PRIMORSKI DNEVNIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV . Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din____________TRST petek 8. oktobra 1948___________________ Izjava CK KP Tržaškega ozemlja Izdati je treba nov ukaz g vplivnih imenikih! Centralni komi tet Komunistične partije Tržaškega ozemlja seii dne 6- t. m. razpravljal o političnem položaju sdi , 5kem ozemlju. O vprašanju upravnih volitev v zvezi s ^o odredbo st- 345 anglo-ameriške vojne uprave Dolžnost vsakega resničnega demokrata je, da se bori za takšno uredbo o volivnih imenikih, ki bo v skladu z določbami mirovne pogodbe, ter za resnično svobodne in demokratične volitve!. Spedizione in abbon. postale poštnina plačana v gotovini Štev. 1019 Ni poti izjavlja: va u Iiomunistična par^ja Tržaškega ozemlja že ves čas zahte-lii Pravne volitve, P0'uf. io po vstopu mirovne pogodbe z Ita-da° v yeljavo s 15. se; uTom 1947. V tej zahtevi jo vodi želja, ** bolj norm w % ^ > prilike na Tržaškem ozemlju v neKU mirovne po . omogoči predstavnikom demokratdč. ^ 3 gibanja udcn vseh organih javne uprave ter enkrat tov S6^ konia s sj-L. n dekretiranja ^ljudskih predstavni-* od zgoraj proti voli >gromne večine prebivalstva in tako ■ anje javne uprave . jučno v roke ozki skupini reakcionarja j’ ki z biteresi širokih ljudskih množic nimajo nič skupne-'fed -1*0 pozdravUa vsak korak, ki stremi za tem, da se čimprej • dejo upravne volitve na Tržaškem ozemlju-2- Zavrača nprav( toajo pa splošno odredbo št. 345 anglo-ameriške vojne e o sestavi volivnih imenikov, s katero se daje — s tem da ' Slivno pravico vsi tisti, ki so imeli 15- IX. 1947 italijansko p JiJanstvo in ki imajo danes stalno rezidenco v Trstu—volivna tom1Ca Vsem to trškim beguncem in drugim fašističnim elementom ^ S° naS^ zat°čišče v Trstu pod okriljem anglo-ameriške pro e bPrave in ki so bili glavno jedro neredov in fašističnih ra °aacij proti demokratičnemu prebivalstvu, kakor tudi v t-1111 desettisočem, ki so za časa vojne po letu 1941 pribežali reakst 12 Italije in ki so tudi glavna opora raznim italijanskim 0(ir lunarnim in nacional-šovinističnim strankam; hkrati se pa tofo Volivna pravica vsem tistim, ki so morali zapustiti svoj j- kraj pod pritiskom fašističnega terorja. Bodh Uredba je odločno v nasprotju z duhom mirovne podri S statutom za Tržaško ozemlje, ki izrecno določa, da 1940V tVo Tržaškega ozemlja imajo tisti, ki so 10- junija jja • ista imeli stalno rezidenco na tem področju. Vse to kaže, kr anSl°-ameriška vojna uprava ne misli zapustiti politike stif61^3, mir°vne pogodbe in favoriziranja reakcionarno-šovini-sdl na škodo demokratičnega prebivalstva na Tržaškem 3- Zato Centralni komitet Komunistične partije Tržaškega miia odločno zahtev a a se imenovana odredba ukine in izda nova, ki bo jasno določala, skladno z določbo mirovne pogodbe, da imajo volivno pavico tisti, ki so 10. junija 1940 imeli rezidenco na področ. bj ,u Tržaškega ozemlja; r*a se prizna volivna pravica vsem onim, ki so zaradi faši-^ pitnega terorja morali zapustiti svoj rodni kraj; da se ustanovi posebna komisija, v kateri morajo biti zasto-Pane vse politične skupine indemokratiSne organizacije, ki swima nalogo, da pregleda volivne imenike in hkrati izvede "r°go kontrolo matičnih knjig o stalnem prebivalstvu t) aan 10' 3uniia 194°; na Pri sestavljanju osnutka o volivnem zakonu sodelujejo Predstavniki vseh političnih strank in demokratičnih orga-^zacij; da se volitve vršijo pod nadzorstvom volivnih komisij, kjer °raj0 biti zastopane vse politične skupine in demokratične °rganizacije- tori *>ozlva vse demokratično prebivalstvo Trsta, da se odločno teni Protl Politiki anglo-ameriške vojne uprave, ki stremi za > da prepreči uveljavljanje tržaških demokratičnih ljudskih t)6 °žlc in zahteva, da se v skladu z določbami mirovne pogod-2aSotovij0 čimbolj demokratične volitve. ^birt fašizmu . svoboda narodu! Centralni komitet Komunistične partije za Trlaško ozemlje Stari duh tržaškega magistrata je zopet spregovoril- Sovraštvo proti Slovencem, ki je že v stari Avstriji in kasneje tudi v predfašistični Italiji odrekalo slovenskim otrokom v mestu javne slovenske šole, je zopet planilo na dan na zadnji seji mestnega sveta. Tako je besna gonja proti slovenski soli dobila prvega «uradnega» sobojevnika. To smo pričakovali, saj je vsa triletna povojna doba v Trstu en sam dokaz, da se tržaška gospoda ni ničesar naučila in da živi še v oni dobi, ki je že davno za nami. Ob ocenjevanju zgodovinskih dogajanj bi morali tudi tržaški mestni očetje pravilno vrednotiti izkušnje fašistične dobe in velike prelomnice druge svetovne vojne, ko si je ves slovenski narod in z njim tudi tržaški Slovenci priboril mesto med enakopravnimi narodi. Temu svojemu mestu, priborjenemu s krvavimi žrtvami, pa se slovensko ljudstvo ne bo odreklo, tudi mestnim očetom v Trstu na ljubo ne. Zato bodo pač morali tudi mestni svetniki končno pristati na to, da imajo tudi slovenski otroci, bivajoči v sredini mesta, kakor tudi slovenski srednješolci pravico do svojih Sol- Ostanemo zvesti naši OF Prosečani, člani OF, zbrani na sestanku dne 6. 10. 1948, in ostali, izjavljamo sledeče: 1. Odločno obsojamo pogubno politiko, ki jo vodijo vidalijevci z napadi na OF. 2. Hkrati najostreje obsojamo strupeno gonjo reakcije, na čelu z mestno občino, katero vsestransko podpira «11 Lavorato-re», ko psuje z izdajalci naše učiteljstvo, ki je vse žrtvovalo, da se je i>mil slovenski jezik v naše šole. 3. Prosečani smo se že 1928. leta znali dostojno potegniti za našo šolo, ki so jo fašisti itali-anizirali. Ne vojaška uprava ne reakcionarji in ne vidalijevci s svojim strupenim napadom nam ne bodo preprečili, da bi se danes na enak način potegnili za naše pravice. 4. Izjavljamo, da ostanerno zvesti člani naše OF in da bomo vedno sledili našim voditeljem, ki so nas, prekaljeni v borbi, znali voditi v najtežjih nacifa-šističnih časih. 5. Zaradi tega so zaman vsi Vidalijevi poizkusi, da bi nas odtrgali od bratov onstran meje, ki gradijo sočializem in utrjujejo v borbi proti imperializmu fronto svetovnega miru s Sovjetsko zvezo na čelu. (Sledi 162 podpisov! * * * Skupina aktivistk iz okraja Sv. Marija Magdalena Zgornja Izjavljamo, da ne priznamo druge Osvobodilne fronte razen tisto, ki je bila ustanovljena leta 1941, v tistih hudih časih, ko sta fašizem in nacizem hotela zbrisati z zemljevida Jugoslavijo ter z njo vred ves slovenski narod. Pod vodstvom te Osvobodilne fronte je bil zadan udarec fašizmu in nacizmu. Vsak. pošten demokrat bo skušal pritegniti k tej Osvobodilni fronti še tiste Hudi, ki so poštenega mišlienja, ki pa zaradi nerazumevanja niso še pristopili. Ne bo pa pošten človek ustanavljal nove Osvobodilne fronte, ker bi to pomenilo teptanie spomina in. časti vseh naših živih in mrtvih borcev. Smrt fašizmu — svoboda narodu! (Sledijo podpisi) ika bela knjiga rešitev nemškega vprašanja '^šho vprašanje se mora rešiti na podlagi štiristranskega sporazum ob Vštevanju zahtev posebno onih držav, ki so trpele zaradi nemškega napada točali ’ — Kakor smo že po- ’ ie Varnostni svet odložil Hora,avlianje glede Berlina, ker je Uega ameriški blok spričo odloč-Uv*det Sovjetske zveze pač ftior„ 