ste«. 194.
V LJubljani, v soboto, dne 25. nugusta 1906.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta
za četrt leta za en mesec
13' 650 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10- — za Četrt leta „ „ 51— za «n mesec ,, ,, 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxm
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm)! za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne,
Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona Štev. 188.


m
**
******

•M
MM*

1PDD
\m

Dobro došli!
|opet se zbirajo v Ljubljani rodoljubne trume, polne kipečega navdušenja za sveto stvar naše vere in domovine. Pozdravljeni V1 tisoči slovenskih mož in mladeničev, ki vas ni omamil strupeni dih novih zmot, ki jih širijo k nam iz tujine, pozdravljeni Vi junaki, ki ste pripravljeni iz krščanske ljubezni delati, trpeti in žrtvovati za skupni ljudski blagor!
Večinoma ste že organizirani člani raznih organizacij, veste, da je neprestana vojska življenje človeka, društva in naroda. Korist, potreba in tudi težave skupnega zadružnega dela so Vam že iz izkušnje znane, in prišli ste na naš shod, da se zopet okrepimo in navdušimo. Zato pozdravljeni ne le kot bratje, ne le kot gostje, pozdravljeni kot soborivci, kot sotrudniki pri našeni velikem delu, pozdravljeni kot stebri našega ljudskega razvoja! Jutri bo govorila armada slovenskih mož in mladeničev, kakor ni bila še nikdar na Slovenskem zbrana v enem duhu in v enem prostoru, da zboruje o najvišjih vprašanjih človeške družbe in slovenskega naroda, in ko Vas zremo vse, ki prihajate iz zelenega Štajerja in solnčne Gorice, od tužnega Koro-tana in kršne Istre, moramo vzklikniti s hvaležnostjo do Vas: V tem taboru je slovenski narod! — Pozdravljeni presvetli vladike, ki ste prišli v apostolskem duhu zborovat s slovenskim ljudstvom !
Velika borba deli človeštvo v dva tabora: Združile so se vse nasprotne stranke, pozabile so na vse svoje programe in razlike ter se zedinile v enem klicu: Proč od Rima, proč od krščanstva! ogenj in voda sta se spojila, da bi sikala. Sveto vero hočejo pregnati iz šole, razkristjaniti zakon, pograbiti cerkve in jih oskruniti, kristjane pa pognati v katakombe. Razdejati hočejo vso kulturno zgradbo krščanstva z novim poganstvom.
Tukaj smo mi, ki nastavimo svoja prsa in pravimo: Dokler je še en dih življenja v teh prsih, se to ne bo zgodilo. Edino le čez naša trupla bi šla Vaša pot, a mi smo močni dovolj, da branimo svoje življenje in svoje svetinje.
Krščansko ljudstvo naj govori! Ali ni iz katoliškega gibanja na Slovenskem nastala velika organizacija kmečkega stanu, ki obeta, da postane rešilna za kmečki stan, ko se razširi in utrdi? Ali ni obrtni stan edino le na katoliških shodih dobil svoj socialni program, ki mu ga liberalizem odreka? Ali ni iz katoliškega gibanja vzrasla cela vrsta delavskih organizacij, ki so se postavile za delavske težnje in že opetovano pokazale dejansko svojo veliko korist?
Nič podobnega ne morejo pokazati nasprotniki. Oni so le razdirali, mi smo pa zidali, in vsak katoliški shod je mogočen mejnik v kulturnem razvoju slovenskega naroda.
Prvi katoliški shod je izrekel vodilno misel: Katoliško zavest, ljubezen do ljudstva.
Drugi katoliški shod je izdelal socialni program v podrobnostih.
Tretjemu slovenskemu katoliškemu shodu bodi geslo: Organizacija, združenje sil!
Med nas, kdor je naš! Vsi na delo!
In ko se zbiramo, nam je v največjo tolažbo, da nas niso pozabili naši slovanski bratje. Prihiteli so iz kraljeve Banovine in iz ravne Slavonije, iz kršne Dalmacije in iz Bosne ponosne, in prišli so naši ljubi češki bratje, edini z nami v veri ljubezni, z bogate Morave in cesarskega Dunaju!
Ganila nas je ta ljubezen. Žalost nad zaslepljenimi slovenskimi brati, ki tavajo proč od nas, nam nadomešča radost, da imamo ljubečih bratov med vsemi slovanskimi narodi.
Zato pozdravljeni I Bog z nami in našim delom!
i
i
i
Tretji Slovenski katol. shod.
SPORED:
V	soboto, 25. avgusta:
Prijateljski sestanek jugoslovanskih katoliških abiturijentov in družabni večer v veliki dvorani hotela »Union«; zajedno skupni pozdravni večer 111. slovenskega katoliškega shoda.
V	nedeljo, 26. avgusta:
Sprejem zunanjih gostov. Ob 9. uri v »Aloizijevišču« skupna sveta maša z govorom prevz. g. dr. Fr. Borgija S e d e j a, kneza in nadškofa goriškega.
Pri sv. maši poie zbor ljubljanskih gg. pevcev pod vodstvom g. Pavla Gorju pa.
Ob 3/«10. uri veliko zborovanje, na katerem govore:
Dr. Ivan Šusteršič: Vera v politiki. Dr. Ant. Korošec: Kmečko vprašanje. Dr. Jan. E. K r c k: Katolicizem in socialno vprašanje.
Ob 3. uri pop. Občni zbor »Slovenske krščansko-soeialne zveze« v »Alojzijevišču«.
Ob 4. uri pop. Ljudska veselica v hotelu »Union«.
V	ponedeljek 27. avgusta:
Ob 8. uri v stolnici sveta maša za rajne udeležence 1. in II. katoliškega shoda.
ZBOROVANJE ODSEKOV.
Vsi odseki zborujejo istodobno od polu 9. do 1. ure in od 2. do 4. ure pop. L Cerkveno-politični odsek. »Dvorana »slov. krščansko - socialne zveze«). Otvori dr. Jož. Gruden. Volitev predsedstva. Poročevavci: Dr. Viljem Schvveitzer (I.—V. in VII.), dr. Hohnjec (VI.), dr. Somrek (VIII.-XII.) Volitev poročevalca za sklepajoče zborovanje.
II.	Odsek za književnost in umetnost. (Mala
dvorana »Uniona«, za veliko dvorano.) Otvori dr. Oregorij Pečjak. Volitev predsedstva. Poročevavci: Er. S. Oomilšek (I. A, B, C in II.), c. kr. konservator Fr. Avsec (C), J. Mesar (IU.), dr. Jos Man-tuani (I., C in II.). Volitev poročevavca za sklepajoče zborovanje.
III.	Socialni odsek. (Velika dvorana »Uniona«).
Otvori dr. J. E. Krek. Volitev predsedstva. Poročevavci: Sl. Ravnikar (I. A), Er. Jaklič (I. B). J. Sadnik (I. B. b). dr. A. Brecelj (II. a, b). I. Tul II. c, č), Fr. Čebuli (II. d), dr. I. Zaje (II. e. i, g)' Iv. Pod-lesnik (II. h). Volitev poročevavca za sklepajoče zborovanje.
IV.	Organizacijski odsek. (Dvorana rokodelskega doma). Otvori vodja Fr. Povše. Volitev predsedstva. Poročevavci: Dr. VI. Pegan (1), dr. Dermastija (2). dr. M. La-ginja (3), dr. Ign. Žitnik in Iv. Kregar (2, b). I. Glavič (2, c), Iv. Dolenec, I. Malna-rič, Jože Puntar, Izidor Modic (2, č), dr. Ignacij Žitnik (2, ti). Volitev poročevavca za sklepajoče zborovanje.
Ob 4. uri pop. (Mala dvorana »Uniona«). Občni zbor »Leonove družbe«, nato predavanji »Leonove družbe«:
Evg. Jarc: Preosnova »Katoliškega Obzornika.« — Bogumil Remec: »Razmerje starešinstva do našega dijaštva.«
Ob 5. uri popoludne. Sklepajoče zborovanje. (Velika dvorana »Uniona«).
SLAVNOSTNA ZBOROVANJA.
Ob polu 6. tiri popoludne. I. Slavnostno zborovanje. (Velika dvorana »Uniona«). Nagovor predsednika pripravljalnega odbora g. prelata J. Flisa in volitev predsedstva za slavnostna zborovanja.
Pozdravni govori dostojanstvenikov, zunanjih gostov, stanov in korporacij.
Dr. V. Schvveitzer: Katolicizem v Avstriji, razporoka in svobodna šola.
Ob polu 9. uri: Pozdravni večer gostom, prirejen od ljubljanskega krščanskosocialnega delavstva (»Union«).
LIKER.
Katoliškemu shodu!
Siva peč na planini!
Lepa si, ko te žarko solnčice boža,
ko te nebesna modra jasnina okroža,
ko iz razpoke ti rdeči nagelj priklije,
ko zarjebojni sleč te ljubko ovije,
ko pripneš si žamet zvezdic planinskih
kot kraljica lok in gajev dolinskih!
Toda skladi so zad, čeri in skalovje! Ti si pa sama! — In tam je sovraštvo doma. Pa prihruje vihar od njih na tvoje domovje in odrobi ti kosec za koscem z roba. In sneženi zameti pokrijejo sivo ti glavo in brezsrčni led se v razpoke ti vkrade; pa zahrume plazovi in doli v nižavo skala za skalo odtrga sc ti in zagrmi ti v
prepade.--
Doli po brezdnih in grapah so hčere in sini, ti pa ogoljena plačeš za njimi v planini. Smiliš se mi!
Siva peč na planini! narod, moj narod mi kličeš v spomin! Lep je in mil kot ljubezen mladostna, krasen kot ti, ko cveteš radostna,, sam kot ti sred sovražnih pečin!
V torek, 2S. avgusta:
Ob 8. uri sveta maša v stolnici. Ob 9. uri II. Slavnostno zborovanje. I. Dr. A. Brecelj: Socialna izobrazba. II. Dr. Mihael Opeka: Književnost.
III.	Prof. Evg. Jarc: Kulturne sile katolicizma.
IV.	Fr. S. Gomilšek: Organizacija.
Ob 111. uri popoldne III. Slavnostno zborovanje.
I. Dr. J. Ev. Krek: Socialno delo. II. Jos. Gostinčar: Delavci iu katoliška
ideja.
III.	Fr.Povše: Kmečki stan in sedanji čas.
IV.	Dr. Iv. Šusteršič: Katolicizem in kle-rikalizem.
V.	Dr. Anton Bonav. Jeglič: Skjepne misli.
Ob 7. uri zvečer Slavnostni konierz »Slovenske dijaške zveze«. (Velika dvorana hotela »Union«).
NB. Bele vstopnice dajejo prost vstop k vsem prireditvam, zelene samo za nedeljo. Vhod k zborovanjem v »Union« je edino le v Frančiškanskih ulicah, kjer se mora vsakdo izkazati z vstopnico.
Pisarna »Katoliškega shoda
bo danes v soboto zvečer v »Unionu,« v nedeljo dopoldne do pol treh popoldne na slavnostnem prostoru v »Alojzijevišču« pod hodnikom pri uhodu, od 3. ure v nedeljo popoldne do torka zvečer pa v »Unionu«.
Kdor želi kakih pojasnil naj se obrne na pisarno »Katoliškega shoda«!
Reditelji
imajo bele trakove ter pokažejo gostom tudi stanovanja.
Ogledovanje Ljubljane
se vrši v nedeljo 26. avgusta od 2 ure popoldne dalje. Ogleda si Ljubljano s pomočjo v »Slovencu« natisnjenega »Voditelja« po Ljubljani, kdor pa želi, da mu Ljubljano razkažejo voditelji, naj pride v »Alojzevišče« od 2 do 3. ure popoludne.
Deželni dvorec
Deželni dvorec na Kongresnem trgu označuje zastava, ki bo na čast udeležencem vihrala na poslopju, deželnozborska dvorana je odprta v
nedeljo od 2. do 6. ure. Vhod iz Vegovih ulic. Vstop prost.
Deželno gledališče je odprto v nedeljo 26. avgusta od 2 do 6 ure popoldne. Vstop prost.
Deželni muzej jc odprt popoldne od 2. ure do 6. ure. Vstop prost.
Kaditi sc pri ogledovanju dež. dvorca, gledališča in muzeja ne sme!
____ i
Red božje službe ob nedeljah popoldne v ljubljanskih cerkvah.
Ob 2. je krščanski nauk in litanije: v žup-nih cerkvah pri sv. Petru in v Trnovem; pri sv. Jakobu je krščanski nauk in blagoslov.
Ob 3. krščanski nauk in litanije v frančiškanski cerkvi.
Ob četrt na 4 krščanski nauk in litanije v stolnici.
Ob 5. litanije pri sv. Jakobu in v cerkvi presv. Srca Jezusovega.
Spored ljudske veselice
o priliki lil. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani dne 26. avgusta 1906, popoldne ob 4. uri v prostorih hotela »Union«. Pevski zbori pojo v veliki dvorani menjaje se:
1. Moški zbor ljubljanski pod vodstvom g. F3. Gor i upa: a) Hajdrih: »Hercegov« ska«; b) Bendel: »Svoji k svojim«; c) Aljaž: »Dneva nam pripelji žar«. Ženski zbor »Slovenskega katoliškega društva za delavke« v
Doli po grapah odbiti mu kosci ležijo, v brezdnih čeme, — in vedno sc novi drobijo; morda sc kmalu mu zadnji odtrgajo, doli
zvalijo.
» # *
Ala! v grape in v črne kotanje!
Vsi, kar nas je pobirat v žrelo brezdanje!
Kamne zdrobljene in drobce razmlcte zbirajmo,
skalen si dom iz njih marljivo zidajmo,
bel in jasen na naši sivi pečini,
nam v ponos in v strah sovražni tujini!
Vihri in plazu v bran pa se nam zablestiš
Gori na slemenu križ!
Udeležencem III. slovenskega Katoliškega shoda.
Le vkup vsi bratje, vkup od vseh stranij — ta glas med nami danes sc razlij! Le vkup, ki se za sveto stvar ogrevate, Slovenom vernim — sebe še prištevate, le vkup, da nas bo silna vojna četa; to četa hrabrih samih je boriteljev, to četa samih bode naj voditeljev, in zmaga naša bo — oj zmaga sveta! — Pred nami križ — za križem mi, kdor križa brani sc, ga vreden ni, križ bojni prapor, znamenje svobode je tvoje zlate, oj slovenski rode! —
Ljubljani pod vodstvom g. 11 y baše k a: a) Hr. Volarič: »Pogovor z domom«; b) Fr. Ferjančič: »Moj vrtec«; c) Fr. Ferjančič: Četrti venček narodnih pesmi«. — 3. Moški zbor iz Kamnika: a) Viktor Parma: »Colničku«; b) J. Aljaž: »Ne tožim«; c) Ant. Nedved: »Naša zvezda«. 4. Moški in mešan zbor iz Vevč: a) Haidrih: »Sirota«; b) J. Nedved: »Nazaj v planinski raj«. — 5. Moški zbor iz Št. Jurija pri Kranju: I5. H. Slatner: »Za dom med bojni grom«. — 6. Mešani zbor čitalnice iz Št. Vida nad Ljubljano: a) J. Runjanin: »Lepa naša domovina«; b) P. H. Sattner: »Nazaj v planinski raj«; c) Blaž Potočnik: »Zvonikarjeva«.
Zbori naj zavzamejo prostore pred odrom v veliki dvorani.
Na vrtu »Uniona« v paviljonu svira slavna šoštanjska narodna godba.
Spored koncerta šoštanjske godbe:
I. »Pod zmagujočini praporom«, koračnica * * * — 2. »RoyaI della Marine«, koračnica, Lefebre. — 3. »Pozdrav Gorenjski« valček, V. Parma. — 4. »Slavnostna overtura«, Leutner. — 5. »Na planine«, pesem, P. Hug. Sattner-Mazej. 6. »Pozdrav iz daljave«, polka franc. * * *. 7. »Hrvatski dom«, veliki pod-puri, Leibold. 8. »Vaška cvetka«, mazurka, Fr. Korun. 9. »Jugoslovanska overtura«, J. Kvit-kovski. 10. »Sammt und Seide«, valček, C. M. Ziehrer. II. »Slovo«, pesem, * * *. 12. »Ro-maneska«, fantazija, Zikoft". 13. »Ksenija«, V. Parma.
Na dvorišču »Uniona« vhod skozi frančiškanske ulice svira slavna domžalska godba:
Spored koncerta domžalske godbe:
I. Emeršič »Hej novaki«, koračnica. —
2.	V. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček. —
3.:	Emeršič: »Domača zabava«, potpuri slovenskih narodnih. — 4. Zeller: »V pevskem čaru«, polka mazurka itd.
Na dvorišču velezabavni muzej o tekoči zgodovini. Vstopnina 10 vinarjev.
»V dvorani »Slovensko krščanskosocialne zveze«, vhod iz dvorišča, ob 4, 5, 6, 7, 8, 9, uri — vsako uro skioptične predstave o lepi naši domovini. Predstavlja gospod fotograf Rpžun iz Litije. Vsako uro nov spored o najlepših krajih naše domovine.
• • •
Cene jedil in pijač v »Unionu« so razvidne iz lepakov, ki so nabiti v veseličnih prostorih.
Voditelj po Ljubljani.
Iz Alojzijevišča po Poljanski cesti na Cesarja Jožefa trg. S tega trga sc zavijajo na desno Kopitarjeve ulice, v katerih je »Katoliška tiskarna« ter uredništvo »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Tu je tudi izložba »Slovenca« z najnovejšimi poročili. Nekoliko dalje je jubilejni most. Na Cesarja Jožefu trgu je »Mestni dom«, v katerem ima svoje shrambe ljubljansko gasilno društvo, rešilna postaja, velika dvorana. Od »Mestnega doma« se zavijajo (čc gledaš proti »Mestnemu domu«) na levo Streliške ulice do poslopja starega strelišča, nekoliko korakov naprej ob levi strani Streliških ulic je Elizabe-tina otroška bolnišnica. Od tu vodi cesta do domobranske vojašnice in naprej do dolenjskega mostu. Pri Elizabetini bolnišnici gre na levo Elizabetna cesta proti Poljanski cesti. Na Elizabetni cesti na desno je jezuitski samostan s kapelico (rdeče poslopje).
