti sramoto. Sam naj odpove in zapusti Idrijo. »Sam?« se inžonir seseda vase. Doma ne upa ziniti nobene besede o tem, kaj mu preti. »Ni lepo, da se ponižujem, kakor da ni v meni nobenega ponosa več,« se sramuje samega sebe, vseeno pa prosjači pri nadrejenih, naj spregledajo njegovo narodnjaško preteklost in išče oporo v nek dam jih priznanjih, ki jih je od uprave prejel kot dober in nenadomestljiv strokovnjak. Toda uprava je nepopustljiva. Zato inženir prosi, naj se ga usmilijo vsaj toliko časa še, da si najde drugo zaposlitev, doma pa previdno začenja pogovore z ženo in jo preizkuša, kaj bo rekla, če ji bo rekel, da bi se preselili v Francijo. »Brata imam tam. On bi mi izposloval mnogo boljšo zaposlitev kakor tu.« »V Francijo?« se gospa brani takih načrtov. »Vseeno mu bom pisal,« pravi inženir in ne upa povedati, da mu ne preostaja nič drugega. Zato piše bratu, da bi mu preskrbel zaposlitev v kakem severnofrancoskem rudniku ali metalurški industriji. Potem nestrpno čaka na odgovor, dokler mu brat ne odpiše, da v Franciji trenutno ni nobenih izgledov na dobro zaposlitev. Tudi sam naj v Idriji ne odpove. Odpovedo naj mu lastniki, om pa naj odpustitev razglasi kot preganjanje zaradi narodne zaved- nosti in vse to spravi v ljubljanske časopise. Tako ga bo obsijala gloriola .narodnega muee-ništva, v novi državi SHS pa mu bodo začeli sami ponujati pomembne, odgovorne in bogato plačane službene položaje. »Ja, ni neumno!« Bratov nasvet je vreden, da ga preizkusi. Čez nekaj dni že pišejo o tem ljubljanski časopisi. »V Ljubljano se bomo preselili,« pove nekega dne pred božičnimi počitnicami Karh Slavku. »V Ljubljano?« prebledi Slavko, ker se v trenutku zave, da bo izgubil svojega najboljšega prijatelja. »Tudi ti bi lahko šel v Ljubljano študirat,« je videti, da bo tudi Karliju brez Slavka hudo. »Jaz? A kako? Kdo mi bo plačeval šolo in drugo?« »Tudi tu ni zastonj!« »Seveda ni. A vseeno ceneje Kakor v Ljubljani.« »Dolgčas mi bo po tebi.« ' l »Tudi meni,« stiska Slavka v grlu. »Saj ne bom pozabil nate. Pisal ti bom. Velikokrat pisal.« »Tudi jaz,« Slavko obljublja Karlu. Karlova pisma mu bodo najljubša pisma. Kari mu je bil v tem času vendar bližji kakor mama, ki se ga letos niti za rojstni dan ni spomnila, kakor da je pozabila, da je konec novembra izpolnil trinajsto leto. Ja, trinajsto, doslej njegovo najbolj nesrečno leto . .. 5 ! Januarski mraz riše na okna hiš idrijskega mesteca ledene rože. Mraz je zunaj in mraz v ljudeh, ki se čutijo ogoljufane za pravico do svobode in do združitve svojega naroda v svoji državi. Večina meščanov, zlasti pa mladi ljudje se z vključitvijo slovenskega ozemlja v italijansko državo in svojo podreditvijo italijanskim kraljevim oblastem še vedno ne morejo sprijazniti. Ker drugače ne morejo kljubovati, si na rob suknjiča nad gumbnico zatikajo bucike v belo-modro-rdeči barvi slovenske trobarvnice. Od lanu do platna (4) Veselje in nagajivost: Fant z repkom prediva na hrbtu 118 terica je vzela toliko lanu, kolikor ga je lahko stisnila Pestjo, ga lepo naravnala, ostanek pa spet skrbno skrila °i da se ni shladil, ter stekla k svoji trlici. Uravnani u je v sredini tesno stisnila v pest in najprej vtaknila ^n°ž trlice konec z vršički, ki jih je posmukala proč. Je prijela šop na debelejšem koncu in z desno roko lan ^trat zlomila, potem pa je začela treti. S trlico je na 0 drobila vse pezdirje do polovice šopa (po dolžini), >mPa 83 ^C ŠC S srnu'tanJem skozi priprti nož čistila, med večkrat vzela ven ter pretresla — vse to tako dolgo, ,e bii0 a °trla in očistila še drugi konec, kjer so bile korenine 80 »»d! odpadle). • še predivo čimbolj čisto. Delala je stoje. Potem je to 0 navila okrog leve roke, ga trdno prijela in na enak eno predivo je polo-J* stol. Tudi tu smo »»lagale posamezne pe-c,.nž°m Čez druge, zdaj P mikanja, ki je sledilo " Vsaka terica jc pola-P'edivo na svoj kup. L*o lahko med seboj katera je otrla L£ kpse. Ko so odšle 3,0 v hišo južinat, je ^vezala svoje z > oh *n vsaka svoj c,riesla v hišo. Tako so >ni ed^,cli zvečer po kon- cile Ponavadi so ga odložile v veži na tehtnico in ga tudi stehtale, žal mi ni znano, koliko prediva so pridelali letno naši predniki. Pred vojno smo ga imeli le 30 do 40 kg vsako leto. Stari običaji pri trenju so bili pri nas podobni kot drugod. Prav tako pridno kot s trlicami, so ženske »klopale« tudi z jeziki, zato je bilo treba grlo večkrat po-plakniti z domačim sadjevcem — moštom, zakaj močno se je kadilo. In če je prišel mimo kak fant, je bilo seveda še bolj zabavno. Vsa terica je imela v žepu po nekaj jezic od repinclja« (neke vrste lapuh). To so približno centimeter debele zelene jezice s kljukastimi iglicami, ki s primejo obleke kot klop kože. Na tako jezico so pripele repek prediva in ko je fant najmanj pričakoval, ga je že imel na hrbtu. To je bilo najčistejše veselje teric: gledati, kako ponosno gre fant naprej z repom na hrbtu. Bolj če je bil kdo prevzeten (ošaben), bolj gotovo ga je dobil, pa še jeziti se ni smel, če so se mu na vasi smejali. Kaj pa hodi okrog teric! Ko je bilo delo končano, je morala biti v hiši prava gostija. Revna dekleta so dobila tudi nekaj prediva za plačilo, če je tako dekle trlo Gorenjski Kroji iti ljudje več let pri več kmetih, si je lahko spredla svojo balo. MIKANJE IN POVESMO M i kalni k je okrog pol metra dolga in približno 15 cm široka deska, ki ima na enem koncu nekakšno železno krtačo (v obliki kvadrata, z do 10 cm dolgimi zobmi). Pri mikanju je bilo treba vleči pest prediva čez ta greben. Kot pri trenju smo tudi tu najprej vlekli skozi mikainik prvo polovico šopa prediva, nato pa še drugo. Delale smo sede. Pri tem delu je odpadlo vse krajše, slabše in zmedeno predivo s pezdirjem vred (kar ga je ostalo pri trenju). V rokah je ostalo samo dolgo, česano in čisto predivo. Kakšnih deset takih pesti prediva tvori povesmo. Pri tem se na konceh predivo nekoliko zasuče, napravijo se nekakšne trde fige — vozli, da se konci prediva nikjer ne vidijo ven in je povesmo lahko prekladati, ne da bi se zmedlo. KODELJE Poleg mikalnika je zdaj ostalo velik kup zmedenega, bolj ali manj pezdirnega prediva. Sedaj smo vzeli v roko do meter dolgo, tanko in čimbolj gladko palico. Z njenim koncem smo zajeli nekaj prediva, ga dvignili v zrak ter palico močno stresali, da se je predivo lepo razpustilo in čimveč pezdir-ja, če se je le dalo,odpadlo. Z levo roko smo pri tem stresanju pazili, da predivo ni padlo na tla. Pri pravilnem ravnanju je s tem nastala lepa plast prediva. Te plasti smo polagale na mizo, in sicer na podoben način, kot je zložena opeka na strehi; debelejša plast je vedno prišla na spodnjo tanjšo. Tako smo pokladali po dolžini na ploskev približno 