149 (Ne) smiselnost etičnih iodeksov strok, ki delajo z ljudmi The senselessness of the ethical codes^pplaying to disciplines working with people? Helena Jeriček, prof. slov. in univ. dipl. lit. komp., Institut Jožef Stefan, Jamova) 9,1000 Ljubljana. Helena Jeriček Povzetek Z nastankom etičnih kodeksov (v 90. letih) strok, ki de- lajo z ljudmi, se zastavlja tudi vprašanje njihove smi- selnosti in učinkovitosti. F članku je najprej podan filo- zofski pogled na etiko in razvoj moralnega čuta pri ot- roku po Piagetu in Kohlbertu. Etični kodeksi nastajajo zato, da bi zagotovili izpolnjevanje mednarodnih dek- laracij o človekovih pravicah na mikrosocialni ravni. Primerjava sedmih etičnih kodeksov strok, ki delajo z ljudmi, je pokazala, da kodeksi opredeljujejo dolžnosti predstavnikov strok do otroka, mladostnika oz. Mien- ta. Druga značilnost je, da so obvezujoči za vse, ki de- lajo v določeni stroki, čeprav ne predvidevajo podpiso- vanja in kazenskih snakcij za kršitelje. Kodeksi večino- ma, razen dveh, omenjajo častna razsodišča, ki se uk- varjajo s kršitvami in izrekanjem moralnih sodb. Dva j^^Q Socialna pedagogika, 2 00 0 vol. 4, št. 2, str. 149-166 kodeksa zagotavljata (poleg dolžnosti) tudi zaščito de- lavcev. V kodekse ni mogoče zajeti vseh konkretnih problemov, pomembno pa je, da so oblikovani tako, da nudijo smernice delovanja, pri čemer je treba upošteva- ti strokovnjakov o anonimnost in svobodo, kije omenje- na s klientovimi pravicami in svoboščinami. Ključne besede: etični kodeksi, razvoj etičnega ravna- nja, filozofska etika, regulativnafiinkcija, profesionali- zacija Abstract Along with the emergence of ethical codes in the areas of work with people in the 90s arose the question of their sensibility and efficiency. In this article there is first given a philosophical approach to ethics followed by an outli- ne of development of moral sense in a child according to Piaget and Kohlberg. Ethical codes are designed in or- der to ensure the implementation of the international declarations on human rights at the micro social level. Comparison of seven ethical codes from different areas of work with people shows that these codes define the responsabilities of those who work with people in their relation to a child, adolescent, or client. Secondly, they are binding for all who work in one area of work even if there is no penalties for those who breach them. Most codes, except for two, mention courts of honour which are to deal with breaches and passing moral judgements. Two codes provide, apart from duties, also some protection for workers. Such codes cannot cover all prob- lems that might arise in practice, however, it is impor- tant they offer guidelines for work, taking into account worker's autonomy and freedom together with client's rights and privileges. Key words: ethical code, development of ethical work, ethics in philosophy, professionalization Helena J e r i č e k : (Ne)smiseliiost etičnih kodeksov strok ^ J'_/ 1. Uvod v vseh znanostih in strokah, posebej pa še v tistih, ki se ukvarjajo z ljudmi, so etična vprašanja in razmišljanja temeljnega pomena, saj pome- nijo začetek odgovornega in zavestnega soočanja z vsakdanjimi konkret- nimi dilemami. Danes se tem vprašanjem namenja vehko pozornosti, o čemer pričajo tudi številni etični kodeksi v razhčnih strokah. V članku bom najprej razmišljala o pomenu in (ne)smiselnosti etičnih kodeksov, o filozofskem, psihološkem in pravnem vidiku etičnih kodeksov, kdaj so začeli nastajati pri strokah, ki delajo z ljudmi, in kakšna je njihova funkcija. V drugem delu bom primerjala naslednje etične kodekse: Kodeks psihološke etike. Kodeks etike penoloških delavcev, Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu. Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu. Etični kodeks sveto- valnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Etični kodeks članov Društva katoliških pedagogov in Kodeks etike defektologov Slovenije. Poiskala bom skupne točke teh kodeksov in ugotavljala, v kolikšni meri so naravnani na uporabnika in khenta. 2. Razvoj etičnega ravnanja pri človeku in filozofska etika človek se nenehno odloča in izbira med odločitvami in dejanji. Sprašu- je se, kaj je prav, kaj mora narediti in kaj je njegova dolžnost; to spraševa- nje je pogosto zaznamovano s prizadevanji za človekovo svobodo. Človek žeh ravnati po svoji osebni presoji, sam se želi odločati o tem, kako bo v danem primeru ukrepal, ravnal ali živel. Toda če je to zaželeno oz. nujno na področju osebnega ravnanja in odločitev, saj potrjuje in poudarja dostojan- stvo človeka, kar s seboj prinaša tudi odgovornost, pa lahko postane proble- matično, kadar te odločitve posegajo v življenje drugega ali imajo posledi- ce pri drugem. Kljub relativizmu, ki je danes splošno razširjen in pravi, da ni nobeno življenjsko navodilo absolutno in zanesljivo, zato si lahko mora- lo krojimo po svoje, pa možnosti manipuliranja s človekom in nepredvidlji- ve posledice človekovih ravnanj kličejo in zahtevajo utemeljitev delovanja in postavljanje meja v človekovi svobodi. Človek - strokovnjak, posebej še tisti, ki dela z ljudmi, mora svoje odločitve utemeljiti pred seboj in pred drugimi. S svojimi odločitvami in dejanji ne sme poseči v svobodo in pravi- ce drugega, ki jih zagotavljajo razhčne konvencije, ampak jih je dolžan spoštovati. Etični kodeksi različnih strok nastajajo zato, da bi obvarovali in zaščitili posameznika, khenta, otroka, mladostnika in njegove osebnostne j^^2 Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 149-166 pravice. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, kdo ščiti pravice samega de- lavca, učitelja, psihologa, pedagoga, vzgojitelja, svetovalnega delavca, de- fektologa, socialnega pedagoga predvsem v odnosu do institucije in do Mi- enta, poleg sindikatov, ki so krovne organizacije in niso vezane na posa- mezne stroke. Nekateri (Potočnik, 1996) se sprašujejo, alije pojav poklic- nih etik znamenje razpada ah krize enotnega moralnega sistema, ki se je skozi tisočletja utemeljeval v rehgiji, drugi vtem vidijo odgovorna izzive časa (prim. Toplak, 1996). S pojmovanja morale so se v zgodovini ukvarjali predvsem filozofi (prim. Hribar, 1996; Sh-es, 1999; Pediček; 1996; Grmič, 1996). Opredelitve morale, etike in razmerij med njima so razhčne. A. Stres npr. v svoji knjigi Etika aU filozofija morale deh etike glede na to, kje iščejo in vidijo ljudje svoje mo- ralno vodilo oz. vir moralnega delovanja, na: a) heteronomne etike, b) evdajmonistične eüke, c) personahstične etike. Heteronomne (heleros gr. = drugi, nomos gr. = zakon) etike vidijo moralno dobro zunaj subjekta. Te etike človeka podrejajo nekomu ali ne- čemu drugemu - človeku ali nečemu, kar ni človek. Ločimo več vrst he- teronomnih etik, in sicer: - moralni pozitivizem, - kozmične in biološke etike, - altruistične in utilitaristične etike. Za moralni pozitivizem je značilno, da pojmuje bistvo moralnega deja- nja v pokorščini zakonu, zapovedi ali pravilu, ne glede na to, ah j e zakon ali pravilo dobro in ne glede na to, kdo ga je izdal ah izdelal. Če zakon nekaj dovoljuje, je tisto dobro, če kaj prepoveduje, je slabo. Moralni pozitivizem enači moralni zakon s pozitivnim zakonom kakega zakonodajalca. Ta na- zor so zagovarjah že v antiki, ko so trdih, da ni naravnega moralnega zako- na, ampak so samo postavljeni predpisi. Na začetku novega veka najdemo nastavke moralnega pozitivizma pri Th. Hobbssu, ki je menil, da zakonov ne odkrivamo, kot odkrivamo resnico, ampak jih postavljamo; postavlja jih avtoriteta ali oblast. Pomanjkljivost moralnega pozitivizma vidi Stres v tem, da ni sposoben razložiti in utemeljiti moralne vrednosti zakona. Ta nazor trdi, da že samo upoštevanje moralnega zakona pomeni moralno dobro. Druga pomanjkljivost pa je v motivaciji za upoštevanje zakonov, ki je v Helena Jeriček: (N e ) s m i s e I n o s t etičnih kodeksov strok 153 zunanji prisili in ne v notranjem spoznanju, da ima vsebina zakona moral- no vrednost in jo je zato dobro upoštevati. Za kozmične etike je značilno, da postavljajo za najvišje moralno vodilo življenje v soglasju z naravnim zakonom, vesoljno harmonijo, ki prešinja vse vesolje in je po mnenju stoikov zapisana v umu. Za biološke etike, npr. Darwdnovo in Spencerjevo vitahstično etiko, je razlika med moralno dob- rim in moralno zlim razlika med ugodjem in bolečino, ki so ju sposobna zaznavati živa bitja. Nietzschejev etični vitalizem je drugačen, zanj je zna- čilno zavračanje vsakršne morale. »Moj poglavitni stavek: ni moralnih po- javov, so samo moralne interpretacije teh fenomenov. Interpretacija sama je zunaj moralnega izvora.« Altruistične etike vidijo moralnost v tistem, kar osrečuje druge. Nagnje- nost do drugega in solidarnost z njim naj bi bila naravno samodejno čust- vovanje in ne zahteva praktičnega uma. Utilitarizem predstavlja pomemb- no smer v etični teoriji, ki v najširšem smislu pojmuje kot moralno dobro tisto dejanje, ki je koristno. Pomanjkljivost vidi A. Stres v tem, da altruizem zahteva, da hočem pravo srečo drugega, kar pomeni, da moram racionahio presoditi, v čem je človekova sreča, se pravi, da jaz določam, kaj je dobro za drugega. Utilitraizmu pa so očitali predvsem njegovo brezosebnost in ab- sü^aktnost. Evdajmonistične etike enačijo moralnost človekovega dejanja z dejstvom, da to dejanje človeka tudi osrečuje. Po tej teoriji je cilj življenja sreča. Glavne evdajmonistične etike so: aristotelski duhovni ah racionalni evdajmonizem, hedonizem in eshatološki evdajmonizem. Personalistične etike ne podrejajo morale zunanjemu, ampak po- stavljajo merilo moralnosti kakega dejanja v kakovost tega dejanje same- ga, se pravi v zahteve, ki se postavljajo dejanju znotraj njega samega. Za izhodišče jemljejo značihiosti človekovega delovanja - svobodo in umnost, po