Ako obračaš hrbet »Mestnemu domu«, imaš ob desni deželno finančno ravnateljstvo, nasproti »Mestnemu domu« vidiš Mahrovo trgovsko šolo. S cesarja Jožef trga zaviieš na levo proti Vodnikovemu spomeniku (Vodnikov trg). Za hrbtom Vodnikovega kipa je časih stala stara gimnazija, danes je tukaj trg za živila, dalje tedenski in mesečni sejmovi za blago. Ob Ljubljanici meji trg »Šolski drevored« z mesarskimi stojnicami. Z Vodnikovega trga naprej prideš ob tramvaju do stolne (škofijske) ccrkve, katero veže ob glavnem vhodu med stolpoma obokan prehod s škofijsko palačo.
Ob strani cerkve, kjer vodi tramvaj, so korarske hiše, na nasprotni strani cerkve.
Bili so časi, ko Turčin nam kruti
po zemlji cvetni naši plenil je,
ko mesta, trge, sela v borbi 1 juti
nam v groblje, v prah, pepel spremenil je;
na gorah skalnatih takrat svetišča
bila so dedom našim zavetišča!
V boj sveti šli mladeniči, možje,
za križ kot levi se borili S0j
a drugi v hramih svetih pa kleče
za zmago njihovo molili so.
Zdaj nc tako! — Na gorah nam svetišča
pred tujci niso več pribežališča,
ljubezni svete zdaj so nam ognjišča!
Na gore naše roma tiha šc molitev,
ko spodaj v dolih šumi kruta bitev,
ko križ nam sveti skrunijo — Turčini —
oj ne — Slovenije nam lastni sini! —
In danes? Glej te trume, ki prihajajo,
ki sebe, druge z mislijo navdajajo:
Kdor služi sveto naši domovini,
pod križem z nami bratsko se zedini
Tu zrete misli ene vse prešinjene,
tu zrete dom — Slovenije zedinjenc!
Pozdravljeni nam vsi z domačih tal,
kar sočnatc vas hranijo planine,
knr družijo cvetoče vas doline,
kar vnemajo vse vinske vas gorice, —
duh vaš jc zdrav, kot zdravo vaše lice;
naj bo zvestoba vaša stalna,
kot kraška trdna stena skalna,
prav za prav za cerkvijo, je visoko dvonadstropno poslopje, katerega vhod podpirata dva kamenita moža: semenišče, ob drugi ozki strani cerkve je stolno župnišče s prodajalnico »Katoliške bukvarne«.
Izpred Vodnikovega spomenika vodijo v smeri, katero ima kip, Studentovske ulice v zavinkih na Grad, s katerega je prekrasen razgled ne samo po Ljubljani in po ljubljanskem polju, ampak tudi po gorenjskih slikovitih planinah s Triglavom in Grintavcem itd. Najlepši razgled se nudi z grajskega stolpa, na katerega je pristop vsakemu proti mali nagradi stolpniku dovoljen. Grad, bivša jetniš-nica, je sedaj last mestne občine, ki namerava ondi napraviti narodni muzej, zabavišča, restavracijo itd. Pot, ki vodi od poslopja naravnost po drevoredu proti mali višini, se izplača, ker vidiš ob robu višine ostanke turških okopov in doli na desno ljubljansko barje s trnovskim in šentjakobskim delom mesta. Ako se obrneš in greš nazaj po drevoredu zavij na levo ob poti navzdol v šentjakobsko stran mesta. Po tej poti prideš najprej do Florijanske ulice. Po Florijanski ulici dojdeš ob tramvaju do postajališča električne železnice. Na desno: Stari trg, na levo: sv. Jakoba trg s cerkvijo in spomenikom Brezmadežne iz Valvazorje-vega časa. S trga se zavijajo Trubarjeve ulice in leseni most, z mostu na desno po drevoredu na Bregu mimo Turjaškega trga, dalie v Crevljarske ulice na Jurčičev trg, z Jurčičevega trga vodi železni Hradeckega most, imenovan po zaslužnem ljubljanskemu županu: Pod Trančo. Na desno je zopet: Stari trg, na levo pred nami se razprostira Mestni trg z elegantnimi prodajalni-cami. Starodavna hiša s stlpičem je mestni magistrat (rotovž), na trgu slavni vodnjak italijanskega kiparja Robbe. Ako obrnemo vodnjaku hrbet se razprostira pred nami Špi-talska ulica, v katero stopimo in pridemo na Marijin trg z frančiškansko cerkvijo in Prešernovim spomenikom. V ozadju sc dviguje ponosno poslopje hotela »Uniona«. Ob ograii pri Ljubljanici stopimo, ko smo si ogledali frančiškansko cerkev, mimo hiše Petra Lass-nika v Wolfove ulice in pridemo na Kongresni trg. Stopimo naravnost skozi »Zvezdo« na odprti Kongresni trg. Pred nan^ stoji deželni dvorec (na čast gostom vihra z njega zastava). Na levi je poslopje nemške glasbene družbe, na desni nunska cerkev. Stopimo v. Vegovo ulico, v kateri stoji tudi veliko realčno poslopje, in deželni dvorec.
Ko smo si ogledali dvorec in pozneje tudi nunsko cerkev, ogledamo si »Zvezdo«, v ka-tri stoji med košatimi kostanji spomenik Ra-deckemu. Od Radeckega spomenika gremo mimo kazinske kavarne v Šetenburgove ulice do križišča Prešernovih ulic. Dunajske ceste in Franc Jožefove ceste. Ondi stoji glavna pošta. Po Franc Jožcfovi cesti v gledališče, iz gledališča na v deželni muzej, ki stoji za gledališčem. Pred deželnim muzejem stoji kip slavnega zgodovinarja Valvazorja. Iz muzeja je priporočati kratek izprehod mimo »Narodnega doma«, ki stoji za gledališčem na drugi strani, po glavnem tivolskem drevoredu v tivolski park, pred tivolski grad (spomenik Radeckega) in za gradom v Švicarijo. Kdor želi daljši izlet gre od tu lahko tudi na Rožnik.
Vračamo sc po Franc Jožefovi cesti, potem zavijemo na levo na Dunajsko cesto do spomenika sv. Trojice.
^ Na levo: Marija Terezije cesta in dalje pot v Šiško, mi pa gremo nekoliko dalje in zavijemo na desno v Sodnijske ulice, do velikega poslopja deželnega sodišča, pred katerim bo v kratkem postavljen spomenik cesarjev. Iz Sodnijske ulicc v Miklošičeve ulice, na desno: hotel »Union.«
Kdor si želi nato ogledati še dve lepi ljubljanski cerkvi naj stopi od hotela »Union« nekoliko dalje in ima na desno zopet Marijin trg, na levo pa sv. Petra cesto. Naravnost po sv. Petra cesti preko Resljeve ceste, ki vodi na kolodvor, dalje po sv. Petra cesti v cerkev sv. Petra iz cerkve sv. Petra na desno po novih ulicah v cerkev Srca Jezusovega. Od tu zopet nazaj po sv. Petra cesti.
(Dalje v I. prilogi.)
kot večne naše sive so gore,
ostane verno vaše nai srce!
Nas vedno več je. — Brez strahu
služimo svojemu rodu —
sovražnika navdaja strah,
ko gleda naše silne čete
za križ nas vse enako vnete,
strmi in se umika plah. — —
Kaj bala bi sc čreda zbrana,
če jo pastir po paši vodi,
če zvesta mu je in udana,
v prepad nikdar pastirju ne zablodi..
Pred nami so pastirji — čreda mt,
brez njih nam čreda naša varna ni —
oj vi pastirji — ovce svoje vse otmito,
pastirjem svojem črede zveste ostanite!
Pozdravljena i ti, uboga raja,
ki k nam iz tužnega prihajaš Korotana,
sirota zdiš se nam, od doma proč prognana,
ki z dvojno boljo srce nam navdaja;
glej tukaj zbran je naš slovenski narod,
tu vzemi si semena za svoj zarod,
iz naših bojnih čet zajcmlji si poguma, —
in rod bo živel — večja bode tvoja truma!
Vi bratje pa od Štajerske zelene,
vas misel ena, ena želja žene —
pri vas se svita dan . . .
Svobode solnce zlato naj zašije,
križ svetli žarke svoje naj razlije,
in četa hrabra stopi nai na plan! —

!■ priloga 194. itev, »Slovenca" dnč 25. avgusta 1906,
Ij Vspored koncerta slavne ljubljanske društvene godbe pri pozdravnem večeru v soboto, dne 25. avgusta 1906: 1. Koračnica. 2. Parma: »Rokovnjači«, ouvertura. 3. Straus: Valček. 4. Komzak: »Dunaj po noči«, veliki potpuri. 5. Lud\vig: »Mali bobnar«, šaljiva polka. 6. Ziehrcr: »Petje in smeh«, valček. 7. Parma: »Slovanske cvetke«, potpuri. — Odmor. — 8. Suppe: »Lahko konjeništvo«, ouvertura. 9. Linke: »Luna«, valček. 10. Verdi: »Turbadur«, potpuri. 11. Czibulka: Štefanijina gavota«. 12. Gervvais: »Slovenske pesmi«, potpuri. 13. Ziehrer: »Vojaško«, polka francoska. 14. Eilenberg: »Gonja za srečo«, polka
Vspored koncerta slavne društvene godbe pri komerzu »Slovenske dijaške zveze« v torek, dne 28. avgusta 1906. — 1. Koračnica. 2. Hcrold: »Zampa«, ouvertura. 3. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček. 4. Strauss: »Netopir«, potpuri. 5. Eilenberg: »Zlatarjevo klad-vice«, 6. Schinzl: »Glasbene slike«, potpuri. 7. VVindsor: »Sen«, pesem za bariton. — Odmor. — 8. Zaje: »Graničari«, ouvertura. 9. Le-har: »Deklica z vijolicami«, valček. 10. Ku-bišta: »Slovenske pesmi«, potpuri. 11.Strauss: »Pomladanska sapica«, pesem za žvižganje. 12. Waldteufel: »Ljubavna pesem«, valček. 1.3. Linke: »Pot k srcu«, gavota. 14. Parma: »Eks«, polka hitra. — Pri komerzu poje dijaški moški zbor.
Priporočljivi izleti udeležuikoin 111. slovenskega katoliškega shoda.
Za nedeljo popoldne za one, ki nc bodo ogledovali mesta: Švicarija v tivolskem parku. — Restavracija Conžek na poti proti novemu strelišču. — Na Rožnik skozi tivolski gozd. — Isto v ponedeljek in torek zjutraj pred sejama. Častiti frančiškanski župni urad je dovolil, da smejo gg. duhovniki v nedeljo, ponedeljek in torek zjutraj v cerkvi na Rožniku tudi maševati. Cerkvica na Rožniku bo v zgoraj imenovanih dneh odprta.
Za sredo: Postojska jama in Trst. — Na postajo Javornik na Gorenjsko, potem skozi prekrasni Vintgar mimo slapa na blejsko jezero. — Na Bled iu po novi železnici v Bohinjsko Bistrico, bohinjskemu jezeru, Savici.
Slovenko meščanstvo in tretji slovenski liatolišbi shod.
Slovensko katoliško misleče meščanstvo jc dobro razumelo važnost I. in II. slovenskega shoda za obstanek in bodočnost slovenskega naroda in priljubljenega materinega jezika. Moti in kruto vara se, kdor sodi, da je vse slovensko meščanstvo v taboru, nasprotnem katoliškemu svetovnemu naziranju.
Radi sicer priznavamo, da so bleščeče fraze liberalizma pač premotile velik del slovenskega meščanstva ali že če hočete rajši izobraženstva, da sc je odtujilo katoličanstvu, da ga mrzi in da psuje zavedne katoličane z mračnjaki, nazadnjaki in še držnejšimi psovkami, ki pač spadajo vse kam drugam, kakor na bleščeči parket meščanskih salonov in sprejemnic.
In kdo li sc bo čudil, da je res tako? Saj naše slovensko ozemlje pač ni obdano s kitajskim zidom, ampak je na stežaj odprlo svoja vrata nemškemu liberalnemu časopisju. Zato so sc pač zanesli tudi med slovensko meščanstvo pred leti oni nauki, ki so jih širili v bleščečem tujem, a gosposkem jeziku, razni spe-kulativni pisatelji Straus, Renan in njihovi oboževatelji, ki so trdili, da je le bajka naš Iz-veličar in vse katoličanstvo. V najnovejšem času je darvinizem odločilno vplival na velik del naše inteligence.
Seveda, danes je veda že napredovala in pojasnila razmerje med vero in znanostjo. Moderni zgodovinarji nekatoliškega in nekr-ščanskega svetovnega naziranja, že priznavajo zgodovinsko eksistenco Krista Izveli-čarja in se norčujejo iz Straussa in Renana. Pa tudi nekdaj tako prosluli nauk o človekovem
Pozdravljeni, ki doli tam na jugi ob Soči, Adrije obali bivate, o lepših, dneh nekdanjih v bridki tugi slovanskem morju vedno le še snivate; naj lepša zarja kmalu vam zašije, prostosti vam zastava sc razvije! Pozdravljeni vsi bratje nam slovanski, ki veže duh nas eden, duh krščanski! Pozdrav iskreni bratom vsem velja! S telesom tukaj, z duhom pa doma . . . Na delo kliče vse nas očetnjava, vsem delavcem na polili rodnem: Slava!
Ivan Baloh.
Poezija dela.
V delavskem listu »Naša Moč« čitamo že nekaj časa sem pesmi, ki so posebne po svoji misli in elementarni sili. Italijanska pesnica Ada Negri je v bujne verze vlila misli in čuv-stva, ki jih doslej ni poznalo pesništvo v taki obliki. Nov rod. ki jc vzrascl med železnimi stroji in v podzemskih jamah, iščoč bogastva za druge v smrtnih nevarnostih, ima tudi novo poezijo, nove verze, ki niso podobni glasom eolskih harf, ampak odmevajo kakor udarci jekla ob nakovalo. Ozrimo se nekoliko v to novo pesniško deželo.
Slovenski prevod je fin, pozna sc, da jc pesnico prevajal pesnik, Za nas so ti prevodi
razvoju iz opice ugaja le šc kakim demago-škim govornikom. Strokovnjaki-učenjaki so ga uvrstili žc med nedokazane probleme, ki jim nasprotujejo neovrgljiva dejstva.
Pa vsakdo, bodisi tudi izobraženec, sc ne bavi in včasih tudi ne more baviti z napredkom vede. In zato odmevajo akordi takih blodnih pisateljev bogotajcev še dalje v človeški družbi. Saj se tudi mravljišče ne pomiri takoj, ako dregneš vanj.
A dasi vemo razlog, zakaj je tako veliko i slovenskega meščanstva v protikatoliškem taboru, ki si seveda nadaja drugačna imena kakor n. pr. narodno-napredno, svobodomiselno ali pa tudi narodno-radikalno meščanstvo, pa moramo pač še iskati razloga tudi drugod.
Glavni razlog je v prevzetnosti. Ali naj bi klonilo svoj tilnik ponosno meščanstvo naukom katoličanstva? Ali sc naj bi ponosni meščan ponižal do preprostega ljudstva v svojih mislih iu svojem bogoslužju ? Da bi se odrekel slabostim, ki mu jih dovoljuje svobodomiselno svetovno protikrščansko naziranje? Prvi človek bi že bil rad Bogu enak. Do dna bi rad izpil vsakdo čašo življenja, čašo opojnosti. A to mu branijo vedno resnični nauki svetovnega katoliškega naziranja.
Sicer je propadla mogočna rimska država, ko so rimski meščani in državljani pili do dna iz kupe življenja. Ošabnost tudi nc dovede daleč. A gorje mu, ki okusi enkrat čašo opojnosti in nasladnosti in se pogreza v onem blatu, ki ga ugonobi telesno iu duševno! Sicer svare pred neizmernim vživanjem nasladnostij tudi možje protikrščanskega svetovnega naziranja, a kdo li jim sledi? Le katoliško svetovno naziranje je močno dovolj, da kroti človeške strasti.
Mržnjo proti katoliškemu svetovnemu naziranju pa vzbujajo večinoma oni, ki vplivajo na vzgojo izobraženstva. Zc v šolah, srednjih in višjih in celo že po ljudskih, je uravnano vse tako, da privede mladenča, mladenko k centrifugalni sili, ki ga trga od krščanstva. Lc malo jih jc, ki kljub tej sili le najdejo prava pota do centripetalne sile, h Kristu. Kralju in Izveličarju sveta, k Bogu.
Po krivici sicer očitajo katoličanstvu, da mrzi meščanstvo. Zgodovina nas uči, da so v onih časih, ko jc zavladalo po svetu katoliško svetovno naziranje, cveteli vsi stanovi, zlasti mesta so sc takrat visoko povzdignila in dobila velike svoboščine. Sicer slikajo moderni plitvi pisatelji ono dobo v temnih, pretiranih barvah, a resna veda je tudi tu pregnala žc najhujše predsodke. Seveda vsaka slika ima gotovo sence. In namenoma nam kažejo nasprotniki iz onih dob pred vsem le mračne barve. Le mimogrede nam kažejo tudi nekoliko svitlih potez. In tako dobi naše meščanstvo , naše izobraženstvo napačno podobo onih časov, ko je vladalo načelo krščanskega naziranja. Pokvarjena je slika onih dob, ko so cveteli stanovi in ko je poleg krščanskega svetovnega naziranja vladalo šc splošno blagostanje kljub temu, da niso poznali tako razvitega protinravnega vživanjai, ki danes goni milijone »svobodomiselnega izobraženstva« v obup, brezbrižnost in topo mračnost.