60 x 40 cm. Ko je bila taka blazina primerno debela, smo palico položili po njeni širini kakih 10 cm od roba, zavihali predivo čez to palico in potem zavijali naprej do konca kot štrukelj. Palico smo potem potegnili ven, ob konceh predivo lepo zabasali v jamice, ki jih je palica pustila, in vse lepo poravnali, da je nastal lep okrogel valj. To je bila ko-delja. Marija Frllc (Nadaljevanje) GLAS * 18. STRAN Marta odgovarja M. M. iz Komende — Svetujte mi prosim, kako naj si dam ukrojiti kostim, kakšno blago naj si izberem in kakšne baive naj bo? Ali bi mi pristajala svetlo modra barva? Iz istega blaga bi imela tudi brezrokavnik. Povej t j mi prosim, kakšno bluzo naj nosim zraven. — Stara sem 24 let, visoka 154/rm, tehtam pa 48 kg. Imam kratke kostanjeve lase in sive oči. Marta: Za vas sem narisala kostim z modnim koničastim ovratnikom Jopica se zapenja v dve vrsti in ima gladko 'hrbtno stran. Krilo ima zvončasto obliko, zapenja se zadaj, na sprednji strani pa ima štiri ;gube. Brezrokavnik lahko kombinirate z belim blagom, lahko pa je seveda brez barvnih dodatkov. Tako lahko nosite pod njim vse enobarvne "bluze in. puloverje v sivi, rumeni, beli rdeči, oranžni, svetlo modri in roža barvi. Bluze' pa ne smejo biti brez rokavov, prav tako ne smejo imeli V izreza, če bo bluza vzorčasta, naj se barve ujemajo z barvo kostima. Paradižnikov narastek Potrebujemo: maščobo za pekač, četrt kg belega kruha, tri četrt kg paradižnika, 25 dkg govejega ali telečjega mesa, 3 dkg masti, drobno čebulo, žlico sesekljanega pe-teršilja, osminko litra mleka, 2 žlici smetane, žlico paradižnikove mezge, 4 dkg masla. V pomaščen pekač naložimo plast belega narezanoga kruha, nato plast na rezine narezanega paradižnika, ki ga rahlo solimo, na paradižnik pa stresemo sesekljano a!i zmleto meso. Tega smo prej prepražili na masti in čebuli. Primešali smo mu sol in pe-teršilj. Na plast mesa de-nemo še plast kruha in tako naprej do vrha. Na vrhu naj bo plast kruha. Jed prelijemo z mešanico mleka, smetane in paradižnikove mezge, pokapamo z razpuščenim maslom ali kosi masla in pečemo v pečici pol do tri četrt ure. Kotičelc za ljubitelje cvetja Cvetoče stene PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Za okrasitev popločenih ali asfaltiranih prostorov, kjer ni mogoče na drug način urediti zelenja, pa bi radi sedeli na prostem v intimno urejenem kotičku, so posebno primerne cvetlične stene. Te stene so lahko na kolescih ali podstavkih, lahko pa so tudi nepremakljive in zaprte do tal. Stene preraščajo enoletnice, ki se v širino močno razrastejo, družimo pa jih po barvah v večjih skupinah, da se prelivajo druga v drugo. Za cvetlično steno napravimo iz polcolskih železnih cevi ogrodje širine 30 cm ter poljubne dolžine in višine do 1,60 m. Dno uredimo iz kosa pločevine. Preko ogrodja najmemo armaturno železo premera 5 mm v obliki mreže z odprtinami 10 krat 20 cm. Steno prevlečemo z notranje strani /. redko juto ter jo z vrha najiolnimo s šotno zemljo ali šotnim mahom. Skozi odprtine zasadimo sadike vedno cvetočih begonij, labelij, tagetes, petunije in podobno. Sadike morajo imeti majhne korenine. Sadike sadimo s klinom za sajenje. Sprva steno senčimo in obilo zalivamo. Ko so se sadike ukoreninile, jih dognojujemo z gnojili vsakih 10 do 14 dni kot ostale lončnice na oknih. Taka bujno cvetoča cvetlična stena pred hišo, ob restavraciji, na balkonu med sosedoma in podobno, bo prava atrakcija, posebno še, če zasadimo vsako stran drugače ter jo včasih obrnemo. Za dobro uspevanje je treba cvetlice dobro zalivati in dognojevati. GRADLES Medvode sprejme v službo 4 KV zidarje 2 KV tesarja šoferja B kategorije za kombi Razpis velja 15 dni po objavi. Sončenje otroka Že zgodaj so ljudje spoznali izredno ugodne lastnosti sončne svetlobe na človekov organizem. Vemo, da pod vplivom ultravijoličnih žarkov nastaja iz snovi, ki je v koži, vitamin D. Ta je izredno važen za preprečevanje žal še prepogostega rahitisa. Infra rdeči sončni žarki pa so pregrevanju vrhnjih plasti naše koža in podkožja vplivajo na boljšo prekrvavljenost in tako povečujejo večjo odpornost organizma. Če torej poznamo te dobre strani sončenja, potem nam bodo razumljiva večna romanja dopustni-kov za soncem. Odrasli poznamo in cenimo delovanje sončnih žarkov na naše telo, vedeti pa bi morali tudi, kolikšno mero in kdaj jih lahko privoščimo tudi otrokom. Majhnega otroka lahko začnemo sončiti že od drugega meseca dalje. Seveda pa začnemo sončenje postopoma, saj bi z začetnim daljšim sončenjem lahko povzročili otroku in sebi nemalo nevšečnosti. Začnemo s 5 minut trajajočim sončenjem. Polovico tega časa otroka sončimo na hrbtu, polovico pa na trebuščku. Vsak dan lahko čas sončenja podaljšamo za 2 do 3 minute, tako da otroka sončimo pol ure. Dobro je, če občutljivo otroško kožo pred sončenjem za- ščitimo s kakim mastnim premazom. Dovolj krem in olj za sončenje otroka boste lahko kupili v lekarni ah drogeriji. Otroka sončimo golega, le v najhujši vročini mu je treba glavico zaščititi s slamnatim ali platnenim klobučkom. Otrok se na soncu ne bo prehladil, čeprav ga sončimo golega. Nekatere matere v strahu pred prehladom sončijo otroka ob zaprtem oknu skozi steklo, kar pa je seveda brez učinka. Stekla običajno ne prepuščajo ultravijoličnih žarkov. Če bomo otroka sončili postopoma z zavarovano glavo, ne bo nobene nevarnosti za sončarico. Po sončenju je otroka posebno zelo majhnega potrebno ohladiti z mlačno kopcljo. Večji otroci naj se na soncu igrajo kar najmanj oblečeni. Začetnike je treba seveda v začetku z oljem ali kremami nekoliko zaščititi, kasneje pa ne bo bojazni, da se bodo pojavile opekline. Posebno če greste z otroci na morje, jih je treba že prej na močnejše sončenje pripraviti. Sicer vam bodo otrokova opečena ramena že prvi dan pokvarila dopust, če le ne bo sončarice. Zato nikar s povsem »belim« otrokom na močno južno sonce. SOBOTA — 11. JULIJAJ Zdravn* BOLEČA OTRPLOST RAMENSKEGA SKL&' u Nenadoma, večkrat preko noči, dobi bol* močne bolečine v m Ne more dvigniti z£0^ okončine. Najbolje sej čuti, če pritiska po&* k pasu, da rama P°j* noma miruje. Zelo ■b*' ali pa docela omejen0 od ročen je in zar0^ Predročenje pa je le s pomočjo zdrave ke. Poskus gibanja ^ tudi slabosti. Včasih gibanje v komolca prsti poveča bolečin6-"V številnih prii"eI* bolnik spominja u*" v ramo. 1" v i.im.i, običajno | več meseci ali tudi pred nastopom Pogosto sledi boleča & lost ramena po zvii"1^ izpahu. Znani pa s° primeri, ko se bolnik spomni nobene V°s*m prizadete rame. Ker & m* delavci večkrat °v je možen' vzrok tudiF tirana aktivnost skih mišic. ... Kako se bomo ™ zdravljenja? Najpr^J, kaj o zdravljenju poškodb (izpah, J\ udarec) ker le s nim ravnanjem P1*1*^ jemo posledice. M-^ k zdravniku. V bo predpisal niiro^ ki pa ne sme traja" i dolgo. Bolečo «JJ okončino nosimo f lt ni ruti ali pa priv*^ povojem k telesu. ž* dnem tednu snnniert1 ko iz ovratnice in mo s previdnim vanjem. Le pri *** ko namestijo ifl1"1^ mirovanje daljše. mo pomoč zaradi JE otrplosti ramena, B morali kakšen •% vztrajno počivati. sledi težji del, to gibavanje. Gretje 96 ^ rablja po mnenj«1, f kovnjakov šele, kn gibavamo, ker v z8 , stanje lahko P06 Bolnik njora do^jg diti na fizikalno ^ ljenje v zdravstveni v" kjer Btrokovnjak razgibava otrdel """"Jj ga nauči gibov, ki ' treba izvajati doi,t'(,i speh ni tako n^L^i četek obolenja. ™ nje se zavleče tul,i mesecev. « Dr. Tone » DRUŽINSKI POMENKI Odbor za delovna razmerja veletrgovine Loka škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodja v prodajalnah »Poljane« in »Dobračevo«, Žiri 2. pomočnika šefa skladišča 3. kurjača 4. čistilke 5. več K V in NKV delavcev v skladišču Pogoji: Pod točko 1. in 2. VKV delavec v trgovini Pod točko 3. ustrezni izpit za kurjenje parnih kotlov. Za vsa delovna mesta se zahteva 2-mesečno poskusno delo. Stanovanja ni. Možnost zapolsitve takoj. Pismene vloge s potrebnimi dokazili pošljite kadrovski službi v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Loka, Škofja Loka, Kidričeva c. 54. Na podlagi 4. člena odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/69 in 14/70) svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Kranj po predhodnem dogovoru z ustreznimi sveti ostalih gorenjskih občin razpisuje Prešernove nagrade za leto 1970 ?a delovanje na področju kulture, za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter za kulturno-znan-stveno delo. Nagrade se podeljujejo občanom gorenjskih ob-un praviloma za stvaritve v letu 1970, lahko pa tudi Za življenjsko delo; skupinam občanov, delovnim aH drugim organizacijam pa za uspešeno delovanje Pri širjenju kulture na Gorenjskem v letu 1970 ali v Preteklih letih. Višina posamezne nagrade znaša 5000 din. Pravico dajati žiriji predloge za podelitev nagra-Lv.!nia'° 7a kulturo pristojni sveti in komisije občinskih skupščin, kulturne skupnosti, organizacije, Kulturni in družbenopolitični delavci, pa tudi sami avl°i'ji in posamezni občani. Predlogi za podelitev Prešernovih nagrad morajo :ii dostavljeni žiriji za ocenitev-del in za izbor . '"ešcinovih nagrajencev (oddelek za občo upravo Jn družbene službe skupščine občine Kranj) do 1. decembra 1970. Svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo Skupščine občine Kranj tovarna električnih merilnih instrumentov — Otoče v ZP Iskra Kranj £>zpisuje licitacijsko prodajo osnovnih sredstev v j*trtek, 16. julija, v tovarni Iskra Otoče Na licitaciji bomo prodajali: 1 osebni avto kombi 1 stružnico (revolver) 1 stiskalnico 0,6 T nožni pogon snovna sredstva si lahko ogledate 15. julija 1970. Razstavo cvetja v Cerkljah si je ogledalo veliko domačih in tujih obiskovalcev. Perdan Razstava cvetja v Cerkljah Foto: F. Slovenci smo znani po ljubezni do cvetja. Posebno na Gorenjskem se še danel spuščajo slapovi nageljnov ž »gankov« gorenjskih kmečkih hiš in z moderno urejenih balkonov v večjih naseljih. Prav to je spodbudilo turistično društvo v Cerkljah na Gorenjskem, da so začeli z razstavami cvetja. Letos so razstavo organizirali že četrtič. To ni tekmovanje, z njo skušamo prikazati lepoto urejenih vrtov in domov. Lepi in veliki prostori šole Davorina Jenka, v kateri gorenjske gospodinje prikažejo uspehe gojenja rož, katerim so vrtnarije in botanični vrtovi le za dopolnilo, so prav gotovo pripomogli k uspehu razstave. Po drugi strani pa moramo ugotoviti, da je prav v šoli opaziti premajhno skrb za lončnice jn urejeno okolico. Cerkljanska razstava je pokazala, da se tudi s skromnimi sredstvi da marsikaj narediti. Izjave obiskovalcev so bile pohvalne, čeprav je bilo zaslediti tudi pripombe, predvsem zaradi visoke vstopnine. Razstava se ne bi smela skomercializirati, zlasti, ker je ena redkih, kjer tudi gospodinje lahko pokažejo svoje uspehe. Organizator naj bi namesto visoke vstopnine zahteval določen odstotek od prodanih rož. Lončnice bi bilo teba opremiti z imeni, saj marsikdo ne ve imena cvetlice, ki jo goji. Vinko Strgar, dipl. ing. z biotehnične fakultete v Ljubljani, je o tej razstavi napisal: »Koliko novih rastlin je moč spoznati in izmenjati, koliko novih izkušenj pomeni vsak obisk C-■1-r^ - ' >rav ljene razstave in kako po- membno vlogo lahko te prireditve odigrajo pri oblikovanju značaja in življenjske poti mladih, ki so še sposobni v plemeniti skromnosti zaslu- titi in poiskati pošteno pot k lepemu, ter najti notranje ravnotežje in srečo morda prav v stiku z živo naravo ...« F. Perčič RTV Ljubljana želi v sezoni 1970/71 poživiti svoje glasbene odaje z novimi melodijami. Zato razpisuje Natečaj za nove melodije Najboljše melodije, ki jih bo izbrala strokovna komisija, bodo izvedene v eni javnih radijskih oddaj, ki bodo enkrat na mesec v Slovenski falharmoniji pod naslovom NOVE MELODIJE. Melodije, predložene za natečaj, naj vsebujejo napisano melodijo v dveh izvodih, označeno s harmonijo in vpisanim besedilom; poleg tega pa še posebej v dveh izvodih na pisalnem stroju, napisano besedilo. Natečaj je anonimen. Avtor naj svoj prispevek označi s šifro, v zapečateno kuverto — oj^remljeno prav tako s šifro — pa naj napiše svoj naslov. Prispevke je treba poslati na naslov: Radiotelevizija Ljubljana, Ljubljana, Tavčarjeva 17 — NOVE MELODIJE — najpozneje do 15. septembra 1970. Avtorji melodij, ki jih bo izbrala žirija RTV Ljubljana, dovolijo Radioteleviziji Ljubljana izvedbo s svojih skladb na oddaji NOVE MELODIJE, arhivni posnetek, natis in objavo posnetkov na gramofonski plošči, vse avtorske pravice pa jim seveda ostanejo. Na zaključni oddaji cikla NOVE MELODIJE bodo najboljše melodije nagrajene, in sicer: NAGRADE: Za vokalne melodije: 1. nagrada občinstva 2. nagrada občinstva 3. nagrada občinstva 4. nagrada strokovne žirije Za instrumentalne melodije: 1. nagrada občinstva 2. nagrada občinstva 3. nagrada občinstva 4. nagrada strokovne žirije 1000 din 800 din 500 din 1000 din 1000 din 800 din 500 din 1000 din Najboljše besedilo bo nagrajeno s 500 din. SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje po sklepu 1. seje z dne 26. 6. 