katerih se človeško dejanje razhkuje od dejanja drugih bitij. Bistvo mo- ralnosti je v svobodi ah v umnosti človeškega dejanja. Dejanje je moralno, kohkor je bodisi svobodno bodisi umno. Merilo človekovega moralnega delovanja je oseba sama, njena svoboda ah njena umnost. Primeri takih etik so eksistenciahstične in formalistične etike. Različne psihološke smeri so raziskovale oblikovanje in razvoj mo- ralnega čuta in etične presoje pri otroku. Če naštejem le najpomemb- nejše: psihoanalitične teorije moralnega razvoja, teorije socialnega uče- nja, humanistične teorije in kognitivne teorije. Skupna točka teh teorij yj"^ Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 149-166 je, da ugotavljajo, da se sposobnost etične presoje oblikuje postopno, skupaj s telesnim razvojem in razvojem abstraktnega mišljenja, čustev in samopodobe. Zelo znani sta teoriji moralnega razvoja J. Piageta in L. Kohlberga, Piaget in Inhelder (1978) sta v svojem delu označila moralni razvoj kot razvoj od absolutnosti k relativnosti moralne perspektive, Absolutnost mo- ralne perspektive je značilna za heteronomno moralo. Za to stopnjo je zna- čilno, da otrok razume družbena pravila kot absolutna in nespremenljiva, upošteva pa jih zaradi občutka nesposobnosti presojanja in zato, da zado- volji pričakovanja staršev; torej iz želje po nagradi aU iz strahu pred kazni- jo. Nagib za dobro dejanje je zunaj otroka in ne v njem samem. Dobro ne dela zaradi dobrega, ah ker bi spoznal, da je dobro, ampak zaradi posledice. Relativnost moralne perspektive je značilna za avtonomno moralno preso- jo, ki se prične v trenutku, ko človek presodi, kdaj je dejanje dobro glede na vrednote, ki jih je ponotranjil in so del njegovega motivacijskega sistema. L. Kohlberg (1974) je razdelil sposobnosti moralne presoje na šest stopenj, ki jih je združil v tri tipe moralnih orientacij: premoralno, za katero je zna- čilna zunanja motivacija in kontrola dejanj; konformnost, ki je definirana z upoštevanjem in podrejanjem konvencionalnim pravilom, motivacija je notranja in temelji na anticipaciji socialne nagrade, in postkonvencional- no, za katero je značilna notranja motivacija in notranja kontrola dejanj. Bistveno spraševanje za Kohlberga je bilo - ne kako nekdo odgovarja na moralno dilemo, ampak kaj stoji v ozadju njegovega odločanja - zakaj se je odločil za takšno ravnanje. Če združimo psihološko in filozofsko perspektivo, lahko sklenemo, da sta pogoja moralnosti svoboda in avtonomnost, ko se človek ne odloča in ne deluje (v skladu s splošno priznanim dobrim) zaradi zunanjih posledic ah prisil, ampak poišče vzrok za moralno dejanje v sebi, kar pomeni, da se ob tem čuti svobodnega. Starrat (1994) navaja tri bistvene značilnosti etične osebe, in sicer: avtonomnost, ki vključuje čut za osebno izbiro, samostoj- nost, sama bi dodala svobodo; povezanost z drugimi, saj se avtonomnost uresničuje le v odnosih in preseganju sebe. Odprto ostaja, kaj je moralno dobro, kdo ga določa, alije to nekaj subjektivnega ali objektivnega. Ali lahko govorimo o splošnih moralnih normah, ki veljajo za vse ljudi in vse čase, aU je to nekaj relativnega, odvisnega od časa, države in družbe? Mne- nja o tem so razhčna, našli bomo zagovornike tako ene kot druge skrajnos- ti. Primerjava pravnih aktov iz različnih držav bi pokazala (kar potrjuje tudi težnja Evropske unije po enotni zakonodaji), da se npr, zakonodaje v neka- Helena J e r i č e k : (Ne)smiselnost e ličnih kodeksov strok terih točkah razhkujejo, v drugih pa se prekrivajo, pri čemer so mednarodni dokumenti o splošnih človekovih pravicah splošno veljavni in obvezujoči. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so nekatera moralna načela v obliki pravnih norm (pravniki radi poudarjajo, da so moralne norme podlaga za pravne) veljavna za vse ljudi, druga pa se razhkujejo od kulture do kulture. Po drugi strani pa se lahko tudi vprašamo, kaj je z vrednotami, v skladu s katerimi naj bi delovali pri avtonomnem moralnem presojanju. Kako se vrednote obhkujejo? Ah lahko govorimo o objektivnih vrednotah ah le o subjektivnih? Pri čemer se moramo zavedati, da je bistvenega pomena, kako opredelimo pojma subjektivno in objektivno. Kaj vse to pomeni za oblikovanje etičnih kodeksov posameznih strok? 