'l da se ° lem vprašanju ne pristanka in danes toti, da tovL ^spravljati brez to J,e zveze. Včeraj tatoo sestali delegati šestih r?ay A, . ---•-------- <*-- ----- hiso anic Varnostnega sveta, ki V?raša neb°sredno prizadete pri di ar,nto Berlina. Razgovore vo-ki Se ger>iinski delegat Bramuglia, sestal z raznimi diplomati toli vjb držav. Sestal se je baje tori **nskim in Parodijem. Go-Vrste Se’ skušajo doseči neke »aj ^sP°razuma med Velikimi, ki orno8°čili sklicanje sveta toglaSo . ni*mstrov ter preprečili cije v Vanle kakršne koli resolu-, Varnostnem svetu. tile D ‘ «Evening Standard« «a trj ° naslovom «Evatt predlaga je ^esečno premirje v Berlinu«, Su Ni omenjenih držav, ki ni- Posredno prizadete erlina, sestavile pri vpra-načrt. na C^jkate__ _ nija i,"ln‘*a blokado*, Velika Bri-toe .r ranči ja in ZDA pa bi spre-totr0v l£anie sveta zunanjih mi-’ naJ bi preučil celotno f^nrihac-Vpra®anie. Po dobljenih to 130 Francija podpira- ti1 velik če bodo tudi ZDA črni no Britanija na to pristale. H*ta načrt°VA1Ci PriPominjajo, da bom j res obstaja, Ame-s‘ijo Vo.. al možnost, da premo-■ B°ijskoVne tožkoče y novembru. čanp, b°sianištvo v Londonu ','"’iUje,d9biavilo belo knjigo, ki l ■ var5 °kumento. ki bi po mne-tot savske vlade toa ^otu0 ?a to op žanja , Mičnj __________ ______ toko f,„p°dia8i. poudarja knjiga, »ju »aTSo. . — lahko služili začetek preučeva-ohranitve miru. to v “otiovtr vPrašanja. Združena Matild. Jena Nemčija na dento-■-'u nQ.» —poudarja knjiga, w skuo ane koristen član evrop-ebrfon°sti- Da ^ to doseže, je jih določa potsdamski dogovor in ki so jih do sedaj zanemarili na zahodnih področjih. Kakršna koli rešitey glede Nemčije pa lahko pride na podlagi štiristranskega dogovora pod pogojem, da se spoštujejo pravične zahteve drugih evropskih držav, posebno tistih, ki so kot sosede Nemčije trpele zaradi njenega napada. Tudi parlament Turingije je izglasoval resolucijo, s katero izjavlja, da podpira predloge sovjetskega zunanjega ministra glede rešitve celotnega nemškega vprašanja v okviru sveta zunanjih ministrov. Resolucija poudarja, da je treba čim prej najti možnost za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, ki naj omogoči umik okupacijskih čet. P.olitični urad francoske komu. nistične partije je izdal poročilo, v katerem poudarja, da hočejo ameriška, angleška in francoska vlada pod krinko diskusije berlinskega vprašanja v OZN pripraviti vključitev zahodne Nemčije v vojaški blok petih držav. Sedaj se V jasni luči kaže strateški značaj Marshallovega načrta, da se po-služi držav zahodne Evrope, vštev-ši Francovo Španijo, v vojne namene. DemoMfini borci ~ Indoneziie se uspešno bojujejo HAAG, 7. (Tass) — Agencija ANP poroča o oboroženih spopadih med holandskimi in indonezijskimi četami na nekaterih mestih na Ja-vi. Po vesteh iz Indonezije razširja vlada Amira Sjarifceddina svoj vpliv v srednji in vzhodni del Jave. Izkazala so se za netočna ponovna zatrjevanja nacionalističnih voditeljev Soekarna, Hatte itd., da je že skoraj popolnoma dokončano uničenje ((komunističnih čet*. _ . . Agencija ANP javlja, da se v Kvesti, vse reforme* ki 1 petrolejskem področju Chipu bata- ljoni delavcev uspešno bore proti nacionalističnim četam. Javljajo tudi, da so še druge enote Hattove vojske prestopile k demokratičnim borcem. Vsa pokrajina Remsag na vzhodnem delu otoka Jave je v rokah Sjarifceddinovih partizanov in enako tudi pristanišče Pachitan. V mestu Blitar pa se čete mladih socialistov bore proti Hattovim četam. Velik del pokrajine Kedu je v rokah komupistov, s katerimi solidarizira prebivalstva. Izvedelo se je nadalje, da so se čete Bandjani-dara uprle ukazom Hattove vlade. Našli so 80.000 trupel žrtev nacistov VARŠAVA, 7. — Agencija PAP poroča, da so v številnih skupnih grobovih na področju Sčečina našli približno 80 tisoč trupel ruskih in poljskih vojnih ujetnikov, ki so jih Nemci pobili za časa okupacije. V nevarnosti je pet mladih življenj! MEŠČANI, MLADINCI IN MLADINKE TRSTA! Pet mladeničev, od katerih najmlajšemu je trinajst let, je zbežalo iz Grčije in so prispeli kot tajni potniki na nekem parniku v naše mesto. Prijela Jih Je pristaniška policija in Jih nameravajo poslati zopet v Cal-darisov pekel. Pet mladih življenj je v nevarnosti, lahko Jih rešimo. Ne smejo se vrniti v Grčijo. Podprite našo akcijo pri anglo-ameriškl VU, da se prepreči, da bi Jih zopet poslali v Grčijo. Podprite našo zahtevo, da se ti mladeniči zaupajo našemu odboru, ki bo prevzel skrb zanje. Nobenemu meščanu ne sme biti indiferentna usoda petih mladeničev, nihče naj ne odreče svoje solidarnosti v akciji za njihovo rešitev. ODBOR ZA POMOČ GRŠKEMU NARODU Govor Višinskega pred politično komisijo OZN Prvi korak za očuvanje miru bi bila uveljavitev sovjetskih predlogov Glede nadzorstva nad atomsko energijo je opuščen kanadski predlog, ki je imel namen prekiniti pogajanja s Sovjetsko zvezo - Ustanovljen je pododbor, ki naj sestavi enotno resolucijo - Izzivalni sklepi v upravno-proračunski komisiji glede Papaneka - Danes se sestane glavna skupščina PARIZ, 7. — Danes so se sestale razne komisije glavne skupščine OZN. Glavno pozornost pa je obrnjena na delo politične komisije, ki je razpravljala o raznih resolucijah glede nadzorstva nad atomsko energijo. Novozelandski delegat je predlo, žil osnutek resolucije o nadzorstvu, s katero poziva stalne člane komisije za atomsko energijo, naj se po končani seji posvetujejo, da ugotovijo, ali je možnost za sporazum glede vprašanja mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo; naj zopet skličejo komisijo o atomski energiji, da zopet nadaljuje svoje delo in naj v vsakem primeru predloži poročilo na prihodnjem rednem zasedanju glavne skupščine. Kanadski delegat je izjavil, da sprejme novozelandski predlog. Ameriški delegat je tudi izjavil, da sprejme kanadski predlog. Politična komisija je sklenila, da usta. novi pododbor, ki naj preuči resolucije, ki so bile predložene glede nadzorstva atomske energije, ter doseže sporazum o besedilu enotne resolucije. Odbor bo sestavljalo 11 članov, in sicer predstavniki ZSSR, ZDA, Velike Britanije, Francije, Ukrajine, Kitajske, Kanade, Brazilije, Indije, Švedske in Equadorja. Na popoldanski seji so razpravljali o predlogu Višinskega o delni razorožitvi. Višinski je podal pregled konferenc za razorožitev po prvi svetovni vojni in opozoril na pobude Sovjetske zveze na zniža- STAVKE V FRANCIJI Z grožnjami hoče vlada rešiti življenjska vprašanja rudarjev Francoski delavci se ne bodo ustrašili groženj ministra Lacosta PARIZ, 7. — Pariški tisk se bavi v glavnem s stavko rudarjev. Kot je znano je imel včeraj zvečer minister za industrijsko proizvodnjo Lacoste govor, ki je pomenil nekako grožnjo delavstvu. Ottave Rabatte piše v «Humanite»: «Laco-ste grozi iz svojega ministrskega urada. On pa zelo slabo pozna delavce, če misli, da jih bo s tem ustrašil. Vse francosko ljudstvo podpira proti Lacostu in proti francoski vladi bitko rudniških herojev. Rudarji bodo zmagali«. «Franc Tireur« poudarja, da «vsakdo uvidi resnost položaja. Splošna delavska zveza je včeraj še enkrat izjavila, da je problem, ki ga je treba zares rešiti, nabavna zmožnost mezd in prav stalno padanje