Ali pa ima res meščanstvo ali izobraženstvo povod, da mrzi katoliško svetovno naziranje? Saj mu katoličanstvo nikdar ni jemalo pravice, ampak mu je v dobi svoje moči priborilo najlepši razvoj. To izpričuje jasno kot beli dan ves srednji vek, ki je teman onim, ki ga ne poznajo, a nas uči, da je katolicizem položil temelj najlepšim in najrazvitejšim mestom. Meščanski stanovi so vzrastli iz krščanskega družabnega reda, in bili so najsrečnejši, dokler je vladalo kršč. svetovno naziranje. —
Meščanstvo ostane. Naj sc že potem imenuje tako ali pa drugače, ostalo bo, ker je utemeljeno v prirodnem zakonu. Motijo se pro-povedniki razrednega boja, da se proletarizira sčasoma vsa človeška družba. Izključeno ni in tega ne tajimo, da lahko tu ali tam v državi ali v narodu dobe večino pristaši social-nodemokraškega razrednega boja. Pa indivi-
še v drugem oziru pomembni. Vprvič čujemo verze, ki so zares moderni, a se ne uklanjajo kapricam in frazam nobene šole. V teh pesnih ni umetnega in prisiljenega impresionizma, igranja s čuvstvi, besedami in napol označenih misli. To so pesni misleče ženske, ki ji ni treba efektnih paradoksov, poent in nervoznega iskanja novih oblik: Ada Negri jc od italijanskih klasikov podedovala jasnost misli, lepoto forme, žive barve in silen temperament, ki proroško ter veselo oznanja zmago ponižanih in poteptanih.
Zdi sc, da ic življenje samo poklicalo italijansko pesnico, da slavi in poveličuje življenje. Zato je njena lirika tako čvrsta in bujna. In ravno pri brezdomovincih in sirotah klije pod rušo gorko življenje, ki mu le solnca manjka, da vzcvetc. Takrat bodo te silne, raz-orane delavčeve roke, ki sedaj rijejo po zemlji, posegle po solncu in njihove misli se bodo povzpele do nebesja. Ni res, da delo posurovi človeka; ponižuje ga le krivica, ki mu jemlje čast iu ponos, da sc svojega dela ne more veseliti in ga nc more uživati. Od drugih zapostavljen in zaničevan, sam sebe zaničuje. Storite ga deležnega vseh kulturnih dobrin in sam se bo povzdignil! Plemenitejši bo on, fi-nejše iu dovršenejše njegovo delo. Proletarcc bo pretnlajal ugašajoče življenje bogatih kast. Kako krasno slika Ada Negri čuvstva mlade
dualnih in stanovskih razlik vendar ne bodo odpravili, ker to ni mogoče. Saj celo med osebami z enako izobrazbo dobimo osebnosti, ki nadkriljujejo druge.
Meščanstvo ostane, dokler bodo živeli ljudje:, ki imajo vsi različna telesa, različne misli.
Neobhodno je pa potrebno, da zavlada med slovenskim meščanstvom pravi duh krščanske ljubezni, da se zave katoliškega svetovnega naziranja. Te krščanske ljubezni manjka med onim svobodomiselnim slovenskim meščanstvom, ki se odtuiujc ljudstvu in ki razdvaja že zdaj slovensko meščanstvo v dva tabora: v protikrščanski in krščanski.
Res škoda za ono slovensko svobodomiselno meščanstvo, ki tava v temni, mrki noči modernega ateizma, ki le onesrečuje posameznika. Saj drugod se meščani niso v toliki meri odtujili katoliški misli, kakor se je odtujil, žal, velik del slovenskega meščanstva. Le poglejte Dunaj! Kako se je tu meščanstvo zavedlo svojega krščanskega svetovnega naziranja in ie stopilo v najhujši boj proti vsem, ki nasprotujejo meščanskim slojem. Kako sc tiudijo tu ravno krščanski socialci, da rešijo meščanstvo in ljudstvo iz krempljev mednarodnega kapitalizma, ki vodi kruti boj proti katoliškemu svetovnemu naziranju v zavesti, da odklenka gospodstvu zlatega teleta, ako zavlada v javnosti, v družbi in v ljudstvu popolnoma načelo krščanske ljubezni. Tisti judovski liberalni listi, ki so pri nas evangelij inteligence, na Dunaju ne vplivajo prav nič na pravo meščanstvo, kakor izkušnja uči.
Ali ne ječi tudi slovensko meščanstvo in izobraženstvo pod nadvlado zlatega teleta, ki grozi, da podjarmi ves svet? O slabih časih toži vse slovensko meščanstvo. Pa teh slabih časov ni zakrivilo katoliško svetovno naziranje. Iščimo razlogov tam, kjer so. Neovirano zbiranje ogromnih zakladov v rokah posameznih denarnih mogotcev, je krivo propada malega obrtnika. Da bi obrnili pozornost od svojih zločinov, umetno gojc nasprotstvo proti katoliškemu svetovnemu naziranju in slepe ljudi, da z odprtimi očmi ne vidijo, kje tiči vzrok slabim časom, čez katere tožijo tudi zastopniki izobraženih stanov, toži učiteljstvo, toži uradništvo, toži hišni posestnik. In trgovec? Ni li pravzaprav dandanes mestni trgovec le posredovalec veletržcev, ki spravlja ogromne zaklade, ko on Ic s težavo stanu primerno izhaja, ali celo propada, kakor vidimo na tolikih žalostnih zgledih?
Zdaj pa vprašamo: Ali naj v naših slabih časih svobodomiselstvo reši meščanstvo iz njegovih stisk? Saj vidimo, kako zahvalo je dala liberalna stranka onemu učiteljstvu, ki je drlo čez drn in strn za njim in si v ljubezni zanj nakopalo zato sovraštvo ljudstva, med katerim živil Tepla iih je roka, ki so jo prej poljubovali in psovala oseba, za katero bi šli v goreči ogenj in ki so jo kovali iz ljubezni do liberalizma med zvezde.
Ne! V praznem svobodomiselstvu ni boljše bodočnosti slovenskemu meščanstvu. Le v katoliškem svetovnem naziranju, ki jc polno plodovitih in koristnih idej, se tudi meščanstvu slovenskemu odpira boljša bodočnost. Saj katoliško svetovno naziranje zahteva pred vsem krščansko ljubezen, ki blaži in omiluje in približuje, sprijazni nasprotne osebe in sovražne sloje.
Ze II. slovenski katoliški shod je krepko dvignil svoj glas za slovensko meščanstvo. Zlasti jc dvigal krepko svoj glas za trgovski stan in to kljub temu, da slovenska protikato-liška svobodomiselna struja trdi, da hoče katoličanstvo uničiti trgovski stan.
Vprašamo slovesno ono svobodomiselno strujo slovensko, kaj jc ona storila še za slovensko trgovstvo? Jalov odgovor pač zamorejo dati oni, ki niti ene trgovske šole niso znali narediti tedaj, ko so najbolj vpili, kako so vneti za trgovski stan. Da sc bori katoličanstvo proti oderuštvu, k temu je prisiljeno po načelu krščanske ljubezni. Nasprotovalo pa poštenemu trgovstvu nikdar in nikoli nc bo.
žene, ki si želi deteta, ki v zaželjenega otroka polaga vse svoje nade in neizpolnjene sanje, željo celega bednega rodu, ki hrepeni po močnem in zavednem potomstvu.
»Deteta, deteta ni! — Hrepenenja razvneta moja mladost kot samoten vrt se zakriva; vonj sc vijolčni po njem tresoče razliva, travca njegova mehkotna ni šc požeta.
Zibkni poljubi, ko duša v radosti zgreta vse bolesti pozablja in blaženost vživa! Sladka prva besedica preljubezniva, ki jo izrečejo angelska usteca sveta!
Toži po vas se mi! Kličem vas častne
plodove.
ki jih duša tajnosti polna poraja, ž njih neusahno brizgajc življenja valove.
Rože želim si, ki božje jo solnce zasaja, spora v osrčju, ki daje življenja darove, da se življenje na svetu vedno premlaja.«
(Zelja po detetu. N. M. št. 28.)
Čutni ljubezni je sive pesnice zamrlo. Tiste njene lepe črne oči niso iskale pogledov ljubimčevih iu njeno gorko srce je svoje strastne želje potlačilo. Trpinom je podarila vse svoje misli, vse hrepenenje.
»Ce me ljubiš, poglej mi na čelo, kjer sije misli in ciljev mojih notranja sila. Strmo stezo sem visoko že prehodila; sivo obzorje se mi pa nad glavo vije.
Ljudstvo samo je snovalo konsumna društva v krajih, kier je bilo odirano po brezvestnih takozvanih trgovcih, ki pa navadno niso bili niti trgovci. Sploh pa zdaj že vodilno glasilo avstrijskih trgovcev dunajska eksportna revija sama priporoča celo trgovcem zadružno organizacijo v zavesti, da le po tej je mogoča osvoboditev trgovca od trustov in kartelov združenega velikega kapitala, ki ravno tako uničuje pošteno trgovstvo, kakor izsesava konzumenta.
Trgovskemu stanu je priporočal II. slovenski katoliški shod stanovsko gospodarsko organizacijo. Po stanovski organizaciji naj bi se uspešneje razvijala in branila domača trgovina. Zato naj se tudi v tem zmislu pre-osnujejo trgovske in obrtne zbornice. Zahteval je nadalje za vse trgovce razven branjevcev dokaz usposobljenosti. Od države, dežele in občine jc zahteval, naj snujejo za slovenske trgovce slovenske trgovske šole in zahteval tudi državno podporo trgovskim učiliščem, ki naj jih ustanavljajo dežele, občine ali pa trgovske zbornice. Tudi ureditev agentskega vprašanja jc zahteval, da ne bi smeli agenti prodajati blaga, za katero posredujejo kakor da nc smejo komisionarji blaga prodajati na svoj račun. Krošnjarji nc bi smeli delati konkurence stalnim trgovcem. Trgovsko izobražene strokovnjake naj bi nastavila vlada pri konzulatih in poslanstvih, ki naj naravnost posredujejo trgovskim zadrugam. Pri vsaki deželni vladi bodi nastavljen trgovski strokovnjak,-ki naj poroča v trgovskih zadevah.
Tarifna prometna politika naj skrbi tudi za srednje in male, ne samo za velike trgovce. Večja mesta naj bi imela trgovska svetoval-stva, v katera naj poleg zastopnikov mesta, dežele in države, volijo tudi trgovske zbornice svoje zastopnike. Država in dežele naj podpirajo trgovske zbornice, da poskrbe svojim članom potrebne kreditne zavode. In sklenil jc II. slovenski katoliški shod tudi. naj se ustanavljajo konsumne zadruge le tam, kier jc to revnejšemu ljudstvu v resnično pomoč, ne pa v škodo poštenemu trgovcu.
Trgovski iu obrtni stan je temelj meščanstvu. Navajen je računati s številkami in dejstvi. Kdaj jc nastopala zanj tako odločno slovenska svobodomiselna stranka, kakor je to storil II. vseslovenski katoliški shod 14. sepi. I. 1900.? Rabijo trgovcc pri volitvah, izkoriščajo jih ob raznih prilikah, s svojo protikrščansko politiko ga pa diskreditirajo med slovenskim po svoji ogromni večini krščanskim ljudstvom. Ne store pa zanj prav ničesar ne. Taka iti nič drugačna ni trezna bilanca zavednega slovenskega trgovstva o svobodomiselni struji med Slovenci. Zato ima slovenski trgovski stan pri svobodomiselni slovenski stranki šc večji deficit, kakor tako nehvaležno oklofutano do zadnjega časa oficielnemu svobodomiselstvu zvesto učiteljstvo. Trezni trgovec pa izvajaj iz svoje bilance nasproti svobodomiselcem tudi posledice!
Naj li govorimo šc o drugih stanovih med slovenskimi svobodomiselci? Ne. predaleč bi zašli! Cul sem nekdaj izrek, da le advokatom je sreča mila v slovenski svobodomiselni struji, drugim pa ne. Za učiteljstvo slovensko svobodomiselstvo ni storilo ničesar, za trgovcc šc manj kakor nič. državni uradniki izročajo svoje pritožbe katoliškim zastopnikom v avstrijskem parlamentu. Slovenski svobodomiselci so le veliki v besedah proti katoliškemu svetovnemu naziranju in pa v psovkah proti odkritim pristašem tc vere. kateri morajo največji učenjaki priznati, da je najboljša, kar jih jc videl svet.
Pa dani se žc tudi med meščanstvom in sploh med izobraženstvom. Vedno številnejše so čete zavednih katoličanov tudi med našimi meščanskimi sloji. To je naravno. Saj sc med mladimi inteligenti žc vedno bolj krepko pojavlja katoliška misel. V prvih pojavih prihodnjega lepega dne slovenskemu meščanstvu svetita svetli zvezdi »Danica« in »Zarja«! Na delo, da prej napoči jasen dan našemu slovenskemu meščanstvu!
Trnja bodic po grmeli sem dovolj iz-poznala;
znana mi suha je žalost mrtve puščave; v meni ne zrcajo sc nebeške, jasne višave, marveč v očeh in laseh mi tema jc žala.
Ti mi kličeš in praviš: ■< Ljubi m tc vroče«... Bilo je, ko sem čula drugačne besede. Neustrašni uporniki, žrtve vele in blede, drznih ustnic, oči velike in žgoče. —
prišli so tiho, in ko so prihajali mimo, so mi šepetali: »Imej usmiljenje z nami!« In z odprtimi so me vabili rokami: »Dekle, bodi naša; mi te želimo!
»V zadnjem viharju pa padi zanas in med nami
Muza nove ljubezni!«... 'Tako je vabila četa neznana. Zdaj sem ti pojasnila, kakšna ie pot mi, dokler ne počijem si v jami.
(Moja pot. N'. M. št. 15.)
In zdi se ti. da še ni popolnoma resnična tožba, da moderne žene nc poznajo več požrtvovalnosti. Vsaj eno čuješ, ki svojih moči ne zapravlja v hipotezah in fanatičnih teorijah kakor Ellcn Keyeva, ki ne podira samo, ampak tudi poizkuša graditi. Samosvojo ljudsko dušo nc tlači v sisteme, ampak vsa sc ji prilagodi. Saj jc sama delala, sama jokala. Kdo more tako ponosno vzklikniti kot ona:
Slovenski delavski stanovi in
lil. slovenski katoliški shod.
»
Mrak jc ležal po pokrajinah, po katerih biva slovensko ljudstvo. One čase mislimo, ko v naši javnosti ni še prevladalo načelo, da bodi ljudstvo prepojeno katoliškega duha. Polovičarstvo je vladalo povsod. Le malo mož je bilo, ki so gledali s Krvavečim srcem to polovičarsko dobo, ki je grozila, da potopi vse v lenem močvirju. Mogočne, moderne organizacije so že imeli katoličani — drugod. Na cesarskem Dunaju je besnel z vso silo boj za osvoboditev krščanskega ljudstva izpod jarma liberalnih mogotcev. Pri nas se je pa šopirila brezbrižnost. Kdor je opozarjal na to, da gospodari pri nas mrak in da licemerno hinavstvo širi protikrščanske misli med ljudstvo, veljal je za prenapeteža, fanatika v javnosti, skrivaj pa za norca. Take čase smo imeli.
Ubogo slovensko ljudstvo je pa tavalo v mraku brez moči, brez podpore. Kaj pa hočete, so si mislili liberalni mogotci, saj storimo dovolj za te ljudi nižje vrste, te zamazane obrtnike, te neumne kmete in te po potu smrdeče delavce. Dovolj zanje, ako jim napi-vamo pri veselicah in trpimo, da smejo ob gotovih prilikah seveda nam ploskati in upiti živio. Delavski stanovi so pa hirali. In tako bi bilo šlo dalje, propadli bi bili delavski stanovi in ž njimi ves naš narod. Brezbrižnosti, mraku bi bila sledila temna noč, splošna po-vodenj.
A dobilo se je mož, ki so spoznali, kam plove slovensko ljudstvo. Mrak so začeli ja-sniti liki strele ognjeni žarki z goriških ravnin. Kdo se ne spominja »Rimskega Katolika« in njegovega pogumnega urednika, sedanjega krškega višjega pastirja škofa dr. Antona Mah-niča, katerega glas o katoliški zavesti med Slovenci ni ostal glas vpijočega v puščavi. In blagi ljubljanski vladika rajni kardinal metro-polit goriški dr. Missia tudi ni prezrl te nevarnosti. Milo, a odločno je delal, da zaveje svežejši, pravi katoliški duh med Slovenci.
Močvirne vešče so pač takoj opazile, da če preženejo svetli žarki katoliške zavesti mrak na obnebju slovenskega ljudstva, bi zelo škodovalo njihovi vladi. In vešče so se izpre-menile v stekle volkove ter so kruto napadali vse, ki so pričeli prižigati luč slovenskemu ljudstvu.
Pa svetloba se je širila. Srca so se ogrela, pogum je zrasel, in 1. 1892. smo imeli Slovenci že svoj I. katoliški shod. Dvignile so se proti njemu sovražne sile, a dosegel je svoj namen. Manifestacija verske zavesti je vzbudila s tem shodom novo življenje, ki je rodilo v slovstvu, v narodnem gospodarstvu, v politiki pa tudi v socialnem združevanju velik napredek slovenskega ljudstva.
Veliki boji so sledili I. slov. katoliškemu shodu. Vstajajoča in probujajoča se sila verske zavesti med slovenskim ljudstvom ni več počivala. Pokazalo se je, kako vsestransko plodonosna je verska misel, ki dviga vsega človeka in ga prepoji z ljubeznijo do požrtvovalnega dela. Polni idealizma so šli katoličani na ljudsko delo in ustanovili nebroj političnih, gospodarskih in drugih združevalnih stanovskih organizacij. Mrak je zbežal pred jutranjo zarjo in slovensko ljudstvo se je pričelo zavedati svojih pravic in dolžnosti.
Nov duh med kmečkim ljudstvom, med obrtniki in delavskimi stanovi glede vprašanj, ki zadevajo narodno gospodarstvo, je oživil in zbudil v njih hrepenenje po organizaciji in po samoobrambi. Zato je pa bilo potrebno, da dobi ljudstvo tudi svoj socialni program, ki ustrezaj glavnim potrebam človeške družbe a tudi uči, kako je mogoče, da delujejo vsi stanovi po načelih katoliškega svetovnega na-ziranja složno za svoj obstoj in za ono srečo,
»Telo sem tvojega telesa, mama, od tvoje moč moči; ta me nagiblje,
da čutim spet se sama ponosni hrast, ki v vetru se ne ziblje.«
Materi. N. M. št. 24.)