5. Nastanek etičnili kodeksov pri nas 3.1. Zakaj etični kodeksi posameznih strok? Kar samo se ponuja vprašanje, zakaj so etični kodeksi posameznih strok sploh potrebni, če imamo ustavo, zakonodajo, splošne deklaracije o člove- kovih pravicah, konvencijo OZN o pravicah otrok. Deklaracijo o psihološ- kih pravicah otrok, nacionalne pravilnike itd.? Glede na oblikovanje števil- nih kodeksov različnih strok pri nas in po svetu se zdi, da etični kodeksi zagotavljajo uresničevanje in izpolnjevanje mednarodnih oz. razhčnih sve- tovnih deklaracij na mikrosocialni ravni. Glavni vzrok za njihovo oblikova- nje vidi F. Pediček (1996, s. 43) v sesutju dosedanjega kozmosa, ki so ga oblikovah rehgija (prim, tudi Potočnik, 1996, s. 93), ñlozofija, znanost, ideo- logija (prim Hribar, 1996, s. 38), nazori in vrednote, saj se spreminja v kaos, ki ga bo treba razviti vnov kozmos bivanja, doživljanja, mišljenja, delova- nja in vrednotenja. Če Pediček v porastu etičnih kodeksov vidi predvsem priložnost za ponovno vzpostavljanje splošnega moralnega sistema na mik- ro ravni, pa H. Pečelin (1998, s. 73) poudarja predvsem utilitarističen vidik, po katerem naj bi kodeksi zagotavljati najvišje standarde dela in kakovost- no prakso. Hkrati pa naj bi bili le eden od zunanjih vidnih formalnih poka- zateljev etične pokticne osveščenosti stroke. L. Toplak (1996, s. 326-327) meni, da je pojav etičnih kodeksov zgodovinsko utemeljen in je posledica širjenja sfere civilnega dispozitivnega prava ter oženja administrativnega pohtičnega prava. Temu zapoznelemu procesu v vzhodni in srednji Evropi pravijo tranzicija, na zahodu pa deregulacija. Deregulacija pomeni v nor- mativni sferi nadomeščanje administrativnega prava s civilnim pravom ah z normami profesionalne etike. S spremembo normativnega sistema se ^J*^ Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 149-166 spreminja sistem odgovornosti in namesto administrativne se širi domena civilne in etične odgovornosti. Samo civilno pravo ne more v celoti nado- mestiti administrativnega prava, zato demokratični sistem nujno vključu- je poklicno etiko in s tem sistem poklicnih kodeksov, ki morajo jasno defi- nirati odgovornosti. Hoyle (1989, cit. po Marentič Požarnik, 1993, s. 349) omenja kot pomemben znak profesije izdelane osnove profesionalne eti- ke. Resman in drugi (1999, s. 207-208) podobno menijo, da polno razvite profesije uravnavajo etični kodeksi posameznih strok. Pediček v že omenjenem članku (s. 44) navaja štiri glavne razloge oz. razlage za pojav etičnih kodeksov: 1. Temeljni vrednostno-regulativni pojav etosa/morale se kaže danes na po- vsem novi rehgiozni stopnji, ki je po vsebinski podstatnosti presežek in hkrati strnitevrehgijsko-transcendentne üi družbeno-ideološke ravni. 2. Presežek in strnitevpojava etos/morala pa je danes mogoče razkrivati tudi iz njegove funkcionalno-instrumentalne podstatnosti, ko gre za ze- lo pogostno pojavljanje etično-moralnih kodeksov, posebej usmerjenih v zavezanosti in odgovornosti človekove socialne odnosnosti in poklic- nega delovanja ter vsakršnega ustvarjanja. 4. Renesanso pojava etos/morala, odsevano v vse bolj frekventnem obh- kovanju etično-moralnih kodeksov, je mogoče utemeljevati tudi iz da- našnjega dograjevanja strukture etosa oz. morale od individualne in socialne ravni do ravni človekove poklicne in osebnostno-ekspresivne kreativnosti. 5. Živostin zapletenost pojava etos/morala in njune današnje instrumen- talizacije v kodeksih razkriva tudi široka vrsta njunih teoretsko discip- linskih tematizacij in delovnopodročnih oblikovanj. T\idi H. Pečelin (1998, s. 72-73) navaja razloge za njihov nastanek, ki pa so hkrati že vsebinske značilnosti kodeksov: • Kodeksi opredeljujejo cilje stroke, ideale, h katerim stroka stremi in s tem nastopajo v vlogi usmerjevalca. Tudi če so cilji, ki jih določajo sploš- na načela, idealistični in predstavljajo končne smotre dela, ki so v nas- protju z vsakodnevno prakso, ustvarjajo kontekst za bližnje in bolj kon- kretne smotre. • Kodeksi naj bi opisovah standarde dobrega dela, ki so nad sprejetim minimumom zahtev, vendar dosegljivi pri vsakodnevnem delu. V tem pogledu zagotavljajo usmerjanje in pomagajo delavcem k ozaveščanju standardov, ki jih je mogoče realno doseči pri delu. Helena J er ice k : (Ne) s misel nosi etičnih kodeksov strok j^^ J • Kodeksi določajo minimalne standarde vedenja, ki jih pojmujemo kot nespremenljive in naj bi jih ne kršil noben strokovni delavec. V tem pogledu nastopajo etični kodeksi v regulativni funkciji in jih je mogo- če uporabljati v disciplinske namene, če pride do kršitve etičnih stan- dardov. • Proces snovanj a ah študij a etičnih kodeksov vpelje delavce v razmišlj a- nje o lastnih strokovnih ciljih. V nekaterih državah delo temelji na zapi- sanih zakonih in regulativih, medtem ko se drugje sporna vprašanja razrešujejo v razpravah in v dialogu z zelo malo vnaprej začrtanimi vodni. Kakršne коИ že so običajne poti, razprava o temi vzpodbuja posa- meznike na različnih položajih, da razmišljajo o tem, kaj hočejo doseči in o poteh, po katerih bi lahko dosegh zastavljene cilje. Primerjava nekaterih kodeksov bo pokazala, da kodeksi ne opredelju- jejo ciljev stroke, kar H. Pečelin navaja pod prvo točko, ampak predvsem dolžnosti delavca. Vprašljiva je tudi regulativna funkcija etičnih kodek- sov, ki jo omenjena avtorja navajata, saj kot bomo videli v nadaljevanju, kodeksi ne predvidevajo sankcij, nekateri pa niti organa, ki bi se ukvarjal s kršitvami. 