Praznik je izgubil svoj sijaj
Ob osmem marcu se spomnimo slavne Rose Luxem-burg in njene ideje o enakopravnosti žensk z moškimi. To je bila revolucionarna zamisel, ki je pre-tresla svet. Zgodovina je potem šla svojo pot in danes smo ženske, vsaj pri nas, enakopravne na papirju, v praksi pa je marsikdaj še vedno nekoliko drugače. Zato morda še vedno potrebujemo osmi marec, četudi je praznik izgubil svoj sijaj. Sicer pa preberite, kaj so rekle različne anketiranke o tem prazniku in njegovem položaju v današnjih, kriznih časih.
NATAŠA POBEGA (dipl. politologinja): »To je zgodo-vinski praznik, ki ga je treba obeleževati. Ne smemo poza-biti, da so bile ženske nekoč v zelo podrejenem položaju in so to marsikje še danes. Posi-ljena praznovanja nič ne pri-spevajo k nadaljnjemu proce-su enakopravnosti, zato naj bo ta praznik obeležen na kul-turen način.«
MARJETA BAMBIČ (tajni-
ca): »Vse skupaj se je že spre-vrglo v farso. Osmi marec je preživet. Seveda pa je imel nekdaj velik pomen, ko je opominjal ves svet na neena kopravnost žensk. Na papirju smo sicer enake, v resnici je drugače. Prvič smo že fizično v neenakopravnem položaju, drugič pa se mora ženska, če hoče uspeti, veliko bolj izka-zati kot moški, da potem zase-de enak položaj.«
MOJCA OMEJC (referent-
ka): »Menim, da bi se Rosa Luxemburg obrnila v grobu, če bi vedela, kako ponekod pri nas praznujejo osmi ma-rec. Ženske gredo v gostilne in se obnašajo kot moški, kar po svoje ni nič slabega, če se pri tem zabavajo vendar pa to ni v osmomarčevskem duhu, ali ne. Neumno pa je, ko se v nekaterih podjetjih sindikati običajno izkažejo tako, da ho-dijo po obratih in pisarnah ter delijo nageljne vsem ženskam po vrsti. Mar bi dali denar za kak izlet ali za vstopnice na kulturno prireditev.«
MATEJA ZUPAN (študent-ka): »Zame je osmi marec imeniten praznik za vse mate-re in žene in prav je, da ga praznujemo. Lepo je, da se te-daj spomnimo, kako drugače je bilo, ko ženske niso bile enakopravne in kako lepo je, da imajo danes vse možnosti, da se uveljavijo. Nisem za raz-metavanje denarja za darila in zabave, marveč so mi všeč drobne pozornosti predvsem-do mater. Me, študentke še ni-smo obremenjene z dvojnim 'šihtom' in praznik zato ni na-menjen nam.«
VESNA BLATEŠIČ (nata-karica): »Zame je to predv-sem delovni dan z dvema 'ših-toma': enega opravim v služ-bi, drugega doma, ko je treba kuhati, pospravljati, oprati, se posvečati otrokom. Res pa je, da ima osmi marec svetel ža-rek, ki mi ga pričarajo mož z otrokoma. Vedno mipripravijo kako drobno darilce, prinese-jo šopek in me tako razveseli-jo. Prav bi bilo, ko bi bil osmi marec večkrat na leto.«
ANČKA STRNAD (kuhari-ca): »Meni je najlepše, ko mi ob tem prazniku sin nabere šopek rož in se stisne k meni. Samo proslavljanje, ko se ga ženske napijejo, pa mi ni všeč. To je metanje denarja stran. Boljše bi bilo, če bi ga darova-li za Onkološki inštitut.«
DARINKA ANDREE (pro-dajalka): »Na ta praznik se običajno spomnim, kako bi bilo dobro, da bi več mislila na počitek in svoje zdravje. Samo praznovanje, zlasti pri tem mislim na ponočevanje in veseljačenje, pa mi je bilo že od nekdaj zoprno. Bila pa bi za lepe kulturne prireditve. Mislim, da je ta dan izgubil svoj nekdanji sijaj, ko so se ženske zares še borile za svojo enakopravnost. Razen tega pa so ljudje postali že ravnoduš-ni do tovrstnih praznikov. Ča-si so resni in to berem ljudem v očeh.«