Veličastna plastika se razodeva v Adinem »Požaru v jami«. Delo rudarjev slika, plcbej-sko moč, ki hoče zdrobiti skale, izluščiti kovino iz rude, kljubovati prirodi in usodi.
»Z orjaško silo dolbejo skalnate stene in rudne sklade.
Plebejska moč, ki divje se tu razodene, zvršuje na skale, v veličju svojem ledene surove napade.
Divjaški sveder grize in ščiplje in vrta, kot vandal se zaganja; požrešnost njegova nikoli ni sita, ni strta. Prepadi pa čakajo tiho, kdaj bo odprta jim pot maščevanja.«
»In prvi bodo zadnji.« Tega se spomniš, ko odložiš iz roke naš delavski list, pričo naših zbujajočih sc moči. Prvi so že postali zadnji, a krivičen družabni red jih še drži pokonci. Svoje moči zapravljajo v alkoholu, njihova eleganca je le še odsev zadnjega plamena zahajajočega solnca. Zaklad inteligence, ki so si ga prisvajali izključno Ic zase, so zdavna že drugi podedovali. Pri nas pa med njimi še izobrazbe ni bilo, ki bi jim dajala večjih privilegijev kot zanemarjenemu delavcu. Njihovi očetje so skliccvali tabore, navduševali narod za »narodnost«, zasužnjili polagoma kmete in pritegnili nase nekaj kapitala. Vse slovstvo so monopolizirali, vsa društva, vsako
ki jo ie mogoče doseči na tem svttu. In na iniciativo ljubljanskega škofa dr. A. Jegliča se je vršil v Ljubljani 10., 11. in 12. septembra 1900 drugi slovenski katoliški shod, na katerem sc je sprejel jako dober socialen program katoliških Slovencev.
Ko stojimo žc na predvečeru III. slovenskega katoliškega shoda, prelistajtno one sklepe II. slovenskega katoliškega shoda, ki obravnavajo zadeve slovenskih delavskih stanov! Mnogo se je storilo, a da ne gubimo preveč časa in prostora, oglejmo si, kaj se še ni izvršilo! Navdušenost, ki brez dvojbe zavlada med udeležniki III. slovenskega katoliškega shoda, gotovo izvede tudi to, kar še čaka izvršitve.
Ogromna in velika je v armadi »Slovenske krščansko socialne zveze« zbrana množica. V vseh slovenskih župnijah pa le še nimajo katoliških izobraževalnih društev. Sklepi drugega katoliškega shoda I. c.)
Povsod se z vsemi silami še ne-deluje proti pijančevanju, celo družb treznosti nimamo še povsod. (1. d.) Da se dela na tem polju zdaj z večjo energijo, priznamo, a tu je treba še mnogo več odločnosti.
Varčevanje je zelo napredovalo (I. e.) Prav po vseh krajih pa le še ni varčevalnih društev: ljudskih hranilnic in čebelic.
Posebna skrb nam bodi tudi za nravno-krščansko življenje Slovencev na tujem (I. f.) Z vso vnemo je pričela delovati »Avstrijska družba sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev. Storila je, kar je bilo mogoče storiti. Razposlala je navodila in pa »Kažipote« za izseljence, na tihem pa sicer vsem, ki so poklicani, da varujejo izročeno jim čredo. Uspeh je bil pač malenkosten, dasi je storilo katoliško časopije svojo dolžnost. Več pozornosti nravnemu krščanskemu življenju Slovencev na tujem!
Kmečki stan najbolj izvršuje sklepe II. slovenskega katoliškega shoda. To priznamo rade volje in s ponosom. Saj ravno kmečki stan je najštevilnejši slovenski stan in da je zvest katoliški ideji, nam daje najlepših upov za bodočnost slovenskega naroda, slovenskega ljudstva.
Nimamo sicer še obveznih zadrug. Tudi niso še ustanovili po vseh okrajih, oziroma krajih kmečkih zadrug (III. a I. 1.) Pač pa imamo v tej kratki dobi tako močno zadružno kmečko organizacijo, da pač slične niso v tako kratkem času izvedli morebiti nikjer drugod.
Pač naj bi vlada še bolj izdatno, kakor dela zdaj, podpirala plodonosno delovanje zadrug in jim preskrbela brezobrestna ali vsaj nizkoobrestna posojila (III. a. 2.) Naj bi pač res skrbela država in dežela, pospeševala in z nizkoobrestnimi posojili podpirala snovanje Raiffeisnovih posojilnic (III. a. 4.) Prepotrebni so modri zakoni proti sleparskim ponarejevalcem živil (III. a., II. d.) Zadnji čas bi že bil, da podržavijo vse železnice, da bi primerni tarifi pospeševali naš izvoz in naj bi odpravili refakcije, ki služijo le koristim veletrgovcev, a škoduje malim obrtnikom. (111. a. V.) Tudi onih, ki služijo že dve leti pri vojakih, ne odpuste domov, dasi bi po mnenju strokovnjakov popolnoma zadostovala dveletna vojaška službena doba (III. a. VIII.)
Za delno razdolženje kmečkih domov še tudi ni storila vlada ničesar (III. a. IX.) Kje so pa šc časi, ko uvedeta država in dežela zavode za starostno zavarovanje? Kdaj zavarujeta za slučaj bolezni tudi člane kmečkega stanu? Ze iz teh sklepov je razvidno, kako potrebno je, da voli kmečki stan take poslance v državni in deželne zbore, ki bodo skrbeli za zahteve kmečkega stanu.
Da obrtnemu stanu niso postlana tla z rožicami, ve vsakdo. Težko se mora boriti, da se vzdrži proti velekapitalu, ki po tvornicah jemlje delo obrtnikom. Najbolj pa mori obrtnike razcepljenost in da niso vsi enega duha,
gibanje in stremljenje. Potvarjali so vse, nalagali nas, da so edinole oni legitimni dediči vse izobrazbe in nas semtertje omamljali z narodnimi veselicami. Toda narod si je pomagal sam. Voditelji se omamljajo, ljudstvo postaja trezno. Vera v Boga in lastno moč ga je poučila, da ljudstvo samo lahko odločuje o sebi. To ljudstvo bo iz sebe rodilo svojo inteligenco, ki mu bo vedno ostala sorodna po krvi in duhu, kakor poje Ada Negri:
Iz sužnosti rešen ta zarod bo pel, žel žetve svobode zavedne, katere rodil sred objokanih del z osrčja, s krvi je pradedne .
Pismo Boltatusa Pepeta.
Astn, zdej je pa šou Roval vio! Douh cajta se je muju in iskou iz tista soja lampakašn-ga pametn-ga leberalca pu Iblan, na-zadne je pa — ,7~/ '	le scagu, k
je vidu, de
je proti usa negava rnuja zastoju, pupoku žalosten soje kupita in tku šou za soim kšef-tam p(i svet. Jest sm vnder mislu, de u nad
pa enega srca. Da bi ozdravil rane, iz katerih krvavi obrtni stan, od mnogih že obsojen na smrt pod pritiskom liberalnega kapitalizma, je tudi II. slov. katoliški shod sklepal o pomoči obrtnemu stanu. A sklepi po večini niso izvedeni. Največ jih jc pač, ki jih mora izvesti samo zakonodaja. Pa ta ni posebno naklonjena obrtnikom. Koliko obrtnikov voli iz golega strahu ob volitvah za poslance može, ki po svojih načelih nasprotujejo zahtevam obrtnikov. Ni še pregnati mrak, pod katerim ječi še zelo veliko obrtnikov. Kdor se zanima za socialne pojave, ve, da je sklepal naš državni zbor o preosnovi obrtnega reda. In ko so se posvetovali o njem, so pač sprejeli več določil, ki deloma pomagajo obrtnemu stanu. A kdaj še postane reforma obrtnega zakona res tudi postava? Kdo ve? Prečitajte sklepe II. slovenskega katoliškega shoda in našli boste, da ni še izvedenega ničesar, kar je sklenil shod. Nekaj pač uveljavi obrtna reforma, a ne vsega, kar žele in zahtevajo obrtniki. Obrtniki potrebujejo nujno močne stanovske zveze, da izvojujejo od države to, do česar imajo tudi neizpodbojno pravico!
In kaj je s sklepi glede delavskega stanu? Kje so še časi, ko država sama organizira po zakonodajstvu pošteno delo in zagotovi vsakemu delavcu primerno plačo? Kdaj odpravijo otroško delo po tvornicah. In ponočno delo? Le oglejte si tvornice, kako razen ljubljanskih tudi ponoči osobito po tvornicah na deželi ropotajo kolesa. Pa ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora počivati vsako delo. Le poglejte, kako se vale ob nedeljah oblaki dima iz tvorničnih dimnikov. Odpustitve delavcev, ki izvršujejo po svoji volji in vesti razne mandate, zakon prav nič ne ovira. Le izvršuj mandat, ki ti ga nalože tvoji tovariši dclavci, pa stojiš nekega lepega dne brez dela in iela na cesti! Razsodišč za razsojanje sporov med delodajalci in delavci tudi še ni. Ali se skrbi delavcem za zdrava stanovanja? Kako podpirata država in dežela z zakoni in doneski delavska stavbena društva? Plače tudi niso tako urejene, da bi se mogel preživiti vsak delavec pošteno z družino. O pravici do napredka pri delu do primernega zvišanja plače ter o delavčevi pravici do gotovega deleža pri čistem dobičku dozdaj ni še niti govora. Odprava akordnega dela, in strogo nadzorovanje podjetij, ženske obrtne nadzornice, (pridelitev delacev obrtnim nadzornikom.— ? kdo naj že upa, da to doživi? Pa stalni rudniški nadzorstveni odbor in truk! .... Pač upamo, da te zahteve ne ostanejo več samo na popirju, ko prevzamejo krmilo po volilni preosnovi res zastopniki ljudstva. Nujno je pa potrebno, da izpopolni tudi delavstvo svojo ornizacijo. Veliko je sicer storjenega v organizacijskem oziru delavskega stanu, pa le še tudi veliko manjka. Koliko je še delavskih krajev na Slovenskem, kjer ne ganejo z mezincem, da bi združili delavstvo! Pa so tudi, ki menda samo iz ljubezni do miru nasproti kapitalistom mečejo polena pod noge delavskemu združevanju.
Tudi zahteve o zavarovanju niso še izpolnjene! Prečitajte jih in si jih ponovite v spominu!
111 socialne naloge avtonomnih zastopov! Prečitajmo še enkrat sklepe in jih izpolnujmo povsod, kjer moremo! Kje imajo avtonomne občine svoje socialne odbore? In točni sta-tistiški uradi pa skrbe za lastne uslužbence, za izobrazbo ljudstva i. t. d. Upamo, da bo sve-žejši duh, ki prihaja v našo avtonomno upravo, tu deloval blagodejno v korist ljudstva.
In ljudske pisarne! Kje so? Pametno in vse hvale vredno je, da vsak, ki noče zaslužiti graje, da nc ve, kaj zahteva od njega jutranja zarja probujene katoliške zavesti med Slo-venci, izvede po svojih močeh i to, kar je že sklenil II. slovenski katoliški shod, ne pozabi pa seveda tudi ne na sklepe in naloge, ki jih mora izpolniti, ko bo izprcgovoril in mu dal
dolitar Kamam, k je u treh dneh use prifnge, kulkr jh en dohtar nuca, skus naredu, najdu Royal vio soj dupadajejne in de ga u puštatu, za ta nar bi kunštnga leberalca u Iblan. Pa sm sc zmotil. Še dohtar Kam mu ni biu ušeč. Jest mislm, de b Royal vio še ta nar bi trofu iz soja lampa, če b ub eneh dveh punoč pusvetu pr »Rož« pud miza; tam b mou še ta nar več za zbirat. No, zdej je že, kar je: Royal vio se je pumuju kulkr je mogu, če je pa bla negava muja zastoja pa tud on na more pumagat.
Bolču Pepe, Preduviču Elija in pa dohtar Plajbes sa zavle tega hedu razžalen in dohtar Plajbes je že začeu ud jeze use soje titlne in omte dol pukladat, k pranja ldje, de jh ma tulk, de u glih dons čez tri mesce iz tem dol pukladajnam fertik, če ga na u nubedn med tem cajtam iz kašnmo drugmo delam kej auf-holtu.
Ce u dohtar Plajbes res tu sturu in se tku čist nazaj putegnu, pol pa more jt leberalna stranka u franže, če b ja še tku flikal in skp vezai. Ki pa je še kašu tak člotik na tem svet, de b tulk eneh reči na sojmo hrbte mogu tku putrpežliu prenašat, kokr jh je on prenašu? Sej tu nisa mačkne souze! Za taka težka reč prenašat more bt člouk že rojen, kokr je dohtar Plajbes biu rojen in sa ga že u zibuk za učeta ush Sluvencu dresiral in ga pol tku gor zredi.
Tu je že tku na svet, dc je usak člouk za neki pusebnga ustvarjen. Kdtir se pol tistga drži, hmal naprej pride, kdur začne pa u druge rči soj nus utikat, tist pa nardi punavad kašna
navodil za nadaljnje Tlelo III. slovenski katoliški shod.
Ce se izvede vse, kar nalagata II. in III. slovenski katoliški shod, pa daj Bog, da zapišemo na IV. slovenskega katoliškega shoda predvečer: »Umaknila se je zarja poživljajočim solnčnim žarkom, ki obsegajo srečno, probujeno in obnovljeno slovensko ljudstvo! Ni več mrak, ni več jutranja zarja, slovensko ljudstvo po bojih, po delu, po trudu že obsevajo topli jutranji solnčni žarki!«
S to željo jutri na delo!
Noši nasprotniki.
Popolni propad liberalizma na Slovenskem se ni mogel bolje pokazati, nego v brezupnem obnašanju liberalcev proti novim stru-jam v mišljenju ljudstev. Qodi se to, kar smo napovedovali že davno: Breznačelni, hinavski liberalizem, ki je bil v vsem polovičarski, bo propadel, in na njegovo mesto bo stopilo popolno brezverstvo, proti kateremu se morajo organizovati katoličani v krepkih falangah.
Kakšni lažnjivci so bili liberalci odpočetka do zdaj! V svojem programu so imeli krščanstvo, in kadar smo jim očitali njih brezversko početje, so zavijali oči, nam očitali, da nimamo ljubezni do bližnjega in da jih po krivem sodimo. Dolgo časa so igrali to vlogo. In glejte: Tisti dr. Tavčar, ki je po gostilnah na glas molil vpričo kmetov, da bi jih preslepil, tisti mož je zdaj vrgel krinko z obraza in se je pokazal v svoji pravi podobi, ko stopica za socialno demokracijo in na njenih shodih izpoveduje, da je bilo laž in hinavstvo vse, kar je počela njegova stranka doslej, in da je odslej popolnoma brezverska, poganska, kakor je bila na tihem vedno.
A ta predstava dr. Tavčarjeva ima na sebi mnogo komičnega. Umirajoči liberalizem tudi tega sklepa ni mogel storiti sam iz sebe, ampak treba ga je bilo dolgo suvati in vlačiti za sabo, preden je prišel s pravo barvo na dan. Dr. Tavčar je podoben medvedu, ki pleše ljudem v zabavo, tak vtisk naredi vselej njegovo gostovanje na soc. dem. shodih. Smejejo se mu socialni demokratje, ki imajo ž njim svoj cirkus in čutijo neko zadovoljstvo, ko se poti pred njimi zastonj — brez ekspenzarja re-jeni boržuazijec, pristna podoba kapitalizma, nekdanji diktator »inteligence«, sedaj žalostno znamenje časa.
Ko bi vstal med nami kak Shakespeare, bi lahko porabili tega moža za Fallstaffa. Sien-kie\vicz bi ga imel lahko za Zaglobo, ko ne bi možu do obeh teh častitljivih postav manjkalo bistvene lastnosti — duhovitosti.
Ti revež, kako daleč si zašel! Na svobodomiselno demonstracijo proti katoliškemu shodu kličejo liberalci že tudi z nemškimi vabili. Edino idejo, ki so jo imeli prošle čase — absolutno narodnost — so prodali, izdali, vrgli proč, in sedaj leže na kolenih pred vsakim Nemcem, ki ima tako malo respekta sam pred seboj, da pride reševat njihovo trhlo, rušečo se stavbo!
Narodnost so liberalci povzdigovali, dokler jim je nesla. Potem so se zvezali z liberalnimi Nemci, in sedaj beračijo za politične drobtine pri mednarodnih socialnih demokratih.
K odporu proti katoliškemu shodu je zatrobil »Rdeči Prapor«, ki se smatra zdaj za voditelja svobodomiselstva, odkar je liberalizem propadel. Ponatisnili so njegov oklic in ga razmetali po Ljubljani, misleč, da s tem pri-bobnajo množice na svoj shod. A oglejmo si ta oklic, ki je prava slika neumnosti, budalosti in najgorje banalnosti. Poslušajmo, kaj vedo ti ljudje povedati o »klerikalizmu«!
»Rimsko mračnjaštvo« se blišči na čelu, potem pridejo »verige srednjeveškega mračnjaštva«. Hudo mora biti res pri srcu liberal-
(Dalje v II. prilogi.)
barufa. Puglejma ta nar preh Bolčuga Pepeta, k m je že glih na jezik. A ni ta člouk čist za fjakarja ustvarjen in kašna sreča ma zmeri iz soja fjakarija; kokr pa utakne soj nus u kašne fajfce, pa je prec u lebet, pol pa gleda u lft, dc mu kar sape zmajnkuje. Tu je še negava sreča, de zmeri naleti na tku dobrga rihtarja, kokr gespud Putratata; če b ga dubu enkat gesptid dolitar Zebre u grif, b mu use drgač ura naviu.
Preduviču Elija je tud kokr nalaš za pre-šiče na ta svet pršou. Kua b pučel prešiči, če b Preduviča na mel in kua b Preduvič pučeu, če b prešiču na mou. Tu s še mislt na morma. Za leberalnga prvaka se pa nč kej dobr vn na uzame. A ja, če b bli usi leberalci pujski, tu b biu kej druzga, pol b biu Preduvič na sojmo plač, ket prvak, kokr mal ker druh, tku pa ne.
