33. štev. V Kranju. i7. avgusta 1901 II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. *5?K!LlE za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Število 18. Odkritosrčno izpovemo, da srno skoro že obžalovali, da je debata o žlindri v državnem zboru imela tak konec, da je dr. Šušteršiču za nekaj mesecev popolnoma zaprla sapo. Na deželi imamo itak malo zabave, posebno o poletnem času. Zato smo pogrešali tisti Šušteršičev votli patos, ki se večkrat prav težko razloči od neprostovoljne komike, in ki nam je bil posebno ob času kislih kumar v prgetno jazvedrUp. Mož je od žlindrine debate sem molčal, kakor od črede odpodena ovca. Vendar sveži zrak in bitri studenci Švice dali so mu zopet nekaj ravnotežja. V «Slovencu» od zadnje sobote, ko govori dr. Šušteršič •svojemu narodu* pred dežel nozborski mi volitvami, 6d-Škodoval nas je obilno za vse, kar nam je odšlo letošnje poletje iz njegovih ust, kaj odškodoval, podal nam je celo več, nego bi bilo od njega pričakovati. Tu zopet sedi enkrat na svojem prestolu, kakor Mazar na svojem globusu. Tisto, kar gre za njim, je raz-borito, odločno, zavestno, pristno krščansko, sploh tisto le eksistira — vse drugo sploh ne obstoji. On ni vodja politične ali gospodarske stranke, ne, on vodi slovenski narod na Kranjskem kateksohen, to se pravi, kdor ne pobira stopinj za njim, ta nima pravice prištevati se slovenskemu narodu. Tu smo culi zopet tisto bobnanje, ki nas spominja nekdaj tako modernih in priljubljenih «Kasperl teatrov*, tisto žvenketanje, podobno žveuketu verig v sodih nekdanjih tovornikov, preden so šli po novo vino. Torej sedaj vemo, zakaj se gre pri prihodnjih volitvah. Gre se za to, da se pripelje naše dobro ljudstvo nazaj h Kristusu kralju, gre se za krst častni in svobodo zlato, gre se zato, da mi in naši otroci žive in uinro v katoliški veri in se po katoliškem obredu pokopljejo. Tako dr. Šušteršič. Mi pa pravimo, za vse to se ne gre, ampak ves boj se vrši za št. Id. In to hočemo dokazati. Deželni zbor kranjski ima 37 članov, absolutna večina znaša torej 19. In ker imajo klerikalci en virilen glas, morajo dobiti, če hočejo priti do kake veljave, najmanj 18 voljenih poslancev. Če bi se na priliko, kar nikakor ni izključeno, stavil v prihodnjem deželnem zboru predlog, naj se-dovoli iz deželnega zaklada 40.000 kron za gospodarsko zvezo in 10.000 kron za škofove zavode, pripeljali bodo klerikalci gotovo tudi škofa k seji in potem potrebujejo, če so navzoči vsi poslanci, še 18 glasov, da obvelja «dobra stvar« —. In tu se začenja za dr. Šušteršiča vihar, vihar v polnem pomenu besede. Kajti, če smo prav poučeni in mislimo da smo, je položaj tak, da, če on pri prihodnjih volitvah ne šteje vsaj 18 svojih mirmidonov, postane oseba, ki ni več nevarna za slovenski narod na Kranjskem. In vi, ljubi volilci, ki ste zadnjo soboto brdi »Slovenca » in se zgražali nad zavrženostjo liberalcev, poglejte malo še to stran medalije. Znano je, da je dobila gospodarska zveza za leto 1899 državne podpore 5000 goldinarjev. To je gotovo lepa svota. Iz tega leta bila je bilanca — namreč tista bilanca, ki je bila tiskana po listih — nekako v ravnotežju. To se pravi: 5000 gld., tistih 5000 gld., katere je dobil dr. Šušteršič čez glavo deželnega predsednika od kmetijskega ministrstva, je komaj zadostovalo, da se je napravila in svetu pokazala taka bilanca, ki ne kaže deficita. Letos pretekel je poslanec Schalk tisto stezo, ki pelje v ministrovo sobo za subvencije. In po hudih mukah obelodanila se je za leto 1900 bilanca, ki kaže okoli 10.000 kron izgube. Vidite, častiti volilci, to je važna in premisleka vredna stvar. Tukaj gospode nekaj tlači, huje od mčre, ker ta podnevi odneha, in tukaj bi deželni denarci zelo dobro došli. Zato pravimo: Število 18 je vse, število 17 nič. Ce bodo torej prihodnje dni lazili okrog vas napol in docela obriti obrazi obeh spolov in vam zagotavljali, da se gre za vero in za pošteno krščansko smrt, recite jim: ta je prazna; gre se za deželne denarce in za število osemnajst. — In kako se namerava doseči to število. Rekli smo že, da ima deželni zbor kranjski 37 članov, izmed teh je voljenih 36. Kmetske občine jih volijo 16, mesta 8, trgovska zbornica 2 in veleposestvo 10. Pri zadnjih volitvah dobili so klerikalci vseh 16 kmetskih mandatov v svojo pest, potem pa so zopet izgubili 2 mandata pri dopolnilnih volitvah. Pri sedanjih volitvah računajo — upanio, da brez krčmarja — na vseh 16 kmetskih poslancev; .nedostaja pa jim potem še 2 poslancev, katera si hočejo priboriti v mestih. In tu se bo vršil glavni 