Leto VI., štev. 48 („Jutro" xiii., št. 277 a) LJubljana, ponedeljek 28. novembra 1932 Cena 2 Din Upravni&tvo: Ljubljana, Knsfljeva ah ca & - Telefon St S122. 8123. «124 8125, 3126 bisera m> addelek: Ljubljana, Seleo-bursov. ul - Tel 8492 ta 2492. P»ulrufciica Maribor; Aleksandrova eesta »t 18 — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova aiica tt i - Telefon St 190. Pn»di-»in)tC Jemnice: pri kolodvor« K SJO Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42 Podružnica Trbovlje: t hiši dr. Banm- sarmerja Ponedeljska izdaja Pregled našega prosvetnega dela Letni zbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani — število včlanjenih društev J@ v obsegu bivše ljubljanske oblasti naraslo na 255 — Bodoči program prosvetnega dela Ponedeljek* izdaja »Jutra« (shaja ponedeljek cjutrni — Naroča m posebej In velja p« poŠti prej»-mana 4 Din, po raznaAaleih dostavljena 6 Din oiesečna. Uredništvo: LjuKjMMi: Knafljeva ulica & Teleta« it 8122, 8123. 8124. 8126 In 8120. Maribor. Aleksandrova cesta 18 T» Isfon Si 2440 (ponoči 2fi«2) Celje: Kocenova ul 8 Telefon M. 190 ■BBBBBaaMHaMHHaBSBSaMHBSSZaHBnMi Rokopisi trn n* vračajo. — Oglasi po tarifo. BHomemaisi Ljubljana, 27. novembra. Naša velika kulturna organizacija ZKD Je polagala danes dopoldne v svojih prostorih v Kazini bilanco svojega delovanja v preteklem poslovnem letu. Občni zbor je bil prav dobro obiskan, zlasti je bilo navzočih mnogo udeležencev z dežele. Prisotne je toplo pozdravil predsednik direktor g. Jug, posebej še navzočega ministra dr. Alberta Kramerja, povdarjajoč, da ga ne smatra za političnega, temveč tudi za idejnega voditelja naprednega življa v Sloveniji, čemur so navzoči pritrdili z burnim odobravanjem. Med drugimi odličnimi gosti je predsednik nato še pozdravil prof. Bu-riana kot zastopnika češke obce in prešel na dnevni red. Predsednikov pozdrav Predsednik ZKD direktor Anton Jug je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim izvajal: »Pozdravljam vse vas. ki ste prišli manifestirat za kulturno delo. Gospodarske prilike ne dopuščajo, da bi vas bilo na stotine. Združujeta pa nas veliko navdušenje in trdna volja, da svoje sile posvetimo nadaljnjemu kulturnemu delu za domovino. Hočemo korakati za napredkom novega časa; zanetiti hočemo zopet živ plamen za vse panoge našega kulturnega dela v prid izobrazbi našega ljudstva. Le s pomočjo izobrazbe dobimo trdne in krepke značaje, ki jih danes tako zelo potrebujemo. Dobili bomo može, ki bodo pošteno in nesebično delovali v prid naroda in naše Jugoslavije. ZKD hoče biti našemu narodu učiteljica vsega dobrega, lepega in resničnega Priznamo, da z delom ZKD v preteklem letu nismo bili povsem zadovoljni. Posamezni delavci smo preobremenjeni, vendar del odgovornosti nosijo tudi društva sama. Imeli smo točen seznam predavanj, nudili smo lahko vsaki kulturni organizaciji pomoč, vendar naše organizacije zunaj dostikrat niso dale pravega odziva. Požrtvovalnost na deželi je nekoliko oslabila, a centrala sama tudi ne more storiti vsega. V današnjih težkih časih si priznaj no, da smo ljudje z vrlinami, pa tudi z vsemi slabostmi. Naj bo današnji občni zbor novo izhodišče svežega dela. V tem smislu sem vam hotel izreči dobrodošlico, a spominjam se tudi vseh onih naših pridnih ljudi, ki danes ne morejo biti prisotni. Zlasti toplo se spominjam naše mladine, o kateri želim, da se oklene naše ZKD in po kulturnem delu posta -e resna in krepostna ter da se razvije v može in žene, ki bodo zvesto čuvali ideale našega naroda. In ko se s hvaležnostjo spominjam našega časopisja, ki je bilo vedno podpiralo ZKD, prosim vnovič vas vse, da ras tudi nadalje podpirate, da bo naš in vaš trud bogato obrodil.« Nagovor ministra dr. Kramerja Govor predsednika je bil sprejet s toplim priznanjem in aplavzom. Nato se je g. minister dr. Kramer zahvalil za pozdrav in ob največji pozornosti prisotnih v daljšem go-goru očrtal nekatere misli o smernicah kulturnega dela med prebivalstvom. Med drugim je izvajal tudi naslednje: Slučajno sem danes v Ljubljani in smatram za svojo dolžnost, da prisostvujem ve-lepomembni skupščini ZKD. Menda ni treba posebej zagotavljati, da so moje skromne moči vedno ra razpolago vsem stremljenjem Zveze kulturnih društev. Gospodarska kriza je z vso silo pritisnila na naš narod, živimo v časih neke razdvojenosti, da so nekateri že pričeli razmišljati, ali smo na pravi poti. Tako daleč smo prišli, da celo intelektualni sloji nasedejo vsem mogočim bedastim in zlobnim govoricam. Zato je kulturno delo v takih prilikah težko in mogoče le, če je v nas dovolj optimizma, da se vztrajno borimo proti defetističnemu razpoloženju. Gospod minister je nato omenil in s konkretnimi primeri ponazoril nekatere notranje in zunanje vzroke defetizma. Pokazal je na razne naše narodnopolitične in gospo-darskosocialne probleme in nato nadaljeval: »V teh težkih časih nam je potrebno dvoje. Pred vsem globoka vera v ono, kar nam .je dala usoda leta 1918. Edino mogoče in pravilno je prepričanje: »Extra Jugosla-viam non est vita!« Brez enotne in močne Jugoslavije tudi slovenski narod ne bi mogel živeti. Propadel bi ne le politično, marveč tudi kulturno. Težkoče, ki v njih živimo, bomo lahko prebrodili samo v skupni za-jednici s Srbi in Hrvati. Zato je treba v odločno borbo proti defetistom in zastrup-ljevalcem narodnega edinstva. Biti moramo nositelji optimizma, če hočemo rešiti narodovo bodočnost, narodovo kulturo. Javno delo je težko in odgovorno. Tudi kulturnodelo, ki ga vodi ZKD, je javno delo, eminentnega pomena za razvoj našega ljudstva. In zato smemo reči. da zavisi v veliki meri od našega prosvetnega dela, ker bo narod prebrodil težke čase, v katerih živimo. Prosvetno delo bodri človeka, lajša mu njegov boj za obstanek, širiti prosveto med narod in mu na ta način pomagati k izboljšanju in olajšanju življenja, to sta poslanstvo in zgodovinska naloga naših kulturnih organizacij!« G. minister dr. Kramer je nato izrazil še željo, da bi tudi vsa naša inteligenca razumela in z vsemi močmi podpirala prosvetno delo med narodom. Apeliral je zlasti na mlajše, da aktivno posežejo v borbo in da se z veseljem oklenejo dela, prevzamejo del bremen od starejših na svoja ramena. Zaključil je z nado, da bo ZKD uspešno nada- Govoru ministra dr. Kramerja je sledilo navdušeno odobravanje, ki se je ponovilo, ko je direktor g. Jug. izrekel g. ministru zahvalo. Tajniško poročilo Besedo je nato povzel dr. Rape, ki je podal izčrpno tajniško poročilo. V uvodu je poudaril, da ZKD nadaljuje svoje delo v duhu smernic, ki jih je začrtal pokojni dr. Gregor žerjav, nakar je izvajal. Odbor ZKD polaga na današnjem občem zboru račun za daljšo dobo, in sicer za 1. 1930/31 in 1931/32 Izredne prilike so namreč vplivale na gotove panoge dela ZKD in je predsedstvo zaradi tega odlagalo sklicanje zbora, dokler ne ustvari podlage za intenzivno poživljenje prosvetnega dela. Stanje članstva ZKD v omenjeni poslovni dobi znaša nasproti 217 prej včlanjenim društvom 255. Novih članov je tedaj pristopilo 38. Skupno imamo 43 lastnih in 31 skupnih prosvetnih domov. Kooperacija ZKD z inozemskimi prosvetnimi organizacijami je deloma prenehala, ker nas je zapustil g. dr. Stojan Ba-jič, ki je odšel v inozemstvo; on je imel osebne stike, deloma pa jih vzdržujemo še s prejemanjem strokovnega časopisja. Kratek pregled dela ZKD daje naslednjo sliko: 113 društev Ima lastne knjižnice In deloma urejene tudi čitalnice. Te vzdržujejo 99 dnevnikov, 60 tednikov, 297 revij in 97 strokovnih in znanstvenih revij. Skupno število knj g, ki se nahajajo v novih knjižnicah, je 544.311. 96 društev ima lastni oder. Imajo 2500 igralcev, ki so v pretekli sezoni priredili 3143 dramskih predstav. Obisk pri teh predstavah beleži 631.849 posetnikov. ZKD je priredila za širjenje Splošne izobrazbe 5893 predavanj s skupnim obiskom 306.212 oseb. pevskih prireditev je bilo v pretekli se-zoni 121 z obiskom 7150 ljudi. Ostalih prosvetnih prireditev je bilo 123 z obiskom 8080 ljudi. Sama in preko svojih članic mora ZKD pristopiti k sistematičnemu vzgajanju naroda. Postati mora nujna potreba našega mestnega in podeželskega prebivalstva in vršiti misijo duhovnega preporod: tel ja, kar bo dosegla le, ako bo upoštevala vse moderne pridobitve, ki omogočajo čim živahnejši kontakt centrale s podružnicami in preko njih z narodom. Predavanja morajo biti skrbno izbrana, prednašana kot del sistema za vzgajanje naroda k napredku in kulturi. V tej smeri bi bilo želeti čim češčih naravoslovnih predavanj in zgodovinskih razglabljanj, ki morejo najbolje oblikovati človeka. Mrtva beseda ne zaleže toliko kakor poživljenje s slikami. Zato ZKD uporablja skioptične slike, deloma pa tudi filme. O poslednjem bo še podrobneje poročal predsednik odseka g. Marn. Vnesti sistem v takšno delo. zahteva strokovno mesto panoge, zaradi česar bi bilo želeti, da se novi odbor ZKD za bodoče delo sestavi na ta način, da bo v njem referent! Srečna izbira v tem pogledu bo za bodočnost najboljše jamstvo intenzivnega dela! Dr. Rape je Se podčrtal dejstvo, da so bila nekatera društva v svojem poslovanju zelo malomarna, na drugi strani je pa tudi res da centralni odbor ni v polni meri vrš 1 svoje naloge, ker je bila večina moči prezaposlenih. Natančno blagajniško poročilo je podal g. Majcen in ob njem poudaril, da je stanje ZKD kljub težkim časom še dovolj povoljno. Nato je poročal o filmskem odseku g. Marn: Filmi ZKD čast mi je predložiti današnjemu občnemu zboru poročilo kino-odseka ZKD za pretekli dve sezoni. Ta odsek se je osnoval z namenom, vršiti vse posle, ki so zvezani z nabavo, udelitvijo in predvajanjem filmov za lastni račun Zveze kulturnih društev. Odsek' je štel od začetka tri člane, pozneje se je pa število zvišalo na štiri. Baš zaradi majhnega števila članov je bil odsek v stanu, vedno hitro in pravočasno sklepati o vseh njegovih poslih, posebno ker je imel od odbora vsa pooblastila za nemoteno vršenje svoje funkcije. ZKD sta v pretekli dobi hudo prizadeli dve vladni odločtvi. Prvo je bilo rešen je finančnega ministra, po katerem ne more biti oproščen plačila taks prav noben film. Na isto stališče se je postavila tudi banovina, in tako mora ZKD od 1. januarja 1932 dalje za vse kulturne filme plačevati državne in banovinske takse v smislu tar. post. 99 a ter je v tem pogledu popolnoma izenačena z drugimi kini, cirkusi, ma-nežerijami itd. — Drugi nič manjši udarec je bil prizadejan ZKD z zakonom o prometu s filmi. V smislu § 9 tega zakona morajo kinematografi predvajati pri vsaki predstavi najmanj 10% kulturnega filma od dolžine vsega programa. Polovica teh kulturnih filmov mora biti domače produkcije. Do 5. aprila 1932, ko je stop;l ta zakon v veljavo, se navadna kinematografska podjetja po večini niso zanimala za kulturne filme, zato jih je ZKD laže in ceneje dobila. Sedaj je naenkrat nastalo veliko povnraševaje po kulturnih filmih. Razumljivo je, da so se pričele cene kulturnih filmov dvigati In so danes dosegle že tako višino, da ZKD ne more več ljevala svoje delo in se še bolj uveljavila I predvajati" premier." Za primer navajam med našim narodom, t da je izposojevalnina za film >pianine v plamenu« ali s>Tradehorn« znašala za vsak film preko 20.000 Din. Takih cen ZKD seveda ni mogla plačevati in je torej morala predvajati predvsem reprize zabavnih in kulturnih filmov. Ker so pa za vsak program potrebni prav za prav 3 filmi, bi ZKD tudi tega ne zmogla, če bi ne bilo priskočilo na pomoč vodstvo Elitnega kina Matice, ki nam je svoje kulturne filme stavilo brezplačno na razpolago in nam je tudi v vseh drugih pogledih šlo na roko, za kar izrekam na tem mestu najlepšo zahvalo. Kljub navedenim težkočam pa je kino-odsek vršil vestno in vztrajno svojo nalogo ter v sezoni 1930/31 predvajal deloma v kinu Matici, deloma v kinu Ideal ali v Ljubljanskem dvoru pri 186 predstavah 34 filmov, število ofrskovalcev je znašalo pri vseh teh predstavah 67.344. brutto dohodki pa 361.644 Din. V seziji 1931/32 je ob'sk deloma zaradi splošne gospodarske krize, deloma pa zaradi pomanjkanja primernih filmov padel. Odigranih je bilo 36 filmov z 160 predstavami. Obisk je znašal 43.3i8. bri'tto dohodki pa 311.678 D:n. — V seziji 1930'31 je odpadlo na film 5 predstav z 1810 obiskovalci in povprečnim dohodkom 9?20 Din odnosno na eno cev z 1944 Din brutto dohodki. V seziji 1931/32 se je predvajal 1 film povprečno samo pri štirih predstavah s 1080 obiskovalci in povprečnim dohodkom 7772 Din. Na eno predstavo odpade v tem času povprečno 270 obiskovalcev in 1948 Din dohodkov. Po kritju vsrjh stroškov je znašal čisti dobiček kinopredstav teh dveh sezij 277 882 Din, ki je bii ZKD glavni vir dohodkov. Naposled smatram za svojo dolžnost, da se dotaknem glede na napade v časopisju tudi predvajanja nemških filmov. Z novim zakonom je v s 7 predpisalo, da mora uvoznik za vsakih uvoženih 1000 m zabavnega filma nabaviti in staviti v promet najmanj 70 m filma domače produkcije, in sicer za uvožene neme filme nemega in za zvočne zvočnega f Ima. Ta paragraf je postal kamen spodtike za vso angleško in ameriško filmsko produkcijo. Američani so sklenili, da I.kv .