Ke pa že glih ud žvali guvarim, nej pa še puvem, de za bike kepvat, pa tud na dubiš kmal bulšga, kokr je Paulin, k jh za kranjska kmetiška družba kepuje. Ce b ga uni vidi, gespud redehter, kuku ie unkat iz mana za Ku-deluga bika glihu, tu b špical. Tku na zna kmal cdti glihat in če b na biu jest Boltatu Pepe, ke se tud na bike zastopm, k sm med biktn gor zrasu, tku nafrigan, b me kmal pre-tantou, de b mu ga dati in b tku kmetiška družba pršla h taktno kapital bike, posebn ke Paulin za soja pot punavad *'id nč na zarajta, tku lepu pucen, de nek^' ;a.
Vidja, tku je ust	a neki ustvarjen.
Kokr je dohtar Plaj	rjen za učeta le-
II. priloga 194. fttev. »Slovenca" dnč 25. avgusta 1906.
cem, ko bero, kako bodo na katoliškem shodu vsi zborovavci vkovani v verige. To bo ropotalo in rožljalo jutri od samih železnih verig, ki jih bodo vlekli za seboj ubogi sužnji srednjeveškega mračnjaštva! Potem bodo pa hodili voditelji s »krinko ljudskega prijateljstva« okoli. Kakšen pust bo to! Vsi voditelji v krinkah. Bridko zdihujejo o »kulturno zanemarjenem slovenskem narodu« ljudje, ki naj bi kulturno zanemarjenost študirali sami na sebi. Potem se pa zagledajo v »znanost, ki hiti z orjaškimi koraki naprej«, češ, mi smo učeni, vi vsi ste bebasti. A le poglejte učenost teh ljudi, ki nam že deset dolgih let premle-vajo neprenehoma vedno iste prazne fraze. Od orjaških korakov pri njih ni ne sledu, k večjemu o orjaških požirkih, v katerih pa ni nobene znanosti. In zdaj prorokujejo o narodu, ki sledi viharnemu napredku brez počitka«. o »o prvih vrstah splošnega napredka« iti potem sam propadli dramatik Kristan kliče: »Zajamčeni prostori so samo v prvih vrstah«.
Teatralna gluma! Vse te vaše besede so prazne in puhle. Povejta vendar vidva, Tavčar in Kristan, v čem sta pa vidva sploh še kaj koristila? Kaj sta pa naredila, kar bi bilo pro-vzročilo še kak viharen napredek? Delali so mcžje krščanskega prepričanja, vi ste se pa le čeljustih, ste zabavljali in ovirali koristno delo. In če sedaj kričite: »Klerikalizem je zaostajanje, zadrževanje in oviranje«, pada to na vas, kajti zadnji klerikalec je danes na Slovenskem večji naprednjak v vseh koristnih stvareh, kakor pa vi prazni besedičarji.
Klerikalizem pravijo, in krščanstvo mislijo To kaže Tavčar-Kristanov oklic s tem, da se zaganja v pokristjanjenje Slovencev, češ, da je to bilo vir vsemu nazadovanju. Pokristjanjenje je bilo v vsakem narodu največji napredek, to uči svetovna zgodovina, in vi, ki to tajite, kažete s tem le svojo sirovo nevednost. Kako smešno se sliši, če socialnodemokraški oklic toži, da je pokristjanjenje pripravljalo tla raznarodovanju Slovencev! Ali niste vi, mednarodni socialni demokratje, najhujši raznaro-dovavci? Krščanstvo se je vsikdar prilagodilo vsaki narodnosti, jo je gojilo in razvijalo, vi pa ste smrt za male narode! Kdaj je krščanstvo proglasilo »vse rezultate moderne vede za peklensko delo«? Krščanstvo je vedo vsikdar Rojilo z največjo skrbjo, vi pa znanost kvarite, učite nedokazane budalosti, ste prave ničle v vednostnih stvareh, zmožni le za pso-vanje in za poživinjenje ljudstva. Ti cerkveni poglavarji, o katerih pravite, da »proklinjajo znanost«, so za znanost storili stokrat več, nego vi morete pojmiti v svoji omejeni zagrizenosti. In nazadnje pride glavni dokaz: da »hoče klerikalizem ves svet izpremeniti v samostan«. Tako! Ali ni socialna demokracija tista sila, ki hoče vse potisniti v svojo vsemogočno komunistično državo kakor v en velik samostan, ki bi z železnim jarmom uklepal vse pod svojim absolutizmom? Ali se ne bori katoliška cerkcv proti vam za načelo lastninske pravice, ki jo hočete vi nadomestiti s splošnim ropom, ki bi vsem vzel vse, kar imajo, ter jih potisnil v absolutno sužnjost socialnodemokra-ških nasilnikov?
Res, slep in nor mora biti, komur impo-nira tako oholo govoričenje!
Potem trdijo, da hoče tretji slovenski katoliški shod »hipnotizirati slovensko ljudstvo«. Ali se ljudstvo s tem hipnotizira, če ga kličemo, naj pride in naj svobodno razpravlja o vseh svojih potrebah? Jasna beseda, izgovorjena pred ljudstvom, da jo svobodno premisli in o njej sklepa — je ideja katoliških shodov. Hipnotizirate pa vi svoje pristaše s tem, da jim slikate utopije, ki so neizvedljive, da jim govorite v tujkah, ki jih ne razumejo, ker so izmišljene in proračunjene samo za slepilo, in zbujate v njih strasti proti vsemu, kar je pametnega in poštenega.
Smejati se moramo, ko pridejo v svojem oklicu z argumentom, ki najbolj vpliva na to družbo: »Klerikalizem razteza svojo malho.
beralcu, Bolču Pepe za fjakarja, Preduviču Elija za prešiče, Paulin za bike, tku sa uni ustvarjen za redehterja, ke znaja tku lepu lagat, kokr de b rošce sadiu. Kdu druh b nas znou tku nafarbat, de je biu na Kamu frzam-leng pu paragrafe dve u »Narodnmo dome« unkat sam šestnajst pršonc. k sm jih jest sam na soje lastne uči našteu osmnajst. A uni kelnarja in pikulata, k cigare predaja na šte-jeja tud med mandlce? A ni en kelnar glih tku putrebna pršona na Kamuvh frzamlengah, kokr kašn druh? Vidja, če b uni pu pravic nadrukal u nhnh cajtngah, de je biu na Kamu frzamleng osmnajst pršon, pa b jest reku, de nisa za redehterja ustvarjen. Glih tku b jest reku, de Kam ni ustvarjen za leberalne frzam-lenge sklievat, če b na znou tku dobr utrobu vezat, pa če b mu leberalci deset klubuku iz črnem panglcam kepil in ga desetkat za do-htarja naredi.
Ke že glih ud dohtar Kama guvarema, nej jh prašam, če uni veja, za kua uta jutr na leberaln pretestn frzamleng u »Narodnmo dome« sam dohtar Taučar in Kristan guvorla, in za kua tud dohtar Kam na u tam utrobu vezu? Kene de na veja? Jest pa use vem; če pa glih kej na vem, pa uganem. Veja, dohtar Taučar je dau pred enm cajtam dohtar Kame leberaln pulitičn orh za strt; Kam je biu pa tku naumn, de ga je šou iz zubmi grizt in trt, ztlej pa ma hudimana, k s je skori use
da bi pobasal vse Slovenstvo vanjo.« Kje pa je tista malha? Tisoči zavednih mož, ki pridejo na katoliški shod svobodni, gnani samo od želje po napredku v vsem, kar je koristno za naš narod, se vam smejejo. Pomilujte sebe. ne pa njih!
In slednjič kličejo še ženske, naj vendar pomagajo agitirati, da bo kaj mož na protestnem shodu svobodomiselcev. No, to bi morale biti lepe ženske, ki bi pomagale stranki, ki hoče razdreti zakonsko zvezo in vpeljati svobodno živalsko ljubezen. So tudi take ženske, in liberalci so se trudili, da ž njimi obljudijo Ljubljano. Te bodo gotovo podpirale protika-tcliški shod — te žrtve živinskega nasilstva in moderne sužnosti. A vsaka poštena žena mora pljuniti, če stopite pred njo s svojim laskanjem in svojimi insinuacijami.
Tako torej se poznamo. Javno proglašata zdaj liberalna in socialnodemokratično stranka, da imata skupen cilj samo v boju proti ka-toličanstvu. Javno proglaša narodno-napredna stranka ,da je izdala slovensko narodnost in da drži z vsako narodnostjo proti Slovencem, ki so krščanskega mišljenja. Javno priznava socialna demokracija, da ji ni nič za zboljšanje delavskega stanu, ampak da psuje in grize tudi delavce, ako nečejo odpasti od vere svojih očetov in priznati, da so iz živali nastali in se zopet v divje živali izpremeniti. Izdajstvo in neznačajnost na obeh straneh. Laž in hinavščina, ki se objemata brezstidno in psujeta resnico.
To so naši nasprotniki. Izpovedali so, da ničesar ne znajo, ničesar ne nameravajo, ničesar ne delajo, nego le izpodkopujejo krščansko misel. To je edini njihov program.
Tako so nizki, tako neinteligentni, zmožni samo za zanikanje, neporabni za ljudsko delo.
Proti njim pa koraka ljudstvo^ pošteno, delavno, polno idealov in koristnih načrtov, zmožno za vsakateri napredek. In to ljudstvo pozna svojo nalogo in bo zmagovalo v svoji veri, v svoji nadi in v svoji ljubezni! Demonstrirajte in psujte! Mi gremo naprej, mi delamo, mi napredujemo!
Tedenski pregled.
Občni zbor »Zadružne zveze« je obiskalo lepo število članov; zastopane so bile tudi dalmatinske in istrske zadruge. Generalno poročilo je podal dunajski revizor Faschingbauer. Njegov referat ie pač najlepše zadostilo za vse napade liberalnih nemških in slovenskih časopisov. V »Zvezi« je bilo v minolem letu 285 zadrug s 65.209 člani (sedaj jih je 321). Skupni promet je znašal okroglo 170 milijonov kron, skupni rezervni zaklad vseh zadrug pa 1 milijon 246.S72 kron. Te številke svedočijo, kako razvito je delovanje zadružništva! Pri skupnem obedu v hotelu »Union« je dr. Gregorič popisal cilje društva »Union« ter povabil zadružnike, naj se pridružijo z delnicami tej ve-levažni gospodarski ustanovitvi.
Liberalni modras sika, ker se je oglasila za katoliški shod armada čez 7000 svobodnih, katoliških slovenskih mož in mladeničev, da si utrdijo katoliško zavest, da se vnemajo za izobrazbo in gospodarski napredek. »Narod« bi rad terorizal še celo vlado.da ne bi smela pozdraviti shoda. Dr. Tavčar in Etbin Kristan sta se ob tej priliki tudi našla v ljubezni, dasi jima ni niti ena stvar skupna, razen sovraštva do krščanstva. V »Slov. Narodu« napovedujeta protestni shod na nedeljo, da streseta svojo jezo in nevoljo, ker se združuje katoliško slovensko ljudstvo. Kristan je slednjič le zašantal v družbo liberalne protiljudske gospode. Dr. Tavčar se je pa oddahnil; ker ne more nikjer govoriti na javnem shodu, si je izbral dan, ko upa. da ga ne bo motil noben »klerikalec«. Morda bo pa radovednost gnala tudi nekaj kompanij udeležencev katoliškega shoda pred »Narodni dom«, saj bo shod javen.
Potres. O nesreči v Cile so došla vsakovrstna poročila. Listi trde, da je bil potres v
zube pulomu. Zdej ma pa take bulečine u čelusth, de more še pu gas nafa iz šnajc-tihlnam mašit, de mu preveč lutta zravn na pride in de se mu na prsadi. Dohtar Taučari se pa tud šika, k je biu tku nausmilen, de je pustu dohtar Kama, de se je iz tem ureham, k je tku trd, ket kamn-kust, martru. Zdej pa nima nubenga, de b na te frzamleng utrobe vezu, čeprav b ga tku krvau nucu. Šika se mu! Tu je še dobr, de je dubu dohtar Taučar Kristana na soja plat. Ta nar bi gvišn mu je ublubu, de u dubu tud on nou klubuk, kokr dohtar Kam, drgač na vrjamem, de b se Kristan u tu notr spustu in soje Idi kumanderu, de morja pridet dohtar Taučari štafaža delat. Za en nou klubuk, k ma črn panglc ukul (za Kristana b bi pasu rdeč panglc) in šroke krajce, se pa že kej ofra, učash še clu — soj prepri-čajne — ke ne gespud Kristan? Dokler u kej tubaka u tisth mirounh fajfah, uta že lepu skp kadila dohtar Taučar in Kristan; kedr u tubaka zmaknal, al pa de jima u vogn pušou, uta pa spet vrgla fajfe iz ust in s skučila u lase, če prej druh uba skp na boja vrgl preč. Dohtar Taučar nuca sam tekat kakšna pumuč, kedr mu glih voda v grl teče; kedr pa ta pu-vudn mal usahne, in de se spet na suh sku-baca, pa usm fige pukaže. Ce ker men na vr-jamc, nej pa učitelne upraša. Učitelni mu uja že puvedal, de nkol na laže in de ma zmeri prou	Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Valparaiso še strašnejši, nego v San Franci-sko. Gotovo je. da je bilo pri prvih dveh sunkih pokopanih in mrtvih več tisoč oseb in da je požar, ki je nastal vsled potresa, uničil življenje neštetim drugim, ki bi se bili sicer še rešili. Zemlja se je tresla vso noč, cele vrste hiš so sc popolnoma porušile. Vsakemu potresnemu sunku je sledilo obupno vpitje in molitev. Lil je tudi dež in ne glede na blato po ulicah in cestah so molile množice kleče. Mnogo so trpela tudi druga mesta ob morskem obrežju, n. pr. Lima, Mendosa, Santiago itd. Pri nesreči se je pojavilo mnogo tatov, ki jih je vojaštvo moralo postreliti. V Santiago je potres porušil nadškofijsko palačo, mestno hišo, kongresno poslopje, univerzo in druga krasna poslopja. Škode je na milijone in milijone. Poročajo tudi. da sta v bližini izginila pod vodo dva otoka. Brez strehe je nebroj ljudi, ki prezebajo zlasti v hladnih nočeh, ker imajo v Južni Ameriki zdaj zimo. Potresi so se ponavljali skoraj teden dni tako. da je Valparaiso v pravem pomenu besede kup razvalin. Tekom petih dni so našteli okrog 400 potresnih sunkov.
Svetovno časopisje razpravlja obširno o encikliki papeževi glede ločitve cerkve od države na Francoskem. Brezverski francoski listi se že vesele, da bodo zatvorjene vse cerkve in odpravljeno bogoslužje. — Katoličani, duhovniki in škofje so složni in to je dobro znamenje, dasi jih bo stala pokorščina do papeža ogromnih žrtev. Cerkve, župnišča in cerkveno premoženje bo nakazano dne 21. decembra občinam ali pa državi. Tedaj pa se bo pričela katastrofa. Duhovnike in vernike bodo preganjali iz cerkva, — tekla bo gotovo kri. kar bo pomenilo začetek državljanske vojske in verskega preobrata na Francoskem.
Rusija. Na varšavskega gubernatorja Skalona so uporniki vrgli tri bombe, ki ga pa niso ranile. — Vojno sodišče je obsodilo na smrt 17 mornarjev ladje »Pamjat Azova«. — Atentati na rusko policijo se ponavljajo. — Pri požaru Leinkamfske shrambe v Krakovu so se pokazale naenkrat velike zaloge orožja. Tvrd-ka je židovska! — Pred sodišče pride 142 bivših poslancev dume, ki so podpisali viborški oklic. — Pretekli teden je bilo umorjenih 72 uradnikov.
Na mariborskem shodu, ki je trajal štiri ure, so bili navzoči tudi nekateri koroški zastopniki. Zbor je izrekel simpatije koroškim Slovencem v borbi zoper krivice, ki so se jim storile v odseku za volilno reformo; izreklo se je tudi obžalovanje, da »Slovanska zveza« ni primerno podpirala zahtev koroških Slovencev. — Gospodje zborovalci pač niso preštudirali obširnih pojasnil glede ravnanja »Slovanske zveze«, sicer bi morali priznati, da je storila vse, kar se je dalo zdaj doseči.
Raznoterosti. Na Kubi je izbruhnila revolucija proti predsedniku republike; razširila se je že po vsi deželi. Generala upornikov so siccr prijeli ter zaprli 610 zarotnikov, vendar so vstaši zasedli že 40 milj. — Slovenci brežiškega okraja so sklenili, da se ne udeleže otvoritve novega mostu čez Savo, ker so Nemci hoteli dati slovesnosti nemško lice; zato tudi izostane cesarski namestnik CIary. — Umrl ie v Išlu bivši vojni minister Kriegham-mer. Truplo so prepeljali v Gomilsko pri Vranskem in položili v rodbinsko rakev. — Južno-štajerske občine okrajev Brežice, Sevnica in Kozje so izvolile zdravnika dr. Fr. Jankoviča za deželnega poslanca; dobil je 820 glasov. Njegov protikandidat Kunej. ki so ga postavili liberalci, je ostal v manjšini. — Dne 28. t. m. bodo na strelišču v Bezuljaku pri Rakeku velike brigadne strelne vaje skupno z artiljerijo. — Zadnjo predstavo je »The Royal Vio« priredil na korist mestnim revežem v Ljubljani, ki so dobili 865 kron. Dvorana je bila natlačena, kajti oddanih je bilo nad tisoč vstopnic. — »Narodni dom« hoče zidati neki slovenski tržaški bogataš v Celovcu. — Za provincijala kapucinskega je izvoljen P. Donat Zupančič, doslej prednik celjskega samostana. — V Bilbao na Francoskem je pričelo stavkati 12.000 rudarjev. Vojaki so se spoprijeli z delavci, zato je proglašeno nad mestom obsedno stanje. — V Belgradu je stopilo v štrajk 6000 delavcev. — Katoliškega shoda v Es-senu se je udeležilo 43.000 katoliških delavcev. Po veličastnem izprevodu so imeli šestnajst shodov. — Pri otvoritvi marijanskega kongresa v Einsiedelnu je bilo navzočih sedem škofov in več opatov, zastopanih je bilo 17 narodnosti.