3.2. Kdaj so nastajali etični kodeksi pri nas? Leta 1976 je nastal Kodeks penoloških delavcev, ki se mu leta ne pozna- jo, česar pa ne bi mogh trditi za Kodeks psihološke etike, ki ga prenavljajo. Sledih so, če omenim le nekatere: • 1.1985 Kodeks psihološke etike, • 1.1991 Kodeks novinarjev Republike Slovenije, • 1.1991 Kodeks univerzitetnih profesorjev Slovenije, • 1.1993 Kodeks etike defektologov, • 1.1995 Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu, • 1.1995 Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, • 1.1996 Etični kodeks članov Društva katohških pedagogov Slovenije, • 1. 1996 Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu, • 1.1998 Etični kodeks svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. V pripravi je etični kodeks socialnih pedagogov, pedagogi pa svojega kodeksa nimajo, čeprav so bila prizadevanja v tej smeri že v sedemdesetih letih, ponovna pa 1.1991, ko se je že pripravil osnutek, povzet po dokumen- tu Mednarodnega učiteljskega združenja. Vendar je komisija, ki je bila za- yj"^ Socialna pedagogika, 2 000 vol. 4, šl. 2, sir. 149-16 6 dolžena za njegovo pripravo, pobudo zavrnila. Odločitev so utemeljili s tem, da naj bodo etični kodeksi stvar ideoloških in verskih strokovnih sku- pin, niso pa potrebni za učitelje kot državne uslužbence, vsa etična vpraša- nja naj ureja ustava, zakonodaja in kolektivne pogodbe. Gre za pristop, ki trdi, da etični kodeksi niso potrebni, saj vsa etična vprašanja rešuje veljav- na zakonodaja, ki v tem pogledu zadošča. V nadaljevanju bom primerjala 7 kodeksov, in sicer Kodeks psihološke etike. Kodeks etike penoloških delavcev. Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu. Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu. Etični kodeks svetovalnih de- lavcev v vzgoji in izobraževanju. Etični kodeks članov Društva katoliških pedagogov in Kodeks etike defektologov Slovenije. 4. Analiza sedmih etičnih kodeksov če se najprej ustavimo ob zunanjih značilnostih kodeksov, lahko opa- zimo razhke v obsegu in strukturiranosti. • Kodeks etike penoloških delavcev vsebuje 20 členov. • Kodeks psihološke etike vsebuje 14 vsebinskih sklopov: kodeks, etika, humanost, strokovnost, psihološka pomoč, pokhcna tajnost, jezik, od- nos med psihologi, poklicna neodvisnost, odnos do javnosti, raziskova- nje, psihodiagnostična sredstva, izvajanje načel kodeksa, odgovornost. • Kodeks etike defektologov Slovenije se deh na tri dele: uvodne določbe, splošne določbe in posebna načela, ki jih sestavlja 54 členov. • Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu vsebuje 19 vsebinskih sklo- pov: etičnost - osnova ravnanja, spoštovanje človekovih pravic in svo- boščin, sprejemanje razhčnosti, spoštovanje kodeksovpokhcne etike, enakopravnost prostovoljnega dela, pomoč za samostojnost, medseboj- na pomoč in samopomoč, nezdružljivost vlog, spoštovanje odločitev po- sameznikov, možnost izbire pomoči, dolžnost pomoči, ohranjanje sa- mostojnosti v naravnem življenjskem okolju, spoštovanje človekove enkratnosti in dostojanstva, kriteriji komuniciranja z javnostjo, prepre- čevanje osebnega nadlegovanja in nasilja, uveljavljanje in varovanje zasebnosti v socialnih ustanovah, odprtost ustanov, zaupanje in varstvo podatkov, dolžnost raziskovanj a in izpopolnjevanja, sodelovanje in med- sebojna pomoč med delavkami/delavci socialnega varstva. • Etični kodeks članov Društva katoliških pedagogov (DKPS) je najdaljši, razdeljen je na 7 delov s podpoglavji: uvod, kdo je učitelj, strokovnost. Helenu J er i ček: (Ne)smiselnost etičnih kodeksov strok j^Ç poklicna etika, osebnostna rast, povezovanje, poklicanost, sklep; skupaj ima 54 členov. • Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu vsebuje izhodišča, vsebino kodeksa, preambulo in štiri vsebinske sklope - odgovornosti vseh delavcev in delavk vrtca do: otrok, staršev in družine, do institucij in do sodelavcev in sodelavk in do družbe. Vsak vsebinski sklop vsebuje vrednote in nje- na načela. • Etični kodeks svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je najkraj- ši, vsebuje: izhodišča, načela, namen kodeksa, nato pa 5 temeljnih pod- ročij delovanja svetovalnega delavca: svetovalni delavec in otrok; star- ši; ustanova ter sodelavci; družba; stroka ter končne določbe. Kodeksi so si enotni glede tega, koga zavezujejo: vsi kodeksi zavezujejo vse delavce in delavke v posameznih strokah, pri čemer kodeks socialne- ga varstva zavezuje tudi prostovoljce, kodeks DKPS pa le člane društva. Paradoksalno se mi zdi, da so kodeksi po eni strani obvezujoči za vse delav- ce v stroki, po drugi strani pa te vsesplošnosti z ničemer ne zagotavljajo. Kodeksi zavezujejo vse, ne glede na poznavanje ali seznanjenost z njimi, ne predvidevajo pa podpisovanja (kot je to npr. značilno za Kodeks medi- cinske deontologije Slovenije, ki je za razliko od drugih kodeksov uzako- njen), niti nimajo jasno opredeljenih kazenskih sankcij za kršilce kot obi- čajna zakonodaja. Kako lahko odgovarjam