-rojo v naši državi svoje izposojevalnice, zaradi česar ni prišel k nam po dnevni uveljavljenja zakona o prometu s filmi niti en film ameriške, produkcije. Nemška produkcija je naš zakon sprejela in kupuje naše domače filme, ki jih rabi kot kontingent za uvožene filme. Na ta način so prišli letos v našo državo samo nemški filmi in še teh jako malo. ker tudi tukaj devizne omejitve onemogočajo uvoz tujega blaga. ZKD bo rade volje predvajala samo domače filme, kadar bodo ti na razpolago. Če bi imela ZKD dovolj denarnih sred- stev aH pa da bi mogla računati na kako subvencijo od strani prosvetnega ministrstva ali banske uprave, ki 6i sama nabavila domače kulturne filme poučne vsebine. V Nemčiji so danes izdelani že poučni zvočni filmi, ki se izvajajo nekako v dialogu med učenci in učitelji in na ta način pouk iz naravoslovja, zgodovine itd. ponau zorujejo v taki meri, da je film kot učni pripomoček za šole postal že neobhodno potreben Ker pri nas ni mogoče predvidevati, da bi posamezne šole mogle nabaviti si aparate in filme za predvajanja, zavisi pač od načina organizacije, da se ta prednost pouka izrabi že od strani ZKD. Kino-odsek bo moral v bodočem gospodarskem letu najti sredstva za nakup zvočne petne aparature, ker le na ta način bo ZKD mogla vršiti po deželi predavanja, ponazorjena z zvočnim filmom. V tem pogledu bo kino-odsek hvaležen za vse nasvete, ki bi jih posamezna društva danes ali pozneje podala ter bo upravičenim željam naših nodeželskih društev, v kolikor bodo v to dopuščala sredstva, šel vedno rade volje na roko. I>ebata in volitve Po poročilih se je razvila daljša debata, v katero so posegli: akademika Gerželj in Iskra, dr. Mihelak, učitelj Jože Zupančič iz Litije in drugi. V glavnem se je razpravljalo glede filmov in sprožena je bila tudi misel, da bi ZKD po možnosti sama izdelovala filme, kar je pa spričo ogromnih stroškov za enkrat seveda nemogoče. Na vprašanje, če ima ZKD kako ingeren-co na kinematografe glede programa, rasti na kino Matico, je odgovoril poslanec dr. Rape, ki je poudarjal, da ima ZKD ugodnost da sme predvajati svoje filme v Matici, nima pa nobene inge renče na delo in program kina Matice' Župančičev predlog glede znižanja taks na kulturne prireditve in predstave bo ZKD upoštevala in predložila finančnemu ministru posebno prošnjo odnosno spomenico. Ravnatelj Jeran je poročal kot revizor, da so knjige uprave ZKD v najlepšem redu in je predlagal odboru absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Nato je poslanec dr. Rape predlagal spremembo pravil. Ustanovnina se zviša na 500 Din, oMni zbor se bo vršil vsako leto v septembru, število odbornikov se poviša od 5 na 10 in ustanovita se dva nova odseka: za kino in za gradnjo domov. Vse te spremembe so bile soglasno sprejete. Po kratkem odmoru so sledile volitve. Predlagani sta bili dve listi, slednjič je bila pa z veliko večino sprejeta lis'_a, ki jo je predlagal dr. Mihalek. Za predsednika je bil ponovno izvoljen direktor Anton Jug, v odbor pa prof. Rado Pavlič, dr. Stojan Bajič, dr. Rudolf Kolarč, Jakob špicar, Karel Pogorelec, dr. Josip Mihelak. inž. Zajec, inž. Janko Mačkovšek, Fran Marn, Vekoslav Bučar, dr. Stane Rape in Franc Juvan, za nadzorni odbor prof. Jeran. inž. Bevc in prof. Breznik. Po volitvah so sledile slučajnosti; na katerih so obravnavah nekatere aktualnejše probleme, nakar je d: rektor Jug okrog 13. zaključil lepo uspelo zborovanje. >ilanca tujskega prometa v pretekli sezoni OdligBO zborovanje Zveze fiagoslovenskih zdravilišč isa Kopališč na Bledu B!ed, 27. novembra. V hotelu »Toplice« se je vršila danes 12. redna glavna skupščina Zveze kopališč klimatskih krajev, zdravilišč in sanatarijev kraljevine Jugoslavije s sedežem v Zagrebu. Bilanca, ki jo je podala ta odlična organizacija o svojem delu za povzdigo našega tujskega prometa, kaže, da se je vztrajnemu, sistematičnemu in požrtvovalnemu d-elu kljub vsem težkočam, ki so se pojavile v zvezi s splošno gospodarsko krizo, vendarle posrečilo obvarovati naš tujski promet pred katastrofo, ki je grozila skoro neizbežno in ki je mnogim drugim državam povzročila težke izgube. Res, da je tudi pri nas tujski promet v primerjavi s prejšnjimi leti boljše konjunkture precej nazadoval, vendar pa bi bile posledice splošne gospodarske krize, ki prihajajo do izraza baš v tej važni gospodarski panogi, brez dvoma mnogo hujše, če bi ne bitlo tu organizacije, ki je z oudnim očesom spremljala vse pojave na tem polju in s svojimi inicijativnimi predlogi ter pravočasnimi opozorili odvrnila marsikako nevarnost, ki se je pojavila. Sam potek zborovanja, obširna, vseskozi stvarna, globokega razumevanja prežeta razprava pa je tudi pokazala, da je Zveza v rokah pravih ljudi, ljudi, ki so ne samo sposobni, nego tudi voljni kljub vsem oviram, s katerimi se morajo boriti na vse strani, požrtvovalno nadaljevati svoje delo za povzdigo te vedno bolj važne panoge našega narodnega gospodarstva v korist celokupnega naroda in države. Morda je dejstvo, da se je vršila skupščina na Bledu, torej na skrajni zapadmi meji države, krivo, da udeležba ni bila polnoštevilna. Kljub temu pa so bila zastopana najodličnejša naša kopališča, zdravilišča, razni tuisko-prometni kraji, po-leg predstavnikov najvažnejših tujsko prometnih organi- zacij. Skupščini so prisostvovali tudi kot zastopnik bana dravske banovine načelnik trgovinskega oddelka banske uprave dr. Rudolf Marn z banskim svetnikom dr. šterom, nadalje kot zastopnik ljubljanske občine podžupan pref. Jarc. zastopniki Purnika, . zastopniki savske banovine, zagrebške zbornice za TOI ter razni drugi odlični delavci na polju pospeševanja tujskega prometa in zastopniki kopaliških in zdraviliških zdravnikov. Otvoritev Zborovanje je vodil predsednik saveza msgr. dr. Lovro Radičevič, ki že 12 let tako uspešno vodi to vrhovno tujsko-pro-metno organizacijo. V svojem pozdravnem govoru je v velikih potezah orisal poiožaj našega tujskega prometa, omenil težkoče, s katerimi se mora boriti savez, obeležil vpliv siplošne gospodarske krize, deviznih omejitev in raznih drugih težkoč na razvoj tujskega prometa, ki so imele za posledico sicer ne katastrofalno, vendar pa dokaj občutno nazadovanje tujskega prometa. V toplih besedah se je spomnil zaslužnega načelnika ministrstva za trgovino, oddelka za turizem dr. Cirila Žižka, ki ;e zaradi poškodb, dobljenih pri znani železniški katastrofi pri Zemunu odložil svoje mesto ter izrekajoč mu priznanje in zahvalo za njegovo zaslužno delo na polju povzdige tujskega prometa izrazil nado, da bo dr. žiž^k tudi še nadalje s svojimi velikimi izkušnjami in sposobnostmi podpiral savez v njegovih prizadevanjih. Prav tako pa je v toplih besedah pozdravil tudi njegovega nasledniki načelnika dr. Jaso Grgaševiča, ki je že doslej tesno sodeloval s savezom in ki je vreden naslednik dr. Žižka. Glavna naloga našega naveza, je dejal predsednik, je v tem, da koristeč se z dosedanjimi izkušnjami utira nova pota za dosego onih velikih ciljev, zaradi katerih smo se bratsko združili v naši od prirode tako bogato obdarjeni državi. Pozdravi zastopnikov V imenu bana dravske banovine je nato pozdravil sikupščino načelnik dr. Marn. želel zborovanju kar največ koristi. Obenem je pozdravil zborovanje tudi kot predsednik Zveze za tujski promet za dravsko banovino, kateri je Savez s svojo propagando odvzel velik del dela. V imenu ljubljanske občine je podžupan prof. Jarc pozdravil zborovanje in naglasiL da ima Ljubljana kot glavno m^to dravske banovine največ interesa na razvoju naših tujsko-prometnih centrov, in to ne samo onih v dravski banovini, marveč kot mesto, ki leži tako rekoč ob vratih v državo. Zagotavljajoč savezu vso podporo Ljubljane je želel zborovanju kar največ uspeha. V imenu odsotnega sreskega načelnika in v imenu blejske zdraviliške komisije ie izrekel dobrodošlico domačin g. Vovk. G. Rus pa je pozdravil zborovanje v imenu Gostilni carske zadruge za blejsko okolico m ijohinj. Tajniško poročilo Po preči tan ju raznih brzojavnih opravičil zadržanih članov Zveze je podal predsednik besedo tajniku Saveza ravnatelju »Pufcnika« v Zagrebu g. Stjepanu Drago, manovicu, ki je v dveurnem govoru podal pregled dela Saveza v preteklem letu lo podrobno orisal razvoj tujskega prometa v minuli sezoni kakor tudi vse težkoče s katerimi se je mora! Savez boriti. Dotaknil se je vseh aktualnih problemov, ki so se pojavih v zvezi s posledicami splošne gospodarske krize in kot posledica raznih deviznih omejitev v državah, od koder je j _ poprej glavni dotok tujcev v našo državo. Ker je bilo lastno glasilo ukinjeno, a se je izkazala nujna potreba takega glasila, je predlagal, naj se to vprašanja •znova prouči. Podrobno je opisal prizadevanje saveza za omiljen je deviznih ome-akcijo za izdajo takozvanih hotel-skih bonov, kakor tudi akcijo za uvedbo privatnega tujsko-prometnesa kliringa. Ker se sestavlja zakon o zdraviliščih, se je savez pobrigal, da mu bo načrt tega zakona dostavljen ter da bo mogel pravočasno zavzeti svoje stališče in predlagati morebiti potrebne izpremembe. Podrobno je utemeljeval potrebo ustanovitve posebnega društva zdravnikov balneologov. ker je ta stran tujskega prometa pri nas še zelo zanemarjena, kar v marsikaterem pogledu onemogoča uspešnejše delo. V svojem obširnem poročilu se je podrobno bavil tudi z ovirami v železniškem prometu, prizadevanje saveza za uvedbo raznih avtobusnih prog ter omenjal v zvezi s tem tudi intervencije, da bi se brzovlaki ustavljali ne samo v Laškem, marveč tudi v Rimskih Toplicah, Grobelnem in Zaprešiču, kar M bilo za tujski promet ogromne važnosti, da se izboljšajo zveze z Rogaško Slatino. predstavo je odpadlo tedaj 362 obiskoval-Omenil je tudi težkoče, ki so se pojavile zaradi avtorske zaščite m ki so imele za posledico, da je večina sploh opustila godbe in slične zabave. Poročal je nadalje o akciji za izdajo temeljitega popisa vseh naših zdravilišč in kopališč, ki bi bil propagandnega značaja, a bi obenem dobro služil zdravnikom. Gradivo za to knjigo sa že zbir in je bil takoj izvoljen poseben odbor, v katerem je med drugimi iz dravske banovine dr Ster, da gradivo strokovno uredi. Savez je dalje sestavil predlog kopališkega in zdraviliškega reda v smislu določb obrtnega zakona ter ga dostavil ministrstvu in zainteresiranim banskim upravam. Finančno poslovanje saveza je otež-kočala okolinost, da so nekateri člani ostali dolžni članarino. Izdatki so bili vsestransko reducirani in znaša proračun za prihodnje leto okrog 50.