nabavne zmožnosti lahko pojasni odločitev rudarjev. Odgovornost vlade je velika. Toda rešitev je treba najti v Parizu, v Lacosto-vem uradu in ne v poskusih sile v rudniških rovih«. Položaj postaja zaradi stavk od ure do ure bolj zapleten. V stavki je 300 tisoč rudarjev in okrog 100 tisoč kovinarjev vzhodne Francije. Razkladalci v velikem delu pristanišč so prenehali z delom, drugi bodo pa pričeli stavkati jutri; tako tudi pomorščaki trgovskih ladij. Vlada je še pomnožila svoje pozive k miru in preudarnosti. Zdi se pa, da se hoče vlada poslužiti tudi ostrejših sredstev. Tako ie bil danes na notranjem ministrstvu nekak vojni svet vojske in policije; udeležili so se ga vojaški in policijski predstavniki ter prefekti pokrajin, v katerih je stavka. Danes zvečer se je sestala vlada, ki je razpravljala predvsem o položaju, ki je nastal po stavki rudarjev. Po seji je bilo izdano poročilo, ki pravi, da bo vlada podvzela potrebne mere za očuvanje naprav in za ohranitev materiala, ki predstavljajo delovna sredstva vseh delavcev. Doslej ni bilo vesti o uniče-vanju proizvodnih sredstev, ki jih delavci sami čuvajo. Pretveza vlade za morebiten njen nasilen poseg v stavko je torej kaj borna. V komunikeju, ki ga je danes izdal politični urad francoske KP se zatrjuje v zvezi s stavko rudarjev, da kaže enotnost, ki je prišla do izraza v tej akciji, globino gibanja rudarjev. Stavka kovinarjev v Milanu RIM, 7. — V Neaplju so se danes nadaljevala pogajanja za rešitev spora Navalmeccanica. Delavci v tovarni OMF imajo še vedno tovarno v zasedbi in normalno nadaljujejo delo. Sinoči je bila v mestu ogromna protestna demonstracija proti stališču industrijcev Navalmeccanica, ki se je je udeležilo 40 tisoč delavcev. Povorka je mirno šla po glavnih ulicah mesta in na Trgu mučenikov poslušala govor senatorja Rovede. Jutri bodo v Milanu In pokrajini začeli stavkati metalurgični delavci male industrije in podjetij hidričnih, električnih, telefonskih,, termičnih in sanitarnih naprav. Ta podjetja nočejo priznati podpisane delovne pogodbe. Ni izključeno, da se bo milanska stavka naglo razširila na ostale pokrajine. ne izpoimuie določil mirovne trgodbe MOSKVA, 7. — Kot poroča moskovski radio, je zunanji minister Molotov sprejel italijanskega vele-poslanika_ v Moskvi in mu podal sledeče izjavo; «V skladu s čl. 57 mirovne po-podbe z Italijo bi morala Italija izročiti Sovjetski zvezi bojne ladje italijanske mornarice, ki so bile prisojene Sovjetski zvezi, in to v treh mesecih po stopu mirovne pogodbe v veljavo (torej do 15 decembra 1947) razen v posebnih primerih, o katerih pogodba ne govori natančneje. Vsekakor pa italijanska vlada ni do sedaj izročila nobene ladje Sovjetski zvezi. To pomeni, da italijanska vlada krši določila mirovne pogodbe. Borba koroških Slovencev it Ma vsega slovenskega liadsiva Bliža se obletnica 10. oktobra 1920. leta — dneva, ko so imperialistične sile s tako imenovanim ((koroškim plebiscitom« sankcionirale stoletno nasilje nemškega šovinizma nad koroškimi Slovenci. Slovenski narod ni nikoli priznal tega nasilnega imperialističnega načina ((reševanja* nacionalnega vprašanja. Nadaljeval je odločno borbo za svojo osvoboditev, za združitev vseh Slovencev V skupni državi. Koroški Slovenci so y narodnoosvobodilni borbi y krvavem plebiscitu s puško v roki pokazali vsemu svetu, da hočejo živeti svo bodni, da ne bodo popustili, dokler ne postane Slovenska Koroška del svobodne Slovenije v FLRJ. Borba koroških Slovencev za osyoboditev Slovenske Koroške je borba vsega slovenskega ljudstva. nje oborožitve. Primerjal je sedanji položaj onemu iz časa Munche, na, ko so bili ustvarjeni pogoji za združitev Evrope brez Sovjetske zveze. Višinski je nato pozval Spaaka in vse, ki mislijo, kakor on, naj najdejo kakršno koli izjavo kake sovjetske osebnosti, ki bi izražala grožnjo napada in ki bi opravičila ustanovitev zahodne protisovjetske zveze. Ce se bojite sovjetske vojaške moči, je dejal Višinski, bi morali pozdraviti naš predlog za znižanje oborožitve za tretjino. Toda vi nočete zmanjšati sile tistih, ki jih smatrate za svoje zaščitnike. Lenin je poudaril, da komunistične in kapitalistične drža-ve lahko soobstajajo. Ljudstvo Sov. jetske zveze globoko želi, da pride do takega sodelovanja. Kot primer vojnih namenov ZDA je Višinski navedel nekaj podatkov iz ameriškega vojaškega proračuna za finančno leto 1948-49, in sicer 15.200 milijonov dolarjev, t. j. 36,1% celotnega proračuna. Opozoril je tudi na vest, ki so jo pred kratkim objavili ameriški listi, da izdelujejo poveljniki ameriškega glavnega štaba načrte za proizvodnjo atomskega ovožja za 50 let. Višinski je zaključil, da bo uveljavitev sovjetskih predlogov prvi korak na poti za ohranitev miru in varnosti med narodi. Britanski delegat Mac Neil je izjavil, da ne more pristati na sovjetski predlog in dejal, da nudi sorazmerna razorožitev prednost državam, ki so bolj oborožene, ali se niso dovolj razorožile. Tudi belgijski delegat Rollin je odklonil sovjetski predlog V komisiji za upravno-proračun-ska vprašanja so s 25 glasovi proti 6 in 12 vzdržanimi odbili češkoslovaški predlog za takojšnjo nadomestitev Jana Papaneka v posvetovalnem odboru za upravno-prora-čunska vprašanja. Češkoslovaška delegacija je izjavila, da si pridržuje pravico zopet sprožiti vprašanje pred glavno skupščino. Poljski delegat je izjavil, da si delega-cija pridržuje pravico zavzetf stališče glede vseh sklepov, ki bi jih sprejeli v komisijah, kjer bo navzoč Papanek. Jutri zjutraj se bo sestala glavna skupščina OZN, ki bo' najprej izvolila tri nove člane Varnostnega sveta in 6 članov gospodarskega in socialnega sveta. Dichiarazione del CC PC del Territorio di Trieste Si mita un nisovo miline sulle liste elettoralf ? II Comitato Centrale del PC del Tenritorio di Trieste ha di-scusso nella sua riunicine del 6 c. m. i problemi relativi alla situazione politica del Territorio di Trieste. Sul problema delle elezioni amministrative in relazione alFordine generale n- 345 deH’Amministrazione militare anglo-americana dichiara: 1. II PC del Territorio di Trieste gia da lungo tempo chiede ehe vengano indette le elezioni amministrative e particolarmen te dopo l’entrata in vigore del trattato di pace con 1’Italia il 15 settembre 1947. In tale richiesta e guidato dal desiderio che la vita del Territorio di Trieste venga quanto pivi possibile nor-malizzata, nello spirito del trattato di pace, daaido la possibi-llti ai rappresentanti del movimento democratlco di partecipa-re a tutti gli organi dell amrninistrazione pubblica e sia pošto un termine al sistema delle nomine dall’alto per decreto, dei «rappresentanti del popolo« contro la volonta della maggioran. za della popolazione, che abbandonava 1’amministrazione pubblica nelle mani di un gruppo rlstretto di reazianari che non hanno nulla a che vedere con gli interessj delle larghe masse popolari. Esso saluta pesrcio ogni passo che tende a realizzare le elezioni amministrative nel Territorio di Trieste. . 