»Narodova« stranka je objavila svoj program, ki ima v njem tudi svobodno brezver-sko šolo. Vsaj sedaj naj se odpro oči tistim tudi katoliškim Slovencem, ki so doslej zagovarjali to strančico in nje glasilo, ki se neizrečeno veseli preganjanja francoskih katoličanov in ki s satanskim veseljem pozdravlja vse, kar je protikrščanskega.
Iz Knina v Dalmaciji poročajo, da je toča uničila obilo vinogradov in napravila pol milijona škode. Hudo je razsajala toča dne 17. t. mes. okrog Solkana. — Osnoval se je odbor »Glasbene Matice«, ki bo skrbel, da se sanira poneverjenje v blagajni. Oškodovan je bil namreč ta glasbeni zavod po umrlem blagajniku za 14.452 K. — Neznosna vročina muči ljudi v New Yorku; solnčarica je usmrtila v enem dnevu 12 oseb.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 26. avgusta: Srce Marijino, Ce-firin, Samuel muč.; ponedeljek, 27.: Jožef Kal., Natalija, Gebhard; torek, 28.: Avguštin. Hcr-met; sreda, 29.: Obglavljenje Janeza Krst.; četrtek, 30.: Roza Limanska, Feliks; petek, 31.: Rajmund, Izabela; sobota. 1. septembra: Egidij, Vcrena.
Prvi sestanek hrvaškega kato-IBkeja mjoštva na Mu.
Na Trsatu, 23. avgusta.
Shod hrvaškega katoliškega dijaštva, ki se je vršil dne 21., 22. in 23. t. m. na Trsatu. je velepomemben. Hrvaško katoliško dijaštvo je storilo s tem prvi korak ua polju svoje organizacije. Začrtalo si je svoje cilje in pot, kako naj jih doseže. Ideja verska, narodna in demokratska jim je temelj in na tem temelju so si zasnovali pot in način prepotrebne organizacije.
Dva momenta, ki smo jih zapazili ob tej priliki, sta važna, da ju povdarimo. Spoznali smo, kako vrlo potrebno je, da deluje roko v roki bogoslovno in ostalo dijaštvo, kar moramo priznati v čast hrvaškim bogoslovcem, ki so se udeležili v tako obilnem številu. Zastopani so bili častno vsi hrvaški bogoslovski zbori: djakovski, zagrebški, senjski, sarajevski, spletski, zadrski.
Druga stvar, ki jo je treba povdarjati, je vzajemnost med hrvaško in slovensko akade-mično mladežjo. Božja volja nam je naklonila, da smo se organizirali in nastopili za desetletje piej, ker so deloma to tudi časovne razmere od nas zahtevale. Zato smo iz dna srca radi šli na roko bratom s svetom in navodili, ki so nam jih prinesle izkušnje tekom let. Evo vatn kratke slike celcga sestanka.
Dne 21. t. m. zvečer zbralo se je dijaštvo v dvorani hrvaške čitalnice. Po poročilu pripravljalnega odbora se izvoli za predsednika zborovanja dr. phil. Milan Marakovič, ki pozdravi prisrčno zlasti slovenske goste in ostalo dijaštvo. Med gosti naj omenim profesorja dr. Biničkega, ki povdarja, da je cilj našega zborovanja, da delamo na temelju vere za domovino.
V	imenu »Danice« pozdravlja phil. Božič, ki povdarja, da je duša Slovana kot morje sinje Adrije, razburkano, ker mora stati v ved-nem boju proti sovragom. Naš sestanek naj bo priprava za ta boj. V imenu »Zarje« pozdravlja iur. Malnerič, ki pravi, da v vseh bojih in v vsem delovanju iščimo pomoči pri Onem, ki jc gospod vsega stvarstva. V imenu »Slovenske dijaške zveze« pozdravlja phil. Gorjanec, ki razloži v par potezah pomen in namen zveze. Slovensko katoliško dijaštvo jc delovalo od nekdaj za narod, ko je pa delo naraščalo, je postala potreba ,da se to delo za narodno prosveto organizira, in to je namen »Slovenske dijaške zveze«. Zeli, da bi tudi hrvaško dijaštvo tako daleč dospelo v svojem delovanju, da si ustanovi organizacijo za počitniško delovanje na polju narodne pro-svete.
Navdušenje za slovensko katoliško dijaštvo je bilo tako, kot ga more imeti le brat do brata.
V	sredo po skupni sveti maši otvori ob pol 9. uri predsednik dr. Markovič zborovanje.
Najprej govori teol. Dr. Dujmušič. Vse se organizira, dobro in zlo, zato se morajo tudi hrvaški dijaki. Nam je treba najprej dobiti način te organizacije. Ne smemo biti taki, kot je današnji svet. Na eni strani mrzli egoizem, na drugi pa prazni idealizem, ki se zruši ter nima temelja. Mi pa moramo biti trezni, ne fantasti, idealni in ne materialistični. Kajti na ta način bomo mogli delovati za ideale, za koje so sc naši predniki borili s svojo srčno krvjo in ki jih hoče moderni svet razrušiti.
Drugi referira phil. Madjcr, in siccr o dobrem in slabem tisku. Moderni svet prihaja na dan z idejami, ki ž njimi pobija, kruši, ideale. Te ideje razširja pred vsem s pomočjo tiska. Nato referent analizira tendenco hrvaških listov in navaja dokaze, kako pišejo proti veri. Pred vsem obsoja »Pokret«, ki uprav s pobalinsko maniro grdi naše svetinje. Enaki listi so: »Obzor«, »Novi List« (reški), »Naše Jedinstvo« (splitsko).
Enako so zavili nasprotniki svoje tendence tudi v leposlovje. Uživanje, Bachus in Venera, to so njih ideali. Višje se njih misli navadno ne dvigajo. Zato moramo mi delovati v nasprotnem smislu. Krepost naj dviga lepa knjiga. Nato navede in pohvali katoliške liste.
Sklenejo se sledeče resolucije:
Hrvaško dijaštvo hoče delovati na to:
1.	Da se slabi tisk z vsemi silami izpodriva in radi tega jih ne čita brez posebnih važnih razlogov in ne podpira, in hoče i druge odvračati, da jih ne bero in ne podpirajo.
2.	Da hoče vsak poedini podpirati po svojih razmerah katoliški tisk.
3.	Da hoče vsak poedinec: a) postati naročnik »Luči« in po možnosti »Hrvatske Straže«; b) podpirati te liste s sodelovanjem; c) najti naročnikov.
4.	Da hoče pridobiti med znanimi rodoljubi izven dijaških krogov »Luči« obilo moralne in materialne pomoči.
Dr. phil. Milan Marakovič govori o organizaciji hrvaškega katoliškega dijaštva v smislu sledečih resolucij in povdarja pred vsem potrebo, da se ustanovi v Zagrebu hrvaško katoliško akademično društvo, ki naj bo ognjišče katoliškim akademikom. Zadnji čas je za to.
Resolucije:
Hrvaško katoliško dijaštvo, zbrano na sestanku na Trsatu, smatra za potrebno, da se
1.	po vseh hrvaških univerzah in srednjih šolah osnujejo kongregacije;
2.	da se v Zagrebu osnuje katoliško akademično društvo, kakor je »Hrvatska« na Dunaju. in da se hrvaško katoliško dijaštvo v Gradcu zbira okoli »Zarje«, dokler nima svo-
1 jega društva;
3.	da ta društva stopijo v »Zvezo katoliškega dijaštva«;
4.	da se pozove hrvaško duhovništvo in katoliška inteligenca, da se zavzame za vsa ta društva in za »Zvezo«.
Zastopniki akademične kongregacije iz Zagreba povdarjajo pri debati težkoče. ki bi stale temu nasproti. V enotirni debati jih bo-dre zlasti slovenski zastopniki in razpravljajo o načinu in pripravah za to.
Pilil. Marakovič Ljubomir govori o »organizaciji bojevnikov«, o načinu, kako naj se organizira hrvaško katoliško srednješolsko dijaštvo.
Tretje dan, v četrtek, pa referira najprej teol. Cimmerman: Kulturno delovanje hrvaških bogoslovcev.
V globoko zasnovanem predavanju govori o nalogah lirv. bogoslovnega dijaštva. Liberalizem pronica danes vse naše javno življenje in si pridobiva tal. Tudi med Hrvati se pojavlja liberalizem, nauki ki so hrvatski pro-šlosti neznani. S frazam operirajo in lažejo, da ugonobe cerkev in nje ustanove. Zato je treba odpora. Zato mora hrvatska bogoslovna mladež gledati na to da se dovolj izobrazi v soc. gospodarskem oziru in se sploh pripravlja za življenje z vsestransko izobrazbo. Drugič naj pa že za časa študij ljudstvo poučujejo in izobražujejo s tem, da ustanavljajo ljudske čitalnice in knjižnice in predavajo zlasti o gospodarskih tvarinah, oziroma pomagajo duhovščini pri takem delu. Treba je tudi, da sc temeljito poučimo v filozofiji in smo verzirani v vseh vprašanjih kjer stavijo nasprotniki ugovore.
Resolucije:
Kulturno delovanje hrv. bogoslovcev obsega tri panoge:
1.	Gospodarsko organizacijo.
2.	Ljudsko izobrazbo.
3.	Apologctski študij.
Radi tega: kakor so bogoslovci obvezani pojmujoč svoj duhov, poklic in protikrščansko tendenco liberalizma, da osredotočijo svoje delovanje proti liberalizmu, tako so tudi obvezani, da se pečajo z omenjenimi strokami in s pomočjo teli izvajajo reakcijo. Ad 1). Za to je treba da si med šolskim letom med seboj in z voditelji naroda dopisujejo iu netijo smisel za narodno gospodarstvo in goje ljudska predavanja za časa počitnic in snujejo Raiffeise-nove posojilnice, da se to omogoči naj se prosijo ravnateljstva bogoslovnic, da vpeljejo poduk v narodnem gospodarstvu. V svrho praktične izobrazbe pa naj se bogoslov. obračajo na »Slov. dij. zvezo« ki jim naznani one č. gg. duhovnike, ki bi bili pripravljeni da sprejmejo gg. bogoslovce da proučavajo njih organizacije in da se jim dajo v to svrho štipendije.
Iur. Ivan Bonacci govori o delovanju ostalega dijaštva na kulturnem in soc. polji med narodom. Referent na drobno in temeljito opiše vse delovanje za narodno prosveto v smislu teh resolucij:
1.	Naj se sestavi odbor treh članov, ki naj prirede vsako leto o počitnicah glavno skupščino in na tej izvesti o delovanju hrv. kat. dijaštva.
2.	Hrvatski katoliški akademiki se zavežejo. da hočejo sporazumno z odborom delovati :
a)	pri pouku analfabetov,
b)	proti alkoholizmu.
c)	prirejati ljudska predavanja, osobito med srednjo inteligenco.
3.	Naj se voli po vseh semeniščih po en odbornik, ki bo delal sporazumno z omenjenim odborom. S temi odborniki bogoslovcev naj delajo sporazumno i drugi dijaki.
4.	Naj se hrvatsko katoliško dijaštvo bavi s teoretskim in praktičnim proučevanjem soc. vprašanja.
5.	Naj se dajo poleg bogoslovcev tudi ostalim dijakom v to svrho potne štipendije.
6.	Vsa ta uredba naj se da v roke »Hrvatski«.
7.	Hrvatsko katoliško dijaštvo zahteva od vlade reprocitetno veljavo izpitov zagrebškega vseučilišča in poziva hrvatske zastopnike, da to odločno zahtevajo.
Tako je končalo to velepomembno zborovanje. Omeniti moramo, da se je vršila po vsakem predavanju in o resolucijah dolga debata, v kateri se je vsako vprašanje vsestransko premotrilo. Zborovalo se je od pol devete zjutraj do 12 in od pol treh do 7 ure zvečer z izredno marljivostjo.
Brzojavnih pozdravov je došlo blizu 20.
Popoldne zbrali so se vsi zborovalci v »Hrv. čit.« k sestanku. Nazdravljanja in burne ovacije zlasti med slovenskim in hrvatskim dijaštvom so bile prav bratske. Z navdušenjem je spremilo vse hrvatsko dijaštvo nas Slovence na kolodvor.
Dal Bog da dobi organizacija hrv. kat. dijaštva kmalu krepke korenine in krepko nastopa za svoje ideale paralelno, roko v roki z bratskim slovenskim dijaštvom. K sklepu si usojam bratskemu dijaštvu najsrčneje zahvaliti se za bratski sprejem.
Katoliško narodno dijaštvo in katoliški škodi.
Pod tem naslovom piše »Zora«, glasilo našega dijaštva:
Tretji slovenski katoliški shod se bliža bolj in bolj. Kmalu napoči dan, ko privre naš verni slovenski narod od vseh krajev i (i meja mile domovine vkup v njeno središče, da tam zedinjen kot en mož, kot en sam mogočen orjaški glas prizna pred vsem svetom zopet svojo katoliško vero ne samo kot najvišji zakon in vir dušnega življenja in svoj najdražji, najljubši biser, svoj ponos, ampak tudi kot pogoj narodnega obstanka, procvita in pogoj vsakterega napredka; kmalu napoči dan, ko
si naš narod na podlagi krščanskih načel in temeljev še določnejše začrta pot, po kateri ima hoditi, da se kot narod ohrani, okrepi, osveži duševno iu gmotno.
Kakor grom se je razlegal nekdaj glas taborov po domovini; veličastni narodni prazniki so bili dnevi taborov, ki so probujali slovensko narodno zavest.
Katoliški shod je pa tabor vseh taborov! Tu ni zbran samo en okraj, ena dežela, ampak vsa slovenska zemlja bo tu zastopana. Tu se zbere ves slovenski narod po svojih zastopnikih k velikanski svečanosti; vse dežele, vsi stanovi so tu zastopani in vsi združeni z mogočnimi vezmi svetih idealov v eno telo, ki nosi na prosvitljenem, visokem, ponosnem čelu napis: Slovenski katoliški narod.
A še več bomo brali na čelu tega velikega telesa. Citali, videli bomo, da je slovenski katoliški narod demokratičen narod, in v kolikor še ni, da resno strmi tudi za tem idealom. Videli bomo, da se družijo v ljubezni vsi stanovi, videli, da slovensko srce nc čuti in ne dela razlike med stanovi, noče poznati manj vrednih, da si stanovi niso tuji, mrzli medsebojno, ampak da .iih veže spoštovanje, ljubezen, ki ne pozna napuha, preziranja, sebičnosti, ki pa rajša sama sebe ponižuje, se žrtvuje, da razlike izravnuje.
Poleg naših vrlih vladik in duhovščine bo stal lajik, poleg premožnega moža delavec, delavka, poleg preprostega kmeta, obrtnika, rokodelca učenjak in pa slovenski katoliški dijak.
Evo velike vzajemnosti in bratske sloge, ki jo je rodila katoliška misel, — evo uspeha
—	v prvih dneh katoliških shodov, ki sta položila temelj katoliški organizaciji Slovenije. Vsi stanovi so bili pozvani k Sodelovanju in so se tudi odzvali.	'
Odzvalo se je pa temu pozivu tudi slovensko dijaštvo; saj ni moglo ostati nasproti katoliškemu gibanju indiferentno! Saj je prav ono poklicano zavzeti nekoč najuglednejša mesta v narodu in prevzeti s tem odgovornost za obstanek in napredek naroda. In res se je tukaj po prvem kat. shodu začilo tudi dijaštvo organizirati okoli katoliške ideje. Na drugem katoliškem shodu je že nastopilo kot razmeroma mala zavedna, odločna četa, ki od leta do leta pridobiva med dijaštvom sainiin in v narodu vedno več tal in vsestransko zmago-nosno napreduje.
In zdaj, ko se zbere slovenski katoliški narod že v tretje na katoliški shod, se ga bo udeležilo poleg drugih stanov tudi katoliško-narodno dijaštvo.
Da, in izjavljamo, da je slovensko katoliško dijaštvo v prvi vrsti poklicano na shod! Kolikor večji pomen, večjo dolžnost ima kdo v narodu, tem večjo prednost ima tudi. Kako velikega pomena pa je za naš narod katoliško-narodno dijaštvo! Ako ie mladina sploh cvet naroda, ki obrodi polagoma obilen sad, ako je izbrana četa, ki prevzame dedščino očeta in varstvo domovine, tedaj ni katoliško-narodno dijaštvo samo cvet in izbrana četa, ampak kvas naroda, ki ga ima tekom časa z zgledom in uma svitlim mečem prekvasiti v zasebnem in javnem, krščanskem in narodnem življenju, ki ga ima kot četa prosvetljenih lajikov v družbi drugih stanov voditi skozi neštete boje do slavnih zmag.
Da. slovenski katoliški dijak je v prvi vrsti poklican na velevažni katoliški shod. Ta je velikanska manifestacija katoliške misli, ta je javna proslava križa — a ravno križa se osobito naša, narodu odtujena inteligenca, naše izobraženstvo kaj rado sramuje. In evo tu priložnosti katoliškemu akademiku, da pokaže javno svoje versko prepričanje in sicef v družbi moža znoja, moža žuljev, ubogega delavca, katerega se naše izobraženstvo tudi tako rado sramuje in ogiba. Evo priložnosti, da more slovesno, kot nevstrašen oklepnik naprej z lepim, izpodbudnim zgledom, da prebije zid predsodkov, zid strahu pred svetom, zid malodušnosti, a tudi zid hinavstva.
Katoliški shod, to je prevažno izhodišče, od katerega nastopi poleg drugih stanov zlasti katoliško dijaštvo svojo pot po domovini z visoko razvitim praporom in sveto nalogo, da zbudi v vseh slojih naroda živo, dejansko ka-toličanstvo in ž njim vred pravi vsestranski demokratizem, ki edino pristoja nam Slovencem.
Slovenski katoliški akademik pa se mora na katoliškem shodu javno pokazati tudi kot borec proti vsem sovragom vere in naroda sploh. Vstopiti mora v vrste bojevnikov in se oborožiti s potrebnim orožjem. Na kat. shodih se zbirajo bojne čete, tam se organizujejo, od tam se razhajajo potem širom domovine polne navdušenja in poguma; in med temi četami zavzema katoliški akademik odlično mesto že zdaj — in tem četam bo prej ali kasnej sam poveljeval.