(XX) Din. Ukrenil je tudi vprašanje posebne sekcije mineralnih vrelcev, ki bi mogla uspešno propagirati večjo uporabo mineralne vode doma. Savez je sicer s svojimi skromnimi sredstvi storil za propagando našega tujskega prometa vse, kar je bilo mogoče, vendar pa je nepobitno dejstvo, da je naša propaganda zlasti v inozemstvu skrajno pomanjkljiva. V tem pogledu bo treba napeti vse sile in pritegniti k sodelovanju vse poklicane ustanove, kakor tudi vse zasebne interesente. Obširno je nato obrazložil \ statistiko tujskega prometa v pretekli sezoni m s številkami orisal gibanje tujskega prometa v posameznih krajih. Povprečno je tujski promet nazadoval za 20 odstotkov, ponekod bolj, drugod manj. Debata O poročilu tajnika se je razvila obširna razprava, v katero so posegli vsi navzoči zastopniki. Razprava je bila vseskozi stvarna m mirna ter je rodila temu primerno pomembne sklepe. V svrho znanstvenega in strokovnega razmotrivanja o značaju posameznih zdravilišč, kopališč in klimatskih krajev, je bilo sklenjeno, da se postavijo konkretna vprašanja in naprosijo zdraviliški zdravniki, da jih obdelajo in podajo svoje mnenje tako, da bi mogla vsakoletna skupščina o posameznih primerih konkretno sklepati in sestaviti primerne predloge za pristojne oblasti Obenem je bila izražena želja, da bi se zdraviliškemu odbora pri ministrstvu za narodno zdravje prideiili tudi zdravniki balneo-logi. Obširna razprava se je razvila o vprašanju klimatskih mest v smislu zakona o pospeševanju hotelske industrije v zvezi s težnjami saveza, da se tudi klimatskim krajem priznajo slične ugodnosti, kakor za bivanje v kopališčih na Jadranu. V teku debate je prišlo do konkretnega predloga, naj se na podlagi tujsko-prometne frekvence pretekle sezone ugotovi, katera izmed dosedaj priznanih klimatskih mest glede na svojo važnost za tujski promet in glede na higijenske prilike pridejo v poštev Savez se bo obrnil na banovine, da izrazijo o tem svoje mnenje in bo nato konkretno predlagal prometnemu ministrstvu. katerim krajem naj se priznajo omenjene ugodnosti. Obširno se je razpravljalo tudi o avtorski zaščiti, pri čemer se je poudarjalo, da sedanji način te zaščite za naše razmere ni primeren, da pa je v dogledni do* bi pričakovati v tem pogledu znatnega izboljšanja. Obenem bo savez naprosil vojno ministrstvo, da zopet dovoli koncerie vojaških godb v glavnih naših zdraviliščih in kopališčih. Pri nato sledečih dopolnilnih volitvah sta bila izvoljena v upJavni odbor saveza načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za turizem g. Jaša Grga-ševič in upravitelj Rogaške Slatine inž. Ditrich. Sprememba pravil je bila zaradi nezadostnega števila navzočnih članov od-godeoa. Pri slučajnostih je bilo tudi sproženo vprašanje zdravljenja članov OUZI) v zasebnih kopališčih in zdraviliščih. Središnji urad za zavarovanje delavcev je namreC svojim organom naročil, da smejo pošilja- ti bolnike samo v zavode Osrednjega nra-da, kakor Laško, Klenovnik in nekatera državna zdravilišča. V tem pogledu bo savez interveniral na merodajnem mestu, poudarjalo pa se je, da bi morali tudi zdravniki sami zavzeti stališče k temu vprašanju, ker je pač na različne bolezni potreben različen način zdravljenja. Ob zaključku je bilo sklenjeno, da se bo prihodnja letna skupščina vršila v Crikve-nici. Z zahvalo za stvarno delo je predsednik ob 2. zaključil lepo zborovanje, nakar je pogostila blejska zdraviliška komisija go-se v moderno urejenem Molnarjevem hotelu. Popoldne so napravili gostje izlet po jezeru in v okolico, z večernim brzovla-kom pa so večinoma odpotovali. Pereči socialni proMeml Važna anketa socialnega odseka pri banovinskem odboru JRKD — Obširna razprava o vprašanju stanovanjskih najemnin LJubljana, 27. novembra. Socialni odsek pri banovinskem odboni JRKD je sklical za današnjo nedeljo naše najodlienejše socialne delavce, da pravično pretehtajo nekaj najbolj perečih socialnih vprašam:}: zaščito stanov a njtskrlh najemnikov, krizo socialnega zavarovanja, razširjenje pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev in podporno afeiijo za brezposelne. Predsedovali je anketi, ki je bila dopoldne v »Zvezdi«, aiaeelml: socialnega od« seka JRKD g. Ivan Tavčar. Anketa sta prisostvovala tudi slavni tajnik JRKD mm-ster dr. Albert Kramer in narodni poslanec dr Rape Mestno občino sta zastopa a župan dr! Dir.iko Puc in dr. Rus. Z obširnimi referati so sodelovale delavske in dejoda-ja.lske organizacije. Navzooni so bili tudi nekateri socialno,politični referenti banske uprave in v velik fin številu odlični sociailm delavci iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Stanovanjske najemnine V izčrpnem referatu je poudarjal g. Tav« čar, da je program ankete obširen, zato se bo treba omftjrlti na najvažnejše probleme. Vprašanje zaščite stanovanjskih najemnikov stalno vt/m emirja javnost, ker dohodki najemnikov niso v skadu z višino najemnin Nekateri hišni posesrtifci še vedno prekomerno obremenjujejo najemnike, tako da je njihov r.o-tcipek že skoraj oderuški. Mednarodni kongres najemnikov v Berlinu je ugotovil, da je znašala pred vojno najemnina eno šestino do ene osnrne dohodkov. Po vojni se je to razmerje povsod precej poslabšalo, posebno pa še pri nas, kjer zna« ša najemnina eno troftji.no do polovice najem,nikovega dohodka. To predstavlja resno nevarnost za prehrano in ogroža kulturne potrebe širokih plasti prebivalstva, sja služi velika večina v glavn-m le za streho nad glavo. To nezdravo stanje ima seveda za posledico veliko nezadovoljstvo med najemniki. Kot politična stranka moramo tudi mi najti izhod, kako pravično rešiti to pereče vprašanje.. V starih, predvojnih hišah so znašale najemnine v letu 1925. 23 milijonov dinarjev, v letu 1929. 36 milj., v letu 1930. 41 miljo-tiot in v letu 1931. celo 48 milijonov dinar* jr>v. Vidimo torej, da so najemnine rasle navzlic stabilnosti valute in pocenitvi živil. Brezuspešni so bili po/i vi bu rke uprave in samega Društva hišnih posestnikov. Najemnice so rastle in rastejo še danes Letos se bodo zopet zvišale za 4 milijone dinarjev! Enosobno stanovanje s kuhinjo je stalo v centru mesta 1914. 290 K. 1. 1931? pa 4000 Din (na periferiji 175 K odnosno 3500 Din). Dvosobno stanovanje v centru je 1. 1914. vezalo 400 K, sedaj 7600 Din (na periferiji 450 K, odnosno 6450 Din). Davčna obremenitev biš je znatno nižja od predvojne. Pri čisti najemnini 100 K ;e bila 1. lf>14. davčna obremenitev 40 K, dohodek hišnega posestnika pa ie zmaša.l 60 kron. Današnje številke so po podatkih banske uprave tele: najemnina 1500 Din. davana obremenitev 3/9 Din. dohodek hišnega posestnika pa 1121 D:n. Dofim je znašala davčna obremenitev hiš pred vojno 40 odstotkov, znaša danes le 26 odstotkov. Pred vojno se je obrestoval zazidani kapital po 2 do 3 odstotfce. danes pa sc obrestuje po 8 do 10 odstotkov. Pri takšnih razmerah ni le pravda, temveč naravnost dolžnost države, dn intervenira, kakor je intervenirala drugih panogah gospodarstva (žitni reSim. razdolži-tov kmetov itd.). Glavno vprašanje je sedaj. kakšna bodi ta intervenicija. Mnoge države gradijo same nova stanovanja, da« jejo cenene kredite in stavbeni les ter znižujejo obrestno mero. Pri nas vsega tega ni pričakovati v zadostni meri. So pa mere, ki jih država more podvzeti, t; ko da regulira obrestno mero in cnemogoči odc-rušivo s stavbišJi, ki znašajo pogosto eno tretjino gradbenih stroškov, denar po. gre večinoma v žepe špekulantov. V starih hišah naj se najemnine iz leta 1914. valorizira z 12kratniikom. V novih hišah naj nosijo najemniki obresti zazidanega kapitala, vdrževalnino poslonja in davke ter naj prispevajo še maksrnafaio pol odstotka za amortizacijo. Danes r*a hočejo nekateri po« sestnik' že v 15 letih h'i'šo amortizirati in vkaikulira jo celo svoje stanovanje v breme najemnikom. To so nevzdržne razmere. Naša banska uprava se je baviia s tem vprašanjem. Naredb'>-.'>n potom naj bi se zni- državni politiki docela drugačno vlogo, kakor na primer v Nemčiji in drugih i udu« strijskih državah. Ogromna večina naših krajev ne trpi zaradi pomanjkanja stanovanj. To je tudi vzrok, da dve tretij ni narodne skupščine nimata pravega razumevanja za potrebo stanovanjskega zakona. Zato se strinja z mislijo referenta, naj se ureditev stanovanjskega problema prepusti banovinam. Za g. ministre m so posegli v debato še številni drugi udeleženci ankete, nekar je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta resolucija v smislu gori navedenih predlogov g. Tavčarja. Ssslalsa© zavarovance Na dnevni red je prišlo nato poročilo o krini delavskega socialnega zavarovanca. V o'bš:rnrm leferartiu ie ooiasnl' o D^a^otin KoSem, da je kriza v delavskem pocialnem zavarovanju prav huda sai znašajo deficiti v poslovanju organov delavskega bolniškega in neugodnega zn-v^rovania cel:b 83 milijonov d:na.r;fv. dočim "iraša.jo rezervni fondi le 55 nrHionov in še ti niso ra^rvo-ložftrvi ker leže v zaostankih na njunih prsnevtVh ki znašajo zda i že 173 mili« jenov dinarjev, v katerih ie dobršen del de'ai v sikih nrispevkov ki bi se jih kljub gospodarski kriz*-' ne smelo zadrževati in odtegovati zavarovanju, katerega solvcntnost je tako v nahreoj' ooasnostH Sicer pa so rezervni fondi ootrebni in namernem v druge svrhe. tako da ie vseh 83 mili;onov dm^rjev prav za prav oonoilnoma nekrit h. V kolikor je krivo defietom tudi slabo gospodarstvo, ne more ta očitek zadet* lfulbljaneikerta Okrožnega urada temveč drw?e okrožne urade in »lasti centralo. Po dal:ši debati je bila wrejeta resolucija ki jo je predlagal poročevalec g. Kosem in ki predlaga razipust-ev SUZOR-a in široko samoupravo delavskega zavarovanje ter r«o-veiiz.iran.ie zakona, ki naj odstrani vse hibe tega zavarovanja. Ta kakor ostale resolucije bodo predložene ministrstvu za socijano poetiko. Po soglasnem sprejetju resolucij je pred-sedmik g. Tavčar zaključil anketo. odnravi takoj S:il;!eo*a Din 14.—. Ogla« reg pod S. Br. 25.892/32. Žale naiemniine kolikor so pretirane. G. Tavčar f- zrfcl&ucil svoj referati s predV»gom. naj se vnese v finančni zakon določba, ki naj v splošnem ut-meri stanovanjsko zaščito. Enoten stanovanjski zakon za vso državo je utopiia, zato naj pusti določba banovinam pros-tc roke. da rešijo problem po svoj',h krajevnih potrebah. V debato je prvi posegel predsednik ma« riborskega Društva za zaščito najemnikov g. Rudolf Tumpej, ki je razglabljal o vzrokih stanovanjske krize in navaja!, da je med indeksem življenjskih potrebščin predvojno in po njej velika razlika. Kot vzgled je postavil rodbino železniškega delavca s tremi člani, kii je imela 1914 leta 146 K mesečn-ih izdatkov, dočim jih ima danes 2270 Din. Prehajajoč na način določitve najemnin je predlagal ureditev najemnin po dohodkih najemnikov. Minister g. dr. Kramer je najprej poudaril, da se vrši današnja diskusija zato, da razčisti pojme in pokaže, kaj bi bilo v današnjih razmerah možno storiti in doseči. Opozarjal je, da stanovanjsko vprašanje pri nas, v izrazito agrarni državi, igra v nap&s na starega Osijek, 27 novembra. V n.otck popoldne je dobi! 70 letni sluga osiješke lesne tvrdke Frank i drug Josip Janič naročilo, da nese 15.000 Din v Normane e za izplačilo mezd tamošnjim delavcem. Starček je odšel na_ pot in prispel v Norma,nce proti večeru. Ko je korakal proti žagi, sta ga srečala dva neznanca, ki sta ga zdvici napadla, vrgla na tla in rnu vzela ves denar. Pri borbi z razbojnikoma je dobil starček nevarne poškodbe in so morali prepeljati v bolnišnico. Za razbojnikoma ni sledu. Drama. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 28. nov.: »Lopez«. D. Torek, 29. nov.: Zaprto. Sreda, 30. nov.: »Roksi«. A. Ljubljanska drama. Eartolova drama »Lope z« se ponovi poslednjič v letošnii sezoni kot večerna predstava drevi. Zasedba običajna za D. Na to predstavo še prav posebno opozarjamo vse, ki se zanimajo za naša izvirna dramska dela. Ob koncu tedna se uprizori prvič na slovenskem odru Me-režkovskega zgodovinska tragedija »Care-vič Aleksej« v režiji Cirila Debevca. Drama nam prinaša kos ruske zgodovine iz leta 1717. in 1718. Opera. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 28. nov.: Zaprto. Torek, 29. nov.: Zaprto (generalkat. Ljubljanska opera. V sredo 30. t. m. se bo pela prvič opera ;>Adel in Mara«, ki jo je uglasbil splitski skladatelj Josip Hatze. Dejanje se godi okoli leta 1574., ko je bil Split v rokah Benečanov, bližnja okolica, predvsem mesto Klis pa v oblasti Turkov. I. dejanje se vrši na dan sv. Dujma, splitskega patrona. Da živahnem trgu sredi mesta, II. dejanje v sobi bogatega splitskega meščana Vorniča, očeta lepe Mare, III. dejanje nas povede v strmine Klisa in se vrši v Adelovi kuli. Klis je popolnoma turško mesto in takoj v začetku dejanja slišimo klice mujezina, ki vabi vernike k molitvi. IV. dejanje se vrši v samostanu sv. Marije v Splitu, kjer umrje Mara. Opera je polna prekrasnih melodij, saj je Hatze znan kot skladatelj priljubljenih samospevov. Orkestralni part je pester in slikovit. Hatzeja kot opernega skladatelja poznamo tudi po njegovi operi »Povratek«, ki se je pela v naši operi. Tolminska gimnazija docet Trst, 27. novembra. Pred !eti ie obstojalo v Tolminu, kjer je pokojni dobrotnik Škodnik ustanovil svoj internat, učiteljišče, ki je tudi po vojni ostalo dokaj časa v slovenskih rokah, V tej šoli je zrasla poslednja generacija primorskih slovenskih šolnikov. Ko pa ie fašistični režim sprožil svojo protijugosloven-sko in protimanjšinsJvo kampanjo in je Gen-tiie v parlamentu uzakonil svojo šolsko reformo. je bilo slovensko učiteljišče izgubljeno. Z leti se ie docela poitaliiančMo, nazadnje pa — leta 1926. — je bilo tudi ukinjeno. Namesto njega so ustanovili v Tolminu klasično gimnazijo. Kakor pa ni moglo učiteljišče doseči namena, ki mu ga je dala fašistična obiast, tako v tem pogledu, vse do danes tudi gimnazija ni pokazala nobenega vidnega uspeha. Zaradi tega je posebno lani in predlanskim že vse kazalo, da bo tudi njej odklenkalo. Niti gimnazija s svojim profesorskim zborom niti internat s svoišm strogim italijanskim nadzornikom Spazzanom nista doslej pokazala nikakega vpliva na okolico, kaj šele, da bi postala središče poitalijančevanja v vsem toknn-skem kotu. Tolminski podeštat dr. Marsan, ki ie spoznal to njeno »hibo«, je ponovno zahteval, naj se gimnazija ukine in namesto nje ustanovi poljedelska šola, ki bi zlasti v nacionalnem pogledu vse drugače vplivala na okoliško kmečko ljudstvo in ki bi na drugi strani za obubožano tolminsko občino ne bila tako veliko breme, kakršno ie gimnazija. Zares so na njegovo i iniciativo že Piičeli graditi novo poslopje i za tolminsko šolo. njegova želja pa se do | danes le še ni izpolnila. Bilo je doslej preveč ljudi, ki so zagovarjali potrebo po gimnazij, in med njimi v prvi vrsti profesor Jurii Cuzzelli (prej Kuzelički). ki je nekaj časa reflektira! celo na ravnateljsko mesto, ki ga je za leto dni tudi dosegel. Gimnazija je sedaj nameščena v bivšem gasilskem domu. ki nikakor ne odigovaria n:ti njenemu ustroju niti hgiensikim pravilom, čeprav so poslopje letos malo popravili. Prostori za učilnice so pretesni in še teh je premalo, tako da ie nekai razredov nameščenih celo na sodišču. Pred leti je sicer bivši minister Fedele položil temeljni kamen nove zgradbe, ki je pa do danes še niso zgradili. Lani je na gimnaziji ravnatelieval še profesor Kuzelički, letos pa se je na mah vse spremenilo. Kuzeličkega so poslali v tržaški muzej, za ravnatelja pa so imenovali prof. NenJbrota. Tudi profesorski zbor je bi popolnoma prenovljen. V Tolmin so prišli skoraj sami .novi profesorji iz Italije, ki so bili na gimnaziji stalno nameščeni. Spričo tega se je razširilo mnenje, da gmnaziia v Tolminu ne bo tako kmalu izigiriila. Končno pa se je asimilacijska politika v šoli silno poostrila. Z dekretom, ki ga je . izdal prosvetni minister letos poleti, jc bila ukinjena tudi na tolminski gimnazij slovenščina .ki jo je doslej poučeval nesrečni Kuzelički kot obvezen predmet po nskaj ur tedensko. V internatu so se zaostrile fašistične vzgojne metode in tudi sicer se med dijaki, ki so v veliki večini Slovenci, z vso silo zatira sleherna sled njihove materinščine in narodne zavesti. Poleg slovenščine so doslej kot drugi obvezni predmet poučevali francoščino. Nekaj tednov po pričerku letošnjega šolskega leta pa je prišel ukaz, da je treba francoščino naenkrat docela ukiniti, da se di-jaštvo ne bi navzelo frankofilstva. Namesto francoščine se je pričela poučevati angleščina. Jasno je, da so te nenadne spremembe silno škodovale dijaštvu, zlasti slovenskemu. V Sikodnikovem zavodu, ki je bil namenjen v prvi vrsti siromašnim slovenskim študentom, se že leta sprejemajo večinoma Italijani, in celo negiede na njihov gospodarski položaj, da le pomnožijo italijanski element v šoli. Največ dijakov prihaja v Tolmin razen iz naših krajev iz sosednje Furianije, ki bi gotovo rajši študirali na čedadski, videmski ali goriški gimnaziji in iih je gostoljubje g. Spazzana privabilo med tolminske gore. Kljub vsemu temu pa v tolminski šoli še danes močno prevladuje slovenski element iz bližnje in daljne tolminske okoice. V tekočem šolskem letu šteje gimnazija v Tolminu 170 dijakov. Od teli je 1°5 slovenske, 65 italijanske narodnosti. Po posameznih razredih so tako-le razdeljeni: Sloven. Italijan. Skupno 1. razred 18 12 30 2. 91 15 11 26 3. )i 13 9 22 4. 91 9 6 15 5. 99 13 6 19 6 99 17 12 29 7 19 11 7 IS 3. 11 9 2 11 Pričakovati je, da bo število slovenskega dijaštva padalo, čeprav se tudi italijanski dijaki kljub vsej časopisni in drugi propagandi šolske oblasti na tolminski gimnaziji ne množe. Tudi v primeru te šole pa je treba pribiti sramotno in skrajno nekulturno fašistično vzgojo, ki zavaja našo mladino in jo trga z našega narodnega telesa. To so metode, kakršne je poznalo le še nekdanje osmansko carstvo, ki si je spričo svoje lastne dekadence vzgajalo }a-ničarske robove' _ Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največ primerih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Teater v teatru Kakor čudež se nam zdi ko vidimo, če zadobi od napornega dela I veselje do življenja. Ovomaltine, naravah dolge bolezni propali človek v nekoli- na krepilna hrana, nam v takih sluča-ko tednih zopet svojo delovno moč in | jih najbolje pomaga. Ponesrečena demonstracija gledališču pri predstavi Ljubljana, 27. novembra. Dolgo, dolgo so se pripravljali, naposled pa so le izprhutali mladi petelinoki, ki so »čutili notranjo potrebo«, da se zakadijo v »Veseli vinograd«. »Stovenec« se bo lahko odičil z Iovorovim vencem, ki je tako pozno dozorel na njegovi njivi. Vse drugače bi se dalo razpravljati o nocojšnjem poskusu demonstracij v gledališču in pred njim, ako bi mo-gel kdo mladim kričačem verjeti, da so res ogorčeni zaradi vsebine in načina predvajanja »Veselega vinograda«. A pojmi so sedaj že razčiščeni in vsakdo ve, da miti »Slovencu«, niti nocojšnjim demonstrantom ni šlo za »Vinograd«, marveč za vse kai drugega, kar nima s to predstavo ničesar opraviti. Zato tudi ntioojsnje -azgrajanje. ki ie bilo skrbno pripravljeno, ni izzvalo med občinstvom drugega, kaker deloma pomilovalen smeh, deloma pa odpor zaradi motenja predstave. Poskus demonstracij ni prišel iznenada, ker so za nocojšnjo predstavo nakupovali, k,cr po tri ca te vstopnic ljudje, ki jih drugače ni n-ktiar v gledališču in tudi na drug način še niso pek a z aii, da se brigajo za procvit naše gledališke umetnost. Gledišče je bilo tudi nocoj razprodano. v ljubljanskem dramskem „Veselega vinograda" »Protestanti« so se s podarjenimi jim vstopnicami porazdelili po najrazličnejših ne-stih, ce'!o za ože so »ofrali« denar Začeli so s svojo kričečo ofenzivo kar kma-hi, ko se je dvignil zastor. V njihovo veliko ogorčenje in razočaranje, se oder ni hotel podreti in igralci ne popadati od strahu po tleh. Tako se je istočasno nadaljevala komedija na odru in med publiko. Dokler se ta končno ni naveličala 'n komediante, ki so razgrajali in kričali tu in tam. drugega za drugim postavila r.a hladni jesenski zrak. »Protestantom« se ni posrečilo, da bi izsilili prekinjenje aH celo ustavitev predstave. Svojemu ogorčenju nad tem klavrnem neuspehom so dajali potem še nekaj časa duška na Kongresnem trgu. Ko pa so videli, da ni upanja. da b' po9ta-li narodni ali kulturni »mučeniki«. so se naveličali tudi sami in se polagoma razšlti. Bržčas pa so dosegl-i uspeh, ki rji m ne bo ljub. ki pa iim bo zanj hvaležna gledališka blagajna. Aiko bodo hoteli še kdai ponoviti svojo »predstavo«, se jim za brezplačne vstcpnice ne bo treba zatekati k raznim pobožr/m veličinam; gledališka blagajna jiim jih bo gotovo rade-volje sama dala. v Nemčiji Nova nemška vlada naj bi bila samo zasilna, ki ti izvršila preko zime najnujnejše državne posle Berlin, 27. nov d Sedanja pogajanja državnega predsednika Hindenburga s posameznimi strankami za rešitev vladne krize, imajo predvsem namen, da se ugotovi, ali je odpor centruma proti Papenu m-pre-magljiv in aii bi se mogli industrijski ter bančni krogi, kakor tudi delavstvo, ki so se dolino oficiclno. delno pa v zasebnih stikih izjavil' proti povrotku Papena, v toliko po« miriti, da b' ponovno imenovanje nove vlade s Papenom na čelu ne izzvalo novih motenj. V okolici Hindenburga so mnenja, da bi se moglo vpoštev prihajajoče stranke pcmiriti tu d' z gotov,mi izipremembami v vladi, predvsem v ministrstvu za notranje zadeve in za delo. ne da bi bilo treba menjati državnega kancdarja. Na podlagi tej ga se more smatrati Papen še vedno kot glavni kanddat. V po?tev prihaja sicer tudi vojni miirister general Sohleicher, vendar pa ue anatrajo za primerno, da bi se združilo v sedanjih politično nemirtrh časih državno kancelarstvo ter vodstvo vojnega ministrstva v eni osebi. Kot kandidata za državnega kancelarja imenujejo tudi dosedanjega zamanjeja ministra Neuratha zaradi njegovih dolgoletnih zaurnih razmer s Hindonburgom, kakor pa zagotavljajo v njegovi okolici, b' mesta državnega kance-larja ne sprejel Kar se tiče kandidature tipskega višjega župana dr. Gordelerja, je sicer gotovo, da bi močel računati na pod* poro centruma bavarske ljudfke stranke in nemških nacicnalcev, vendar pa bi tudi njegova vlada ne imela v državnem zboru večine. V ostalem je baie osebno vprašanje že rešeno ter je vzrok zavlačevanja objave imena osebe k< bi načelovala novi vladi predvsem v tem. da hočejo objaviti istočasno listo celotne vlade. Naloga nove vlade naj bi bila pod vodstvom katerekoli osebnosti v tem. da bi skušala premostiti razne težkoče '-saj priko zime. Nova vlada bi ne imela v svojem programu ustavne reforme, 'cmvcč bi predstavljala samo zasilno r> ev ki bi morala upoštevati delavno sp -obnost državnega zbora, ki pa bi ne bila vezana nanj in bi se vzdržala tudi vseh napadov na sedaj veljavno ustavo ter oblike političnega življenja. V me« rodajnih krogih menijo, da bi se s talko zasilno rešitvijo mogle pridobiti tudi posamezne stranke državnega zbora, keT se n. pr. tudi pri centrumu vedo bolj kaže vtis. da je mogoča le še- predsedniška vflad-a br<*z parlametarnih obveznosti. Glede na to. kako bodo potekla pogajanja s posameznimi strankami, bo padla odločitev o prostovoljna odgoditvi državnoga /■bora ali pa o prekinjen ju njegovega zasedanja za daljšo dobo s pomočjo zasilne odredbe. Državni predsednik bo skušal, da se izogne s posebn:m dogovorom s strankami novim sporom, kolikor dolijo bo mogoče. Berlin, 27. nov. AA. Odločitev o novi nemški vladi bo padla v torek ali sredo, že sedaj je gotovo, da bo nova vlada sestavljena po večini iz novih oseb. Zdi se, da so se včeraj in danes vršila zaupna službena pogajanja med predsednikom republike in nekimi strankami, predvsem s centrumom in z nemškimi nacionalci. Po poročilu lista »Kolnische Zeitung« je Hugenberg pri teh pogajanjih postavil popolnoma določne zahteve. Tako želi vodja nemških nacicnaJcev sodelovati osebno v novi vladi. Hugenberg predlaga združitev vseh gospodarsk:h ministrstev. Ministrstva za delo, za gospodarstvo, za prehrano in za finance naj bi se združua v enotno ministrstvo za rešitev gospodarske krize, če se ti Hueenbergovi načrti uresničijo, bi postal vodja nemških nacio-nalcev pravi gospodarski diktator Nemčije. Giede imenovanja novega kancelarja se bo moral Hindenburg taktično odi oči ti le med Papenom in Schleicherjem. Del časopisja je za generala Schleieherja, češ da bi ponovno P?oenovo kanceiarstvo naletelo na hud odpor javnosti in političnih strank, na drugi strani pa Schleicher odklanja sedaj vodstvo vlade in ga bo sprejel le na formalno Hindenburgovo zahtevo. Zato prevladuje v političnih krogih vendarle mnenje, da bo Papen sestavil novo nemško vlado. Velik shod JRKD v Hrvatskem Zagorju Minister Pavao Matica med volilci Svarilo pred Zngreb, 27. novembra, n. Pri sv. Križu v Začretju se je vršilo danes lepo zborovanje JRKD, ki se ga je udeležilo okoli 25C0 kmetov. Na shodu je govoril minister za šume Ln rude g. Matica. Med drugim je poudarjaj, cla so se zopet pojavili ^naši neprijatelji, ki bi hoteli razpar-celirati zlasti kraje, v katerih žive Hrvatje. Zato je potrebno, da se ves naš narod združi