2. Respinge pero 1’ordine n- 345 delPAmmimistrazione Milita- re anglo-americana in quel che si riferisce alla compilazione delle liste elettorali. Concedemdo infattiildirlttodi voto a tutti co-loro che possedevano il 15-IX-1947 la cittadinamza italiana e che hanno oggi la residenza stabile a Trieste si da effettivamente la possibilita di voto a tutti gli esuli istriani e ad altri elementi fasedsti che trovarono rifugio a Trieste sotto 1’egida del gm e che sono il principale nucleo di provocazioni fasciste, disordini ed attacchi contiro la popolazione democratica. Questa possibi-lita viene inoltre offerta ad altre decine di migliaia di person© che durante la guerra, dopo il 1941 si sono rifugiate provenien. ti dalPItalia a Trieste e che costituiscono la principale riserva dei partiti reazionari e nazionalsciovinisti; nello stesso tempo perd si toglie di fatto il diritto di voto a tutti coloro che dovet-tero abbandonare la citta natale sotto la pressione del terrore faseista; Questo ordine e decisamente in contrasto con lo spirito e la lettera del trattato di pace e con lo statuto del Territorio di Trieste il quale attribuisce esplioitamente la cittadinamza del Territorio di Trieste per tutti coloro che fino al 10 giugmo 1940 abbiano avuta residenza stabile in questo territorio. Tutto cid dimostra che TAmministrazione Militare anglo-americana non intende abbandonare Ja politica di violaziome del trattato di pace e di favoreggiamento delle forze reaziona-rie e scioviniste a danno della popolazione democratica del Territorio di Trieste. 3. Per tali ragioni il Comitato Centrale del PC del Territorio di Trieste decisamente chiede: a) che il suaccennato ordine venga abrogato ed in sua vece sia emanato uno nuovo, che attrlbuisca chiaramente, in armo-nia con le disposizioni del trattato di pace, il diritto di voto a tutti coloro che il 10 giugno 1940 abbiano avuto residenza stabile nel Territorio di Trieste; b) che si riconosca 11 diritto di voto a tutte le persone che do-vettero abbandonare il territorio natale a causa del terrori-smo faseista; c) che sl nomini una commissione apposita in cui devono essere rappresemtatj tutti i gruppi politicl delle organlzzazioni de-mocratiche, la quale abbia il compito di verificare le liste elettorali e nello stesso tempo di espletare un rigoroso con-trollo dei registri anagrafici della popolazione stabile il gior-no 10 giugno 1940- d) che alla elaborazione del progetto della legge elettorale par-tecipino i rappresentanti di tutti i partiti politicf e delle or- ‘ ganizzazioni democratiche; e) che le elezioni siano effettuate sotto il controllo di commis-sioni elettorali in cuj devono essere rappresentati tutti i partiti politici e le organizzazioni democratiche; 4. Invita tutta la popolazione democratica a lottare decisamente contro la politica del Governo Militare anglo-americano che mira ad impedire 1’affermarsi della volonta deli* masse democratiche popolari triestine in armonia con le disposizioni del trattato di pace, che vengano garantite elezioni quanto pid pos-šibile democratiche. Morte al fasedsmo - liber ta ai po poli! II Comitato centrale del Partito comunista del Territorio di Trieste Pojasnilo za sumljive obiske Orožje in iibiiioč ZDfl Francu Ameriški politiki »e zavzemajo za uradni sprejem Francove Španije v ameriški blok pogajanja med FLRJ In Veliko Britanijo LONDON, 7. — ((Financial Times« poroča, da sta se britanska in jugoslovanska trgovinska delegacija sporazumeli v glavnih točkah o programu trgovskih zamenjav med obema državama. List poudarja, da podrobnosti iz tega programa, za katerega je bilo treba 14 mesecev pogajani, še niso bile objavljene, pač pa dodaja, da se ta program ne tiče odškodnine, ki jo dolguje Jugoslavija po nacionalizaciji podjetij, v katerih je bil angleški kapital. v Moskvi MOSKVA, 7. — V Moskvo je prispel izredni poslanik in opolnomo-čeni minister Madžarske Erik Molnar. Na letališču ga je pričakal Molotkovok, šef protokola zunanjega ministrstva IZSSR, MADRID, 6. — Bivši predsednik demokratične stranke ZDA Farley se mudi v Madridu, kjer je imel razgovore z raznimi političnimi osebnostmi in z ministrom prosvete in trgovine. Baje ga bo sprejel tudi Franco. Farley je leta 1946 spremljal ameriškega kardinala Spellmanna na njegovem potovanju po Evropi, sedaj bo pa imel razgovor tudi s papeškim nuncijem. Ko se je James Farley vrnil iz Madrida ter se je ustavil v Lisbo-ni, je dejal, da smatra Pirenejski polotok za silno važen v diplomatskem načrtu za zapadno unijo. Farley se bo ustavil v Lisboni 3 dni ter bo stopil v stik s predsednikom portugalske vlade Salazar-jem. Pred tednom je Franco sprejel ameriško vojaško in mornariško delegacijo, ki jo je vodil senator Gurney, predsednik senatne komisije za ameriške oborožene sile. Delegacija je imela s Francom dolg razgovor, nato pa je bila na obisku pri vojnem ministru. Pozneje je delegacija odpotovala v Lisbono. Po svojem povratku iz Madrida je senator Chan Gurney pozval k povišanju proizvodne možnosti, v kolikor gre za vojni material v ZDA in sicer «za pobijanje komunizma v zapadni Evropi«. Gurney je postavil zahtevo, da naj ZDA dobavljajo vojno opremo generalu Francu in naj Španijo vključijo v Marshallov plan. Nadalje je pozval, naj ZDA dajo prednost oborožitvi v zapadni Evropi in naj znižajo pomoč v okviru Marshallovega plana, če bi ameriška industrija ne mogla istočasno izvršiti obeh malog. Tudi pomočnik zunanjega ministra Robert Lovett je v svoji izjavi za tisk govoril o Španiji. Dejal je, da zunanje ministrstvo nima nika-kih natančnih informacij glede razgovorov, ki naj. bi se po vesteh ameriškega tiska vršili v Parizu in katerih predmet bi bil morebitna sprememba odnosov ZDA napram Španiji. Upal se je celo trditi, da se politika ZDA napram Francu še naprej oslanja na resolucijo generalne skupščine leta 1946, po kateri je večina držav članic OZN odpoklicala iz Madrida šefe diplomatskih misij. Glede na udeležbo Španije pri Marshallovem planu pa je Lovett dejal, da gre za problem, o katerem morajo odločiti evropske države. Kot javlja dopisnik «New York Timesa« je senator Gurney na važni konferenci s člani Trumanove vlade razvil načrt za vojaško zavezništvo med ZDA ter drugimi «antikomunističnimi državami«, tudi s Francovo Španijo. Londonski «Daily Mail« piše v svojem članku, da je sicer «Francov režim liberalnim ljudem odvraten« vendar se pozneje ogreva za sprejem ((španskega ljudstva« v zapadni blok. BEOGRAD, — Pienum CK KP Srbije je sklenil sklicati drugi kongres partije za 26. december 1948. BEOGRAD. — Maršal Tito je danes sprejel ameriško pisateljico Lilian Hellman, ki je te dni prispela s Beograd. Domišljija in stvarnost «11 Lavoratores pravi, da je naša «uredniška tolpa besna, ker je Vidali šel v Rim; pravi, da so prepričani (kaj vse je pri njih predmet prepričanja!), da smo bili še bolj besni, ker se je atentat na tov. Togliattija ponesrečil. Uredniki vidalijevega glasila naj se le potolažijo! Mi nismo nikoli nobenemu stregli po življenju, ker, slučajno vemo, da se politični problemi ne dajo reševati z revolverjem; oni pa, ki so celo prepričani o stvareh, ki se porajajo le i> njihovi bolni domišliji, jemljejo plod te svoje domišlije tako resno, da jim je gola zdrava pamet postala nedosegljiv ideal. O Vidali ju smo zapisali, kar smo zapisali, samo zato, ker je on iz resne stvari hotel zbijati šale, češ da je na obisku v Rimu pozabil obiskati De Gasperija. Ce bi Vidali s tega ne poskusil zbijati šale, bi mi zabeležili le, da je tudi to dogodek nov dokaz, da je Vidali jeva frakcija za priključitev Trsta Italiji in sicer iz sledečih raslogov: 1. KPl, ki zastopa glede Trsta znano stališče, ni povabila KP STO-ja, ampak osebno Vidalija kot predstavnika KP STO-ja. 2. KPI je določila sama, kdo naj na omenjeni manifestaciji zastopa KP STO-ja. 3. Vidali pa ne zastopa KP STO-ja, ampak le tisto njeno frakcijo, ki je, v sporazumu s KPI, KP STO-ja razbila. 