za nekaj, cesarne poznam, po drugi strani pa mi niti ni potrebno odgovarjati, saj sankcije niso predvide- ne. So torej etični kodeksi le pesek v oči, še eden izmed nepotrebnih forma- lizmov strok, ki si na papirnat način zagotavljajo svojo papirnato kakovost? Kako je s tem v kodeksih, ki sem jih vzela pod drobnogled? Kodeksi omenjajo, da neupoštevanje ah kršenje kodeksa rešujejo čast- na razsodišča društev, ki so dokument izdala, pri čemer v dveh kodeksih poudarjajo, da ima razsodba le moralno vrednost oz. pomen. Izjemi sta Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu in Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu, v katerih ta organ ni imenovan, pri čemer se zastavlja vprašanje, ali je potemtakem tak etični kodeks sploh veljaven oz. kakšno vlogo ima. Res- man (1999,207-208) opozarja, da npr. zdravnik lahko izgubi službo, če ne deluje v skladu z etičnim kodeksom, za učitelja pa je kodeks le notranje merilo, ki se sicer kaže v zunanjem delovanju, vendar njegovo kršenje nima neposrednih posledic za učiteljevo zaposlitev oz. delovno mesto. Ob tem spraševanju ne moremo mimo razlike med moralo in pravom (prim. Pavčnik, 1997). Morala in pravo sta tesno povezana, s tem da pravna pravi- f^Q Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, št. 2, str. 149-16 6 la, ki temeljijo v morali, tvorijo enoten sistem. Ob neupoštevanju pravnih pravil zakon predvideva pravno sankcijo, ki je vnaprej določena in je pove- zana s predhodnim pravnim postopkom. Pravo se nanaša in regulú'a najpo- membnejša področja človekovega delovanja in s tem zagotavlja red in ob- stoj družbe, na področjih, kjer je podrejanje skupnim pravilom nujno. Pra- vo opredeljuje moralo kot proizvod družbene prakse, saj je skupek indivi- dualnih in skupnih vrednot. Zato je v pravnem smislu moralna sankcija težko predvidljiva in težje določljiva, saj je vezana na vsak posamezen primer. Zaključimo torej lahko, da imajo etični kodeksi regulativno ftmkci- jo na moralnem področju, saj izrekajo moralne in ne pravnih sodb. Etični kodeksi so temeljno povezani z sprejeto zakonodajo, saj vsi obve- zujejo uporabnike k upoštevanju (vseh) z ustavo in zakoni predpisanih pravic in pravic, ki jih predvidevaj o razhčni mednarodni dokumenti o člo- vekovih pravicah. Dejstvo, da noben kodeks ne predvideva sankcij, in da dva izrecno opozarjata, da častno razsodišče ugotavlja le moralno odgovor- nost in izreka sodbe, ki imajo le moralno težo in pomen, potrjuje, da etični kodeksi predvidevajo avtonomno moralno osebo, ki je sposobna brez grož- nje s sankcijo ravnati moralno in odgovorno. Toda, če je tako, zakaj bi taka visoko moralna oseba sploh potrebovala zapisan etični kodeks? Ah ni ravno s tem izražen dvom v njeno avtonomno moralno presojo in v to, da je za moralne prekrške odgovorna sebi? Po drugi strani pa je tudi res, da predvi- devanj e moralnosti še ne pomeni njeno uresničitev in da so ravno zato etični kodeksi usmerjevalci strokovnjakovega delovanja. Raj pa v primeru, ko strokovnjakova intervencija, dejanje ali odločitev ogroža drugega ali mu krati njegove osnovne pravice? Romu so potem etični kodeksi name- njeni - ali delavcem ah tistim, s katerimi ti delajo - uporabnikom oz. klien- tom? Rakšen je njihov glavni namen - zaščita delavcev, opozarjanje na pravice, dolžnosti, ali varstvo khentov, opozarjanje na njihove pravice in dolžnosti? Iz naslovov in tudi iz opredelitve, komu so namenjeni, lahko ugotovi- mo, da so kodeksi namenjeni delavcem posameznih strok. Zaščito delav- cev eksphcitno omenjata samo dva kodeksa, in sicer Etični kodeks članov DRPS-ja »Društvo se zavezuje, da se bo zavzelo za učitelja, ki mu bo krate- na osebna ah strokovna integriteta« in Etični kodeks svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. »Predstavlja kontrolo kvalitete zunaj stroke in zaščito svetovalnih delavcev pred neutemeljenimi obtožbami in kritika- mi«. Rodeks etike defektologov pa zaščito z društva prelaga na stanovske kolege: »Pravila kolegialnosti zahtevajo, da defektologi branijo kolega, ki so Helena J e riče k: (N e ) s m i s e I n o s t etičnih kodeksov strok ga neutemeljeno obdolžil.« (1994, s. 113). Čeprav lahko trdimo, da že sama opredelitev dolžnosti delavca odvezuje od vsega, kar ni opredeljeno v ko- deksu, in ga na ta način ščiti. Vsebinska analiza kodeksov, ki sledi v nadaljevanju, je pokazala dolo- čene podobnosti med kodeksi, a tudi razhajanja. Ker je strukturiranost ko- deksov razhčna - ponekod en člen opredeljuje eno področje, pri drugih gre za vsebinske sklope, ki se pogosto nanašajo na več različnih področij, se število členov ah sklopov, ki se nanašajo na določeno dolžnost ne bo nujno ujemalo. • Kodeks etike penoloških delavcev Vseh 20 členov, razen dveh, ki se nanašajo na sam kodeks, opredeljuje dolžnosti penoloških delavcev in jih obvezujejo v odnosu do: - storilcev kaznivih dejanj oz. obravnavancev, ne glede na spol, rasno, versko, narodno