cb strani svojega kralja ter upravlja svojo domovino tako, da bo dosegla čim večji napredek in blagostanje. Posebno Hrvati morajo skrbeti, da bo postala država čim močnejša in da ozemlje, na katerem živi hrvatski narod, ne bo razdeljeno. kakor je bila pred 200 leti razdeljena Poljska, ker bi v tem primeru prišli v enak položaj, v katerem živi danes Istra m ostalo Primorje, kjer nimajo naši ljudje niti pravice, da bi molili v cerkvah Boga v svcjeun jeziku. Minister je nadalje omenjal zakonske načrte, ki se nahajajo pred Narodno skupščino. Naslednji govornik Ivan Radič je omenjal, kako so se leta 1925 dr. Trumbič, dr. — Hrvatje in Jugoslovenstvo — zapeljivci Polič in nekateri drugi odcepili od seljaške stranke ter postali federalisti. Stjepan Radič je zato vprašal leta 1927 hrvatski narod, ali je za Trumbičev federalizem, ali pa za državno in narodno edinstvo pod dinastijo Karadjordjevičev in tedaj je narod dal prav Stjepanu Radieu. Torej že tedaj, je poudarjal, ste bratje Hrvati priznali državno in narodno edinstvo, en narod, eno državo in enega kralja. Nadalje je omenil, kako je nagovarjal dr. Mačka po 6. januarju 1929 naj gre k Nj. Vel. kralju Aleksandru, toda Mačka je takrat pregovoril Svetozar Pribičevič, zaradi česar ja odšel Radič sam h kralju in mu obrazložil kaj hoče hrvatsko kmetsko ljudstvo. Govoril je nadalje, kako je bilo leta 1918 ter je pozival vse kmete hrvatskega Zagorja, naj ne poslušajo onih. ki so se leta 1927 izneverili seljaški stranki in ki žele sedaj, da bi kmetsko ljudstvo odvrnili od njegove prave poti. Z zborovanja sta bili poslani pozdravni brzojavki predsedniku vlade in banu savske banovine. Tekma kranjske sokolske župe Kranjska sokofeka župa jc izvedla po društvu iz Kramja svoj prvi tek po pokrajini. V vseh oddelkih se je udeležilo tekme 42 tekačev kn oo se praiv dobro izkazali. Proga je potekala izpred Narodnega doma preko 6akolskega letnega telovadišča po R upniškem polju do graščine Prevol. od« tod pa zopet nazaj pred Narodni dom Organizacija tekme je bite poverjena br Milanu Kašniku iz Kranja in br Levu Kova-č'ču iz Stranišča n ie bila vzorno izvedena. Med občinstvom je bilo za tekmo mnogo zanimanja Rezultati so naslednji: Mcškj naraščaj: Dolžina steze 2.5 km. Uspehi: l. Hafner Alojz. Kranj. 8:34: 2. Ravhekar Dušan. Kranj. 8:36 2 : 3 Križnar Niko, Kranj, 8:38; 4. Božič Vinko, Kranj, 8:39; 5. Vest Viki, Straži,šče, 8:45. Člani: Doližina steze 4 6 km. Uspehi: 1. Bešter Fr., Straži šče, 16:48.1, 2. Oman Peter Straži-šče, 17:21.8; 3. Zerjal MaTijan. Kranj 17:56; 4 Oman Pavel, Stražiše. je sledil «50 m za njim. Z dobro organizirano tekmo in z ugodnimi uspehi je župa pokazala v tej pa« nogi lep napredek. Kino Le še danes si lahko ogledate grandioz-ni film »Zapadna fronta 1918«, ki ie pri vseh dosedanjih predvajanjih privabi' toliko obč:nstva, da je bila dvorana Elitnega kina Matice zasedena do zadnjega pro-J štora. ZKD bi rada ustregla vsem ki bi si I radi ogledali ta film, toda jutri ga mora I že odposlati dalje, zato bo zadnja pred. I stava danes ob pol 15. Ljubljana od so&ote do ponedeljka Ljubljana, 27. novembra. Nagibamo se protii Miklavžu, ki nam nu eni strani mežika s prija^pim očeso a. ra drugi s sivo brado. Baš v tem prijcaiem pričakovanju velikega dobrotnika Miklavža .ie bila zaznamovati« tudi današnja nedelja. Preko noči jc naraihio porosi'lo, ozračje ee je nekoliko ohladilo, alli iz meglenoeti, sc ;e naposled vendarle porodilo prijetno jesensko jutro. V teku dneva so se nato me-njatvalc vse kaprice letošnje jeseni in zdaj pa adaj je poslalo soncc, potem pa je zopet legla meglena tišina preko vse ljubljanske pokrajin«. V tem rrvem ra/položenju tudi damašnja nedela ni be^žila prmv nobe-o.ih posebnih senzacij. Kar je važne šib dogodkov, jih beležimo v posameznih ele«.k h. X« reševalni postaji so Imelii sicer ves dselnih je v našem mestu, se bo prav gotovo čudil, kako da niso prišli pd moko. Glavni vzrok izostanja gladujočih jc bil način obdarovanja, ki ni v ničemur sličil svetopisemskemu pravilu: Naj ne ve levic?, kaj da dcsnica! Kakor v cirkusu so gledali siti radovedneži z galerije in balkona, kdo bo šel po moko. Ta pranger zasebne dobrodelnosti je odvrnil resnično potrebne in napravil farzo. Takšen način zasebne dobrodelnosti odklanjajo prizadeti sami in vsa javnost. Starešinska družina primorskega akademskega kluba Ljubljana, 27. novembra. Pri Mtkliču jc v soboto zvečer zborovala — drugič, odkar obstoja — starešinska družina primorskega akademskega kluba. Prav za prav je bilo to nadaljevanje občnega zbora, ki jc bil 7. t. m. prekinjen Zdaj je bil izvoljen novi r>dbor. Predsednik družine jc postal dr. Hlavatv, odbor niki pa so gg. inž. Mačkovšck, dr. Mare. dr. Prodan, inž. Lahi Nartc Velikonja tn sodni svetnik Žigon ter revizorja mag. pharm. Šega m dr. Furlan. Glavno vprašanje razprave, ki pa se sinoči ni definitivno rešilo, je bila osamosvojitev starešinske družine, ki jc delovala doslej kot nekak odsek v okviru klube. Iznesli so se razni argumenti za in proti, izkazalo pa se je slednjič, da je imel predlog o osamosvojitvi, ki ga je obrazložil dosedanji predsednik dr. Furlan in ki gn je stavil eden izmed gg. starešin, ki tudi ni bil imenovan, izrecno le ta namen, di bi si starešinska družina pridobila zgolj pravno neodvisnost v s,rojem bodočem delovanju Sklenjeno je bilo slednjič, da se sestavi prireditveni odbor, da organizira drugo javno prireditev naših študentov iz Julijske Krajine. Občni zbor, ki se ga je udeležilo tudi nekaj članov kluba, se je zaključil v najlepšem razpoloženju. čelo največjih ugodnosti. Pri avstrijski vladi naj bi se izposlovalo dovoljenje za izvoz lSO.COO hI 10 do 13 odstotnih vin v Avstrijo po nižji carinski postavki 30 zlatih kron, kakor je to dovolila Avstrija Italiji. S Češkoslovaško bi oživela vinska kupčija z nemotenim podeljevanjem izvoznih dovo- ljeni. Pred vsem bi bilo potrebno v prometu s Češkoslovaško poenostaviti dolgotrajno kontrolo izvoznih vin. Spomenica izraža naposled upanje, da bo vlada storila vse potrebno za pospeševanje izvoza naših vin v tujino Zopet dva ponarejevalca kovancev V St Vidu nad Ljubljano so orožniki aretirali dva ponarejevalca 20 dinarskih kovancev — V roke pravice ju je dovedel edini kovanec, ki sta ga spravila v promet zveze Ljubljano In Zagreb Kcri^caca na barski upravi of? navzočnosti zagrebškega župana — Delo se fe pnželo — naj hI rodilo uspeh! Ljubljana, 27. novembra. Z jutranjim nedeljskim brzim vlakcm jc prispel v Ljubljano zagrebški župan g. tir. Krbek. Pripotoval je v spremstvu ljubil Uiskoga žnapaaa dr. Puca. s katerim sr: ok»»vaj-aki vršila konferenca o načrtu, da bi vc rictariflkacija Zagreba izvedla z ve-m tokom. Občina mesta Zagreba za* v ;-, v tem vprašanju, o katerem se že v. -kaj t."'a razpravlja, analogr.o stališče ka-l: r f.'" i^jana. Kakor ljubljanska, tako Fe /e : tn i; ..agrebška mestna občina udeležiti 1-i-Afr't kaicijskega načrta naše banovine ne ■ •i i kot konsument. temveč tudi kot aktiven dru/Jbnik. V tem smislu je župan dr. Krbrfk pri banki upravi ra^ožil svoja streaiff^enija. O zakiiučku teh pogajanj, ki so ta^o za r.ašo banovino kakor za Zagreb velikega ■> "^f-pod.;irskega pomena, bo »Jutro« še pjro-<\alo. O konferenci slede elclct.ifikaci.je dravske in savske banovine je biio izdano na- slednje uradno poročilo: Danes se je vršila v paiači kr. banske uprave dravske banovine konferenca med zastopniki dravske banovine oziroma njenih elektrarn pod vodstvom pomočnika bana s. dr. O. Pirkmajerja, med zastopniki zagrebškega mesta pod vodstvom župana g. dr. Iva Krbeka in med zastopn:- j kom mesta Karlovca komerc. ravnateljem ; karlovšike električne centrale g. Doljakomi i o sodelovanilu pri elektrifikaciji savske in ! dravske banovine. Na konferenci so pred- j vsem ugotovi 3i, da je najtesnejše sodeto-v a ii je vseh javnopravnih ustanov za c!ek- Premiera jugoslovenskega zvočnega filma »Kraljevo bivanje na Bledu« Zveza kulturnih društev bo predvajala skupno z Jugoslovanskim prosvetnim filmom od jutri naprej krasen in izredno uspel zvočni film »Kraljevo bivanje na Bledu«. Pilim je zvočno izdelala češka filmska družba A B film v Pragi tej nam pTcd-očuje letovanje vladarske hiše na Bledu. Tu vidimo in čujemo Nj Vel. kralja v živ ah* nem razgovoru s češkoslovaškim poslanikom dr. Fliederjem, prisostvujemo raznim izletom vladarja in Nj. Vel. kraljice v Kamniško planine, nadalje vidimo Nj. Vis. prestolonaslednika m prince v živahni igri. Ves fiilm je prav skrbno in prekrasno izdelan in tudi v zvočnem oziru neoporečen. Poleg tega v nacionalnem in patriotskem J oziru nadvse priporočljivega filma bodo na I sporedu iepi filmi, ki nam predooujejo le-I poto naše države, zlasti našega Primorja in i eolnone Dalmacije. Film z otoka Rab« bo ............... , _ ! marsikaterega gledalca spominjal na lepe tritili^T !<> priporocl?ivo iz splošno narod- j urjce> ki jih je p^vel tam za časa letnega nih, državnih in gosnodarskih ozirov, kaj- dopust« in počitnic. Nadalje bomo videli ti le javnopravni; »steuove nudijo zanesljiva jamstvo, da bodo upoštevale splošne i ?vne> koristi in zaščitile prebivalstvo prxxt škndljtvim izk vj p«M!č'ii vprašanja r«75lr.k-n;r< c'ekt,'anie v eVIenju in zveze Velenja z Zaj;: e>bom. Na pod'agi sporazumno do-ločerKi načel se bodo zdaj brez odlašanja seStavTe podrobnosti. ''mmmm stiesfnili obem ]Ljatel|3stski župan dr. Dinks Puc o uspehih intervencije dc?utacije Zveze mest v Sinančnessi ministrstvu Ljubljana. 27. novembra. Davi se je z brzim vlakom vrni iti v Ljrjh-Ijano župan dr. D'nko Puc. ki je v depu-ti.ciji »Zveze mest« v družbi, z zagrebškim županom dr. Kr bikom in beograjskim p^'4-županotn Bogdanovičem interveniral pri \d«irska vprašanja, ki sc tičejo najtrše javnosti, smo g. župana rj^piosili /a k-afiko izjavo o zadevah, za katerf gre. G. ž »pan se jc odzn,"al prošnji in povedal mcJ d mg i>m: D^putacija »Zvezo mest« se je obrn;'a na g. finančnega ministra z ozirom na vc-vodik, ki jih je minister razposlal vsem obe. rskim upravam o tem, krfco naj se se* Javljajo proračuni za prihodnje leto. in pa 7 rom na nnve zakonske določbe, ki od--p-avliaiio goftaščino in trošarino. Te do- 1 čbe pomnijo.za proračune mest velike otl-b tke, za katere ntikjer ni mogoče najti na-i' irpcsti la. Novih davkov r»ri danaišrtji go-tpodarSki izerpenosti ni mogoče nalagati, d okla d na direktne davke pa prav teko ni mogoče prizna.ti, ker je "krajina meja že dosežena. Dcputnoiia jp g. ministru sporočila, da so navodila za seftavo proračunov ftboinam prekasno v roke, tako da j;h letos ni mogoče več upoštevati, poleg tega pa tudi, da ne t^dgovaTijaijo zahtevam modernega knjigovodstva in budžef^ramja. Izrazila pa je potrebo, da sc izivede enoten načrt za budžetiiTanje občin v vsej državi in da naj bi se v to svrho sklikala amke+a < b-nskih strokovnjakov in delogatov mi-r^trstva Na ta pojasnila je minister r ozi* rom na dejstvo, da so navodil« prišla pre-1<-sno. pristal na to. da za to leto ne veljajo, 'ter je pmiaz.no sprejel misel ankete. Kar se tiče gositaščine in trošarine, je g. minister pristal na to. da se nove določbe, ki l i pomenile občutno novo obremenitev v& obč:ne. razvelijavijo in da se p-ora5unj za prlhotlrije leto sestavijo na «t«ri način Za Ljubljano pomeni to, da s - bosta gostaščma iti tirotiarina tudi p^ n"»vcm letu pobirali ka* kar doslej. Glede novih investicij jc g. mi-nl.-jtT v sporazumu s pred-stavnik! mest odloČil. da bodo ~n"lcij zabranje.ie samo investicije. pri katerih gre za materija! iz nozctnstva, dovoljene, pa bodo investicije, ki uporaibijaijo domači materija!. Zupen g. dr. Puc je končno še pristavil, da je na te aporaziumne sklepe pristal tudi predsednik vlade g. dr. Srškič in d« je predstav i' kom mest zagotovil vso svojo po* moč tudi ljubljanski poslanec m'ni-1 ter g. dr. Kramer, ko se je depuitacija oglasila tu Ji pri obeh dveh gospodih. MIKLAVŽEV TEDEN Razno manufakturno blagp in ostanke vseh vrst blaga po izredno nizkih cenah nudi trgovina Anton Schuster, Ljubljana, Mestni trg 25. 