4. Vidali jeva frakcionaška partija igra v odnosu do KPI isto vlogo kot ena izmed federaciji do centralnega vodstva. 5. Vidali jeva frakcija ne predstavlja KP STO-ja ampak ve jo KPI, Zato KPI ni vabila KP STO-ja', ampak osebno Vidalija. Zato Vidali pravi: «Ero invitato a rappresen-tare« in ne: Sono stato delegato dietro invito. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 - 8. oktobra 1948 Nadaljujejo z rušenjem Le razbijaška blaznost ali resnično narodno izdajstvo je moralo roditi v trenutku, ko odbijamo reakcionarne šovinistične napade na slovensko šolstvo, tak žolčen napad na slovensko učiteljstvo, kot ga je objavil «11 Lavoratores v svoji številki z dne 6. t. m. Pod naslovom «Stavkokazi in izdajal-ci» izliva golide gnojnice na slovensko učiteljstvo včlanjeno ,v ES, vendar ne more s svojim zmerjanjem zakriti glavnega namena, da se zaletava v Sloven-sko-hrvatsko prosvetno zvezo, ki nima s predmetom članka ni kake zveze. Toda vsaka «prilika» je dobra, da se izvaja načrt o razbitju SHPZ, ki ga je vidalijevska OF napovedala v svoji resoluciji, ki se imenuje «sklepna». Bilo bi brez smisla reagirati na izlive sovraštva, kot jih vsebujejo besede «tako zvana inteligenca«, «njihova linija je postala linija Demokracije in so si s tem zaslužili svoje mesto v Slovensko demokratski zvezi» in podobno. Danes naj označimo le glavne laži, s katerimi hočejo razbijači skopati jarek nezaupanja med slovenskim učiteljstvom in našim ljudstvom. Povsem zgrešena je trditev tli Lavoratores, da se ni stavke udeležila edino večina slovenskih učiteljev in projescrrjev. Iz vrst učiteljskih sindikalistov smo zvedeli, da ni stavkal niti en slovenski učitelj in profesor. Trditev, da je imela stavka izključno gospodarski značaj, je predrzna. Res je šlo za učiteljske prejemke, toda naši učitelji se ne prodajo za skledo leče in zato ne bodo nikoli stavkali za tiste doklade, za katere se je vršila stavka. Četudi je bilo v početku vsem precej nejasno, za kakšno izboljšanje delovnih pogojen je šlo, se je vendar nedvoumno ugotovilo, da se je stavka vršila, ker so državni nemeščenci zahtevali (dndennita d i confine» (obmejna doklada), ki jo je že pokojni fašizem uvedel v obmejno Julijsko krajino, da tako nagradi one, ki jih je jposlal sem raznarodovat. In ker slovensko učiteljstvo (in z njim bi moralo biti soglasno tudi italijansko demokratično učiteljstvo) ne priznava, da bi bilo Tržaško ozemlje taka obmejna pokrajina, ker že od zmage nad fašizmom ne tvori več del Italije, se tudi ne more potegovati za ni-kako obmejno doklado. Druga doklada, Za katero so stavkali, je bila «indennitd di missione», to so dnevnice, ki jih prejema državni nameščenec, če je dodeljen na drugo službo izven svojega službenega mesta. Ta doklada se izplačuje tri mesece cela, nato se v nadaljnjih šestih n-zzeirk zmanjšuje, dokler se po devetem mesecu dodelitve popolnoma ne ukine. Tudi če ne bi upoštevali, da je od uveljavljenja mirovne pogodbe poteklo več kot dvanajst mesecev, je razlog za stavko z gospodarskega stališča sila malenkosten. Ker imata torej oba razloga za stavko kljub trditvam sLavora-tores vendar tudi svojo izrazito politično naravo, je tajnik prosvetnega sindikata na seji med-federalnega odbora nameščencev javne uprave ob prisotnosti predsednika prosvetnega sindikata izjavil, da se slovensko učiteljstvo ne more strinjati s stavko s takimi razlogi. Na isti seji, torej sindikalni, je bilo ob soglasju italijanskih tovarišev in samega predsednika prosvetnega sindikata sklenjeno, da se tudi ob bodočem mezdnem gibanju slovensko učiteljstvo ne bo udeležilo stavke, temveč le izrazilo svojo solidarnost in moralno podporo stavkajočim. To iz že znanega razloga, ker je slovensko učiteljstvo v resnici v izrednem položaju zaradi vsiljenega podpisa izjave, s katero mu je stavka onemogočena. Tu do-seza sil Lavoratores skrajne meje nesramnosti, ko računa na pozabljivost ljudi ter trdi, da je slovensko učiteljstvo o tem podpisu molčalo in da celo namenoma zamolčalo. Vsakemu zavednemu Slovencu in najmanj prosvetnim sindikalistom Italijanom ni znano samo to, temveč vse preganjanje in zatiranje slovenskega učiteljstva po Simoniju, Baragi in FSS policiji, samo gospodje vidalijevske OF (ker ti se skrivajo za tem člankom) ne vedo nič o triletni borbi za svobodno slovensko šolstvo, pri kateri so bili ravno učitelji glavne žrtve, večkrat zares premalo podprti v svoji borbi. Gospodje razbijači se globoko varajo, če mislijo da bo krenilo slovensko učiteljstvo s svoje ravne poti: SLUZITI INTERESOM SLOVENSKEGA LJUDSTVA. V korist kmetov so morale popustiti finančne oblasti Oškodovani kmetje v nabrežinskem okraju so dobili iza 3 milijone lir koncentriranega mošta Po dolgi borbi in odločni zahtevi kmečkega ljudstva iz nabrežinskega okraja so finančne oblasti v zadnjem trenutku nakazale poškodovancem po toči 3 milijone Ur za nabavo koncentriranega mošta. Vse je že namreč kazalo, da bodo zmagale v tej borbi finančne oblasti v Trstu, ki predstavljajo še vedno italijansko javno ustanovo, ter da slovenski kmetje ponovno ne bodo dobili potrebne pomoči. Drugega namreč nismo mogli pričakovati, ker je ljudem okoli finančne upra-ve v T.rstu mnogo na tem, da ščitijo interese italijanskega velekapitala na račun delovnega ljudstva. Prav zaradi odločne borbe kmečkega ljudstva ter tudi ostalih kmetijskih ustanov so morali finančniki v Trstu popustiti ter vzgrizniti v kislo jabolko. Agrarni inšpektorat je takoj, ko je prejel denar, naročil v Bologni koncentriran mošt, ki vsebuje 80% sladkorja, ter ga takoj razdelil med prizadete kmete. Istočasno pa so poslali na teren tudi potrebne strokovnjake, ki so kmetom razlagali kako je treba postopati s tem moštom. S tem da so dobili naši okoliški kmetje V odškodnino za povzročeno škodo v naturalijah, da je agrarni inšpektorat nabavil koncentrirani mošt, pa še ni rešeno vprašanje odškodnine za kmete, ki jim je toča uničila skoraj ves pridelek. Res je sicer, da je v tem času, ko naši kmetje mastijo grozdje, koncentriran mošt najbolj potreben; vendar pa bodo morale pristojne oblasti voditi tudi račun o tem. da nabavijo kmetom potrebna gnojila, škropila ter razne vrste semen, da bodo lahko kmetje obdelali in zasadili svoje njive. Istočasno pa bi morale oblasti poskrbeti tudi za potrebe ostalega Žitni silos obnovljen Prav pred štirimi leti ali točneje 10. septembra 1944 so letalske bombe poškodovale žitni sUos V pristanišču Sv. Andreja. Z obnovo so začeli takoj po vojni, tako da bo silos popolnoma obnovljen ponovno začel s svojim delom 15. t. m. S tem da bo ta nad vse važen objekt v tržaškem pristanišču