296 naskok. Zaradi tega smatramo za svojo dolžnost, opozoriti v prvi vrsti volilce mestne skupine Kranj-Škofja Loka, da o tej stvari resno premišljujejo, preden oddajo svoj glas in se ne vsedejo na lim klerikalnim agentom, ki bodo prihodnje dni po naših dveh mestih reševali vero. Posebno škofjeloški volilci prišli bi naravnost v smešen položaj, ko bi volili klerikalnega kandidata. Podobni bi bili tistemu nesrečnežu, ki je bil najprej tepen in potem še zaprt. Kakor gobe po dežju rastejo v zadnjih letih v obeh škofjeloških dolinah iz tal takozvana kmetijska društva, za katerimi se rada skrivajo konsumna društva. Mi na vest vprašamo vse škofjeloške trgovce in obrtnike, ali je to res potrebno, ali res niso zadostovale loške prodajalne v zvezi s tistimi prodajalnami, ki so obstale po vaseh že pred gospodarsko zvezo za vse reelne potrebe? Vprašamo jih, ali so zapazili, da so ljudje bolj pobožni in bog' nravstveni, odkar ne kupujejo več v Skorji Loki, temveč popivajo po konsumnih beznicah? In tisti, ki jim priporoča klerikalnega kandidata, zahteva od njih, da naj to nepotrebno in vsiljeno konkurenco zanaprej ne le mirno gledajo, ampak s svojim davkom podpirajo, da naj si sami pleto bič, ki bo padal po njihovem hrbtu. In ravno kranjsko-škofjeloški mandat je eden tistih, ki naj bi dr. Šušteršiču pripomogel do št. IS. Mi smo popolnoma prepričani, da dne 19. septembra t. 1. dr. Šušteršič ne bo imel povoda hvaliti kranjskih in škofjeloških volilcev, ker bi jim to ne bilo v čast, posebno pa ne v korist. Kaj bo, kaj bo! (Gospodarska in politična vprašanja z ozirom na kmetski stan.) Dalje. Ljudstva na zemlji se hitro množe, to je: vsako leto se rodi mnogo več ljudi, nego jih umrje. Tako dobiva naša zemlja od leta do leta na tisoče in tisoče prebival- PODLISTEK. Pismo iz Monakovega. i. Gospod urednik! Pri odhodu ste me prosili, naj Vam tuintam kaj poročam o svojem izletu. Tako nekako se pričenjajo taka pisma. No, v tem slučaju se kar nič ne vjema z resnico, kajti Vi niti vedeli niste za moj izlet. Kljub temu hočem popisati nekatere Monakovske znamenitosti, nekoliko radi čast ihlepnosti, da stopim s temi vrsticami med liter-rate ter tako pridem še kdaj v kako novo izdajo slovstvene zgodovine, ali pa izpod-budijo morda koga mojih soro/akov, da otrese prah s svojih čevljev ter jo pobriše za nenoj. Že danes ga za-gotovljam, da se ne bo kesal! Od Lienca do Insbruka sem se vozil z nekim novo-poročenim madžarskim parom. Uboga nemščina, kako smo jo mrcvarili. Bil sem ves čas «hohe Herrschaften*. Na kolodvoru v Insbruku sem se glasno smejal, kako je capljala v dežju «die hohe HerrschatU — namreč jaz — držeč v vsaki roki en kovčeg do zadnjega omnibusa z napisom »Hotel goldener Steni». V hotelu so mi ponujali za večerjo žgance s kislim zeljem, zrezance, cmoke in vragsigavedi kaj še. Na željo, naj mi prinese kako mesnato jed, dobim odgovor: petek je, torej post. Pozabil sem bil namreč, da sem «in» geheiligten Lande Tirol». Madžaroma je večerja še manj dišala kakor meni cev več, in vsi ti prebivalci hočejo jesti, se oblačiti ter imeti stanovanje. A kje dobe vse te potrebščine. Daje jim jih zemlja! Vse, prav vse, kar potrebuje človek, dobiva se iz zemlje neposredno in posredno. Tako na primer: žito, krompir, repa, sočivje, sadje in drugi podobni zemeljski sadovi, potem les za kurjavo, za orodje in stavbe, kamenje za zidanje, premog za gorivo i. t. d. raste, oziroma jih ljudje kopljejo neposredno iz zemlje. Da dobimo mleko, maslo, sir, jajca in meso, pa nam je treba živali in te zopet potrebujejo hrane, ki raste iz zemlje, da dobimo apno, opeko, lončene posode, železo, srebro in zlato, izkopati moramo iz zemlje za te reči potrebnih snovi. Tudi naša obleka je posredno pridobljena iz zemlje, in ako tako primerjamo in preiskujemo katerokoli stvar in reč, ki jo vidimo, pridemo pri vsaki do konečnega zaključka, da je izšla iz zemlje. Celo človek, ki si včasih toliko domišljuje ter večkrat tako grdo prezira in zaničuje svojega revnejšega in neznatnejšega bližnjega, ima svoj izvor v zemlji! Iz tega je razvidno, da zemlja res hrani in vzdržuje v življenju vse svoje stvari, in jo zaradi tega nekateri po vsej pravici imenujejo mater! A da nam zemlja rodi in daje, kar potrebujemo za živež, obleko in stanovanje, zahteva, da jo kopljemo, obdelujemo, gnojimo, vanjo sejemo semena ter potem njene sadove spravljamo domov. Vsa ta dela opravlja, kakor je že vsakemu znano, kmet ali poljedelec. Ali na zemlji prebiva na milijone tudi takih ljudi, kateri se prav nič ne pečajo s poljedelstvom in vendar