13623 našo mladino pri sokolsikih vežibah in v skavtsikih taboriščih. Film je .zanimiv ter v vsakem oziru priporoč^itv odraslim kakor mladini. Ker je ta filmski spored zlasti priporočljiv s.;i šolsko mladino in di|ja3bvo, je pio* svetnii oddelek bansfJony«. se je zatekel. Oddati ga je Cigaletova ul. 13, Vekosiav Dolničar, sen. DOGODKI PO ŠIRNEM Odkod zardevanje ? Duševna piahost, ki se da odpraviti z vafo SVETU šola za potapljače Kandidati za potapljače v angleški mornarici ogledujejo potapljaške naprave na potapljaški šoli v Portsmouthu Železne ceste Novi nemški poslanik prt Sranc. drž. predsedniku Moderna pokopališka arhitektura Na pokopališču v Hamburgu so dovršili nov krematorij, ki ga bodo v kratkem izročili njegovemu namenu Iz akvaristove torbe O cink! j i, o pupujaku in kožnih glivicah Ko sem pred dnevi, oborožen z mrežico in lopato, a-kvariral v Cornovcu pri Vna-nijih goricah, n-isem kl>jboga Katja nosila Mau-passanta. Ko mi ga je izročila, sem jo pustil čakati poldrugo uro v kuhinji, sam pa sem šel v kabinet, da uredim korespondenco in prečitam dnevnike. Čez poldrugo ure sem se vrnil v kuhinjo. »Tu knjiga. Zahvalite se gospodu Sojerjugiimi v mojem imenu in mu recite, naj mi jutri na vsak način spet pošlje knjigo, ker jo potrebujem.« »Dobro, gospod, sporočim mu!« Cele tri tedne je prihajal in odhajal Mau-passant točno vsak dan ob isti uri. Po treh tednih ga štiri dni ni bilo, potem teden din i. In tako dalje. Najdaljši presledek je bil poldrugi mesec. Potem je nekega dne prišla Katja in mi rekla vsa vesela: »Gospodar mi je naročil, naj se to pot takoj vrnem Tu je knjiga. Drugič pridem po njo: Toda Katje ni bilo več po Maupassanta. Najbrž je bil takrat poslednji sestanek njenega gospodarja, ki se je moral kai hitro končati. Najbrž je Sojerjugin pustil ono drugo gospodično, ki takrat zaradi nje nisva smela iti v sobo. Na londonski razstavi za ljudsko zdravje je razstavljen kos z železom pokrite ceste, ki onemogoča drsenje avtomobilov Rapid dobiva točke DrugI prvenstveni nastop |e mariborski Rapid končal z zasluženo zmago in potisnil Svobodo na zadnje mesto — Bogat nogometni spored po svetu Ljubljana. 27. novembra. Kot zadnji je prišel v prvenstveni mlin mariborski Rapid. Vse prognoze so že davno pred njegovim vstopom v lige soglašale v tem, da z Rapidom posel ne bo prav lahek, tembolj tedaj, če se bo treba pomeriti ž njim na domačih tleh. Njegov današnji drugi nastop v podsavezni ligi je te glasove samo še podkrepil. Enajstorica je imela danes v gost h dosedanjega — in tudi bodočega — »outsiderja«, ljubljansko Svobodo in je že spravila svoji prvi dve točki. Res je, da ta zmaga ne more biti merilo za njegove prihodnje nastope, vendar pa je dober dokaz, da je Rapid kot šesti tekmovalec v podsavezni ligi prav enakovreden nasprotnik, ki bo imel sem in tja lahko še krepko besedo. Za enkrat kaže prvenstvena tabela naslednjo sliko: Primorje 5 2 O O 0 11:6 7 Ilirija 4 2 1 1 15:8 5 Železničar 4 2 1 1 10:11 5 Maribor 4 2 0 2 13:9 4 Rapid 2 1 0 1 3:3 2 Svoboda 5 0 1 i 5:20 1 Rapid : Svoboda 3:1 (1:0) Maribor, 27. novembra. V nadaljevanju tekmovanja za prvenstvo LNP je bila danes na sporedu samo ena tekma, in sicer sta se popoldne na igrišču S!< Maribora srečala mariborski Rapid Lil ljubljanska Svoboda. Pi končani pred:gri, ki sta jo odigrali rezervi Maribora in Rapida in jo ie SK Maribor z 2:1 (1:0) odločil v svojo korist, sta nastopili enaistorici za glavno tekmo v naslednjih postavah: Rapid: Herman, Barlovič, Flack, Fuč-ka\ Seifert, Gcmol, Wern.;g, Weniko, Bau-mf', Hardinka, Vidovič. Svoboda: Krivačič, Bonceli, Košmerl, T., Košmerl IT., Habiht, Bogme. Šlamber-gsr. Marjetic, Makovec, Bončar, Jeršek. Rapid je postavil BOLJŠE MOŠTVO na polje in ie imel skoraj dve tretjini igre v svojih rokah. Zabil je tri gole in si po žilavi borbi zasluženo priboril zmago. Najboljše orožje je imelo moštvo v dobro razpoloženi kriJskj vrsti in obrambi, ki sta briljiraii zlasti pred odmorom. Napad je bii v primeri s nasprotnikovim mnogo boljši. Prav dobra sta bila zlasti Hardin-ka v desni zvezi, toda ne mnogo ali skoraj nič ni zaostaja'1 Wenzolnok 2:1, III. okraj : Nemzetl 7:2. Berlin: Zapadna Nemčija : Brandemburg 4:2. Lille: Sparta (Praga) : OUmpique 4:2. Milan: Italija : Madžarska 4:2 (2:1). 30.000 gledalcev Povprečna igra, pri kateri je bil madžarski napad prav slab. Tudi krilska vrsta je ustrezala samo deloma, dočim je bila obramba prav dobra. Italijani so imeli najboljše ljudi v branilcih, za zmago pa je bila odločilna igra stranskih napadalcev. Srednji napadalec M\vazza je moral zaradi blezure 20 minut pavziratl. Sodnik Baumgartnor (Švica). prvenstvo in Petrinovičev pokal ljubljanska Ilirija z razliko treh točk pred Jadranom! Po končanem prvenstvu v skokih ga je v prisotnosti častnega predsednika Jadra-na g. Aljinoviča in tajnika Jadrana Mil-lerja opolnomočeni savezni delegat, generalni tajnik saveza Bedenko, na najofi-cijelnejši način predal Iliriji v roke njenega podpredsednika dr. Lapajneta. Do tu vse v redu. Naenkrat pa pride na dan, da je pri savezu vložen protest proti verifikaciji juniorskega državnega prvenstva, ker naj bi bili kar trije klubi nastopili na juniorskem prvenstvu s plavači, ki so faktično bili seniorji — med njimi tudi Ilirija. Res je avtorju protesta — Jadranu uspelo dokazati to za Ilirijo, ni mu pa uspelo za ostala dva kluba, in to za Jug vkljub najmarlj vejšemu prizadevanju ne, za beograjski Bob pa zato ne, ker — pač ni šlo v račun. Baš zaradi tega računa je odločilni dokument — krstni list plavača Donatiča, naenkrat na nepojmljiv način izginil iz arhiva »aveza, kjer se je po izjavi očividcev že dalje časa nahajal. Kljub temu, da je dokaz za Ilirijo, ki je na podlagi nad štiri leta starih verifikacij res v najboljši veri, da je vse v redu, nastopila z juniorjem, ki je bil 10 dni prestar, je bilo jasno, da bo ostalo pri vsem, kakor je, kajti pravila predpisujejo, da je treba proteste proti odločitvi juryja vložiti najkasneje v roku 14 dni po objavi ^cfp .Turvrrsko prvenstvo se je vršilo 30. in 31. julija, 21. avgusta pa je bil pokal siovesno predan, ne da bi bil takrat kdo kaj vedel o kakem protestu. Kot bomba pa je učinkovala izjava generalnega tajnika saveza Bedenka, da je protest Jadrana prejel 10. avgusta! Na podlagi te izjave smo torej naenkrat stali pred dejstvom, da je delegat JPS ofi-cijelno izročil pokal, v žepu pa imel protest, ki je rezultate prvenstva absolutno osporaval. To izjavo o datumu protesta, ki pa je ne more dokazati ne savez, ne njegov tajnik in ne Jadran, je uprava saveza sprejela, istočasno pa je ugotovila, da je predpisana taiksa za ta protest bila vplačana šele 22. avgusta. Protest brez takse pa je zopet po pravilih neveljaven! Uprava saveza pa je šla preko pravil. Razpravljala je o stvari na dolgo in šroko in končno ugotovila, da je vse skupaj velikanska zmešnjava ter celokupno prvenstvo za 1. 1932 anulirala ter odredila, da mora Ilirija pokal vrniti savezu. Seveda je bilo jasno vsakomur, da ta sklep ne pomeni definitivne odloč tve v tej mučni »aferi«, da bo ta odločitev padla šele na redni letni glavni skupščini savoza. Ilirija je vložila obširno utemeljen in obrazložen protest, ki ga preveva zavest, da je letošnja osvojitev prvenstva in pokala popolnoma zaslužena nagrada za štiriletno naporno, a uspešno delo na polju jugoslovenskeg3 plavalnega športa Ta protest je bi! poslan vsem klubom kot apel na njih viteško objektivnost, ki naj se izkaže na skupščini, ko bo pri glasovanju treba Iliriji za nieno delo, njene uspehe dati ali odreči zasluženo priznanje ko bo treba odločiti, ali naj bo tu mero-dajen športni usoeh. ki ga ne sme skaliti formalna pogreška. ki se je skrivaj vtihotapila na njegovo zmagoslovno pot, ali pa bolne ambicije kluba, ki ne more preboleti fakta, da ni več prvi v Jugoslaviji, ampak skuša po stranskih potih, če treba tudi preko pravil za zeleno mizo zatem-niti, izbrisati uspehe svojega nasprotnika. Usodne tri točke, usodni protesti so spremljah pokal prvič na morje in prvič »v planine«. Pot na morje je šla preko njih ... —šič. Kako je bilo na skupščini Zagreb, 27. novembra. Danes se je vršila tukaj pod predsedstvom dr. Stevana Hadžija XI. redna glavna skupščina JPS. že takoj cb otvoritvi skupšč'ne je bilo sproženo vprašanje letošnjega državnega prvenstva, ki ga je osvojila ljubljanska Ilirija. — Esapovič (Beograd) je stavil nujen predlog, da se Iliriji ne prizna pravica glasovanja na skupščini, ker se ni pokorila saveznemu sklepu z dne 23. oktobra, po katerem bi se morali vsi pokali (Petrinovičev, Novosti, 0%'omaltine in jubilejni) v teku 15 dni vrniti savezu. Glasovanje o tem predlogu pa je bilo odgodeno po verifikaciji pooblastil. Verifikacijski odbor, v katerem je bil za Ljubljano g. Kramaršič, je sprejel vsa pooblastila, med njimi klubov Kamnika (Kramaršič), Sokolskega društva Maribor-matica (Kramaršič), Primorja (San-cin), Elana, Novomesto (Poschi) Ilirije (dr. Lapajne) in Maratona, Maribor (Se-kolan). Pri glasovanju o ESapovičevem predlogu je bila z 11 proti 10 glasovom Iliriji odvzeta pravica glasovanja na skpuščlni, ker se ni pokorila saveznim sklepom. Delegat Ilirije dr. Lapajne je proti temu sklepu protestiral in nato zapustil dvorano. S skupščine je bila nato poslana vrhovni pokroviteljici JPS Nj. Vel. kralj ci Mariji pozdravna brzojavka. Predlog ljubljanskega podsaveza, da bi se sedež saveza prenesel v Ljubljano, je s 15 proti 4 glasovom propadel. Za Ljubljano so glasovali Maraton in Sokolsko društvo iz Maribora ter Elan in Kamnik. Primorje se je glasovanja vzdržalo. Vsi ostal4 delegati so glasovali za sedež v Zagrebu. Na predlog dr. špeharja. ki je bil sprejet, je bilo število članov savezne uprave zmanjšano na 5. V savezno upravo so bili izvoljeni: za predsednika dr. Stevan Hadži, za podpredsednika švarič. za tajnika Kohler, za blagajnika Bedenko, za teh n?čnega referenta pa Macanovič. če bi v teku leta 1933 katerikoli član uprave ne mogel vršiti funkcije bosta prišla na njegovo mesto inž. Sentgjergji ali Steinhart. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Kriško. v»č (Zagreb), Sušte (Beograd) in Kramaršič (Ljubljana) Ta reforma v savezni upravi je bila sprejeta z ogromno večino in sta samo dva delegata glasovala proti njej. Skupščina še traja. Izredna skupščina JZSS 3 državni savezi so si izbrali zadnjo novembrsko nedeijo za zborovanje: plavalni in veslaški v Zagrebu, zimski v Ljubljani. Dopoldne se je vršila izredna skupščina JZSS v hotelu Unionu v beli dvorani. Skupščino, na kateri je sodelovalo 56 klubov iz vseh, razen beograjskega podsave-za, ie vodil dr. Pire. ki je uvodoma posvetil nekaj toplih besed v spomin tragično preminulih 2 sodelavcev saveza: soustanovitelja in prvega predsednika dr. J. Jesenika in enega naših najboljših srouških učiteljev, ki je sodeloval še v vojaških s mu 3kih tečajih, Joža Pogačaria; •skupščina je počastila spomin obeh z vzkinkom »Slava pokojnikoma«. Nato ie prešel na dnevnii red IzvoPjen je bil nov odibor saveza v izpremenieni sestavi, vendar v večini z dosedanjimi sodelavci: dr. Pire kot predsednik, dr. Ciril Pavliin, dr. Jantolek. Beograd in dr. Stevo Hadži, Zagreb; kot podpredsedniki; Gore Joso in Kunstelj Tone kot tajnika; Komar kot blagajnik. Delegat Saveza Sokola v upravnem odboru je Zupan Otmar, načelnik smuškotehniič-nega odbora je Zdenko Švigelj, drsaJlno tehničnega pa inž. Stanko Bloudek. Po volitvah ie bil sprejet nov pravilnik za dosego zimskosportnega znaka. Ta pravilnik bistveno i zp remi« j a določila za zim-skosportni znak v tem, da so opuščene letne discipline ter se zahtevajo samo rezultati snruškega teka ali vztra.inostne tekme, smuka ali slaloma in skokov. Rezultate je treba doseči v teku ene sezone, prijaviti se je treba preko svojega kluba do 1. ianuarja. Druga točka, ki .io ie obravnavala skupščina, ie bil pravilniik zdravstvene nadzorne komisije. Taka komisija bo znanstveno proučevala rezultate preiskav; vsak klub pa mora prej ali slej dobiti svojega zdravnika, ki bo vršil vsako leto enkrat preglede vseh tekmovalcev, po možnosti vseh smmčariev, ter bo izpolnil predpisani enotni zdravstveni list. Zdravstveni nadzor ie zamisli en za sukcesivno uvedbo, kakor dopuščalo to razmere, alti obvezno pa je zdravniško potrdita tekmovalca za možnost verifikacije. Podsavezi si ustanove po možnosti zdravstvene nadzorne komisije že v svojih odborih. Savezno ZNK je sestavila gl. skupščina sledeče: dr. Kunst, dr. Petrič, dr. Merčun, dr. Škerlj, dr. Mila v ec. Naslednjo točko je tvoril novii pravilnik za verifikacije. V duhu čim večje samostojnosti podsavezov se je prepustila vsa verifikacija podsavezom. V bodoče mora imeti vsak tekmovalec savezno izkaznico s sliko na tekmovanju, sicer se mu lalrko zabrani nastop. Stroga določila zabraniu-je-jo snubljenje in prestopanje, ki je do-voltjeno le z enoletno zabrano starta od zadmiega nastopa. Uredil se je tudi položaj juniorjev nad 18 let za verifikacijo s tem, da oni, ki iih klub prijavi v zaznambo, ne more biti verificiran ob dosegu starosti 18 'et za drugi klub, kvečjemu s karenčno dobo enega leta. Zagrebški podsavez ie stavil predlog za uvedbo vseslovanskega srmiškega prvenstva. ki nai bi se vršilo vsaki 2 leti. Enak nredlog ie stavil letos polijski savez ter je verjetno, da oride še letos do definitivne izvedbe te misli — Ob 14. uri ie predsednik zaključil zborovanje. Stvarnost zborovan'a kljub ostrim in številnim debatam je dokazala, da je naš zimski savez znal izločiti iz svojih zborovanj ono nesrečno kilubaštvo. ki marsikje toliko škoduje uspešnemu de'u. Jubilejna glavna skupščina JVS Zagreb. 