1970 JAVNO DRAŽBO za prodajo — najdenih moških in ženskih koles — razmnoževalnega stroja »Roto« in — rabljenega pisarniškega inventarja. Dražba bo v petek, 17. julija, s pričetkom ob 15. uri v hodniku spodnjega prostora občinske skupščine. Zaradi ugotovitve lastnikov je možen ogled najdenih koL»s na dan dražbe od 8. do 12. ure. Če predmetov ne bodo kupili državni organi, delovne ali druge organizacije, jih na dražbi lahko kupijo občani ali civilno pravne osebe. Dražbeni pogoji: 1. izpod začetne izklicne cene se predmeti ne prodajo 2 izdražitelj mora plačati kupnino takoj po izdra-žitvi. Svet delovne skupnosti Skupščine občine Kranj Turistično prometno podjetje CREINA Kranj zaposli takoj za potrebe DE servis kmetijske mehanizacije Cerklje 2 KV avtomehanlka 1 KV kovinostrugarja 1 KV elektrovarilca 1 VK ali KV ključavničarja 1 KV rezkalca 1 delavca — za priučitev na mizarskih strojih za potrebe novega hotela Creina 1 blagajnika v kuhinji gostinski tehnik 1 vodjo točilnice KV natakar 2 natakarja 2 natakarici 1 prodajalca v snack baru Kandidati za razglašena prosta delovna mesla naj se zglasijo osebno v kadrovski službi podjetja oz. naj takoj pošljejo prošnje na naslov: Turistično prometno podjetje Creina Kranj, Koroška 8. Podjetje Gorenjska predilnica Škofja Loka vzporedno s povečanjem proizvodnje povečuje tudi število štipendistov, Za šolsko leto 1970-71 razpisuje naslednje štipendije: dve na ekonomski fakulteti, dve na tekstilni fakulteti oddelek za naravoslovje in tehnologijo, eno na strojni fakulteti, pet na tekstilni srednji šoli predilski odsek — zaradi specifičnosti dela imajo prednost moški. Kandidati naj predlože osebno kadrovski službi: — prošnjo za dodelitev štipendije, — zadnje šolsko spričevalo (indeks) Rok za prijavljanje je 15 dni po objavi razpisa. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV podružnica Tržič organizira dvomesečni tečaj za inštruktorje B, C in D kategorije motornih vozil. Informacije in prijave sprejema do 15. julija tajnik Jože Goričan, Tržič, Ročevnica 35. Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamnoseštvo Naklo, telefon 21-058 SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31 tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah POSOJAM in dostavim »FASADNI GRUŠT« z drogovi in plohi. Prodam BANKI-NE in PUNTE. Čirčc 11 g, Kranj 3048 Prodam novo ŽETVENO NAPRAVO za kosilnico reform. Studenčice 12, Lesce 3016 Prodam SENO (kosi se lahko s kosilnico), škofja Loka, Poljanska 22 « 3017 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 70, Cerklje « 3022 Prodam rabljeno strešno OPEKO »folc« po o,30 din. Zg. Bitnje 139 3049 Prodam malo rabljeno enofazno VODNO ČRPALKO (hidrofor) za hišni vodovod. Bugarič Iva, Zg. Bitnje 172 3050 Prodam nov 16-colski GUMI VOZ. Udir Ivan, Gorice 2, Golnik 3051 Prodam 6 tednov stare lepe PRAŠIČKE. Voklo 39, Šenčur Prodam VARILNI APARAT in TELEVIZIJO za rezervne dele. Zadraga 5, Duplje 3053 Prodam dve KNJIGI: I. in II. šola za klavirsko harmoniko in KLAVIRSKO HAR- Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana Lepi pot 6, telefon 22-270 razpisuje v šolskem letu 1970/71 naslednje oblike izobraževanja: DOPOLNILNO IZOBAŽE- 1. FUNKCIONALNO OZ. VANJE ZA. 1. TERMINERJE IN PLANERJE 2. KONTROLORJE 3. VODJE SKUPIN IN ODDELKOV 4. VODJE OBRATOV 5. TEHNOLOGE 6. NORMIRCE 7. VIŠJE TEHNOLOGE IN NORMIRCE 8. KOMERCIALISTE 2. ENOLETNO ŠOLANJE ZA ABSOLVENTE GIMNAZIJ IN NJIM USTREZNIH SREDNJIH ŠOL ZA: 1. TAJNICE 2. KOZMETIČARKE 3. KOMERCIALISTE 4. KORESPONDENTE * 3. POKLICNO IZOBRAŽEVANJE ZA: 1. INŠTRUKTORJE 2. PRIUČEVALCE Pogoje za vpis posreduje Zavod tudi pismeno na željo kandidatov ali delovnih organizacij. Vpis je na Zavodu od 10. avgusta do 15. septembra vsak dan od 7. do 14. ure, v torek in petek od 7. do 17.30 razen sobote. Izobraževanje bo v Ljubljani. Na željo delovnih organizacij ter posameznih interesentov za profile pod tč. 1. in 3. tudi v središčih izven Ljubljane. MONIKO scandalli, 9 registrov, 80 basov za 1500 din. Naslov v oglasnem oddelku 3054 Prodam novo električno KITARO framus. Žabnica 7 3055 KUHINJSKO KREDENCO in klasično POMIVALNO MIZO poceni prodam, šilar Tone, Kranj, Pot v Bitnje ° (Stražišče) 3050 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Šenčur 346 3057 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 3058 Enodnevne piščance -*' lahko tudi samo petelinč-ke — prodaja vsak torek valilnica Naklo Prodam dobro ohranjeno klasično KUHINJSKO OPRAVO, DIVAN in električni KUHALNIK na tri plošče s posebno podstavno mizico-Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. do 19. Naslov v oglasnem oddelku-3059 Prodam BAS bariton (te' nor). Florjančič, Stara Loka 41, škofja Loka. Ogled v **** deljo od 8. do 12. ure 306« Poceni prodam rezan LE^ (špirovce), 100-li trski BRZO-PARILNIK, CEVI za vodovod, KUHINJSKO KREDENCO in MIZO. Godnov (K°" mar), Blejska cesta, n. Tržič 3061 Prodam ŠIVALNI STRO* singer cikcak v kovčku. Va' tjavčeva 9, pritličje 3, K«™ 3062 Prodam GNOJ. šut na 32, p. Žabnica 3063 Prodam brejo KRAVO ^ BIKA za rejo. Golob, Polica 2, Naklo 3064 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletiila. Mlaka 24. Kranj 306> Prodam tri breje KRAVE- Cesta na Klanec 19, Kranj 3066 Prodam semensko (čisto). Velesovo 24, CerkJJ« 306' Prodam večjega PRAŠIČ* po izbiri. Cerklje 46 306'' Prodam PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 306? Prodam vprežne VILE- SLAMOREZNICO, trodeln* vprežne BRANE. Praprot1'^ Polica 6, Cerklje 30/y Prodam betonsko ŽELEZO- Pšenična Polica 8, Cerklje 3071 Prodam novo mcrlelno^ KOSILNICO, izdelano jjjl traktor ferguson. Voglje ^1 Cerklje 307? : Ugodno prodam ELEKTRIČNI MOTOR 15 kW, MO-'E^ na dve prestavi in MO-5ED na tri prestave, 3-tonsko RiKOLICO, močno za pre-02 dolgih predmetov in pol uhc smrekove in macesnove )£SKE. Cerklje 164 ali 74 3073 Ugodno prodam čevljarski ombinirani čistilni stroj in 'lindrični stroj necchi. Na-lov v oglasnem oddelku 3074 Prodam SLAMOREZNICO Puhalnikom in kupim LEKTROMOTOR 10 KM. Tiar Janez, Voglje 76 3075 Prodam ČEŠNJE hrustavke a vkuhavanje in za žganje. '°mih, Kokrica 124, Kranj 3076 Prodam KRAVO s teletom. ,pp Besnica 30 3077 prodam 9 mesecev brejo ^RAVO. Suha 25, škofja Lo-a 3078 Prodam ŠIVALNI STROJ. otar, Savska 38, Kranj 3079 Prodam vprežne GRABLJE '.""binirke, MOTORNO KO^ ^NICO, primerno za hribo-lte Predele in PUHALN1K * seno. Tatinec 6, Preddvor prodam NOVA OKNA: štiri £X 116, Štiri 75 x 116 in dva ltJ X 116. Cesta St. Žagarja 5> Kranj Jjj&i_ ^50Pim tri PRAŠIČE, težke uplio JcglU5' Podbrczje 86, Kuv 3081 Ofio rabirjcno DNEVNO .ov v 2 dvema kavčema. Na-v oglasnem oddelku C0REH0VE DESKE a,i hS Ivo nplrn- Pogačar, mizar- ' Kaaovljica, Gubčcva 7 Kim;— » 3083 ADio KREDENCO, KAVČ, tami f gramofonom in plo-rva p.ter ŠTEDILNIK na na nn ,lene Ponudbe posla-A,il'.a.klraj, Kova-KiiojKran' 3084 en u, nov aH malo rab-rt^k GUMI VOZ. Tolar, L^. l< Železniki 3085 aijphpmavt0 Renault- lCriJam tudi na ček ali za" ^on J?Vlat 750- Vrhovnik ^am Č 49' KranJ 3030 tn MOTnn ?raj nov registri E za J .R M7-ES 175> HLA-upan t,° ,r in dve čeladi, ^artu ka< Ljubno 75 pri Proti' 3086 f 2am'n dvosedcžni moped .'P* Št^ram za plohe. Gor-ran] efan> Jelenčeva 34, l,3odnr.