imajo mnogi izmed njih boljšo hrano, lepšo obleko in dragocenejše stanovanje, kakor kmet, ker si z drugim delom služijo denar in ž njim trgovskim potom kupujejo od kmetov in drugje za brano obleko in stanovanje potrebnih snovi. Kmetje morajo torej povprečno pridelati vsako leto mnogo več zemeljskih sadov, kakor jih potrebujejo sami ter preostanek teh pridelkov prodati nepoljedelcem. Kmetje rede tudi živino, ki pa jo skoro vedno prodajo, ker njih stanovske razmere ne dopuščajo, da bi jo sami klali in jedli meso. Tako preidejo od kmetov poljski pridelki in živina, katero koljejo mesarji, tudi med ljudstvo vseh nekmet-skih stanov in tako dobivajo od njih živež vsi ljudje na zemlji. Zato smemo popolnoma opravičeno imenovati kmetski stan najpotrebnejši stan; kajti brez obleke in in prav od srca sem jima privoščil. V kupeju sta me namreč preglasovala, ko smo izbirali hotele, češ, «Stern» ima po Baedekerju najceneja prenočišča. V Insbruku sem ostal en dan. Mesto ima jako lepo lego z nekaterimi prav lepimi ulicami. Radoveden sem bil na «goldenes Dachl» — ni bogvekaj — in dvorno ali frančiškansko cerkev, kjer je pokopan cesar Maks I., obdan od 28 železnih junakov. Reči moram, da sem bil neprijetno iznenaden. Ti junaki so veliki železni kolosi brez umetniške vrednosti. V tej cerkvi je tudi grob Andr. Hoferja, Haspingerja in Speckbacherja, junakov izza časa francoskih bojev. V srebrni kapelici je grob vojvode Ferdinanda in njegove soproge Filipine Welser. V Insbruku mi je izmed vsega najbolj dopadla relief-karta tirolske dežele na dvorišču učiteljišča s horizontalno mero 1 : 7500 in vertikalno 1 : 2200. Zvečer drugega dne pridrdramo v Monakovo. Prvi dan name Monakovo ni napravilo najboljšega utiša. Ako ima kdo v domovini vedno smolo, mu je tudi v tujini zvesta spremljevalka. Najprvo sem izgubil dežnik, kateega sem pozneje zopet našel, in drugo, kar mi je bilo veliko neprijetnejše: dogovorjena družba pride šele čez osem dni. Obe nezgodi pa sem kmalu pozabil ter z načrtom v roki korakal iz ulice v ulico kot rojen Monakovčan. Monakovo — v šoli smo še učili, da je München glavno mesto Bavarskega in pozneje še, da je bila naša pokojna cesarica tu doma — je v umetniškem oziru prvo mesto na Nemškem. Monakovo je ustanovil vojvo- 297 stanovanja bi se na kak način že prebilo, toda brez živeža, ki ga prideluje kmet, bi ljudje ne mogli živeti! Ker se ljudstva tako hitro množe, je že sedaj zemlja v nekaterih krajih tako gosto obljudena, da svojim prebivalcem več ne more dajati dovolj življenskih snovi in morajo dobivati žito in druge take reči iz krajev, kjer kmetje še vedno pridelujejo več nego potrebujejo zase. Brezdvomno pa se bodo sčasom sploh tudi ljudje kmet-skega stanu vkljub neugodnim razmeram povsod tako pomnožili, da bodo komaj zase pridelali potrebni živež. Večje kmetije se namreč dandanes, kakor je to že povedano in dokazano v prejšnjih odstavkih, več ne morejo obdržati, ako se ne obdelujejo umetno s stroji. Vsled tega in vsled že popisanih drugih vzrokov je pri nas razprodanih vsako leto več večjih in manjših kmetskih posestev, na katerih kosovih potem zrasto nove hišice manjših posestnikov, ki več ne pridelujejo toliko na svojih zemljiščih, da bi mogli kaj prodati. Mogoče je, da se enkrat vsa zemlja napolni s takimi majhnimi zemljiškimi lastniki, in takrat bode kmet prvi gospod na zemlji. Saj le on bode imel zemljo, iz katere bode dobival neobhodno potrebno hrano. Vsi drugi ljudje, ki ne bodo imeli zemlje, da bi od nje živeli, bodo morali od gladu umirati. Kaj bodo takrat pomagale imenitnim in bogatim meščanom krasne hiše in kupi denarja, ker vse to jih ne bo moglo nasititi! Kmet pa tudi ne bode več hotel oddajati svojih pičlih pridelkov za denar in razne mestne dragocenosti, da bi moral potem poleg njih trpeti lakoto. Takrat se bode tudi kmetskih delavcev lahko dobilo brezplačno toliko, kolikor jih bode kateri kmet potreboval. Vsak delavec bode rad delal za samo hrano pri kmetu in mestni gospod si bede slekel rokavice, odložil visoki svitli klobuk ter šel obdelovat zemljišče, ako ga bode kaj imel, da si bode tako sam pridelal potrebni živež. Ako bi najel delavca, moral bi mu dati hrano in bi jo potem sam imel premalo. Taki časi za vesoljno človeštvo so sicer še daleč in mi jih ne bomo dočakali, pač pa utegnejo doživeti kaj takega naši daljni potomci. Lahko Bog z vojskami in boleznimi potrebi z zemeljskega površja pregosto človeško prebivalstvo ter tako prepreči tu popisano prihodnjo ljudsko stisko in bedo. Ali na kaj slabega moramo vseeno vedno biti bolj