27. novembra. Jubilejno X. glavno skupščino veslaškega saveza, ki ima svoj sedež v Splitu, je otvoril predsednik dr Stalio. Na skupščini so bili zastoprni vsi jugoslovenski veslaški klubi razen Bleda. Bodočemu upravnemu odboru je bilo prepuščeno, da določi koledarske termine veslaških tekem v pr hodnjem letu. S 7 proti 3 g'asovom ie bilo sklenjeno, da se bodo veslaške tekme za državno prvenstvo v prihodnjem letu vršile nekje na morju, štirje klubi niso glasovali, trije glasovi pa so bili oddani za Bled. Plenarna seja JZSS bo dames, v ponedeljek ob 20.30 v damski sobi kavarne Emona in prosimo točne udeležbe. Vabila se niso poslala. — Tajnik. Službeno iz LHP. Seja u. o. bo izjemno danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne »Emone«. Zaradi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh odbornikov nujno p.itrebna. Zaključek grške razstave SK Ilirija (smučarska sekcija). Seja sekcijskega načelstva bo drevi ob 20. v kavarni Evropa. Udeleže n ij se gg.: Kuhar, Kos, Kosec. Miklavčič Matko, Vreč-nik, Mahkovec, Griinfeid, Banovec, šubic, Vlasek. ASK Primorje (nogometna sekcija!. Drevi ob 20. seja sekcijskega odbora pri Perlesu. če želodec je pokvarjen, ne postani koj poparjen! Brez zdravnika se ozdraviš, če se k Slamiču odpraviš! 13186 Zaključek grške razstave v Beogradu Beograd, 27. novembra p. Opoldne je NJ. Vis. knez Pavle posetil grško poljedelsko razstavo v Beogradu. Pozdravil ga je grški poslanik Melas s člani razstavnega odbora. Knez Pavle se je za razstavo zelo podrobno zanimal in se je o njej izrekel zelo pohvalno. Razstava Je bilo popoldne zaključena. Snoči je beograjska občina priredila zastopnikom grških gospodarskih krogov banket, ki mu je prisostvoval tudi minister za trgovino in industrijo g. dr. šumenkovič. Zunanji minister Boško Jeftič je sprejel • v svojem stanovanju grške novinarje, ki so prišli v Beograd povodom te razstave ter jim v daljši izjavi pojasnil politi o Jugoslavije napram ostalim balkanskim državam, zlasti pa napram Grčiji. G. minister je sprejel grške novinarje v svojem stanovanju, ker je lažje obolel. Pri tej priliki je poudaril dobre gospodarske zveze med našo državo in Grčijo. Izjavil je, da se bo osnoval poseben mešani odbor, ki bo uredil železniške tarife za promet med obema državama. V Beogradu in Atenah se bosta osnovali tudi mešani grško-jugoslovenski trgovinski zbornici. Razdelitev delnic PAB Beograd, 27. nov. AA. Mnogi državni uradniki, kj so podpisali in vplačali delni-c-e Privilegirane agrarne banke preko svojih predstojništev, se obračajo na banko s prošnjo, naj jim pošlje delnice. Glede na to obvešča PAB vse prizadete, da je izročila finančnemu ministrstvu že lani decembra vse delnice, ki so jih državni uradniki podpisali iii vplačali preko svojih predstojništev. Finančno ministrstvo razpošilja te delnice preKo predstojništev vsem Tistim, kj so jih preko njili podpisali in plačali, ia je zato treba vse reklamacije pošiljati naravnost na finančno ministrstvo, oddelek za državno računovodstvo." odsek glavni* knjigovodstvo, ker PAB nima nikakesa opravka več s tem] delnicami. Izstop iz poslanskega kluba JRKU Beograd, 27. novembra p. Narodni poslanec preloškeg-a sreza g. Dragutin Perko . je danes obvestil tajništvo poslanskega kluba JRKD, da izstopa iz "kluba ter da vstopa v Jugoslovenski narodni klub. Prav tako je najavil svoj prestop v ta klub narodni poslanec dr. Jovan Misirlič. Zborovanje poljsko-iugosloven-skega gospodarskega odbora Beograd, 27. nov. p. Danes je imel svoje letno zborovanje poljsko-jugoslovenski gospodarski odbor, ki se ga je poleg drugih odličnih osebnosti udeležil tudi poljski poslanik Giinther. Zborovanje je otvoril predsednik odbora Svetislav Marodič, ki je očr-tal dosedanje delo ter se zahvalil za podporo zlasti poslaniku Giintherju in zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Ob koncu zborovanja je bila izvoljena nova uprava, ki ji zopet načeluje g. Marodič in katere član je tudi bivši minister Ivan Mohorič. Grško-katoliška škofija v Zagrebu Zagreb, 27. novembra n. Z današnjim dnem je tudi formalno prenesen sedež gr-ško-katoliške škofije iz Križevcev v Zagreb. Danes je služil grško-katoliški škof dr. Nva-ragi slovesno službo božjo v cerkvi Sv. Cirila in Metoda, ki je bila proglašena s papeževim dekretom za stolno cerkev grško-katoliške cerkve v Jugoslaviji. Velik uspeh beograjske sokolske razstave Beograd, 27. nov. p. Sokolska razstava, ki je doživela velik uspeh, je bila dan .3 zaključena. Posetilo jo je nad 50.000 ljudi. Za razstavo je vladalo po vsej državi veliko zanimanje in so posetnike iz raznih pokrajin pripeljali mnogi posebni vlaki. Samomor mlade muslimanke v Sarajevu Sarajevo, 27. novembra n. V Sarajevu je 18-letna muslimanka Hasm ja Hatičc-va izvršila samomor. Vest o tem je vznemirila vse muslimansko prebivalstvo, ker se zelo redkokdaj dogodi, da si muslimansko dekle vzame življenje. Policija je takoj uvedla preiskavo in. je dognala, da ie dekle zapeljal neki Mu jo Buz. ki jo je zvabil na prosto in jo onečastil. Dekle je zaradi tega šlo v smrt. Mujo Buz se je iz Sarajeva odpeljal v Visoko, kjer so ga aretirali. Petrinovičev pokal-" za zeleno mizo Z mučno afero Fetrinovičevega pokala, ki ga je letos ,,osvojila" ljubljanska Ilirifa, se je včeraj feavlla glavna skupščina JPS — Iliriji je bila zaradi nepokoravanfa saveznim sklepom odvzeta praviea glasovanja — Sedež saveza bo ostal v Zagrebu TEDEN DNI FILMA Gerda Maurtts je doma iz Zagreba Rodila se je 25. avgusta 1905 v Zagrebu kot hči avstrijskega inženjerja. Proti volji staršev je postala igralka in je že s šestnajstim letom uspešno nastopala na Dunaju. Ker je sprva hotela postati plesalka, se je poskušala tudi v raznih revijah. Njen prvi veliki igralski uspeh je bil v Wedekindovi »Glasbi«. V tej vlogi jo je videl Fritz Lang in jo angažiral za dva nema filma: »Vohuni« in »žena na mesecu«. Zdaj igra v Ufi-Bem filma »Kokain«, kjer je družica Hansa Albersa. „Fil££iasn lahko samo s prijatelji14 Napisal Willi Forsi Ta stavek, ki sem ga nekoč mimogrede povedal, ie posta'! že prava filmiska krilatica. To pomeni, da sem jo povedal mnogim iz duše. Meni samemu se zdi najvažnejša med vsemi izkušnjami, kar sem jih nabral v svojem poklicu. Brez dvoma i« v vsakem poklicu zelo važno, da je človek prijateljski z ljudmi, k; z njim delajo. Pra>v posebno pa ie to važno v poklicu, kakršen je film, saj more samo notranje soglasic v igri nanraviti nekaj popolnega. Koliko je bilo filmov, kjer je b'1o vse prvovrstno: igralci, vsebina, režija. In vendar so filmi pustili gledalca hladnega-. Nihče ni uganil, zakaj. Naj Vam jaz povem: prijateljstva med sodelujočimi je manjkalo. Žal mi e za vsakega igra-lca, ki mora iti v ate!je ne da bi dobro poznal svoje soigralce. Da. dostikrat se zgodi, da še svoie vloge dobro ne pozna. Preden nastane to, kar manjka, mine toliko časa. da ie tarnanje že pri kraju. Povem vam. da sploh ne morem igrati z ljudmi, k: niso res dobri, odkriti prijatelji. Ne vem, kako je to. Kar lesen Dosta-nem. še govoriti ne morem pošteno. Zgodi se mi nrav tako, kakor mlademu igralcu, k DrvVČ nastopi n>a tuie-m odru. »Trema« se me loti. Občutje ugodja ali neugodja se loti igralca že takrat, ko prvič prebere rokopis. Pri meni je prav tako. Ob mamistrrpfeu, ki ga nisem spoznal že takrat, ko so ga šele delali, me toar mine veselje do dela. Z režiserjem Karlom Ha r tlom sva že dolgo prijatelja. Tako dobro se že razumeva, da me nikdar pred snemanjem tega ali onega prizora ne poučuje še posebej. Saj ni treba! Rokopis filma poznam že odtlei. ko so ga še delali. Kako važno pa je, da se igralec razume tudi s partnerji, si mora misliti že vsakdo, ki o igri nima niti pojma. Kako vražje mora biti, če igra na primer igralec ljubavni prizor z igralko, katere ne mara, ki nra je v zasebnem življenju neznosna. In koliko pomaga na drugi strani občutek velike simpatije. To srečo sem imel tudi pri svojem najnovejšem filmu. Liana Haid je pač naj-ijaibezniveiša, najcbčutfjtivejLša tovarišica, ki si jo more človek misliti. To sem spoznal že pri prvih prizorih filma »Gospa išče stilkov«, kjer sva skupaj igrala. V skupni igri z ndo človefc ne občuti r i vali tete jn poklicne zavisti. — Nu, sicer boste pa sami lahko presodili. Poglejte naju v filmu »Princ iz Arkadije«, ki ga igrajo v Elitnem fkitro Matici. Vlom v vilo Harryja Piela Pred kratkim sta ponoči skušala dva vlomilca vdreti v vilo Harrvja Piela, ki se mudi trenutno na morju, kjer dela svoj najnovejši pustolovski film. Proti jutru se je zbudila njegova žena ob sumljivem šumu v podstrešju. Opazila je, da poizkuša nekdo odpreti zaklenjena vrata. Pustila je vlomilca, da sta se še dalje mučila s ključavnico, med tem pa je na tihem po telefonu obvestila policijo, kaj se v vili dogaja. Ko sta vlomilca hotela oditi, so ju zgrabili policisti, ki so med tem že prišli na pomoč. Hotela sta pobegniti, toda ni se jima posrečilo. Pri enem izmed njiju so dobili 15 tisoč mark, ki pa jih je moral ukrasti nekje drugje. Kaj delajo filmske družbe Neubabelsberg: Nekaj notranjih prizorov za film »F. P. 1 ne odgovarja«. Notranji prizori za film »Cesarica in jaz« (prejšnji naslov »Zapuščina markija S«). Začetek filma »Jutranja zarja« iz življenja v podmornicah. V nekaj dneh začno tudi s filmom »Vrata se odpirajo« v režiji Alfreda Zeislerja. Tempelhof: Zadnji prizori filma »španska vojna«. Atelje Jofe: Notranji prizori za Trenker-jev film »Plameni kličejo«. Dupontov film »Maratonski tekač« in Jacobyjevo delo »Morala in ljubezen« z Greto Mosheimovo. Terrini ateljeji: »Klic morja« družbe Ei-dophon, ki je delala film »Fantom Durmi-torja«. Glavno vlogo igra Heinrich George. Staaken: »Zapuščina doktorja Mabusa« v Langovi režiji. Film »Ladja brez pristanišča« s Harryjem Pielom in Trudo Berli-nerjevo. Ufini ateljeji: »Dvakrat ljubezen«. Režija Fritza Kortnerja. Glavne vloge: Willi Forst, Dolly Haas, Oskar Sima, Paul Hor-biger, Ida Wust. Ateljeji v Griinevvaldu: »Sreča čez noč«. Glavni vlogi Hermann Thimig, Szoke Sza-kall. Renata Miiller — »žena brez pižame«. Renata Miiller ima letos dosti dela Angažirana je pri Ufi. Njen letošnji najboljši film bo brez dvoma »žena brez pižame«, ki se je prvotno imenoval »Kako naj povem svojemu možu?«. Njeni partnerji v tem filmu so Georg Alexander, Ida sqeqa» em filmu so Georg Alexander, Ida Wiist, Otto Wallburg in Kurt Wespermann. zvezdnik. Ne igra glavnih vlog, pač pa ve- Spet Szoke Szakall. Szoke SzakaU ni liko epizodnih. Vendar pa je dosti ljudi, ki zahajajo v kino samo zaradi njega. Nima navade, da bi se posluževal raznih trikov kakor drugi komiki. Ne pada po tleh, ne beži pred policijo, ne reži se, ne — toda samo usta naj odpre in ljudje se smejejo. Vidite, za filmsko slavo in priljubljenost ni neobhodno potrebna lepota. V letih je že, ni lep, ne prikupen, vendar se morajo »filmski ljubimci«, ki z njim igrajo, bati, da jim ne »ukrade« slave. V filmu Zvezde z neba se to prav posebno jasno vidi. V tej Bolvary-jevi opereti igrata glavni vlogi Gustav Frohlich in Liana Haid, toda če ne bila dala najboljšega kar zmoreta, bi bil imel Szakall brez dvoma več uspeha kakor onadva, ker je v vlogi Frohlichovega sluge in nekakšnega prijatelja neprekosljiv. FILMSKN DROBIŽ -- Skladatelja Koper in Jurmann delata glasbo za najnovejši Ufin film, kjer bo igral glavno vlogo Kiepura. Njegova partnerica bo Jenny Jugo, režiser pa Joe May. Hans Behrendt je začel delati v Monako-vem film »Ali se je treba takoj ločiti?