obnovljen, bo omogočeno hitrejše iztoyarjanj._ in natovarjanje žitaric ter njihovo vskladiščenje. Tržaški silos je sedaj, ko je popravljen, eden izmed najbolje opremljenih silosov na Jadranu in verjetno še kje drugje na Sredozemlju. Opremljen je z zračnimi sesalkami, z električnimi dvigali, s prezračevalnimi ter dezinfekcijskimi napravami. Razen teh ima še razne druge naprave, tako za kontrolo temperature in protipožarne naprave. Poleg silosa stoji mlin Variola, ki bo povezan z njim in bo yerjetno začel z delom proti koncu t. m. kmečkega ljudstva zlasti v onih krajih, kjer so vojaški okupacijski oddelki uničili kmetom njihova polja in travnike. Ne vemo, komu naj pripišemo krivdo, da je bilo treba poslati prošnje za podelitev odškodnine v Italijo, ali birokraciji v vsem javnem aparatu, ali pa končnemu cilju finančnih oblasti, preprečiti razvoj kmetijstva na tem ozemlju ter gospodarsko uničiti slovenskega kmeta. Končno pa bi morale oblasti vo- diti računa tudi o tem, da je večina kmetov včlanjenih v kmetijski zadrugi ter bi morale dati koncentrirani mošt v razdeljevanje tej zadrugi, ne po agrarnemu konzorciju, ki je v rokah italijanskih veleposestnikov ter ne predstavlja našega kmečkega ljudstva. Vsaj pri vodenju kmečke politike na Tržaškem ozemlju naj pristojne oblasti vzamejo na znanje, da je večina krneč, kega ljudstva včlanjena v demokratičnih organizacijah. Kradel je za šale, zaprli pa so ga zares Ko je vozila prejšnjo noč policijska Emergenza po ul. Diaz, so policaji zaslišali v nočni tišini glasno vpitje iz bližnje ul. Della Pesche-ria. Ko so namerili tja svoje vozilo, so našli ob zidu neke hiše nekega Jožefa Seppija, ki je še ves razku-štran in v neredu zaradi borbe z Žeparjem povedal, da ga je malo prej napadel neznanec in ga prisilil, da mu je izročil listnico, v kateri je imel 14 tisoč lir in dokumente. Ko pa je neznanec zaslišal policijo, se je premislil, vrnil Seppiju listnico z denarjem in ga prosil, naj molči, ker da je hotel napraviti le majhno šalo. Toda policija in okradeni so bili drugačnega mnenja in začeli so iskati tatu «za šalo«, ki so ga po kratkem iskanju odkrili v senci nekih Inšpektor Terrtbile obtožen Zatišje, ki že nekaj dni vlada na višjem zavezniškem sodišču, je včeraj prekinila razprava proti neki Mariji M., ki se je morala zagovarjati, ker je bila obtožena, da je kršila odredbo, ki prepoveduje ženskam druženje z zavezniškimi vojaki. Marijo je ameriška policija dobila 2. t. m. zvečer v družbi z ameriškim vojakom. Ameriška vojaška policija je sporočila, da so ji že enkrat vojaške oblasti ukazale, naj se ne druži z vojaki. Zato so jo tokrat pridržali, oziroma aretirali. Prav tu je zadeva postala nekam bolj zanimiva, prvič je bilo v tej zvezi omenjeno ime inšpektorja Terribile. Obtoženka je namreč izjavila, da so ji enkrat že izdali tako povelje, vendar, da se ji je posrečilo izogniti, ker je baje inšjektorju ponudila in izročila 9 tisoč lir. Zato si je tudi ona lahko odkupila pravico, da zahaja v družbo z ameriškimi vojaki. V kolikor so seveda te obtožbe na račun odsotnega inšpektorja resnične, je poglavje zase. Dejstvo pa je le to, da se ga je v njegovi odsotnosti že privoščila deklica, ki jo je on do sedaj preganjal. Kdaj ji bodo sledile druge? hišnih vrat. Bil je Margherito Vi-cenzo iz ul. Crosada 7, ki je doma iz Brindisija v južni Italiji in je po poklicu brivec. Poleg tega je pa tudi na policiji že star znanec za podobne «operacije». Zato so ga pridržali v zaporu in vodijo preiskavo o njegovi delavnosti v zadnjih časih. Sestanek staršev, ki imajo otroke v šoli pri Sv. Frančišku, je bil 7. oktobra ob 14 uri v Vicolo Ospedale Militare 2. Obravnavali so gonjo in napade šovinističnega časopisja na slovensko šolo, posebno še dogodke pri Sv. Frančišku. Z odobravanjem so sprejeli resolucijo, v kateri ostro protestirajo proti pisanju reakcionarnega časopisja in zahtevajo od oblasti, da zaščiti slovensko šolstvo. Izbrana deputacija bo obiskala vse šolske predstavnike in zahtevala, da se priznajo šolski prostori in da se kaznuje krivec dogodkov v šoli Sv. Frančiška. V sredo 6. oktobra t. I. se je vršil roditeljski zbor na Kolon, kovcu Zbor je preučil gonjo reakcionarnega časopisja proti slovenskemu šolstvu. Ožigosali so slovenske starše, ki so opisali svoje otroke v italijanske šole. Dokazali so, da slovenska šola stoji na mnogo višji višini, kar se tiče znanja otrok. Ob zaključku so sprejeli resolucijo, ki jo bodo odposlali predstavnikom šolskih oblasti. Sestanka se je udeležilo okoli 70 staršev. VPISI V VOLIVNE SEZNAME Gleda včerajšnjega obvestila «Vpisi v volivne sezname* javljamo, da se morajo predložiti prošnje v že določenem roku na VII. odsek, demografski urad v ul. Diaz 25 vsak dan (vključno praznike) od 8.30 do 12. Vaščani St. Mavra se pritožujejo Pred dnevi je prišel k nam v u-redništvo vaščan iz St. Mavra ter nam v zvezi z bližajočimi se občinskimi volitvami obrazložil nekatere probleme, ki že dalj časa mučijo Sentmavrce. Najbolj pereče vprašanje naše vasi — nam je dejal — je razsvetljava. Kljub temu da je vas le za korak oddaljena od mesta, ni občinska uprava smatrala do sedaj za potrebno napeljati tudi k nam električni tok za razsvetljavo. Le nekaj sto metrov žice in transformator bi zadostovalo, in v vsaki hiši bi lahko zagorela luč. Žalostno je — je nadaljeval — ko gledamo pred nami mesto vse v lučeh in mi moramo opravljati vsa dela le ob šibki svetlobi zastarelih svetilk. Med najnujnejšimi potrebami je tudi vodovod. Res je, da je v našo vas zaradi neugodne lege težko speljati vodo, lahko pa bi se zgradilo v gornjem delu vasi rezervoar, katerega bi se posluževali prav vsi v vasi. Težko nam je ,ker vemo, da voda, ki se nabira v naših vodnjakih, ne odgovarja potrebam prebivalstva predvsem zato, ker ni v skladu z najosnovnejšimi higienskimi pravili. Mučen vtis napravljajo v naši vasi tudi neurejene ceste. Posebno slaba je ona, ki vozi iz Pevme. Vsa je razorana in po vsakem dežju se njeno stanje še poslabša. Isto velja za vse ostale ceste, ki so v nekaterih krajih postale že težko prehodne za pešce in še posebno za kolesarje. Tako pokvarjene ceste, po katerih vozijo po večini vojaška vozila, niso nikakor dostojne za goričko občino, ki z lahkoto trosi denar za nepotrebne okraske v mestu in povsem pozablja bližnjo okolico. Vaščani prav tako plačujemo davke kot meščani, med našim denarjem in meščanskim ni prav nobene razlike. Zakaj torej ta pristranost občinske uprave? Dobro vemo, da dokler ne bomo imeli v občinskem upravnem svetu lastnih mož, ki bodo dosledno zastopali vse naše interese, ne bo nobeni prošnji ugodeno. Po volitvah ne bomo več prosili. Naši izvoljenci, ki smo jih uvrstili v listo kandidatov DFS, se bodo postavili in zahtevali dokončno ureditev najnujnejših potreb v naši vasi. Obvestilo avtoprevoznikom Pokrajinski urad za avtoprevoz v Gorici sporoča, da se je pričelo dne 6. t. m. v Gorici in Tržiču razdeljevanje nakazil za gorivo. Nadalje opozarja vse avtoprevoznike, da je prometno ministrstvo podaljšalo rok za prijavo prevoznih avtomobilov do 31. novembra t. 1. Podpisi za Grazianija Vojni zločinec general Graziani bo prišel v nekaj dnevih pred sodišče. Bil je zadnji vojni