pripravljeni kakor na kaj dobrega, ker dobro se lažje da Henrik Lev okrog leta 1158, napravši pri vasi Haid-hausen — dandanes predmestje — čez reko Isar most, kjer je ustanovil zalogo soli in mitnico. Nedaleč proč je bila neka od menihov ustanovljena naselbina, katero so ljudje imenovali «Munichen», to je, pri menihih. Stare listine imajo za grb z desnico prisegajočega, v levici pa državni pravnik cesarja Ludovika Bavarskega držečega meniha. Temu menihu pravijo Monakovčani še dandanes «Munchener Kindl», ter ga upodaoljajo v raznih vari-jacijuh na razglednicah in drugih monakovskih izdelkih. Cesar Ludovik Bavarski je mesto po požaru leta 1317 na novo sezidal. Albert V. je ustanovil dvorno biblijo-teko in galerijo slik. Kralj Maks I. (f 1825) je mesto zelo razširil. Pravi ustanovitelj Monakovega je pa Ludovik prvi (1825—1848). On je ustanovil glvptothek, pina-kothek, državno biblioteko, universo, odeen in veliko drugih poslopij, med^temi več krasnih cerkva, spomenikov i. t. d. Maks II. (1848—1864) je dovršil krasno Maksimilijanovo cesto, Maksimilianeum, narodni muzej, kateremu vrstnik je samo pariški, i. dr. — Tudi v sanitarnem ozira je Monakovo v zadnjem času zelo napredovalo. Ima izvrsten vodovod, razsežno kanalizacijo i. t. d., tako, da se prav hitro širi ter šteje dandanes okrog pol milijona prebivalcev. Če vam še povem, da ima Monakovo pet kolodvorov, deset raznih črt električne železnice in dve omnibusovi, 6 gledališč, čez 40 hotelov prve vrste, veliko onih druge vrste, vse polno restavracij, pet vegetarijanskih gostiln, 16 ko- prenese nego slabo. In to je tudi gotovo, da sonce izgublja svojo toploto in da zemlja postaja vedno manj rodovitna tako, da čez več stoletij vkljub mnogoštevilnejšim prebivalcem, in vkljub pridnejši in marljivejši obdelavi se morda ne bode več toliko pridelalo na njih kakor v današnjih dneh. V nekaterih deželah pa so že sedaj prav blizu ljudski stiski in bedi, in le nekaj let zaporedoma naj bode v več krajih slaba letina, in nastalo bode grozno splošno pmanjkanje živeža. Zato se povsod v vseh drugih državah vedno bolj resno pripravljajo na prihodnjost, le pri nas v Avstriji in posebej še med Slovenci na kaj takega ne mislimo! Lahko se zgodi, da nas prej ali slej zaloti bridka osoda prav nič pripravljene! Oh, kaj bo, kaj bo! . Konec pride. V Kranju, 17. avgusta. Prvi podpredsednik državnega zbora, poslanec Prade, bo jeseni odstopil od tega mesta. Nemška ljudska stranka je imela v soboto v Bruku velik shod. Umrl je v Arku na Tirolskem Baratieri, laški general, kjer je živel kakor v pregnanstvu. Po nesrečni vojni v Abesiniji je izgubil vso veljavo. V nedeljo zvečer pa je v Neapolju umil velik italijansk politik Crispi. Vojna t južni Afriki. V kapski naselbini stoji menda okrog 20.000 Burov pod orožjem. Vsa Kaplandija je preplavljena z uporniki. Buri hočejo zagotoviti svobodo ne le Transvalu in Oranjski državi, temveč si osvojiti tudi Kaplandijo. Dopisi. Z dežele. (Duhovnik ne sme biti trgovec.) Iz knjige «Trgovec v nemški preteklosti* od G. Steinhausena smo brali: V nasprotju s klasično staro dobo, ki je visoka cenila bogastvo, je bilo tisto katoliški cerkvi kot tako v teoriji zoperno. Ni se tedaj čuditi, da je ta cerkev sovražila trgovino, oziroma trgovce. Dejanske razmere so pa bile močnejše in tako močne, da so celo duhovniki trgovali. Večkratne prepovedi tega duhovskega trgovanja dajo sklepati, da se je trgovina po župniščih dolgo držala. Prepovedalo pa se jim je, imeti posebno prodajalno, kakor tudi udeleževati se pri kaki trgovini kot javen ali skrit družabnik. Te prepovedi so izdale sinode v Kdlnu pališč i. t. d., očital sem le v meglenih potezah to znamenito mesto. Pozdrav vsem cenjenim bralkam in bralcem! Prigodbe nekdanjih časov opisuje Matija Bobnar. V letu VI. 1805 druga vojska s Francozom — nesrečna. Francozi so vzeli našim vso deželo do Gorice. Na Veliki Šmaren zjutraj ob 1. uri je bil strašno velik naliv; Šmartno je bilo kot otok na morju. Pri Novi Štifti je tisto noč na svislih pri vodi mirno spalo okolu 40 romarjev; voda pridere, izpodkoplje svisli in večji del romarjev iz Krašnje je utonilo — blizu 40 ljudi. 1809 tretja vojska; zopet nesrečna. Napoleon je vzel vso kranjsko deželo, nekaj Hrvaške do Save, polovico Korotana in Solnograško. Ljubljanski grad je bil Francozom izdan. 1810 se je koncem leta videl severni svit (Nordlicht). Francoska vlada je vse vpeljala po svojem. Šole so bile po uku, po letih in mesecih okrajšane. Namesto 8 latinskih so bile le štiri (dobro za nekatere takrat). Tudi deseta šola je trpela le tri leta. — 3. marca je nehal papirnati denar, in nastopilo je srebro. — Na morju je bila strašna zaprtija od Angležev, blago se je vozilo le po suhem. Vsi pri* stani so bili Angležem zaprti. 