„ 3(>87 'c PreS pr0ctam moped na lrKn iT'č Gostinčar, Haf-^a> 5vtrazišče, Kranj r°dam 3088 m??2 mopeb t-12. Zg. °PED L clobro ohranjen l4G0nlkollbri °3' PrC-L0]£aPaIl^a ulica 22, Škof-//'odam i, 3090 , DKW rramboliran AV-Lde Krt* • ' letnik 1%5-kofJa Lov J' Sot&Z 54, p. ^a 3091 Ugodno prodam ŠKODO , MB 1000, tudi na ček. Ogled ! v soboto, 11. 7., na železniški postaji Kranj pri prometniku 3092 Prodam ŠKODO, letnik 1967 za 11.500 din. Kranj, Jezerska cesta 122 3093 Prodam FIAT 750. Lahovče 5 3094 Po ugodni ceni prodam generalno popravljen FIAT 1300 (malo spredaj udarjen). Ogled v delavnici AMD Kranj, Tomšičeva 1 3095 Sprejmem dekle na STANOVANJE, ki bi se zaposlila, in ji pomagam dobiti zaposlitev. Kaplan, Ljubljana, Ga-ljevica 14 3035 Nudim STANOVANJE upo, kojenki za varstvo 8 mesecev starega otroka. Naslov v oglasnem oddelku 3096 Oddam opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe oddati pod »predplačilo« 3097 Poročena, z 2-Ietno hčerko iščem SOBO in KUHINJO v Kranju za dve leti. Plačam naprej. Moličnik, šorlijeva 29, j Kranj 3098 [ Enosobno STANOVANJE oddam v najem za dobo treh let proti predplačilu. Naslov v oglasnem oddelku 3099 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »nujno« 3100 Tričlanska družina išče SOBO in KUHINJO za dobo dveh do treh let v Kranju ali okolici, kjer vozi lokalni avtobus. Ponudbe oddati pod »po dogovoru« 3101 Iščem dvo- ali trosobno STANOVANJE v okolici Kranja ali Tržiča za eno leto. Plačam 300 din ali več na mesec, lahko tudi za eno leto naprej. Ponudbe oddati pod »čimprej« 3102 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO (sadovnjak). Cerklje 175 3037 ZAMENJAM enos ta no vanjsko HIŠO z velikim vrtom pri avtobusni postaji Tržič— Kranj za podobno, ki se nahaja od Naklega do Vižmar-jev. Naslov v oglasnem oddelku 2991 Prodam novo HIŠO. Milje 4, Šenčur 3103 Prodam PARCELO (travnik) ob cesti blizu Begunj na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 3104 Prodam dvostanovanjsko vse! j ivo HIŠO v Kranju, Smledniška 112 3104 16-Ietni FANT, priden in pošten, išče zaposlitev v gostinstvu. Naslov v oglasnem oddelku 3105 Sprejmem VAJENCA za tesarja s 6 ali 7 razredom osn. šole, plača 400 din in proste sobote. Burgar, tesarstvo Hraše 11, Smlednik 3106 Iščemo mlajšega fanta za pomoč v mizarski delavnici in mizarskega pomočnika. SERVISNO PODJETJE KRANJ Iščem ZIDARJA za notranji omet. Naslov v oglasnem oddelku 3107 GOSTILNA v Kranju takoj zaposli priučeno ali polkvali-ficirano NATAKARICO. Naslov v oglasnem oddelku 3108 V uk sprejmem VAJENCA avtomehanične stroke. Bokal Anton, Polica 15, Naklo 3109 Dobri in skrbni mami MARJETI ZUPANČIČ iz Klanca pri Komendj za pet-inosemdeseti dvojni praznik vse lepo in dosti zdravja želi sin Jože z družino in hči Angela 3110 ROLETE lesene, plastične, žaluzije naročite zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 1761 Opravljam zaščitne PREMAZE za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z gu-minolom in kozol lakom, garancija. AVTOPRALNICA Ljubljana, Vodnikova št. 99 3000 Vzamem GOSTILNO v najem. Ponudbe oddati pod »tudi primeren prostor« Naprošam, če je kdo od znancev srečal ali govoril s pok. Osla j Marijo v ponedeljek 8. 6. 1970 od 21.15 do 21.30 na poti od semaforjev do Stošičevega spomenika, naj sporoči na naslov Osla j, Kranj, Valjavčeva 8 3111 OČIVIDCE PROMETNE NESREČE in voznika osebnega avta, ki je videl neosvetljen kamion pri Naklem dne 9. 2. 1970 okrog 23. ure in je javil nesrečo v Naklem Knifičevim, prosim, da sporočijo svoje naslove Zupančiču Marjanu, Posavee 16, Podnart 3112 Gorenjka 30, poštena, ljubiteljica planin išče prijatelja-ico za pot planinske transverzale. Ponudbe oddati pod »Storžič-Triglav« 3113 PREKLICU JEM n arooi Inico Kranjskih opekarn št. 504/b od dne 7. 5. 1970. Mohorič Peter, Ziganja vas 54 3114 Vljudno sporočam, da sem odprl KROJAŠKI SALON v ŠKOFJI LOKI na Sorski 16. Krojimo tudi midi in maxi. Rupar Anton 3115 Id KUD v Zalogu priredi v nedeljo, 12. julija, ob 15. uri PLESNI VENČEK. Igra ansambel TURISTI 3116 Gostilna KRIŠTOF PREDO-SLJE prireja 11. julija in 12. julija v soboto in nedeljo KEGLJANJE za ODOJKA. Vabljeni! 3117 GASILSKO DRUŠTVO VO-KLO vabi v soboto, 11. julija s pričetkom ob 20. uri na KRESNO NOČ s PLESOM, v nedeljo, 12. julija ob 14. uri pa na slavnostni sprejem nove ■ gasilske motorke, združe- Krajevni Šenčurju Letos bodo v Šenčurju in v Voklem že osemnajstič praznovali 16. julija krajevni praznik v spomin na začetek organizirane vstaje v teh vaseh. Obenem bodo počastili tudi 25-letnico osvoboditve. V Šenčurju je bila že leta 1934 ustanovljena partijska organizacija in SKOJ. Delo aktivistov se je kmalu razširilo tudi na sedanje vasi Bri-tot, Cerklje, Velesovo in med delavce v kranjskih tovarnah. Po napadu na Sovjetsko zvezo so Nemci začeli zapirati napredne Slovence. 16. j nI i ja so v Šenčurju iskali aktivista Mlakarja, ki jim je pa ušel. Aretirali so Janeza Markuna, ki se je vrnil domov po obleko, še isti večer so komunisti in aktivisti O F sklicali v gozdu v Bankovi križnici sestanek, na katerem so sklonili, da bodo napadli orožniško postajo v 'Šenčurju in osvobodili Markuna. Akcija ni uspela, ker so Markuna že prej odpeljali v kranjske zapore. V spomin na te dogodke praznujejo prebivalci Šenčurja in Voklega krajevni praznik. Pripravili so obširen program prireditev, ki bodo trajale od 11. do 19. julija. V Voklem bo v soboto, 11. julija, slavnostna seja krajevne skupnosti in polaganje vencev na grobove padlih, zvečer bodo gasilske vaje, ki jim bo sledila kresna noč. no z veliko parado gasilcev in narodnih noš. Po proslavi bo na Remčevem vrtu veseLICA, na kateri vas bo --iba-val HENČEK s svojimi fanti, humoristom in pevci. Ke-glanje za koštruna in bogat srečolov. Vabijo gasilci! 