minister Mussolinijeve republike. Najbrže bo obtožen samo tega zločina in še tega bodo skušali spremeniti v zaslugo, češ da je/ kot vojni minister preprečil. da niso Nemci Italije še bolj razrušili kot so jo. Da bi sodišče lahko izreklo oprostilno sodbo, pobirajo po vse) Italiji podpise za Grazianija. Tudi v Gorici jih nabirajo. in sicer na Corso Verdi na- sproti Ljudskega vrta in pa na Travniku pod sedežem stranke MSI, ki je bolj znana pod naslovom «miši». Seveda so nabirali podpise bivši fašisti in tudi podpisovali so samo taki, ki jim je hudo za fašističnim režimom. C e bi hoteli ugotoviti, kdo je za fažizem in proti demokraciji, naj bi pogledali le v te sezname. Ne dvomimo, da bo Graziani oproščen. Tak je pač v Italiji duh časa. Njegovih grozodejstev iz Ci-renajke in Abesinije seveda ne bodo omenili. FrancDskojialjianshi sporazum olede industrijskega imetja Trgovska zbornica v Gorici javlja, da sta bili podpisani dne 29. maja 1948 od strani italijanskega zunanjega ministra in francoskega veleposlanika dve pogodbi, tičoči se industrijskega imetja in zaščite izvirnih znamk, kakor tudi varstva nazivov posebne vrste izdelkov. Pogodbi, ki jih bosta morala odobriti italijanski in francoski parlament, sta stopili že v veljavo dne 1. julija oziroma 1. septembra 1948. Besedilo omenjenih pogodb je na vpogled vsem interesentom v tajništvu Trgovsko zbornice v ul. Crispi št. 11. Gradnja zadružnega dama u cepeuanu Čeprav so Cepovanci pozno pričeli z delom na gradllišču, sedaj y delu prednjačijo marsikateremu drugemu gradilišču. Prav dobro se zavedajo, da morajo nadoknaditi ves tisti čas, ko so se pomenkovali, kje naj postavijo zadružni dom. Sedaj so si organizirali brigado, ki šteje nad 300 zmožnih vaščanov. Strokovnjaki so preračunali, da bo potrebno okrog 13.000 delovnih ur, da bo dom pod streho. Tako pride na vsakega posameznika prlhližno 45 ur. Seveda so Cepovanci pripravljeni delati še več, samo da bo dom čim prej dograjen. Uprava zadružnega doma je tudi preračunala naprej, koliko se bo s temi prostovoljnimi urami naredilo. Izvozili bodo 12 kub. m zemlje, izkopali 224 kub. m kleti, pripravili 768 kub. m kamenja, 232 kub. m peska in pripravili iz lokalnih virov 139 stotov apna. Zabetonirali bodo 20 kub. m, sezidali pa 400 kub. m zidu ter pokrili tudi streho. Kolikor bo le mogoče, bodo ves material črpali iz. lokalnih virov. Z vsemi temi pripravami so Cepovanci svoj načrt tudi začeli izvajati in na gradilišču dnevno delajo. Za dosego uspehov, ki imajo velik pomen tudi na prevzgoji ljudstva samega, si ljudstvo danes ustvarja to, česar ni moglo doseči, ko je bilo tlačeno. K8NO VERDI. 17: «Crnl labod* , T. Povver in M. 0'Hara. VITTORIA. 17: »Pokol j v pristanišču Apache*, S. Temple. CENTRALE. 17: «sismac|ljeva ljubezen*, E. Knox In P. Regen, MODERNO. 17: «Tragični vzhod*, Margo in T. Neal. EDEN. 17: »Kralj arene*, E. Cantor. “Miss ltalia„ in “italianissimiTrst TRST Poglejte ti no, kakšno naključje; Tržačanka je bila izvoljena za eMiss /talijo*. No, pa si upajo še nekateri trditi, da ne spada Trst Italiji. Kako bi lahko sedaj sploh obstajala Italija, če bi ji ne bil Trst priključen, brez svoje »kraljice*. Mislimo, da bo marsikatera lepa Italijanka, ki je prisostvovala kot kandidatka izbirni reviji v Stresi, globoko razočarana nad pravičnostjo izbirne komisije ter ji ne bo nikoli odpustila, da jo je zaradi političnih razlogov pahnila s prvega mesta. Njena jeza se bo seveda še povečala, ko bo čitala, kaj vse je ta izvoljenka poleg «častnega>> naslova prejela. Da, moramo kar priznati, da se kar izplača biti «miss», pa četudi samo zato, da sluzi kot tesnejša povezava «italianir,simega» Trsta z madrepatrio. Preživeli smo strašen hrup in trušč, videli smo celo gogliarde piskati okrog izvolitve miss Italije v osebi Fulvije Franco, odlične dijakinje. Prav tako so jo vsi (predvsem moški) opazovali, kako se v taki svojevrstni nič kaj estetski pozi zvija (vedno v kopalni obleki seveda), da je državno tožilstvo v Rimu zaradi nravstvenih razlogov zaplenilo vse številke «Tempa», Vsakdo ve, da sta rimska vlada in rimsko tožilstvo strogo katoliška, zelo moralna. Prav tako tudi psak dobro ve, da je tržaški »Giomaie di Trieste» najbližnji sorodnik *e vlade, saj piše o moralnih načelih načelno. Toda glej, vse to ga ne moti, da ne bi včeraj med trgovskimi inserati prinesel veliko reklamo za gospodično Miss. Čudna zadeva res. Morda je popularnost lepotičinih čarov postala vir dohodkov, katerim se ne more odpovedati niti demokristjanski «Giornale»? ■HI RADIO I! 7.30 Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Poročila. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Velika Britanija danes. 12.10. Poročila. 13.00. Glasba po željah. 13.40, Violinski virtuozi. 14.00. Poročila. 14.15. Pregled tiska. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Naša povest. 18.15. Chopinove skladbe. 18.30. Iz slovanskih oper 19.00. Tehnika In gospodarstvo. 19.i5. Koncert komornega zbora — dirigent Ubald Vrabec. 19.45. Poročila. 20.00. Orkestralna glasba. 20.30. Tržaški kulturni razgledi. 20.45. Glasba za dva klavirja. 21.00. Mojstri besede. 21.30. Lahka glasba. 21.45. Bruckner: Simfonija št. IX v d-molu. 22.35. Plesna glasba. 23.15. Poročila. 23.30. Cltanje sporeda. 24.00. Zaključek. Razstava v Kopru pred vrati Odbor za pripravo razstave gospodarske delavnosti cone B dela s polno paro za čim večji uspeh razstave same. V tem trenutku so dela že tako napredovala, da bo prihodnje dni začelo že prihajati blago, ki bo razstavljeno. S tem v zvezi poziva uprava razstave vse razstavljalce, da morajo najkasneje do 10. t. m. oddati vse nepokvarljivo blago in razstavni material. Pri tem opozarja zamudnike, da po 10. t. m. ne bodo dobili razstavnega prostora. Razstavljale! naj prinesejo s seboj tri dobavnice, od katerih jim bo ena vrnjena s potrdilom o prejetem razstavnem materialu, ostali dve pa bo pridržala uprava. Pokvarljivo blago, kot na primer zelenjava, sadje in novo vino bodo interesenti oddali kasneje po navodilih, ki jih bodo še prejeli, oziroma, ki bodo še objavljena v listih. Isto velja glede Živine! Zanimiv in lep je program, ki ga je sestavil kulturni in veselični odsek. Po informacijah, ki smo jih prejeli, mu je uspelo pritegniti k sodelovanju kvalitetne umetniške skupine kot Slovensko narodno gledališče iz Trsta, Teatro del Po-polo z Reke, simfonični orkester iz Zagreba, Adamičev jazz iz Ljubljane in druge. Sodelovale bodo tudi domače skupine, ki bodo imele na ta način možnost, da pokažejo svoj napredek. V glavnih obrisih bo program naslednji: Sobota 16, t. m. ob 20: noč na morju. Izlet na dveh ladjah iz Kopra v Portorož in nazaj ter od tu v Sv. Nikolaj. V Kopru umetni ogenj, na obali v Kopru in Sv. Nikolaju vesel večer in ples. Nedelja 17. t. m. ob S: slovesna manifestacija za zaključek tekmovanja s pevskim koncertom. Ob II otvoritev razstave, zatem pevski koncert. Zvečer ob pol osmih nastopi Teatro del Popolo z Reke v gledališču Ristri, oziroma na prostem. Ponedeljek 18. t. m.: Slovensko narodno gledališče iz Trsta nastopi z Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe*. Torek 19. t. m..; Gostovanje hrvaškega orkestra iz Zagreba. Di-rigira