298 leta 1200, v Magdeburgu leta 1201 i. t. d. Najstrožji teologi so pa sploh prepovedali trgovino, tako: Duns Sco-tus, ker trgovina podpira dobičkarijo, Tomaž iz Akvine še pred kratkim kot največji in najmerodajnejši bogosloven po papežu ex cathedra proglašen) trgovine sploh ne mara. Po njem bi smela služiti le zadovolitvi najnujnejših potreb. Vse barantije, ki prekoračijo to mejo, so oderuštvo. — Teh naukov se dubovniki niso držali, ako jim je trgovina donašala koristi. Nemški viteški red je bil velik trgovec katoliške cerkve na Nemškem in v slovenskih krajih. V 18.—16. stoletju je bil član mogočnega trgovskega društva «Hanse». Skozi ves srednji vek so kupčevali višji in manjši posvetni duhovniki, in samo- j stani so bili v 15. stol. razupiti barantači. Na Slovenskem so imeli celo gostilne. S prodajo odpustkov so duhovniki imeli j najboljšo trgovino od 10. stoletja naprej do novejšega časa. Duhovnik je prodajal v srednjem veku svetinje •koščeke od križa, na katerem je Kristus umrl». Oskrbovanje velikih posestev mrtve roke goji trgovino. Gališki prelatje ne morejo prestati brez žganjetočev. Tako praktično, v teoriji drugače. Po teoriji noben trgovec ne pride v nebesa. Po teoriji te cerkve je bogoljubno delo, ako se trgovstvo ubija, da ne more greha delati na svetu. Zato ta huda gonja proti trgovcem na Slovenskem, tem revežem, ki po večjem komaj dihajo! Duhovniki na Slovenskem so se od pamtiveka držali teorije katoliške cerkve. Čudno je le to, da še nobeden Slovenec-duhov- j nik ali na Slovenskem živeč Nemec-duhovnik ni bil j proglašen svetnikom. V tem oziru dela rimska kurija Slovencem veliko krivico. Kaka velika božja pot bi bila to. Praktično-trgovska v tem oziru ni. Menda dobi drugače dosti denarja v Rim. Novi čar. Na Gorenjske m. Osebna vest. Učitelj g. Ivan Bajželj na Jesenicah je imenovan učiteljem na c. kr. rudniški šoli v Idriji. Doba kislih kumar rodi včasih čudne sadove. Temu mora pritrditi vsak, kdor je bral v «Tagespošti» od 11. t. m. cele tri predale dolg dopis, v katerem nekdo popisuje vrline bivšega kranjskega okrajnega glavarja in njegovo odhodnico v Tržiču. Nedostaja nam prostora, da bi se podrobneje bavili s slavospevom Gsteltenhofer-jevega biografa. V zabavo svojim bralcem, naj tu omenimo, le toliko, da bi po zagotovilu «Tagespošte» gosp. dr. Gstettenhoter še ostal v Kranju, a je bil le radi imenovanja deželnovladnim svetnikom premeščen v Kočevje, kjer je sistemizirano mesto vladnega svetnika, in nadalje, da je gosp. dr. Gstettenhoter vsako prireditev slovesne odhodnice v Kranju odklonil — —!!?? Z ozi-rom na oni dopis smo prejeli iz več krajev kranjskega okrajnega glavarstva različne popravke, katerih pa ne bomo priobčili. Svoje stališče o tej zadevi smo Že pojasnili v predzadnjem «Gorenjcu», zato naj nas oproste cenjeni dopisniki, kakor tudi oni Gstettenlioferjev prijatelj, ki je po odhodu glavarjevem izrazil svoje začudenje, kako to, da naš list ne udriha po Gstettenhoferju in ne prevzame uloge osla, ki je še obrcal mrtvega leva. Tudi ta radovednež je pokazal, da navadno presojajo ljudje svojega bližnjega po sebi in zraven niti toliko ni j premislil, da vsak mrtvec še zdavnej ni — lev. Današnja skromna beležka naj bo zadnji pagat, ki smo ga kon-trirali g. vladnemu svetniku. Želimo mu v Kočevju več sreče. Pravijo pa, da so tam tudi dobri tarokisti. Vojaštvo v Kranju. Po odhodu dijakov iz našega mesta je postalo v našem mestu prav dolgočasno; kdor je le mogel, pohitel je na deželo. V sredo je pa prišlo j v naše mesto na vaje idoče vojaštvo, in sicer 17. peš-polk, 8., 9. in 20. lovski bataljon, 2 bateriji topničarjev. Mesto je hipoma oživelo. Vojaštvu se imamo zahvaliti tudi za prav lep muzikaleu užitek. Slišali smo taborne vojaške godbe, katerih je bilo dvoje v mestu. Skoro celo leto skupaj ne slišimo toliko godbe, kakor smo jo ta dva dneva. V sredo in četrtek je bil zvečer koncert na vrtu g. P. Mavrja; občinstva je bilo toliko, da ni dobil prostora, kdor se je le malo zakasnil; dopoldne in popoldne pa je svirala godba v «Zvezdi». Vojaki so se prav uljudno vedli, no, pa saj so bili skmo izključno samo Slovenci. čežki kolesarji so se danes vrnili z Jezerskega v Kranj. Položili so venec na Prešernovo gomilo. Ker je bil včeraj radi skrajno neugodnega vremena vsak sprejem nemogoč, sprejeli sta danes na gostilniškem vrtu Mayr-jevem drage goste