Katoliški akademik mora na katoliški shod da se s tem javno predstavi svojemu narodu, da mu v slovesnih trenotkih pred tisoč in tisoč pričami priseže zvestobo, priseže ljubezen, mu posveti javno svoje dušne in telesne moči,
—	njemu, katoliškemu, slovenskemu, demokratskemu narodu.
Katoliški narodni dijak na katoliškem shodu že s svojo prisotnostjo gromko izjavlja, da noče živeti sebi, da noče služiti sebi ali kaki posamezni osebi, ampak celokupnemu narodu, — le njemu poklada svoje žrtve!
Kat. narodni dijak si opoji na katoliškem shodu mlado srce z ognjem in ljubeznijo do velikih idealov, ki tirjajo, zahtevajo, a tudi zaslužijo popolno žrtvovanje, in zato mora iti na shod! Zato pa tudi narod z veseljem vabi in pričakuje na shod hvaležnega srca kot svoje dete in ob enem odličnega gosta.
Spomini.
Majhen narod smo Slovenci, toda eno veliko prednost imamo vsle4 tega: mnogo'ložje je govoriti celemu narodu in vsled tega je tudi mnogo ložje enotno narodno delovanje, nego pri drugih večjih narodih. Katoliški shodi so pri nas visoke šole, ki se jih udeležujejo zastopniki vseh slojev, ki njihove misli prodirajo do zadnjih gorskih koč naše domovine. Zato pa tudi ni mogoče, da ne bi ostali brez trajnih močnih vtiskov. Manifestacijski pomen njihov je očit sam po sebi, toda manifestacije same so le blesteče rakete, ki se bajno posvetijo visoko v ozračju, pa ne puste za seboj sledi. Naši shodi so pa plodovite manifestacije, bogate življenja, napojene vzgojnih sil, polne napredka.
Poglejmo nazaj, da vidimo naprej! Kie smo bili pred prvim katoliškim shodom? Brez zavednosti, slove kratka diagnoza. Vse uprek je odmevalo v dokaz, da je nepotreben: »Vera ni v nevarnosti. Protiverskega liberalizma ni med Slovenci.« Modri so se šteli, ki so to po-vdarjali; bilo jih je celo med duhovstvom več, ki so se udali temu geslu. Danes se smejajo s\oji nerazsodnosti in liberalci sami bi se z vso odločnostjo uprli vsakemu, kdor bi hotel trditi, da jih ni. Njihovo ribarenje v kalnem je minulo. Zato pa ne vstaja več dr. Tavčar pri banketih in ne napija več duhovščini, češ, da je za narod najzasluženejši stan, marveč, moško zahteva, naj država dene duhovnikom torbo na usta in naj se vzame duhovstvu ves vpliv na ljudstvo. Zato tudi nič več pri učiteljskih konferencah ali pri kakih nar. veselicah ne veriži v potu svojega obraza kak učitelj vznesenega govora o slogi med duhovstvom iu učiteljstvom. Zato pa tudi ne piše nikdar več Narod, da mora ostati slovensko ljudstvo zvesto veri svojih očetov.
Samo ena fraza je še ostala iz te dobe. Dr. Tavčar se je je nekje nalezel in se je ne more otresti, da je namreč pri nas škof voditelj vse politike. Tudi ta bo padla, četudi je dr. Tavčar prestar, da bi se v tem oziru zmodril. Kot politiški penzionist bo po oštarijah še vedno svojo gonil, toda potihem se mu bodo smejale celo natakarice.
Ker ni bilo zavednosti, ni bilo tudi drugega nič. ne stranke, ne časopisja, ne lastnega leposlovnega delovanja, ne organizacije. Njive so čakale orača in setve. Katoliški shod je vzbudil oboje. Mišice so zastajale, talenti so brezplodno hirali. Nekaj iraz, lahnih kot pleve in priprostih, da jih je podajal na izust lahko vsak najmlajši sokolski brat pri mokrih veselicah, to je bilo domala vse.
Casopjsje! Kdo se je takrat menil za »Slovenca«? Ni bilo organizacije za listom, in brez zanesljivih sotrudnikov najženijalnejši urednik ničesa ne doseže. Po farovžih so ga brali in tožili, da je suh; drugod si ga redko kje dobil. Kadar ga je imenoval kak zastopnik jare gospode, recimo kak notarjev pisar ali sodni sluga, se mu je namrdnilo lice in iz njega je brizgalo globoko zaničevanje. Še študent se je norčeval iz njega. Danes se ga boje in zaupni shodi narodne napredne stranke se pričenjajo ž njim in ž njim končavajo. Zašel jim je v kosti in vsi veliki liberalci so revmatični vsled njega. Pa ljudsko časopisje, kranjsko in drugod, kako silno se je povzdignilo! V hišah, kjer se do nedavna ni izgubila druga tiskana reč kot Blaznikova pratika, prebirajo danes teden za tednom »Domoljub«, »Slov. Gospodar«, »Naš dom«, itd. Otresli so se že naši ljudje tiste svete groze pred tiskanim papirjem. Minul je tisti rešojekt, ki so ž njim gledali časopisje, rabijo ga, sami pišejo vanj. Spominjamo se še dobro tistih časov, ko je beseda »Narod« toliko pomenila kot časopis sploh. V Narodu je bilo, v Narod bom dal, je pomenilo toliko, kakor v časopis. — Danes mnogokjie skrivajo Narod. Naročeni so nanj, ker se ga boje, a verjamejo mu ne. Prideš v hišo, pa Narod skrijejo, kakor bi jih pri tatvini zasačil. Malo dobiš pravovernih Tavčarcev, ki ne bi v navzočnosti kakega našega pristaša, krepko zabavljali proti Narodu in se po vseh pravilih zgražali nad njegovo umazanostjo. Pred leti bi bila odkrita borba, kakršna se sedaj bije med koroškimi vojvodi in med nami, nemogoča. Časopisje se je držalo načela: Kar moreš prikrij, le v javnost ne s stvarmi, ki niso prijetne.
Pravici na ljubo moramo pa vendar priznavati, da so liberalci glede na časopisje daleč za nami. Tam se še danes vse življenje razvija edinole po Narodu in za njim po Soči in Domovini. Prek ne znajo. Zato so pa omejeni. Tehtajo Slovenca in Narod in menijo, da tehtajo stranke. Tudi pri vladi so v tem oziru še daleč za Triglavom. V tem oziru moramo izvzeti enega moža, njemu v čast. Dr. Tavčar ne stoji pod vplivom Slovenskega Naroda, ker ga sam dela in sam najbolje ve, koliko mu gre vere in se tudi kot šefredakter njegov ne sramuje povedati, da ni odgovoren za vsako oslarijo Narodovo. Zato je na vrhu in zato so njegove izjave svobodnejše in dišejo neko odkritosrčnost iz sebe, med tem, ko se drugim pozna le, da berejo Narod. Celo mladih govori in spisi to jasno dokazujejo. Takozvani klerikalci so pri njih edino to, kar jitn je za strašilo z najbolj kričečimi barvami nametal na steno Narodov čopič.
Leposlovje! koliko talentov smo vzdignili, ki se danes ponašamo ž njimi. Liberalni diktatorji v leposlovju so danes nemogoči, četudi je dr. Zbašniku ali Aškrcu hudo zavoljo tega. Nc moremo pomagati. Finžgar, Medved, Sar-denko.pomenjajo lastne, samorasle slovstvene šole, ki prilagodijo moderne smeri s slovenskim značajem. Dom in Sveta tudi noben liberalen profesor ne bo ogrizel.
In organizacija! Pred prvim slovenskim katoliškim shodom je samevalo po nepozabnega Regalija trudu in duhu ustanovljeno konservativno obrtno društvo v Ljubljani. Dru-
god ni bilo sledi ne obrtne, ne kmečke, ne delavske, ne Stanovske organizacije. Politiško življenje je bilo v rokah par velmož, ki so se po potrebi shajali mislit za druge in diktirat. Ljudskih zborovanj nič, zanimanja za volitve le sempatja nekaj. Marsikje se je ob prvotnih volitvah zbralo komaj toliko volilcev, da so volili izmed sebe volilne može. Danes ne samo to, marveč kar kale izobraževalna društva in vseh vrst zadruge .
A glavna reč — naraščaj! Mladina, delavska, kmečka in akademiška, se organizuje v naših vrstah. Tudi gorketnu mlademu srcu godi pri nas. In to je najlepše znamenje! Liberalcem se mrdajo stari in rogajo mladi. Dobro mora že seči liberalna stranka v žep, da si kupi kakega Chama. Nadarjenih, samostojnih mladeničev nima nič.
Morali bi biti res skrajno nerodni in leni, da ne bi v takih razmerah razvili jader še za daljšo, novo pot. Pripravljeni smo za tretji slovenski katoliški shod. Bodimo pripravljeni še za delo, ki ga nam naloži.
»Blok avstrijskih nemških svobodomiselcev."
Pozivu glasila ministra Pradeja, naj se osnuje blok svobodomiselnih strank, so se nenavadno hitro odzvala tudi druga glasila nemških svobodomiselnih strank.
Glasilo nemške ljudske stranke na Tirolskem je šlo najdalje. Nasvetovalo je, naj takoj, ko se snide državni zbor meseca septembra, zborujejo poslanci nemške ljudske stranke, napredne in svobodne vsenemške stranke in sklepajo, kako da dosežejo sporazumljenje med strankami. Poslanci naj sestavijo tudi enotni program v točkah, s katerimi se strinjajo vse tri stranke. Program naj bi se odobril. še predno razpuste državni zbor, na shodu zaupnikov nemških volilcev in potem naj bi ga razširili med volilce.
Tudi poslanec Dobernig pritrjuje z velikim navdušenjem združitvi nemških svobodomiselnih strank. Nekoliko boli reservirano se pa izjavlja Wolf. Sodi, da zadeva ni še godna, dasi soglaša z načrtom.
Glasilo dr. Derschatte tudi jako toplo pozdravlja načrt za združenje nemških svobodo-mislecev. A glasilu nemškega železniškega ministra ui nikakor všeč, da o stvari razpravlja časopisje. Boji se, da nastane časnikarska polemika, ki bi lahko vso zadevo pokvarila. No, krogom, ki so v ozki zvezi z dr. Derschattom, gotovo ni všeč, da razpravlja o stvari javnost. Boje se, da krščanske stranke vidijo preveč v karte svobodomiselcev, ki jih zdaj mešajo v mehkih ministrskih foteljih se zibajoči nemški svobodomiselni ministri.
Nekoliko se brani bloka svobodomiselcev Schonerer. No, pa Schonererja bodo že pregovorili. da ne bo kalil vode, ki jo čistijo nemški ministri.
Vsa znamenja torej kažejo, da postane blok nemških svobodomiselnih strank gotova stvar. Mi že vemo, kaj to pomenja in kaj srbi nemško gospodo. Ze ime »blok« nam napoveduje, kaj nameravajo snovatelji ž njim. To bo ista gonja, kakor na Francoskem. Saj program združenih svobodomiselcev avstrijskih ne more pomenjati drugega, kakor kulturni boj, ki pač v pravem pomenu besede ni drugega, kakor boj proti katoličanstvu.
Liberalne fraze so izgubile že svojo silo. Ko izvedejo volilno reformo, dvomijo pač me-redajni voditelji sedanjih nemških meščanskih strank, da bo širše ljudske sloje vlekla puhlica o ubogem zatiranem nemštvu. Boje se tuai vpliva krščanskih socialcev. Iu da si zagotove mandate nasproti nemškim krščanskim social-cem, ki gotovo po volilni preosnovi veliko pridobe na škodo nemških svobodomiselnih meščanskih strank, pač združujejo svoje moči.
Če se nemškim svobodomiselcem posrečijo njihovi načrti in pribore zadostno število mandatov, smemo pričakovati z vso gotovostjo tudi v Avstriji kulturnega boja v vsej njegovi odurnosti.
Saj avstrijski svobodotniselci gledajo z veliko zavistjo na uspehe svojih somišljenikov po duhu in srcu na Francoskem. Jezi jih gotovo, da imajo celo na Španskem zdaj vsled popustljivosti katoličanov nekak »kulturni boj«.
Ne slepimo se! Tudi avstrijsko krščansko ljudstvo čakajo časi resnih bojev. Svobodomiselni krogi itak ne drže križem rok. Liberalna avstrijska birokracija je itak že v šolah pokazala nasproti katehetom svojo veliko naklonjenost. Kako boli svobodoiniselce neraz-družnost katoliškega zakona in pa, da še uče po šolah duhovniki krščanski nauk.
V naših resnih časih mora biti krščansko ljudstvo pripravljeno, da brani svoje svetinje. Po raznih organizacijah mora biti pripravljena združena armada krščanskega ljudstva, da odbije napade svobodomiselne združene ar-made na svoje svetinje._
I. jugoslovanski katoliški ubi-turlentsbi sestanek v Ljubljani.
Sestanek katol. abiturientov je danes pokazal, da kat. zavest med našim srednješolskim dijaštvom od dne do dne bolj raste. Po sveti maši, ki jo daroval v cerkvi Srca Jezusovega ob 8. uri preč. g. o. Salezij Vodušek, so se podali v Rokodelski dom, kamor je došlo do 200 dijakov.
Predsednik D e r n i č pozdravlja hrvaško dijaštvo (burno odobravanje), se zahvali vsem možem, ki so pripomogli k tej prireditvi. V odbor sc na predlog tov. Steleta izvoli kot predsednik Dernič, podpredsednik Hrvat Ziv-kovič, II. podpredsednik Kapša iz Novega Mesta.
(Dalje v III. prilogi.)
III. priloga 194, žtev. »Slovenca" dne 25. avgusta 1906.
Gosp. Dernič pozdravlja p. Salezija, dr. Zoreta, dr. Gnidovca, g. Stroja, predsednika »Danice« Božiča, »Zarje« Malneriča in »Slov. dijaške zveze« Dolenca, vse slov. in hrvaške bogoslovce.
G. Šile govori o »ideji jugoslovanske vzajemnosti«. Izvajal je: Crnc trume se zaletavajo v nas in malokje se vidi svetel pogled v boljšo bodočnost: to je podobna slika, kakor podoba proletarijata, ki se bori proti kapitalu. Treba razumeti duha življenja. Morda ne dosežemo uresničenja, pa ponosni moramo biti, da smo morda majhen kamenček dodali k velikemu delu. Narodna ideja je napredna in rcakcijonarna. Ona je koristna v svoji pravi krščanski obliki, slaba, če se ji pridruži pogubonosna in prezirajoča prevzetnost. O nas velja beseda Mickievičeva: Ta dežela jc lepa kot list papirja. Ogenj v naših srcih se skriva kot ogenj v vulkanih. Vsakdo naj postane spomenik svojega naroda.
Zc v pristopu v zgodovino nam niso sijali gorki solnčni žarki. Bizantinska kultura je redko posijala med nas. Slovani so se morali boriti proti Frankom. Štefan Dušan je bil svetla zvezda. Ta stara doba je imela mnogo kali za lepo bodočnost! Toda tujci so nas potlačili.
Ni je bilo več osebnosti, ki bi združila srca jugoslovanska. Vzajemnost jugoslovanska je bila lepa misel, a uresničiti se ni smela, prelepa jc bila.
Tatenbach, Ungnad tudi nista te vzajemnosti dosegla. Napolen jc bil oče Ilirije. Ko jc Gaj zaman deloval v tem smislu, smo mislili, da je ta ideja umrla. Toda temu ni tako.
Vsaka velika ideja mora imeti podlage v narodnem bistvu. Jugoslovanske narodne pesmi so nas družile: njih žalostna, globoka melanholija. Narodna pesem je naš svet. Snirt je plavala nad nami. Toda naš up je bil, da dosežemo narodno dostojanstvo.
Mnogo govorimo o narodnosti, toda nam manjka realiziranja idej. Kak krik je nastal, ko se je pojavila misel jugoslovanske vzajemnosti! Naš pogled je zahajal k Cehom in Rusom. Pozabili pa smo Hrvatov. Sedaj pa imamo skupne tudi gospodarske zadeve. Treba, da se ožje spoznamo. Potem gotovo izgine občudovanje tujstva. Svetla luč se nam kaže: Mladina se spoznava. Obe »Matici« delujeta vzajemno, shodi slovanskih časnikarjem mnogo pripomorejo, k spoznavanju jugoslovanske umetniške razstave so silno veliko storile za vzajemnost. Treba nam slovenskih šol in univerze. Lepa jc naša dežela, treba da jo še bolj olepšamo. Mnogo domačih krasot in sil je neizrabljenih in tujec nam jemlje našo posest. Priti mora drugače. Toda hitro: kajti po bliskovo napreduje vseh živih dan.
Tov. predsednik pozdravi došlega pre-vzvišenega knezoškofa Antona Bonaventuro Jegliča in drž. poslanca dr. Žitnika, ki ju zbo-rovavci burno pozdravljajo.
Tov. Dolenec se oglasi k besedi in želi. da se natisne krasni govor v »Zori«. Ne bo umrla naša lepša bodočnost, dokler imamo takih abiturientov.
Takoj ko je drugi govornik Hrvat g. Ziv-kovič nastopil, ga je pozdravil buren aplavz. Njegov govor je bil: »Pogled na stanje hrvat-skog srednjcškolskog djaštva«.
Občno stanje med hrv. dijaštvom v šolah je dobro. Toda načelo »Bog in vera« se premalo upošteva. Veliko jih hodi po široki cesti, kjer vabijo sirene mlada srca. Preziranje verskih dolžnosti je na dnevnem redu. Katoliške zavesti manjka. To je delo moderne liberalne struje. Mi pa vemo dobro, da do-tičniki, ki pojejo le napitnice, a drugega ne delajo, ljudstvu ne bodo pomagali. Nam ni treba besed, mi zahtevamo dejanj.
Naša zgodovina jc slavna, kakšna pa bo bodočnost? Naši očetje so bili verni, sedaj pa vsak otrok kriči: Proč od Rima, abcug popi! Kam bo vodilo to? Kot dokaz prebere izjavo nekega abiturienta, ki pravi, da od Rima nimajo Slovenci ničesar pričakovati. Taki nazori morajo peljati v propad in nas morajo klicati k delu.