Mil. Hrovat. Sreda, 20. t. m. ob 19: Fizkulturna akademija. Četrtek, 21. t. m. ob 19.30: Večer kulture in mladine v gledališču Ri-stori. Sodelovali bodo razni dijaški pevski zbori, dramska skupina iz tovarne Arrigoni in Ampelea iz Ižole ter pevski zbor ribičev iz Kopra. Petek, 22. t. m.: Gostovanje Slovenskega Narodnega gledališča z dramo »Deseti brat*. Sobota, 23. t. m. ob 19.30: Baletni večer s sodelovanjem komornega zbora tržaškega radia in učiteljske-ka pevskega zbora, ki ju vodita mojstra Ubald Vrabec odnosno Srečko Kumer. Nastopila bo nadalje baletna grupa Mlakar iz Ljubljane in istrski narodni balet iz Medulina oziroma Raše. Ob 22 uri bo noč na morju z enakim sporedom kot 16. t. m. Nedelja, 24. t. m. ob •: Fizkulturna tekma, ob 1Q.30 koncert na pihala na glavnem trgu, opoldne dne 15 nogometna tekma med reprezentanco cone A in B. Popoldne narodno veselje do poznega večera z nastopom godb na pihala in orkestra J. A. O priliki razstave bodo organizirani izleti v razne najznamenitejše turistične centre. Sklicani bodo tudi kongresi po-edinih panog gospodarstva, kjer se bodo zbrali strokovnjaki za vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, kletarstvo, poljedelstvo itd. Vsak kraj bo imei vsaj enega zastopnika. Zaradi velikega pomena kongresov, ki bodo bodoče vsako leto, poziva uprava razstave vse, ki se za to zanimajo da prijavijo takoj svoje sodelovanje, pripravijo predeva-nja in drugo tvarino, ki bi koristila upravi pri organizaciji teh kongresov. ■Zaostali ne bodo tudi kinematografi. V času razstave bodo poleg najboljših sovjetskih, jugoslovanskih in drugih filmov predvajani tudi strokovni in kulturni dokumentarni filmi. Ra zrnc se, da bo v razstavnih dneh "gostinstvo na višku in da bo preskrbljeno tudi za prenočišča. Z izvedbo razstave bodo Vojaška uprava J. A. in ljudske oblasti dokazale, da jim je bila na srcu vselej le skrb za dobrobit istrskega prebivalstva. Pripravljalni odbor pa bo dokumentiral svojo organizacijsko in strokovno sposobnost. Osebno izkaznico je izgubil Sinkovič Anton, sin pok. Antona in Magdalene Miloš, rojen dne 13. marca 1924. v Krogu, občina Buje v Istri, bivajoč v Krogu št. 141, je zgubil osebno izkaznico. Izkaznico je izstavila občina v Bujah-. Najditelja prosimo, da izroči izgubljeno izkaznico naravnost lastniku ali pa občini v Bujah, oziroma v podružnici našega lista v Kopru. Prihodnjo nedeljo bo v Padeni lepo! V nedeljo dne 10. t. m. popoldne bo v Padeni tradicionalna šagra. Domače prosvetno društvo bo ime. Jo ob tej priliki veliko prosvetno prireditev, na kateri bodo izvajali vsestransko pester program. Sodelovala bodo poleg krajevnega društva tudi prosvetna društva iz okoliša, med temi iz Koštabone. Puč, Nove vasi in Sent Petra. Da podpremo društvo v Padeni moralno in materialno, vabimo okoličane, da se udeleže te prireditve v čim večjem številu! Tu
  • K. Maynard. ODEON. 16: «Brez greha*. IDEALE. 15: «Nevihta», J- Gabin. MARCONI. 16: »Tisoč in ena noč*, Montez. armonia. »Maščevanje Daltonov« R. Scott. J, AZZURRO. «Brightonov morilec*. Lorder. ,,y. RADIO. 16: »Nedokončan?*, ADUA. 15.30: «Pobegli Jetnik je P° kal na vrata*, G. Grant. in VITTORIA. 16: »Tovariš B», Stan Olio. vrnete1 VENEZIA. 16: «Maščevanje krista*. vnrtfc BELVEDERE. 16: «Gilda», Hayw“ Q KINO SKEDENJ: Predstava «Primorske zdrahe*. rrin. SAVONA. 14.30: »Požar v S. cisku*. pariier' GARIBALDI: «Glas grlice*, Promef v tržaškem pristanišču Pret. sredo so priplule v tržaško pristanišče naslednje ladje: Italijanska «Campidoglio» iz Benetk s 655 tonami raznega blaga in 8 potniki. Italijanska »Ezilda Croce* tudi iz Benetk prazna; panamska «Orbis» s tremi potniki iz Benetk in ameriška »Coeur d'Alene Victory» iz Neaplja s 3000 tonami raznega blaga. Odplula je jugoslovanska ladja «Lav» na Sušak s tovorom 113 stotov cigaret in italijanska «Grifone», ki je odšla prazna v Alžir. Popularnost in domoljujij® Včeraj je «Messaggero V, njis iyil, da je miss Italija P0*1 1 100 tisoč lir, ki jih je dobim, nagrado v Stresi, odboru, ki *^u. za begunce iz Julijske krajine ' -e lom). Da bo patriotska 8e. jjUi bolj ganljiva, bo miss po t*$nlce, ulicah začela prodajati razgle° . n nanieiu. katerih bo da izkupiček . u» istemu odboru. Prav lepo Jf'-aja bo gospodična Franco proda) razglednice, samo «Messagger0’' nl je o tem dobro obveščen, n^f;aja natančneje obvestil, ali bo PorT; jo ono svojevrstno svojo sliko, k je objavil »Tempo* in zaradi tere ga je zaplenila rimska „ zura, ki skrbi za nravstveno 51 Rimljanov. Tovarna ia kazenske Ust*, Sodnija je izdala v sredo z®p01^. povelje za Jožefa lurco, od SP- v Magdalene 397. Ta človek je &1 r0ti ni uradnik in se je prekršil P o(j zakonu člen 317, ker je P?b. „0ns-ljudi denar in jim izstavljal P jj, rejene kazenske liste brez vpi5 kazni, kar je zelo dobro prisl0 nim ožjim policijskim znancem- fiskv/t ura Ponziana Lj.-Naša krila v nedeljo ob 10 uri na stadionu V nedeljo ob 10 uri dopoldne se bost a na tržaškem stadionu srečali enajstorici domače «Ponziane Lj.» in «Naših kril* iz Beograda. Citateljem se bo najbrže čudno zdelo, kako to, da bo tekma igrana dopodlne in ne popoldne, kakor bi morala biti. Za sedaj lahko povemo le to, da so enajstorici, ki igra v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu, domači oblastniki zopet pričeli metati polena pod noge. K stvari se bomo še povrnili. Odbojka • Vodje ekip odbojke vabimo na sestanek, ki bo danes ob 19 v ul. Canova, kjer bo izžrebanje tekmovanja za pokal Tiskarjev. "T' M*-?. jjf. v ■ # iSf ODLIČEN ODSKOK ORODNEGA TELOVADCA Z DROGA Telovadna ahadeniiiti v DelavsStl športni zvbzI Moška in ženska vrata, ki 5j? se že od pomladi priPraY 51,0 da bi predstavljali Trzas*v ozemlje na balkanskih if.ra”sto Budimpešti, bosta priredili vr telovadnih akademij v m1e . in okolici: vD9Z,v Skednju-rv Sv. Ivanu, na Opčinah m Miljah. r>„lav- Prva akademija bo v nji ski športni zvezi v ulici L . 11. v nedeljo 10. oktobra 10.30. ,i,g; Na sporedu so sledeče to 1) razgibalne vaje, 2) vf:|ev8je gredi, i3) vaje na konju, 4) ^ za nastop v Pragi in Bo*“ g) 5) moška vrsta na bradljj. ^ ženska vrsta na dv°vi,s‘ .a, bradlji, 7) preskoki čez k ^ 8) vaje ženskega naraščal3" je vrhunske proste vaje, na drosu' miv«; Akademija bo zelo zaI?. n8j-z istim sporedom so naši ^ boljši telovadci nastopal) V nabito polno dvorano v na in s svojimi smelimi v.a)? jru-drogu in drznimi salti u* pfi glmi preskoki na konju m -ejj vrhunskih prostih vajah 50 splošno navdušenje. . wo- Obe vrsti sta že lani te* p0 vali na Balkanskih i8fa■}' pa letošnji intenzivni vadbi s* zelo napredovali. . FRIZERSKI SALON KARI* trst, TRG malta Nepretrgan UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 8, III. nad. — Telefon St 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 ln 27-947. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, teL 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm vižine v Strini 1 stolpca: trgovski 40, ftnančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 0J,: Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik*. Trst 11-7*74; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana 6 J Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.