kranjska podružnica slov. plan. društva in «Narodna čitalnica*. Pozdravil je češke goste v imenu mesta Kranja g. župan K. Šavnik s prekrasnim govorom. Zahvalil seje za pozdrav predsednik čeških ciklistov, gosp. Klimeš, in napil bratski slogi. Predsednik planinske podružnice, gosp. Janko Majdič, je pozdravil češke turiste-kolesarje in napil navzočim češkim damam. Odgovoril je podpredsednik češke podružnice slov. plan. društva, gosp. dr. Kulhavy, in nazdravil narodnemu ženstvu kot onemu faktorju, ki je podpora boriteljem za narodno prosveto. Med zajutrekom, pri katerem so stregle ljubeznive kranjske narodnjakinje, je zapel čitalniški pevski zbor nekaj krepkih zborov. Le prehitro je potekel čas, in že so se poslovili od nas mili češki bratje, ki so bili vidno vzradoščeni nad presrčnim sprejemom. Četrti promenadni koncert bo v nedeljo, dne 2f>. t. m. Spored objavimo prihodnjič. Od nekod. Način, imenitno osladiti klobase, je izumil podgorski kmet L., skop, u lokav posestnik. Njegova zakonska polovica, zaguljena tercijalka, ki sicer domačim poslom in delavcem ne privošči niti poštene hrane, zaklada toli ubožno in pozabljeno duhovščino in zapuščeno-bedne redovnike z najboljšimi domačimi klo-basicami. Mož, da bi preprečil tako potrato in doličnim obdarovancem primerno osolil klobasice, pridene ob kolinah največjim klobasam precejšnji del pristnega tobaka, kar bi po njegovem objektivnem mnenju imelo posebno ugodno vplivati na nežna blagoslovljena prebavila. Pač ni čuda, da postaja kmet slednjič vendarle tudi navihan. Vsakovrstni berači in malharji, redovniki z lempami in vrečami ter druga svojat dan za dnevom drug drugemu podajajo kljuke tako, da kmet resno prevdarja, kako bi se najlažje otresel tolike nadlege. Iz Cerkljan se nam poroča, da nastopijo dne 22. in 23. t. m. pasji dnevi. Ravno te dni bomo imeli tudi občinske volitve. Upamo, da bodo po volitvah nastopili človeški in ne več pasji dnevi. — Minulo nedeljo smo imeli po božji službi pred cerkvijo koline. Enajstletni sin nekega brniškega veljaka, ki je pristaš profesor Jenkove stranke, zaklal je 10letnega fanta iz Grada v zgornjo laket ter mu prizadel težko rano. Pravijo, da so se to nedeljo tepli tudi v cerkvi. Glavni pretepač je bil sin po domače Jazbeca iz Grada. «Slovenec* naj si ta najnovejši čin «liberalne» sodrge» iz Cerkljan, kjer kraljujejo oblastno zgolj podrepniki znanega « katolika* profesorja Jenka zapiše za ušesa. Iz Tržiča. Minulo soboto je imel tukaj prvi uradni dan voditelj okrajnega glavarstva kranjskega g. Alf. Pire. Predstavili so se mu razni načelniki uradov. G. Pire je obljubil, delati v pospeševanje industrijskih koristi. — Občinski odbor tržiške občine je sklenil, gospodu baronu Schweglju in ravnatelju S. Riegru izreči zahvalo za njih trud v pospeševanje tržiške železnice. Begunjska kmetijska podružnica priredi na vrtu g. Val. Sturm a v Poljčali v nedeljo dne 25. avgusta t. 1. tombolo. Iz Ribnega pri Bledu se nam piše: Minulo nedeljo je bila blagoslovljena tako «zazeljena» fara. Ob tej priliki se je vršila tudi birma. Naš župnik je izvrsten v učenju za birmo. Kar po pet ur in še več je držal otroke v župnišču. Prej jih ni smel učiti, ker so bile nekateri otroci bolni za škrlatinko. Zadnji teden sta umrla dva otroka, najbrž za to boleznijo, a grajski župnik je rekel: «Nikar ne hodite k dohtarju, ker potem ne bo birme.» Našim duhovnikom je torej vseeno, če vsi ljudje pomrjo, da se jim le njih nenasitna želja izpolni. — Naši klerikalci so sedaj siti. Imajo namreč novo faro in nove zvonove, imeli smo birmo i. t. d. Mein Liebchen, was willst du noch mehr. (Moj ljubček, kaj hočeš še več.) Sedaj gotovo našim dobrim in gorečim katoličanom ne bo treba več delati, ker bodo lahko živeli od blago- •lovov. Treba bi nam bilo še novih orgeij. ;li no? Sicer bi se pa Jezusov izrek lahko takole tolmačil: Prodaj vse in daj za faro ter hodi za menoj (za duhovnom), potem se ti bo dobro godilo v nebesih in ne na zemlji. V drugič le kaj več. Kmet. Zopet liberalci krivi. Pri zadnji abiturijentski veselici na Jesenicah so bili abiturijenti zavratno napadeni od domačih fantov. Kakor je znano, so Jesenice trden tabor klerikalcev. — Ples je bil baje zato prepovedan — ker je sveto leto. »Slovencev* dopisun bo morda zopet trdil, da je tega nesramnega zavratnega napada na mirne abiturijente kriva — liberalna sodrga. Na Kranjskem sploh. Prve unijatske cerkve na Kranjskem temeljni kamen so slovesno blagoslovili v nedeljo v Metliki. Slovanski obred je globoko ganil navzoče. K h z n e ■ t varit 75 let bo letos