«... Glavne vloge igrajo Svetislav Petrovič, Ari-bert Mog in Szoke Szakall. VVilliam Morris, ki je prvi angažiral Cha-plina za Ameriko in mu dal za tedanje čase prav lepo plačo 60 dolarjev na teden, je te dni umrl v Newyorku. Jesse L. Lasky, nekdanji vodja Para-mounta, se je preselil k Foxu. Njegov prvi film pri novi družbi se bo imenoval »Zoološki vrt v Budimpešti«. V Universalovih ateljejih v Hollywoodu je nastal požar in napravil precej škode. Metro je napravil prvo nadaljevanje Tar-zanovega filma z naslovom »Tarzan in njegov tovariš«. Mary Pickfordova dela za družbo United Artists nov film po drami »Skrivnosti«. Režira ga Frank Borzage. V Bruslju so odprli prvi kino, ki igra samo filmske žurnale. Imenuje se »Cineact«. Chevalier bo po svoji vrnitvi v Ameriko pel štirinajst dni v Newyorku in po en teden v Chicagu in Los Angelesu v Para-mountovih gledališčih, šele potem se bo lotil svojega najnovejšega filma v Lubit-schevi režiji. E. A. Dupont je začel delati 6. novembra zunanje posnetke za svoj film »Maratonski tekač«. Dejanje se bo vršilo v Niči in Can-nesu. Betty Amon, ki se j-3 še morda spomnite iz uspelega nemega filma »Asfalt«, igra glavno vlogo v filmu »Današnja dekleta«, ki ga dela družba »British International« v Londonu. Londonska družba »Films Production« je kupila roman »Dolge počitnice«, ki ga je napisala Margareta Kennedy, za naslednji film Elizabete Bergnerjeve. Režiral ga bo spet Paul Czinner. V Leningradu, kjer imajo več sto kinov, so napravili posebno centralno blagajno, kjer obiskovalci lahko dobe vstopnice za vsa kina. Harold Lloyd je prišel v Berlin. Francozi so hoteli proslaviti svojega klasika Molliera s tem, da so neko njegovo komedijo filmali. Film pa je bil tako slab, da ga je kritika temeljito raztrgala. Zvonimir Rog oz v velikem mednarodnem filmu. Bivši član naše drame in znanec naše publike Zvonimir Rogoz igra eno glavnih vlog v filmu »Ekstaza«. Film se dela sedaj na Dunaju pod režijo mojstra Macha-tega in sicer v treh verzijah, v nemškem, češkem in francoskem jeziku. O delu tega filma prinesemo prihodnjič daljše poročilo. Rihard Tauber je pristal na sodelovanje pri dveh krajših Ufinih filmih. Odhod Liliane Harvev v Ameriko se bo zaradi velike zaposlenosti igralke nekoliko zakasnil. Dela na zadnjem Ufinem filmu »Zapuščena markiza S« so se sicer že pričela, toda film t > izdelan v več jezikih in Lilian Harvey bo igrala glavno vlogo v vseh verzijah. Jack Dempsey, slavni mojster v boksu, je bil od družbe Vitaphone angažiran za sodelovanje v dveh novih filmih. Fritz Lang zopet filma! Sloviti režiser največjih filmskih del »Metropolis«, »ženska na luni«, »M« itd. dela sedaj velefilm »Oporoka dr. Mabusa«. Na tem gigantskem filmu delajo s polno paro. Za pre-miero vlada že danes silno zanimanja. Nov BoIvaryjev film »Mož s srcem«. Znani režiser najlepših filmskih operet »Dvoje src v % taktu«, »Tango ljubezni«, »Pesmi je konec«, »Rop Mone Lise«, »Ljubavni regiment« in »Pesem, poljub, dekle« je začel delati svoj najnovejši film »Mož s srcem«. Muziko je komponiral zopet Robert Stolz. Glavne vloge so zasedli Gustav Frohlich, Maria Solveg, Paul Kemp in drugi. Zapeka. Dolgoletne izkušnje po bolDicah uče, da uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice izborno urejuje delovanje črevesja. 500-letnica smrti Kristine Pizanske Ta žena je tako zanimiv in izreden pojav tedanjega časa. da je primerno, da se je tudi današnja žena sp minja Bila ]e pesnica ir. pisateljica. Pisala je mnogo: epske pesnitve, -omane z moramo tendenco. politične pesmi, toda trajno vrednost imajo njene chants d' amou- — spevi ljubezni kot predhodniki ženske renesančne lirike. Najzanimivejše pri tem ie dejstvo, da te pesmi niso bile izliv njenih duševnih cbiutij. temveč so nastale iz materijalne stiske. Kristina je m. ra!a kot vdova po revnem notarju preživljati svoje otroke s pisateljevanjem. Xer je Da z drugimi, resnimi deli premalo zaslužila, so ji svetovali, naj piše pesmi o lj i bežni. Tu je ime .a uspeh. A sama je izjavila, da bi veliko rajše pisala o resnejši snovi Ker je bila Kristina samostojna, navezana na lastno delo in zaslužek, je bilo tudi njeno mišljenje povsem drugačno ka kor ono njenih sodobnic. Med drugim pravi: »Ako bi bila navada pošiljati male deklice v šolo in jih pustiti študirati splošno vse znanosti kakor sinove, bi se jih prav tako popi Inoma naučile, in bi prav tako doumele umetnost in znanost kakor oni.« Z drastičnimi besedami popisuje ne-samostojnost in neizkušenost poročenih žena in graja oženjene može. ki ne seznanjajo sv< jih soprog s svojimi odnošaji in zadevami, ter zahteva naj se žene ne izčrpajo popolnoma v gospodinjstvu, ampak naj bodo posvečene v poklic soproga vsaj v toliko, da ga morejo v njegovi odsotnosti zastopati. Polinezije! — potomci prakulture Senzacionalna arheološka razkritja že pred časom je odkril angleški raz-iskpvalec John Marshall pri Mohinjo-Darn | v Indiji ostanke veličastne praindoazijske kulture, ki sega kakšnih šest tisoč let nazaj in je cvetela cela tisočletja pred doslej znano indijsko kulturo. Posebnost tiste prastare kulture so table z napisi oziroma s pismenkami, ki jih sedaj razrešujejo arheologi. Marshallova odkritja so zbudila ogromno pozornost v znanstvenem svetu. Toda še večjo senzacijo je zbudil pred nekoliko meseci madžarski raziskovalec Viljem Hevesy s povsem nepričakovanim odkritjem da sliči pisava mohinjo-daroške kulture pisavi, ki so jo odkrili že prei dolgimi leti na samotnem Velikonočnem otoku sredi Tihega oceana. 25.000 km od indijskega polotoka Ta pisava oz. pisalni znaki na lesenih deskah so od vselej zanimali znanstvenike, ki so jih skušali brati. To se jim ni posrečilo, in šele v poslednjem času je znanost storila prvi korak k temu. Kakor je morala prznati Francoska akademija znanosti in cela vrsta znamenitih arheologov in filologov, sliči pisava Velikonočnega otoka res pisavi neznanega praindijskega ljudstva, samo da je za nekaj primitivnejša in torej očitna prednica praindske pisave. Tedaj se sama od sebe vrinja domneva, da je tudi polinezijska kultura starejša od praindijske in njena neposredna prednica Druga domneva, ki se tu vsiljuje, je potemtakem ta, da so praindijsko in posredno po tej tudi našo kulturo ustvarili Polinezijci. Kako pa je to mogoče, če je bila med njimi in Indijo ogromna razdalja 25.000 km, ki je s svojimi čolnički pač niso mogli prepluti!? Kar se tiče te razdalje, je stvar preprostejša, nego si jo običajno predstavljamo, kajti še premalo je ljudem znano, da so imeli Polinezijci silno razvito morsko plovbo, ko ni bilo o njej drugod še niti sledu. Dokazano je, da so že 1000 let pred našim štetjem s krasno zgrajenimi ladjami premagovali morja in oceane, že 600 let pred našim štetjem so pripluli Južnemu tečaju bližje nego vsi poznejši raziskovalci do 1. 1900! Ni dvoma, da so se v visokomorski plovbi, ki zahteva veliko znanja in torej tudi visoko kulturno stopnjo. urili že tisočletja prej. Razdaljo 25 000 km b: torej utegnili premagati. Zan:miva pa so še druga odkritja, ki postavljajo problem v povsem drugačno luč. Iz mnogih njihovih običajev, iz njihove zunanjosti, iz gradnje njihovih ladij so sklepali namreč že prej različni ugledni učenjaki da so Polinezijci veliko sorodnejši indoazijskemu plemenu nego n. pr. malajskemu, sklepali so celo, da je bila njih prvotna domovina povsem drugje, namreč v Indiji ali pa med Evfratom in Tigrisom! To je moralo biti davno pred časom, ko je cvetela mohinjo-daroška kultura oz. ko je ta še rasla v svojih osnovah. Neznani vzroki =:o tedaj polinezijsko pleme prisilili da je ostavilo to svojo prvotno domovino in se odpravilo po morju na svoja sedanja otočja, preko katerih se je polagoma razširilo. Skupina teh drznih pradavnih brodarjev je tako prispela tudi na Velikonočni otok. S seboj je vzeia deske z napisi, ki so jih po dolg.h, dolgih stoletjih našli naši raziskovalci na otoku. Ti napisi p3 predstavljajo po Hevesyje-vem mnenju genealoške zapiske o prednikih. O mnogem predniku je zabeleženo samo ime. o drugih pa navajajo tudi odlična dejanja To so sicer domneve, toda zadnja raziskovanja kažejo, da so pravilne. Tako se znanost seznanja z imeni in dejanji mož iz davno minulih časov in na pol strohnele deske z Velikonočnega otoka postajajo izredno važna vez med vzhodom in zapadom. pradavnostjo in sedanjostjo. Na njih so ohranjene še velike in pomembne skrivnosti o postanku človeške kulture. C1G1LASI mmm Vsaka oeseda 50 par; za dajanie naslova ali za Šifro r»a 3 Din. (1) Kontoristinjo sanw3to-j.no. l znanjem nemščine. knjigovodstva, koretirondenre. stenugrafi je in vsf-h p-sar. del sprejmem. Urana in stanovanje v hiši. Ponudbe % navdih« zahtevkov, pre p!*: spričeval pod »Trg. p'-arna« na og'asni oddn. I^k »Jutra«. 58551-1 Kontoristinjo t »nanizan n«m.5/-:ne. tndi mčrtnico. sprejmem. Hm tis :n stanovanje v hiši. Ponudbe t.nd »Trgovina 20« in oglasni oddelek ».in tra« 4S549 1 Služkinj«) tu vsa h sna dela. ki zna tud; dohm krhati. Biva. či-dna in poštena, z dobri ■tri' spričevali, »e sprejmt tk*>i. Nas'nv v 0-g'nsnem oddelku »Jutra«. 48604-1 Snažno služkinjo Ta vsa hišna dela razfT knh» soreimem takoj v Tavčarjev; n'i 5/1. Prednost 'maj" samo i dolgo 'ern:nr »ončevali 'n rrri T*oročili. 43504-1 Vsaka beseda 50 par: za da jen je naslova ali 7.3 šifro pa 3 Din. (2) Službo dojilje išče »podobna, 31 let sta ra, zdravniško pregledana Primorka. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 48572-2 Prodajalka mešane stroke, vajena tudi gospod i njetva, ki podeduje tudi ospbno gi^s-tilm-ško pravico, žel.; službo v trgovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 20«. 48448-? Šofer - fotograf mlad. trezen, nekadilec — išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Eleganten in zanesljiv«. 47663-2 Šivilja Natakarico zunanjos** ^p^imem v hoi:š" j">sriIno. N»«N>f tflfcfv Nfl-!ov v ogN^n-m oddelku »J'it.ra« 4Sfi31-! Služkinjo tr'ado "Ti fprptno :šče maj hna druž;nn Naslov pov* r-"'aem oddelpk »Jutra« 48848-1 Izobraženo srde. st»r»;7nem takoj k 3 otro k^m Nae'">-v r»ove »f1«!!1 rrddolek »Jutra«. 48835 Postrežnico va'enomo4 gosprniinji ali kar koli. samo za hrano in -run-ovanje. PonrMlbe v og'asni'in oddelku »Jutra« pod »Sirota«. 48oo7 2 Postrežnica išče d<>k> za dopoldanske ■ire JfasloT v o-glasinem od.ielkn »Jutra«. 4S->M1-2 Tekač zmožen nemščine. išče službo. Naslo-v v ogla«. -Midelkt! »Jirtra«. 48545-2 Natakarica jmožna nemščine, ki ima večletno spričevalo. išče službo. Naslo-v v oglas, oddelku »Jutra«. 48544-2 VUad trg. pomočnik dobro lzvežban v vseh strokah, želi službo kjerkoli, spre Ime tudi službo kot potnik za malo plačo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen«. 48708-2 zmožna izdelovanja moške in damske konfekcije, išče službo. Delo vzame tudi na dom. Naslov v glasnem oddelku »Jutra«. 48580-2 Kuharica samostojna, za hotel ali restavracijo, &če službo. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddeJkn »Jutra«. 48603-2 Dekle snažno, gre ribat in prat na dom Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 48617-2 Dekle pridmo io pošteno — želi s urbo v boljši hiši. Gre tudii en mesec brezplačno. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«. 48626-i Dekle išče mesta k otrobom ali v pomoč gos-pfviinjd. Na s! ov pove oglasni oddi-lek »Jutra«. 48101-2 Službo natakarice iščem v gostilni ali slaščičarni. Grem tudi na deželo. Pod šifro »Na-karica« na ogl. oddelek »Jutra«. 48796-2 Zaslužek Vsako prepisovanje Ta stroj prevzamem Na Jutnu Adoli Ribmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jeseržek. Za inseratnl del Je odgovore* Alojz Novak. Va, v Ljubljani