3118 praznik v in Voklem V nedeljo, 12. julija, bo zbor gasilcev in aktivistov ter sprejem gostov. Ob 15. bo mimohod gasilke brigade, sle-dil bo bogat kulturni spored. Podelili bodo priznanja za najlepše urejene hiše. Nazadnje bodo izročili namenu motorno brizgamo. Po proslavi bo velika vrtna veselica. V sredo, 15. julija, bo na-miznoteniiško prvenstvo med ŠD Šenčur in ŠD Voklo. V petek, 17. julija, bodo nočne gasilske vaje v Šenčurju in v Srednji vasi. V soboto, 18. julija, ob 16. uri bo strelski turnir v Šenčurju in ob 20. uri slavnostna seja KS Šenčur ter polaganja vencev na grobove padlih. Zadnji dan prireditev, v nedeljo, 19. julija, bo ob 8. uri tradicionalno srečanje nogometašev Železna Kapla in Šenčur, ob 14.30 bo zbor gasilcev pred šolo v Šenčurju in nato bo povorka po vasi, v kateri bodo sodelovali gasilci, predstavniki družbenih organizacij, godba na pihala iz Gorij pri Bledu in narodne noše. Slovesno bodo izročili namenu tipiziran gasilski avto, za katerega so veliko prispevali vaščani sami in izseljenci iz Amerike. Ob 17. uri bo godba iz Gorij izvajala promenadini koncert, po koncertu pa bodo podelili nagrade za najlepše urejene balkone in pročelja hiš. Praznovanje se bo končalo z veliko vrtno veselico. P. G. 65 let gasilskega društva Sora pri Medvodah V nedeljo, 19. julija, bo domače gasilsko društvo proslavilo 65-letnico. Ob jubileju bodo svečano prevzeli v uporabo dve novi motorni brizgahu. Pripravljajo tudi medobčinsko gasilsko vajo, ki se je bodo udeležili tudi gasilci iz avstrijskega mesta Lavank, s katerimi imajo zelo dobre prijateljske odnose. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1905 na predlog takratnega učitelja Germeka in je štelo 36 članov. Že naslednje leto so kupili ročno briz-galno, leta 1910 pa sezidali društveni dom. Leta 1938 so že imeli gasilski avtomobil, , kot eno prvih društev na Go- I renjskem. Sorski gasilci so aktivno sodelovali v nob, kar sedem članov je izgubilo življenja. Sorski gasilci redno sodelujejo pri številnih suhih vajah, pomagajo pri različnih poža* rih in naravnih katastrofah, posebno skrb pa vseskozi posvečajo vzgoji mladine. Na republiških in državnih prvenstvih so dosegli že lepe uspehe, največji pa je osvojitev petega mesta na državnem prvenstvu v Karlovcu leta 1966. V preteklem letu so kupili nov kombi, za katerega so večino denarja prispevali vaščani, ki so tudi letos za nakup motornih bri-zgaln priskočili na pomoč. Trenutno deluje v društvu 70 aktivnih članov, od tega kar 22 pionirjev in 8 mladincev. Ob jubileju bodo izrekli posebno priznanje še živečemu ustanovnemu članu Jaku Gabru, ki vseskozi aktivno deluje v društvu. F. R. GLAS * 22. STRAN SOBOTA — 11. JULIJA 1$ Nesreče tega tedna Na poljski cesti na Bledu je v torek, 7. julija, dopoldne voznik osebnega avtomobila Boris Brelih iz Ljubljane po ozki in makadamski cesti vozil z neprimerno hitrostjo. Iz nasprotne smeri je pn peljal vojaški džip, ki ga je vozil Turk Ivica. Vozili sta čelno trčili. V nesreči je bil voznik Brelih huje ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico. V sredo, 8. julija, se je na cesti tretjega reda v vasi Grad pri Cerkljah pripetila prometna nezgoda. Voznik Ježe šmi-goc je nameraval zaviti levo, ver r!ar je pred savijanjem ustavil, ker je nasproti prrvozil osebni avtomobil, voznik Jože Beton iz Britofa. Tik pred srečanjem pa je z zadnjega sedeža na mopedu skočil na cesto voznikov sin Jože, star 7 let. Avtomobil je dečka zadel, vendar poškodbe niso hude. Na cesti prvega reda v Podljubelju pri Begunjskem plazu se je v četrtek, 9. julija, pripetila huda prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Karel Albreht iz Ljubljane je vozil z Ljubelja proti Tržiču. Pri Begunjskem plazu pa so tovornjaku odpovedale zavore. Avtomobil je zdrve! po klancu, nato se je prevrnil in prevračč.1 po cesti ter nato trčil v nasip na desni strani ceste. Tovornjak je ob udarcu razbilu. Voznik je padel iz vozila in obležal mrtev. L. M. fanez Mohar iz Strahinja je pred šestimi tedni rešil srnico pred razbesnelim psom. Prvi dan jo je hranil po dudi, nato pa je postala njena dojilja koza. Mohar pravi, da ima koza srnico rada in da jo ne sovraži. Srnico namerava Mohar podarit: Brdu pri Kranju. — Foto: F. Perdan SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve V zvezi z bližnjo rekoncSiniKcijo ceste II. reda škofja Loka — Kranj na odseku od Starega dvora do Zabnice pozivamo vse hišnjj, lastnike, gospodarske organizme;le lit druge intersente, ki bi iz kakršnegakoli vzroi.u želeli prekopati navedeno cesto, da si preskrbijo dovoljenje pri Cestnem podjetju Kranj najkasneje do 25. julija 1970. Po tem datumu podjetje ne bo več izdajalo ustreznih dovoljenj. Istočasno pozivamo vse mejaše ob navedeni cesti, da varujejo in ne poškodujejo ali odstranijo lesenih količkov, ki sc zabit? ob cesti in rabijo kot neobhodna signalizacija pri izvajanju gradbenih del. Snomenik za dan norca Obiskala sem snaho v Kranjski gori m šla še k spomeniku v Ratečah. Zjokala sem se, ko sem videla pred ograjenim spomenikom vse zaraščeno s plevelom in ne vem kdaj prinesenih vencev. Sprašujem se, ali ti ljudje (med nji.j.-t je. tudi moj sin) res niso zaslužili, da bi se odstranil plevel in zasadilo nekaj rož. Menim, da je dolžnost organizacije zveze borcev, da poskrbi za to. Posebno pa še, ker spomenik stoji na tromeji in ne vem, kaj si mislijo tujci. O. T. KtanJ Opozorilo: ko greste na dopust, hitite počasi. — Foto: F. Perdan Kovček izginil V sredo, 8. julija, okoli pol desete ure zvečer sta na jeseniško železniško postajo pripotovali potnici doma iz Mosta na Soči. V čakalnici s.a na klopi pustili kovček, v katerem so bile ženske obleke in perilo v skupni vrednosti okoli 2000 din. Medtem ko sta se sprehajali po peronu, pa jima je neznanec odnesel kovček. Kovček je bil sive barve, karirast z dvema črn m a pasovoma. DRUGA OBLETNICA Ob drugi obletnici tragične smrti mojega ljubega moža Martina Vuklja iz Kranja, Kokrški breg 3 Prazen in žalosten je dom, odkar te ni več. Ostal mi boš v trajnem spominu. žalujoča žena Francka Samomor * .avtomobil11 0 V borovem gozdičku v ^ zini savskega mosta Pre^a t dom so v torek, 7. Ju ^li zaklenjenem avtomobilu "v, mrtvega avstrijskega d ^ ljana 43-letnega Huberta^ ^ KomisU3' scherja Maierja. xvu,"":'ug0' je raziskovala primer, Je tovila, da je pokojni zaradi zastrupitve z izP^01 um11 2ABNICA-S K. LOKA > plini. Na izpušno cev Je ^ nataknjena gumijasta ce^,-je bila speljana skozi P' rs nik v avtomobil. Tudi oo cija je ugotovila zastrW j( z izpušnimi plini, tako tuja krivda izključena. Najprimernejše vozilo za marsikatero našo cesto Blefski pionirji v Zrenja ni rt11 Od 4. do 7. junija je bilo v prijaznem banatskem mestu Zrenjaninu, ki je dobilo svoje ime po rojaku, narodnem heroju Žarku Zrenjaninu, srečanje pionirjev iz vseh naših republik pod geslom Bratstvo pionirjev. Vsaka šola, ki jo jc povabil pripravljalni odbor, je poslala tja skupino desetih pionirjev in enega pedagoga. Iz Slovenije so bili poleg blejskih vabljeni še mariborski pionirji. Vsaka zre- : njaninska šola je skrbela za dve ali tri skupine in pionirji j so bili gostoljubno sprejeti j pri družinah tamkajšnjih učencev. • Blejski pionirji so bili go- I stje osnovne šole Žarka Zre- I njanina. Vse štiri dni so bili deležni tiste velike in občudovanja vredne pozornosti, ki jo znajo pokazati dobrosrčni Vojodbnci vse drugače kot mi Slovenci. Program srečanja je bil zelo