preteklo, odkar je stekla prvikrat železnica. Leta 1826 je bila otvorjena prva proga Man-šester - Liverpool na Angleškem. Volilno gibanje. Po programu narodno-napredne stranke je sobotni • Slovenec* prinesel tudi volilni oklic »katoliško-naiodne* stranke. S tem je volilni boj od obeh strani olicijeino nap ovedan^S klerikalnim prograramom se bavimo v nekoliko na prvem mestu, vendar svetujemo vsakemu, ki dobi v roke to pismo kranjskega papeža dr. Šušteršiča, da tisto prebere prav natančno. Dostojnemu človeku se mora res gabiti nadutost in domišljavost kranjskih klerikalcev. Ljudje, kakor Šušteršič, Vencajz i. dr. pozivljejo slovenski narod, naj se vrne h Kristusu kralju! Zlasti povdarjajo klerikalci, da so kmetska stranka — zaradi tega seveda, ker imajo med kmetskim narodom največ zaslombe. Med nepoučenim ljudstvom se lahko v kalnem ribari! Zakaj so neki v mestih izgubili ves svoj upljiv? Zakaj ga izgubljajo tudi po deželi povsod tam, kjer se ljudstvo poučuje iz naprednih časopisov o nakanah teh novodobnih osrečevalcev ? Čuje se; da bo temu klerikalnemu oklicu sledilo tudi še pastirsko pismo. Hujska se tedaj ljudstvo v pravi pravcati verski boj! Tudi prav, bomo videli, kdo bo plačal troške. V nedeljo je imel dosedanji poslanec za dolenjska mesta dr. Ivan Tavčar shod volilcev v Novem mestu. Žal, da radi prepičlega prostora ne moremo ponatisniti krasnega Tavčarjevega govora. Dr. Tavčarju se je burno pritrjevalo in postavljen je bil zopet soglasno kandidatom. Tisti dan se je vršil tudi shod zaupnikov v St. Petru na Krasu. Zbrali so se najuglednejši možje iz sežanskega, bistriškega, postojinskega, logaškega, cerkniškega in loškega okraja. Soglasno so postavili kandidatom za logaški okraj g. Arkota, za postojinski pa g. Ambrožiča. Ravnotako se je sijajno obnesel v nedeljo shod dosedanjega poslanca Ivana Božiča na Rzelju. Tudi njega so volilci zopetno soglasno postavili za kandidata v idrijskem in vipavskem okraju. Gospodarske stvari. Umno kletarstvo. Bliža se za vinogradnika najsrečnejši in najveselejši čas, namreč trgatev. Ker je vinska trta letos skoro povsod dobro obrodila in ker je vsled ugodnega vremena pričakovati, da grozdje dobro in enakomerno dozori, da se bode torej pridelala izvrstna vinska kapljica, je pač skrb vsakega umnega vinogradnika, da s svojim, z velikim naporom pridobljenim pridelkom tudi pravilno ravna, ako ga hoče hitro in dobro v denar spraviti. Da se pa največ vinskega pridelka pokvari le vsled slabe posode, je vsakemu dobro znano; mnogo je pa tudi krivo površno ravnanje z grozdjem pri trgatvi in pozneje še pri kipenju. Nepravilno napravljeno vino se le težko proda in vedno po nizkih, dandanašnjim troškom neodgovarjajočih cenah. Temu nedostatku se vsak vinogradnik izogne, če že od vsega začetka z vinom, oziroma že z grozdjem in moštom pravilno ravna, zato opozarjamo na knjižico «Umno kletarstvo*, katero je spisal deželni vinarski potovalni učitelj 299 za Kranjsko gospod Fr. Gombač in katero je založil in izdal spomladi t. 1. deželni odbor kranjski. Ta poljudno spisana knjižica obsega vsa za malega vinščaka potrebna navodila z ozirom na najnovejše zahteve umnega kletarstva. Dobiva se pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in v drugih knjigarnah. Posamezen komad stane 30 vin., s pošto vred 38 vin; 40 izvodov skupaj pa 8 K, s pošto 8 K 50 vin., torej 20, oziroma 21 vin. komad. Istina je, da si utegne marsikdo prihraniti s temi vinarji več sto kron. Istotam se dobi še nekaj izvodov »Novega vinogradništva* od tistega pisatelja po 80 vin. s poštnino vred. Obe knjigi toplo priporočamo. Oddaja bikov. Deželni odbor bo letošnjo jesen oddajal bike-plemenjake cikaste (Pincgavske, Belanske) in sive (Muricodolske, Muriške) pasme, proti polovični nakupni ceni pod običajnimi pogoji in sicer v prvi vrsti občinam, potem pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje je vložiti do 9. septembra 1.1. deželnemu odboru v Ljub-ljani ter jim priložiti znesek 20 kron kot vadij._ Listnica uredništva. Gosp. R.: Podlistek «Spomini in utisi» bomo uporabili. —Gosp. pošiljatelju . ()k ki 11 ti s tirni h pisem* : Vaše spise hočemo uvrstiti na posebno mesto za tekstom. Prosimo, pošljite nam kmalu nadaljevanje, da nam ni treba čakati na rokopis. Zdravi! — Dopisa iz Zabnice in DovjVfra prideta prihodnji«'. Tedenski sejem v Kranja dne 12. t. m. Prignalo seje 220 glav goveje živine, 3 teleta, 27 prašičev, — ovac, 36 buš. 50 kg: pšenice K 7*60, prosa K 7*—, ovsa K 650, rži K 6*50, ajde K 6*—, ječmena K 6*—, zgod-krompirja K 2-—. Posestvo naprodaj bli3ti postelje Otočc r>« (5orcr>j$k«n> hiša št. 12 na Mešačem z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju. 2 sadi« vrta z 1 Vi orala; travnikov in njiv 6 oralov. Cena po dogov.oru. Natančneje se izve pri lastniku Martinu Bohinjcu na Mešačem št. 12, pošta Kamnagorica. 