pripadnost -12 členov; - njihovih svoj cev - 5 členov; - samega sebe, in sicer do nenehnega izobraževanja in strokovnega izpo- polnjevanja, do lastnih dobrih lastnosti, do kritičnosti do sebe-4 členov; - metod dela, ki morajo biti znanstvene, ustrezne in preverjene -1 člen; - drugih sodelavcev - 4 členi; - drugih občanov in širše skupnosti - 3 členi; - stroke in do delovne organizacije -1 člen. Če sklenemo, lahko ugotovimo, da je obravnavani kodeks v največji meri usmerjen v delavca in njegov odnos do obravnavanca, saj tudi odnosi do sebe, svojcev, drugih občanov in širše skupnosti služijo učinkoviti in uspešni pomoči obravnavancem. • Kodeks psihološke etike Tudi vsi vsebinski sklopi tega kodeksa se nanašajo na dolžnosti, ki jih imajo psihologi do: - posameznikov ah skupkie, udeležencev v postopku, obravnavancev, člo- vekovega bistva, 6 sklopov; - sebe, do stalnega izpopolnjevanja, do tega, da psiholog prevzema le naloge, za katere je usposobljen, 4 sklopi; - metod dela ki psihodiagnostičnih sredstev, do katerih mora biti kritičen. Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 149-166 neodvisen in svoboden, 3 sklopi; - do organizacije, 1 sklop; - do j avnosti in širše skupnosti, 2 sklopa; - do jezika, da neguje lepo govorjeno in pisano besedo, 1 sklop. Novosti v primerjavi s Kodeksom penoloških delavcev sta odnos do jezi- ka in javnosti, ki ju v omenjenem kodeksu ni. • Rodeks etike defektologov Slovenij e V splošnih določbah in posebnih načelih kodeks opredeljuje dolžnosti defektologov do: - obravnavanih oseb, omenjeno 18-krat; - do svoj cev teh oseb oz. staršev, omenj eno 6-krat; - do zakonov, omenjeno 1-krat; - do sebe, stalno izobraževanje, 8-krat; - do okolja, za dobro splošno počutje, zdravje, 1-krat; - do družbe, 2-krat; - do jezika, 1-krat; - do defektološko diagnostičnih sredstev, 1-krat; - do svojega naziva, 1-krat; - do svoj e stroke, 3-krat; - do metod dela, 4-krat; - do sodelavcev, 9-krat. Rodeks vsebuje tudi pravico do samostojnosti in neodvisnosti v mejah delovnega področja. • Rodeks etičnih načel v socialnem varstvu Ta kodeks poleg dolžnosti vseh, ki delajo v socialnem varstvu, oprede- ljuje tudi pravice uporabnikov in dolžnosti ustanov sociahiega varstva. De- lavci imajo dolžnosti do: - posameznika, družine ah skupine, omenjeno 10-krat; - zakonov, omenjeno 1-krat; - sodelavcev, 2-krat; - razvij anj a metod, 1 -krat. II e I en a ./ e r i č e k : ( N e ) s m i s e I n o s t etičnih kodeksov strok ^ Uporabniki imajo pravice do: - lastnega odločanja o neposredni pomoči, vsakodnevnem življenju in prihodnosti; - informiranj a o pomoči; - izbire delavca; - premestitve v drug zavod; - ugovora v zvezi s pomočjo; - soodločanja v ustanovah o vsakdanjem življenju. Ustanove pa so dolžne: - biti odprte do okolj a; - varovati zasebnost in tajnost podatkov. • Etični kodeks članov Društva katohških pedagoogv Slovenije Poleg dolžnosti vsebuje tudi pravice učiteljev, hkrati pa so v njem zapi- sana tudi stahšča do nekaterih vprašanj. Dolžnosti učitelja so opredeljene v odnosu do: - učenca, omenjeno 15 krat; - šole kot institucije, 4-krat; - do staršev in družine, 5-krat; - drugih učiteljev in sodelavcev, 2-krat + 47,48,50 člen, kjer ne gre za dolžnosti, ampak bolj za stahšča; - oblikovanj a kulture življ enj a, 2-krat; - sooblikovanje kraja, 2 krat, - do sebe, strokovno izpopolnjevanje, 5-krat; - lastne osebnostne rasti, 6-krat; - metode in oblike pouka, 2-krat; - do poklica in strokovnega ugleda, 1-krat; - do države in narodne skupnosti, 2-krat + člen 49, kjer ne gre za dolžnost, ampak za opis dejstva; - do zakonov, 1-krat. Učitelj ima tudi dve pravici, m sicer pravico do: - avtonomnosti v strokovnih in moralnih presojah; - svobode. Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, sir. 149-166 • Kodeks etičnega ravnanj a v vrtcu Ta kodeks z zelo jasno strukturiranostjo opredeljuje štiri vrste dolžnosti delavcev in delavk v vrtcih, in sicer do: - otrok, kar je zapisano v štirih glavnih vrednotah, ki so razložene z 23- imi načeh; - staršev in družine, zapisano v 4-ih vrednotah, ki so razložene v 10-ih načelih; - institucije, v 1 vrednoti in 4-ih načelih; do sodelavcev, v 2 vrednotah in 8-ih načelih, do drugih delavcev, 1 vrednota in 4 načela; - do družbe, vi vrednoti in 5-ih načelih. V izhodiščih kodeksa so opisani temelji, ki so povezani s splošno spre- jetimi mednarodnimi konvencijami o pravicah otrok. Poleg tega pa je ko- deks označen kot živ in učinkovit dokument, ki varuje pravice in osebno integriteto otrok, staršev in delavcev vrtca, čeprav pravice delavcev v nada- ljevanju niso opredeljene. • Etični kodeks svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju Tudi ta kodeks na začetku opredeU izhodišča, načela in namen kodeksa, ki je opredeljen kot tisti, ki pomeni nadzor kakovosti znotraj stroke in zašči- to svetovalnih delavcev pred neutemeljenimi obtožbami in kritikami. Tudi ta kodeks je zelo jasno strukturiran, saj je razdeljen na pet področij (poleg končnih določb), ki so splošnega značaja. V kodeksu so opredeljene dol- žnosti do: - otroka, prvi sklop, 4 členi; - do staršev, drugi sklop, 5 členov, - do ustanove, 2 člena, do sodelavcev, 2 člena; - do družbe, drugih ustanov, 4 členi; - do stroke oz. do sebe, stalno izpopolnjevanje, 4 členi. Kodeks daje svetovalnemu delavcu pravico, da iz utemeljenih osebnih razlogov odkloni svetovalni proces. 