pester in bogat, organizacija odlična. Gostitelji so pokazali svojim gostom zanimivosti mesta in okolice. Skupno so obiskali spomenike slavnim junakom svojega kraja, muzej in druge važne zgradbe. Pogovarjali so se s predstavniki oblasti in družbenih orgairzacij, sprejel jih je pisatelj Branko Čopič, ogledali so si različne prireditve. Tudi zrenjaninske gospodarske organizacije so povabile po nekaj skupin, da so si ogledale njihovo v » vodnjo. V vasi Melenci so ^ nirji poslušali prvobo^jt jim je pripovedoval ° f dneh med NOB, nato P jj| si ogledali še novo šols ^ j1 slopje. Vsaka skupin3 ^ zadnji dan srečanja P # vila s svojim nastopoi*1 ključni prireditvi. $ Vse je bilo tako lep0' $ se pionirji poslavlja'' ^ 1 jih gostiteljev s ■jJL^J očeh, a v svojih beležo ^ t! imeli polno naslovov,^ J pozneje z dopisovanj^' j jevali vez prijateljs jfj<' resničnega bratstva P^ g, Jugoslavije. Pogovor tedna Milan Marinšek izvrsten strelec Milan Marinšek je skromen, a izvrsten športnik — ^kornelaš. Tokrat smo za naš pogovor tedna prav za-tega izbrali odličnega igralca iz Dupelj. V pivkkli ezoni je bil drugi najboljši strelec prvenstva v ljub-Janski conski ligi. Na naša vprašanja nam je takole °dgovoril. • Prvi stiki z rokometom? , »Z rokometom sem pričel že v osnovni šoli, in sicer ot dvanajstletni deček v šolski ekipi osnovne šele v DuPljah.« • Največji dosedanji uspeh? »Rokometna ekipa iz Dupelj je nedvomno dosegla 0a],vvecJi uspeh v pravkar minuli sezoni. Osvojili smo !cno drugo mesto z naskokom osmih točk pred tret- uvrščeno ekipo. Hkrati pa smo postali tudi pokalni prvak| Gorenjske.« » Kako ocenjujete igro vaše ekipe? "Minula sezona je bila izredno zanimiva. Začetek toVCnstva je bil razburljiv. Lahko bi rekli, da se Je vse p nadaIjevaIo do 13. kola. Prav tedaj pa je naša ekipa jj^PUStila. Vzrokov za to je več, med njimi pa je vse-„», 0r največji, odsotnost nekaterih igralcev na trenin-n zaradi službenih obveznostih • Kako izkoristite prosti čas? nlrr! aRmi 8a za treninge in kegljcnje. Sicer pa tako vin aiT) Ven'to Prostega časa, ker sem poslovodja trgo-v Naklem in sem tako skoraj ves dan odsoten.« • željc in načrti? konfPOrtnik' v Dupljah si želimo razsvetljavo nad ro-i»asuctnin| igriščem. Večina igralcev je v popoldanskem Ce 2adržana in bi tako lahko trenirali v večernih urah. da uait| Do uspelo dobiti razvsetljavo, sem prepričan, omo v prihodnje dosegali še lepše uspehe.« i? J. Kuhar Veslanje Zanimiv šestereboj na Bledu Gorenjci prvi ^j?0 jezcr? b° iutr'.v nar ,I>nzor'^ee zanimive ( recite. Mod se_ vseh sedmih riiCt[ v Wtk po"^nli mladin-KraJ'ne ^ Istre> Julijske nije > koroške in Slove- 1 ^ajve^ fhko nrw?itcm šcsteroboju 1Ucev Kujemo od mla-,lh ^/aHre' ki imajo v svo-'an odlike posadke. Tudi mladinci Slovenije niso brez možnosti. Težava je le v tem, da v svojih vrstah nimajo dvojca s krmarjem in četverca brez krmarja. Toda vseeno upamo, da nas slovenski mladinci tudi to pot nć bodo razočarali, saj so sposobni prekrižati račune favoritom za boljšo uvrstitev. — dh V tretjem oziroma zadnjem kolu Lige prijateljstva v judu na Bledu, v katerem so tekmovale reprezentance Koroške, Julijske krajine in Gorenjske, so domačini doživeli popoln uspeh tako pri mladincih kakor tudi pri članih. Mlajši in starejši mladinci so tekmovali posamezno po kategorijah. Člani pa so se pomerili med seboj ekipno. Tekmovanje je bilo izredno Finale za nogometni pokal Gorenjske LTH : Triglav 3 : 2 (2 : 2) škofja Loka — Nogometno igrišče v Puštalu, sodnik Mi-helčič (Kranj), gledalcev 200, tekma za finale nogometnega jiokala SFRJ za področje Gorenjske. Stelci za LTH so bili: Rupar, Poljanec in J. Rant, za Triglav pa dvakrat Kitic. LTH — Klemenčič Padarič, Mihelič, J Rant, Žontar, Hri-bernik, (Bohinc), Kosec, Poljanec, Rupar, E. Rant, Mihajlo-vič. Triglav — Bregar, Kita, Petrovič, Andoljšek, Zalokar, Baj-želj, Verbič, Kožar, Kitic, Andrejašič Golič. Tudi nogometaši so med tednom spravili pod streho letošnje tekmovanje za pokal maršala Tita. Srečala sta se stara rivala iz conskega tekmovanja, škofjeločani so se novemu slovenskemu ligašu tokrat maščevali za nedavni poraz s tekmovanja za točke. Prvi so povedli gostje. Toda ta zadetek ni zmedčl domačine. Hitro so uredili vrste in postali enakovreden nasprotnik. -Kmalu za tem so izenačili, toda gostje so 4 minute kasneje spet povedli, šest minut pred koncem prvega polčasa pa so domačini drugič izenačili. Drugi del je bil repriza prvega. Domčini so že v 8. minuti drugega polčasa dosegli tretji zadetek in s tem postavili končni rezultat. V 75. minuti pa je sodnik Mihelčič brez pravega v/roka poslal v slačilnico kapetana kranjske enajst ori ce Kožarja. D. Humer I. zvezna vaterpolska liga Partizan : Triglav 27 : 1 (6:0, 6:0, 8:0, 7:1) V tretjem kolu I. zvezne vaterpolske lige so kranjski vaterpolisti morali spet na gostovanje v Beograd, kjer jih je čakal eden od konkurentov za osvojitev prvega mesta beograjski Partizan. Poraz proti večletnemu državnemu prvaku in trikratnemu evropskemu prvaku — v letih 1963, 1965 in 1966 — je bij pričakovan. Tokrat so Triglavani na otvoritveni tekmi na Taš-majdanu naleteli na izredno razpoloženega tekmeca, ki je pokazal odlično igro in vfSoko premagal novinca v ligi. Gostje iz gorenjske metropole so to pot zaigrali izredno slabo. Proti skoraj kompletni državni reprezentanci so pokazali eno najslabših iger. Osnovne napake, trema, tuji teren in domači gledalci so opravili svoje. Za visok pora/, pa to ni opravičilo. Verjetno jim bo poraz na beograjskem bazenu dobra šola za nadaljnje tekmovanje v zvezni ligi. Edini zadetek je v zadnji četrtini iz četverca dosegel Mohorič. Že v ponedeljek bodo Triglavani nastopili v domačem bazenu. Jadran — Hercegnovi je odlična ekipa, ki se že več let bori za sam vrh v ligi. Upamo, da bodo domačini v domačem bazenu in pred domačimi gledalci zaigrali tako kot znajo in da bodo ljubitelji vaterpola v Kranju lahko videli kvalitetno igro in pozdravili prvo zmago svojih ljubljencev. D, Humer zanimivo, saj so bile borba tokrat res na tehnični višini. Med vsemi pa je najbolj navdušil član gorenjske reprezentance Cihi. ki je demonstriral res mojstrski judo. Tudi sodniki so se tokrat dobro izkazali in so bili skoraj brez napak. Levji delež imata za to vsekakor domača sodnika Fatur in Pave e. Borbe članov pa je med drugimi sodiil tudi mednarodni sodnik Focht iz Zahodne Nemčije, ki je nosilec potega mojstrskega pasu. Čestitka pa velja tudi organizatorjem, ki so kljub pomanjkanju denarja uspešno organizirali tekmovan, e. Boljše uvrstitve Gorenjcev: mlajši mladinci — kategorija do 58 kg; 2. Frelih, do 65 kg: 1. Bečirovič, do 75 kg: I. Rozman, nad 85 kg: 2. Maričič; starejši mladinci — do 63 kg: 2. Nemec, do 70 kg: 1. Perko, 2. Doli nar, do 93 kg: 1. Mravlje, člani ekipno — Gorenjska : Koroška 34:23, Gorenjska : Julijska krajina 40:32, Koroška : Julijska krajina 42:34. Generalni vrstni red po treh tekmovanjih: mla'ši mladinci: 1. Gorenjska, 2. Julijska krajina, 3. Koroška, starejši mladinci: 1. Julijska krajina, 2. Gorenjska,. 