161—1 FRAN ZEMAN LJubljana 108-» Poljanska cesta nasproti sv. Petra mostu. Tvorniška zaloga najnovejših poljedelskih strojev, in sicer: nove vrste g e pije v, ki se pritrdijo k stropu. Postavijo se lahko zraven poda, ali pod njim (v šupi), ker zadostuje samo 5 metrov prostora in jih ena sama žival lahko goni; tudi se da vsak lesen gepelj na ta način trpežno prenarediti; ročne mlatil niče ali za gepelje z mesingastimi tečaji ali na kroglje, slamo-reznice s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noii, mlin* za čiščenje žita najnovejše iznajdbe, tudi vsake vrste posamozn* dele za stroje, kline, jermena i. t. d. — Sesal k e za vodo in gnojnico, cinkaste cevi za trombe in vodovode, katere sploh ne rjave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi. jCene mojim strojem so: mlatilnice za na roko ali za gepelj: št. 0 3 ali 4 s kolesi gldfTO-— 76'— 80 — št. 6 9 samo za jermen gld. 6ti-gepeljui s 7 m štang: št. 100. KI I 5* 76 — gld. 80— 110.— 105— 10U-glamor eznice: WSF ZFS VFS WSA CEJ gld. 40.— 46* čistilnice za lito: št. Ib IJL 50 — 75- I 105 — gld. 68-— 76-— i>8' — čistiiluice (pajki*) s 10 siti po gld. ¿3 • Sesalke in cevi za vodr prav po nizki ceui. t) ! E o A E tO rs i-* » « i § in 5 1 » 1; U! )\ \ »i.);) ! livli I: »! ) ): l M i )i ): ): )i ) ); 1111:1: 11 )i I: ): ); ) ) VV Glavna slovenska hranilnica * posojilnica registrom! ztUntfi z ieo«e|eiQ zarezi pisarna na Kongresnem trgu št 14 tik nunske cerkve 4*44*44*44444444 V LJubljani 444444*444444444 sprejema in izplačuje hranilne vloge in —— obrestuje po Ay2 % =:— od dne vložitve do dne vzdige bres odbitka in brez odpovedi. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 139-3 o o I 2 o s S ^ 2 s '5* 5 S a O 1 1 »o si .! « « I si «8 • M v ao •a : OD « * 1 - I - d ! •-3 >4 X i 3 if OD m 0 •! C"* j O V a 12 -S -s 00-1 a 301 Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo L WOHLOEMUTH 112—9 t Kranju, glavni trg št. 118. Šivalni »troji in kolesa Tovarniška zaloga 109—10 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na lahtevanje zastonj. Kdor hoče imeti dobro blago strugarakega izdelka, 97-14 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \Oarya L)idrr)sr-jei 5trtigarja O bjubljar>i, dtir>aj$k« cc$t* 11. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein L uhliana, pod trarčo št I priporoma svojo \ebko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—21 Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesao-cementnih strah in pokrivanja s strelno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga stresnega laka, lesnega cementa in stresne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. UstiHvllni 1861. L. M. ECKER UStUOVDMO lili LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava r hiše, zveza a obstoječimi vodovodi, prmnembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahteraajo. brezplačno. 114—10 &a 'ftopel*, ktM nustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. 53—22 XV *fr »l^ '1^ "i" 'i* 'Jr^ fi* ru. ri\ .rta. rte. rte. rte. sr*. m 1 Najboljše 1 najcenejše in najhitrejše 1 kosilo in večerjo napravi vsaka gospodinja iz »Ilirskih testenin* kakor so: nudelni, rezanci, makaroni i. t. d., katere so pa le zanesljivo prave v škat!jah po '/2 kg z napisom: -Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič, Ilirska Bistrica-. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin. Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot na*e. 133—4 Cenike trgovcem zastonj in franko. Ffjrd.ŠekOTaiii BI.El) ¡0 renisko). 79~18 Trgovino s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kncippove sandale, kopalne Čepice in vse potrebščine za hribolazce. fscf nkelna zet bjtibljaoa. Prva in edina domača tovarna figove ix&oditOL>, kar)dirtsp>«g« sadja priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68-20 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po po i ti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za Četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. »tan« za celo letu 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniitvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, Izdaja ia zalaga koasordg «Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Erzen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.