5. Zaključek Primerjava kodeksov je pokazala, da se kodeksi razlikujejo tako po zu- nanji kot tudi vsebinski plati. Po strukturiranosti posebej izstopa Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu, ki poleg opredeljenih dolžnosti delav- Helena J e r i č e k : (Ne)smiselnost etičnih kodeksov strok ^Jj" cev, opredeljuje tudi pravice uporabnikov in dolžnosti ustanove. Vsi ostali" kodeksi so izrazito usmerjeni k delavcu in njegovim dolžnostim do uporab- nika, njegovih svojcev, sodelavcev, ustanove, države itd. Na vprašanje, ali so kodeksi smiselni, lahko odgovorim pritrdilno. Smiselni so, če strokov- njakom pomagajo, jih usmerjajo pri njihovem delu z ljudmi in če jih delav- ci strok, ki delajo z ljudmi tudi uporabljajo in upoštevajo. Čeprav v njih ne moremo zajeti vseh konkretnih problemov, saj delo z ljudmi zahteva ne- nehno prilagajanje situaciji, pa je pomembno, da jih oblikujemo tako, da nudijo smernice delovanja, ki zagotavljajo: - izpolnjevanje razhčnih mednarodnih deklaracij o človekovih pravicah in domačih zakonov, kar pomeni, da ščitijo osnovne človekove pravice; - standarde kakovostoega dela in prakse, v smislu, da opredeljujejo zna- čilnosti kakovostnega ravnanja in reagiranja v določenih situacijah; - regulacijo strokovnjakovega vedenja v moralnem smislu; - j asno opredelj ene dolžnosti delavcev v odnosu do klienta - mladostni- ka, otroka; - zaščito strokovnjaka pred poseganjem institucije ah širše javnosti vnji- hovo delo, kar zagotavlja njegovo avtonomnost, razen v primeru, kadar so v nevarnosti khentove pravice in svoboščine; - zaščito strokovnjakov pred neutemeljenimi obtožbami in kritikami; - častno razsodišče, ki se ukvarja s kršitvami; - seznanjanje vseh delavcev, ki delajo v določeni stroki, s kodeksom in obvezno podpisovanje. Etični kodeksi so pokazatelji profesionalizacije določene stroke, zato jih ne smemo omejiti le na določene ljudi, ampak moramo zagotoviti njihovo vsesplošnost. 6. Literatura Grmič, V. (1996). Motivacija etičnih norm. V: Pauko M. (ur.): Profesional- na etika pri delu z ljudmi. Maribor: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologi- jo, logoterapijo in atropohigijeno v Ljubljani, 15 - 25. Hribar, T. (1996). Etika in profesionalnost. V: Pauko M, (ur,): Profesi- onalna etika pri delu z ljudmi. Maribor: Inštitut Antona Trstenjaka za psi- hologijo, logoterapijo in atropohigijeno v Ljubljani, 35-41. Kodeks etike defektologov Slovenije (1994). Defectologica Slovenica, vol. 2, št. 1. Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 149-166 Rohlberg, L. (1974). Education, Moral Development and Faith. Journal of Moral Education, vol. 4. Marentič Požarnik, B. (1995). Rako se učijo učitelji? Kognitivni pogled na učiteljev profesionalni razvoj in posledice za izobraževanje učiteljev. Vzgoja in izobraževanje, št. 1,13-15. Pavčnik, M. (1997). Teorija prava: prispeveli /c razumevanju prava. Ljub- ljana: Cankarjeva založba. Pečelin, H. (1998). Razvijanje strokovne etike na socialnopedagoškem področju dela. Socialna pedagogika, 2 (i), 69-77. Pediček, F. (1996). Zakaj etično-morahii kodeksi? V: Pauko M. (ur.), Pro- fesionalna etika pri delu z ljudmi. Maribor: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in atropohigijeno v Ljubljani, 41-45. Piaget, J., Inhelder, B. (1978). Intelektualni razvoj deteta. Beograd: Za- vod za udžbenike i nastavna sredstva. Potočnik, V. (1996). Pokhcna etika v luči (ne)religiozne etike. V: Pauko, M. {ш), Profesionalna etika pri delu z ljudmi. Maribor: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in atropohigij eno v Ljubljani, 93- 105. Resman, M. et. al. (1999). Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Starratt, R. J. (1994). Building an Ethical School: A Practical Response to the Moral Crisis in Schools. London: The Palmer Press. Stres, A. (1999). Etika alifilozofija morale. Ljubljana: Družina. Toplak, L. (1996). Profesionalna etika in univerza ob pravnih spremem- bah. V: Pauko, M. (ur.), Profesionalna etika pri delu z ljudmi. Maribor: Inšti- tut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in atropohigij eno v Ljub- ljani, 325- 330. Drugi uporabljeni etični kodeksi: Etični kodeks članov Društva katohških pedagogov Slovenije, 1998. Etični kodeks svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 1998. Rodeks etičnega ravnanja v vrtcu. 1996. Rodeks etičnih načel v socialnem varstvu, 1995. Strokovni članek, prejet septembra 1999.