3. Koroška, člani: 1. Gorenjska, 2. Koroška, 3. Julijska Krajina. J. Rojšek Plavalci bodo startali za točke Po uvodni generalki plavalcev in plavalk v Rovinju se bodo v prihodnjih dneh pričela v letnih bazenih tekmovanja za pokal plavalne zveze Slovenije. Prvo tekmovanje najboljših plavalcev bo že v torej:, 14. Julija, ob 1730 v letnem bazenu v Kranju. Nastopile bodo tri ekipe: Mladost — Zagreb, Primorje — Reka in domači Triglav. Kranjčani so doslej osvojili že trikrat zapored pokal PZS. Tokrat imata več možnosti Mladost in Primorje, ki sta se letos prvič vključila v to tekmovanje, -dh Izredna prodaja pohištva Meblo Nova Gorica in Brest Cerknica 'o popust - Delavski dom Kranj, vhod 1 SOBOTA — 11. JULIJA 1970 »Začel sem na najnižje organizirani šoli, svoje delo pa končujem na najvišje organizirani.« Dušan Bavdek, ravnatelj osnovne šole Lucijan Seljak iz Kranja, odhaja v pokoj po štiridesetih letih pedagoškega dela, za katerega je dobil vsa priznanja, ki jih družba lahko da pedagoškemu delavcu. »Ni res, da družba ne vrednoti pedagoškega dela kot je treba. Le v družbeni tok dogajanj vključeni pedagog bo zadovoljen in cenjen. Za to pa je treba veliko dela strokovnega izpopolnjevanja,« je dejal Dušan Bavdek, ki po upokojitvi še ne namerava odložiti vseh bremen in dolžnosti. — Foto: F. Perdan Mir, varnost narodov in družbeni napredek Od 7. do 10. julija kongres svetovne fede V torek se je v Leningradu začel kongres svetovne federacije pobratenih mest. Trajal je do 10. julija. Na kongresu se jc zbralo okrog 20X) delegatov iz 1.323 mest, ki so člani te federacije. Tako so na kongresu, katerega moto je bil: Za široko sodelovanje ljudskih množic pri pobratenju mest v prid m:ru, varnosti narodov in družbenega napredka, sodelovali delegati iz petih celin: ZDA, Kanade, Mehike, Japonske, severnih evropskih držav, delegati iz mest, katerih države so članice arabske lige, delegati iz vseh socialističnih držav, obeh Nemčiij in drugi. Razen tega so bili na kongresu tudi predstavniki organizacije združenih narodov in specializiranih organizacij. — Tudi iz naše države je bila udeležba na kongresu precej številna. Na kongres so odšli predstavniki oziroma delegati Sarajeva, Skopja, Novega Sada, Ljubljane, Subo-tice, škofje Loke, Zagreba, Splita in Kranja. Vsa ta mesta so tudi člani svetovne federacije pobratenih mest. Pred kongresom smo se pogovarjali s članom izvršnega komiteja svetovne federacije pobratenih mest in predsed n iik om k r anj s ke ob-činske skupščine Slavkom Zalokarjem. Povedal nam je, da že udeležba oziroma članstvo mest v svetovni federaciji, mimo določil ustanovne listine, kaže, da svetovna federacija pobratenih mest n© pripada nobenemu bloku ali politični strukturi. Glavni cilji svetovne federacije pobratenih mest so namreč: nevmešavanje v notranje za- je bil v Leningradu racije pobratenih mest deve, nediskriminacija, pomoč nerazvitim, zbUževanje prebivalcev posameznih mest, kulturno sodelovanje. Skratka, nenehno prizadevanje za mir, varnost narodov in družbeni napredek. Tudi letošnji kongres si je zadal ta cilj. Tako je bil na kongresu predložen načrt o 100 ekonomskih pobratein.juh. To pomeni, da bi -se dvema pobratenima mestoma iz razvitih dežel pridružilo še eno mesto iz Afrike oziroma tretjega sveta. Namen takšnega trikotnega pobratenja je borba proti nerazvitosti enega mesta. Prav tako so na kongresu razpravljali o prostem prometu med pobratenimi mesti, o načrtu inštituta za dvojezično vzgojo, o projektu za izgradnjo stavbe združenih mest v Parizu in o ustanovitvi različnih centrov v posameznih mestih. Tako je med drugim predvideno, da bi v naši državi zrasel center za proučevanje komunalne samouprave. Na kongresu so tudi predlagali, da se oborožitveni proračuni v državah zmanjšajo za en odstotek. Ta denar pa naj se nameni za dvig komunalnega standarda v nerazvitih državah oziroma državah tretjega sveta. To pa je le nekaj predlogov, stališč in ciljev, ki so bili od 7. do 10. julija v razpravi v Leningradu. Kongres je delat . petih komisijah. V plenarnem de i u zasedanja pa je o udeležbi ljudi v komunalni samoupravi govoril tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavka Zalokar. A. 2alar Hranjsko gledališče obnavlfafo V začetku tega tedna so v Prešernovem gledališču v Kran*fE začeli z gradbenimi deli, ki naj bi do konca septembra zaključila prvo fazo obnavljanja gledališča. Kot je že znano, bo kranjsko gledališče obnovljeno v treh delih. Najprej je bila obnovljena dvorana, kasneje pa bodo prišli na vrsto Se upravni prostori in oder. Dela, ki pravkar tečejo so pravzaprav samo drugi del prve faze obnavljanja gledališča. Lani so se zaradi finančnih sredstev dela ustavila, letos pa, kot vse kaže, bo do septembra dokončno urejen prostor za občinstvo. Uredili bodo garderobe za dvorano in balkon, stopnišče ter veli- prvem ko kadilnico in bife nadstropju. Zavod si močno prizadeva, da bi bila vsa predvidena dela dokončana do 22. septembra. Takrat namreč slavi Prešernovo gledališče 25-letni-co. Za slavnost ob obletnici pripravljajo Frischovo Andoro. L. M. Sveže pakirano lll€\SO PETI ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI JUGOSLOVANSKIH TABORNIKOV - Na planoti med Lescami in Bledom smo pred dnevi obiskali šotore oziroma naselja posameznih skupin jugoslovanskih tabornikov. Prepričali smo se, da se prek 6000 jugoslovanskih tabornikov na njihovi letošnji največji prireditvi v počastitev 25. obletnice osvoboditve in 20. obletnice delo vanja organizacije dobro počuti. Prve dni jim je pri organizaciji različnih prireditev malo iiO-nagajalo slabo vreme. Sedaj pa se prireditve vsak dan normalno odvijajo. V štabu letošnjega V. zleta tabornikov so zadovoljni. Pravijo, da so mladi taborniki iz vse države že uspešno prikazali nekaj taborniških veščin. Naselja se lepo urejena. Preskrba s hrano in vodo je normalna. Pa tudi različnih obolenj ni veliko. Osrednja prireditev bo vsekakor akcija Nič nas ne more presenetiti. Nanjo se vsi skrbno pripravljajo. SIcer pa imajo taborniki vsak dan daljše In krajše izlete po Gorenjski. Pravijo, da bo deset dni kar prehitro minilo. Končna prireditev na letošnjem zletu bo jutri dopoldne, potem pa bodo posamezne skupine začele pospravljati šotore. — A. Ž. 20. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 7.—18. avgusta •i. KRANJ