Mi smo izvršili srednje šole in naš prvi korak v svet je bil k vam. (Odobravanje.) Mi znamo ceniti Vas, Vaše delo bo naša luč. Vi imate Mahniča, ki je te misli zanesel k Nam (buren aplavz). Sedaj pa si sklenimo roke in jasno in možko glejmo združeni v bodočnost, ker naše delo nas bo vodilo k cilju. Dijaštvo mora biti naš ponos. In mi imamo ideale vere in ljubezen do naroda. In v dosego teh idealov pomozi Bog. (Burno ploskanje.)
Predsednik »Zarje«, tov. Malnerič, izvaja, da vede katoliško probujenje hrvatski narod na edino pravo pot do rešitve. Nc samo teoretične so Vaše besede, ampak dejanjsko ste pohiteli med nas in tako okrepili misel jugoslovanske vzajemnosti.
Tretje gov. tov. Štele iz Kranja: O umetnosti misli krščanstva. Umetnost krščanska je vstala iz razvalin in danes je mogočna stavba. (Cel govor jc natisnjen dobesedno v slavnostni številki »Zore«.) Burno ploskanje je bila zahvala dolgemu, a krasnemu govoru. Med tem dojde najživahtejše pozdravljen g. Rižič iz Dalmacije.
G. I. Cankar pravi, da bijemo sedaj boj za socialni blagor. Organizacija jc danes potrebna, delavec mora dobiti dobro etično podlago. Dandanes jc težko govoriti o umetnosti sploh, ko skoro jadramo v materijalizem.
Danes jc hram lepote opustošen. A veselo znamenje je,.da je tov. Štele pokazal, da so še ljudje, ki imajo smisel za veliko moč umetnosti. V naši stranki se še premalo dela za umetnost. Prepričan pa je, da se bo naš narod po gospodarskem blagostanju tudi vspel umetnostno tako visoko, da bo dočakal konca vekov.
G. Malnerič: Lepota je v resnici. Mi gremo v človeka, v njegovem srcu iščemo vzroka za njegova dela.	(Konec prihodnjič.)
Dosodki nn Ruskem.
Na tovorni moskovski železniški postaji so uropali mladi roparji 14.000 rubljev. Roparji so ušli. Ko so jih zasledovali, sta bili ranjeni dve neprizadeti osebi. Na postaji Smjela je uropalo pet oseb 17.000 rubljev. Ranjena sta postajenačelnik in neki potnik.
Jako vznemirljiva poročila prihajajo v Peterburg o položaju na Ruskem Poljskem. Pripravljajo kar javno judovsko klanje. Vojaki in policija, zaradi zadnjih dogodkov razkačeni na jude, mirno opazujejo priprave. Generalni gubernator Skalon pa poroča, da je zelo naraslo narodno poljsko gibanje in je žc ponovno prosil, naj imenujejo vojaškega diktatorja za Rusko Poljsko. Vsem v Varšavo do-šlim osebam strogo preiščejo potne papirje. Stolypin je priporočal na Petrovem Dvorcu, naj odpravijo v Peterburgu izredno varstveno stanje.
Na delavce v Moskvi, ki so priredili iz-prevod, jc oddal neki policist strel v zrak. Ker so ga hoteli delavci pretepstl, .ie ustrelil drugi policist nekega delavca. Množica se jc na to razkropila.
Agrarni nemiri so nastali v čebakzarskem okraju. Oplenili so hišo deželnega stotnika, ki je ušel. Jako napete so razmere tudi med posestniki iu kmeti v vilnski guberniji.
Berolinski listi poročajo, da namerava ministrski svet odpraviti določila, ki omejujejo svobodo judom.
Kljub največji previdnosti ne morejo ob finskem morskem obrežju preprečiti vtihotap-ljcnja orožja. Na otoku Uttero so dobili zopet skritih 180 pušk in 24.000 patron. Na postaji Masaboy je pa bil nedavno ukraden velik zaboj pušk.
V	Pod\voloczyski je prijela avstrijska policija dva Armenca, pristaša ruske revolucionarne stranke. V njunem kovčegu so našli puške, bombe in strelivo.
Kakih petdeset mož je napadlo transport jetnikov. Napad sc je izjalovil.
Poslanec Saveljev, o katerem so poročali, da je izginil brez sledu, se' nahaja v Moskvi.
V	Simfcropolu so našli na dvorišču hiše bivšega okrožnega rabinca bombe, tiskarno in več revolucijskih oklicev.
Sedem kmečkih občin je brzojavno ugovarjalo pri Stolypinu. ker so zaprli in postavijo pred vojno sodišče poslanca Onipka. Pišejo: Onipka smo poslali v dumo z navodili, da nam pridobi zemlje in svobode. Duma je razpuščena, ljudstvo pa ni dobilo ničesar.
Morilec ministra Šipjagina Melarkov je pobegnil. Z njim so pobegnili neki podčastnik in dva vojaka.
V	Kjelcah je bil ubit z bombo na cesti policijski mojster baron Polcov in dva policista. Napadalci so ušli.
V	Asenhukiju pri P.iatogorskem sta bila ranjena v napolnjenem železniškem vozu železniški blagajnik in orožnik, ki ga je spremljal. Roparji so odnesli 17.000 rubljev in pobegnili v gozd. V Kinešmi pri Kostromi je bilo nekemu tvorniškemu blagajniku uropanih 28.000, v Ivanovu pa 30.000 rubljev. Roparji so ušli.
Podrl se je Mihaelov stolp v Peterburgu.
Baje je izgubilo življenje ob nesreči več oseb.
Armada proti judom.
Peterburški listi prinašajo dnevno povelje generalmajorja Klujeva, ki se glasi dobesedno na sledeči način: »Car je vladno dumo zato razpustil, ker ni spolnjevala tega, k čemur je bila določena. Svoje zadovoljstvo je izražala revolucionarjem in anarhističnemu vojaštvu, ki se je upiralo častnikom, a spomin na jude, ki so padli kot žrtve od njih samih povzročenih nemirov, je počastila s tem, da so vstali njeni člani s sedežev. Edini namen te izključno judovske dume jc bi! revolucijo utrditi in car-stvo kolikor mogoče razkosati. To ni bila ruska dnina, ampak duma v judovski Palestini. Vlada je odredila za lakoto trpeče ljudstvo 100,000.000 rubljev, a duma jih je odredila samo 15,000.000. Tem judovskim poslancem je bilo vseeno, če pomro ruski kmetje od lakote, ker niso pač judje. Armada naj se uči iz tega! Varujte sc judovskih agitatorjev!
SESTANEK AVSTRIJSKEGA CESARJA S ČRNOGORSKIM KNEZOM.
Črnogorski knez Nikolaj je izrazil željo, da bi rad osebno govoril našega cesarja, ki bo bival ob vojaških vajah v Dalmaciji, če mu pa tega ne bi pripustilo zdravje, pa po dednem princu Danilu. Cesar je ugodil prijateljsko kueževi želji.
PRIHODNJE DR2AVNOZBORSKO ZASEDANJE.
Dr. Sylvester jc izjavil o prihodnjem zasedanju državnega zbora, da bo morala zbornica zelo delovati, da reši prevzete dolžnosti. Le malo časa je odmerjenega 17. zasedanju sedanje zbornice, naj jo že potem razpuste ali 12. decembra, 18. ali pa 31. januarja prih. leta. Nasprotniki volilne preosnove bodo najbrže za prejšnjo, pristaši pa za poznejšo dobo. Zasedanja pa nc misli podaljšati ne vlada, pa tudi strankam tak načrt ne ugaja. Odsek za volilno reformo poroča najbrže tekom štirih tednov o reformi.
OGRSKI MINISTRI.
\Vekerlc namerava finančno ministerstvo odstopiti Kolomanu Szellu. Neki budimpeštan-ski list dolži Polonyija in bivšega ministra Kristoffyja, da sta izrabljevala svoji mesti za borzne špekulacije in priigrala ogromne svote.
OBRAMBA NAŠE MEJE.
Avstrijski državniki ne mislijo, da nastane v bližnjih desetletjih vojska z Rusijo, ob katere meji so bile nakopičene ogromne vojne sile. Zdaj pa niso potrebne tako številne vojaške čete ob naši vzhodni meji. Zato pa pomnožuje naša država armado ob italijanski meji. Z ozirom na vojne sile ob naši meji nasproti Italiji, jc popolnoma umestno, da premestijo poveljništvo 10. przemyslskega armadnega zbora v Ljubljano. S tem pa še nikakor ni vse storjeno, kar je potrebno, da zadostno zavarujemo mejo. Nasproti Balkanu pač zadostujejo sedanje vojne sile, ker nas na Balkanu pač nihče nc napade, ako ne bi vojske hotela naša država.
A popolnoma drug položaj je pa na naši južnozahodni meji. Tu je pa naša država pač premalo storila za obrambo meje. Naša meja od Adrije do Karavank ni prav nič zavarovana. Trst je popolnoma izpostavljen italijanski armadi, ki si ga lahko osvoji, kadar hoče. Nikakor ne more Trst pričakovati, da mu za slučaj italijanskega napada nudi dovolj varstva naša mornarica v Pulju, ki ima veliko manj ladij, kakor jih ima italijansko bojno brodovje.
Južna Tirolska sc pač lahko sama brani tudi proti nenadnim napadom. A naša armada bi imela od Južne Tirolske še več koristi, ko bi imeli tam v začetku vojske velike vojne sile. Kakor klin sega Južna Tirolska v Italijo. Ker bi italijanska armada v slučaju vojske najbrže prodrla proti Trstu, bi nagadle naše čete na Južnem Tirolskem italijansko armado za hrbtom. Pač pa ni italijanskega poveljnika, ki bi prodiral proti Trstu v zavesti, da ima mogočno armado za hrbtom, ki ga lahko spravi v dva ognia, ko premaga italijanske obmejne utrdbe in prodira nato proti Veroni, Vieenci in Padovi.
Pri zadostnem številu naših čet na Tirolskem je italijanska armada tako izgubljena. Pa tudi samo začasni napad za hrbtom italijanske armade bi jo spravil v usodepoln poguben položaj. Nikakor ni neugodno za razvrstitev naših čet, da sega Beneška med naše meje^ Ravno nasprotno je to strateško ugodno naši' armadi le v slučaju, ako razpolaga poveljništvo z zadostnimi vojaškimi četami. Zato bi pa bilo popolnoma umestno, ako premeste tudi v Trst in v Trident poveljništva armadnih ko-rov. Pri naših pomanjkljivih železniških zvezah bi bilo potrebno, da imamo na Tirolskem dva, v alpskih deželah pa tri armadne zbore: Gradec, Ljubljana, Trst. Da, v sedanjih razmerah bi ne bilo preveč, ako premeste tudi v Celovec morebiti 6. kašavski armadni zbor.
Taka pomnožitev naših čet ob italijanski meji bi pač tudi najbolj zagotovila mir, ker bi izgubili Italijani vsako veselje do agresivne politike in bi tudi lahko ravnodušno čakali italijanskega napada.
CESAR V BUDIMPEŠTI.
Z velikim spremstvom pride po dolgem času cesar jeseni zopet v Budimpešto. Dne 20. septembra odpotuje cesar v Godollo, kjer ostane do zasedanja delegacij. Nato se preseli v budimpeštanski kraljevi dvorec, kjer ostane štiri do šest tednov. Za čas cesarjevega bivanja v Budimpešti prirede mnogo dvornih obedov, plesov in drugih svečanostij. Splošni avdijenci bosta vsaki teden dve. K obedom in večerjam povabijo tudi zastopnike diplomacije. Česar bo tudi navzoč, ko odkrijejo spomenik rajnemu ogrskemu ministru grofu Juliju Andrassyju.
NESRAMNO POSTOPANJE SOCIALNO -DEMOKR. VODITELJEV Z DELAVCI.
Socialna demokracija pravi, da je delavska stranka, ki dela, da reši delavstvo vseh križev in težav. Lepo to. Zato bi pa morala ta stranka tudi z delavci pri svojih podjetjih postopati tako, da bi bila vzor delavcem. To pa ni. Nečuvena so poročila, kako izkorišča hinavska socialna demokracija delavske moči v lastnih podjetjih. Socialnodemokraški voditelji so odklonili zahteve uslužbencev po dunajskih socialnodemokraških konsumnih društvih,ki so zahtevali, naj jim povišajo plače, jim dajo prosto ob nedeljah in pa 1. majnika, ki je socialnodemokraški praznik. Pa sodrug Neumann je tem pasje plačanim param odgovoril, da njihove zahteve niso primerne času. Prav nič na boljšem niso uslužbenci pri vodilnem glasilu avstrijske socialne demokracije »Arbeiter Zeitung«. Njihove opravičene zahteve so odklonili in uslužbenci pri listu so nato hoteli stavkati. A načelnik njihovega društva jim je kratko rekel: Stavkajte, kjer hočete, pri »Arbeiter Zeitungi« ne bodete stavkali. Saj ne dobite stavkarske podpore! Znano je, da jc berolinski višji sodrug Singer rekel svojim šiviljam, ko so zahtevale zvišanje plač, naj služijo po noči po berolinskih ulicah. A najbolj se je izkazal kot delodajalec višji dunajski sodrug Schuhmeicr.. Ravnal jc s socialnode-mokraškimi zidarji, ki so zidali socialnodemokraški dom v dunajskem XVI. okraju, tako grdo, da so na shodu dne 14. t. m. ogorčeno obsojali Schuhmeierja. Zidarji so mislili, da dobe od strankarskega vodstva pri zgradbi vsaj to, kar zahtevajo pri meščanskih podjetnikih. Pa zgodilo se ni ničesar. Socialno dc-mokraški stavbeni odbor je z uro v roki in s havanami v ustih priganjal in nadzoroval dela. Gorje mu, ki ni delal kot egipčanski sužnji. Kakor bi mignil, so ga odpustili. To je jako razburilo ostale zidarje, socialne demokrate. Ker so rabili jako slabo gradivo, ic stavba lc počasi napredovala, kar pa ni šlo rdečim priganjačem v glavo. Socialnodcmo-kraškim zidarjem jc zato zavrela kri in pričeli so izvajati pasivno resistenco. A tu so naleteli! Kar je priporočal Schuhmcier železničarjem, jc označil zdaj kot hudodelstvo. In zaradi pasivnega odpora je spodi! Schumeier 8 delavcev in ž njimi socialnodcmokraškc zaupnike.
Socialnodemokraška solidarnost pa zahteva, da delavci stavkajo, če kaznujejo zaupnike. In zidarji pri socialnodemokraškem domu so pričeli nato res stavkati. Zdaj so šele razkačili gospoda socialnodemokraškega stavbenega podjetnika Schumeierja. Odpovedali so jim štrajkarsko podporo. Stavkujoči zidarji so postavili straže. Svoj čas jih jc peljal Schuhmcier sam v Modling, da dokaže glavarstvu dopustnost straž ob stavkah. Dal se je celo prijeti orožništvu. A zdaj je isti Schumeier zagrozil stražam, da če nc zapuste svojih mest, pride z delavci Gregcrjeve delavnice, ki jih bodo pretepli. Tudi »Arbeiter Zeitung« ni na nikak način hotela priobčiti, da naj ne iščejo dela pri stavbi drugi delavci. Nepopisno ogorčenje je vladalo na shodu proti nečuve-nemu postopanju socialnodemokraških mali-kov nasproti socialnodemokraškim delavcem. Sklenili so, da povsod odpovejo soc. dem. glasili »Volkstribiine« in »Arbeiter Zeitung« in da nc plačujejo več strankarskega davka. Proti volitvi Schuhmeierja v XVI. okraju se mora nastopiti z vsemi sredstvi. Končno so sklenili, daj, ako ne posreduje »Zidarska zveza« energično za zaupnike, porazijo ali načclni-štvo ali pa prestopijo vsi v krščansko zvezo zidarjev.
PROTIREFORMACIJA MED PROTESTANTI.
Norveški pastor Klaveness v Kristianiji priobčuje v svojem mesečniku Kirke og Kul-tus članek, v katerem zahteva, naj bi bile po zgledu katoliških cerkva odprte tudi protestantske cerkve. V članku naglaša, da je segla reformacija v gotovem oziru predaleč. Kralj in plemstvo sta se polastila cerkvenega premoženja. Odslovili sokatoliško duhovščino. Protestantski pastorji so pa uničili s pomočjo policije cerkveno okrasje iu oltarje, razen enega, ki so ga dopustili. Zaprli iu podrli so mnogo oplenjcnih cerkva in povsod so zapirali cerkve, razen časa, ko se je vršilo cerkveno bogoslužje. Sredstev niso imeli, da razsvetljujejo in kurijo po potrebi v cerkvah. V Ribe (Jutland) so poizkusili po katoliškem zgledu, da ostane cerkev podnevi odprta. A so to opustili, ker so se igrali v njej otroci in se je ponoči zbirala v njej razna sodrga. Zdrava reakcija popravlja »razuzdanosti« reformacije. Cerkve so v lepem stanu in veliko so jih obnovili v stari krasoti. Imajo tudi sredstva, da jih nadzorujejo iu jih kurijo. Pisatelj sodi, naj bi šli protestantje še en korak dalje in naj bi ne zapirali cerkva, ko se ne vrši v njih služba božja. Nato primerja razmere med protestantskimi in katoliškimi kraji na Nizozemskem, v Nemčiji in v Avstriji. Pri katoličanih je versko življenje mnogo bolj izraženo, kakor pa med protestanti. Verskega čuvstva ne urejuje zvonenje zvonov, kakor delo po pisarnah. Neprenehoma obiskujejo, tudi ob delavnikih, katoličani cerkve in je zato tudi nedeljska služba božja mnogo bolj slovesna, kakor v protestantskih krajih, kjer ima ccrkev v sebi nekaj mrzlega in nenavadnega »sijajne sobe«. Ljudje se obnašajo v protestantskih cerkvah prisiljeno in ženirano, ker se ne čutijo v cerkvi tako domače, kakor se čutijo katoličani. Nato poživlja protestante osobito kodanjske, naj imajo cerkve odprte tudi ob delavnikih. Danski vladni list »Kobenhavn« se popolnoma pridružuje članku in še pristavi: Zakaj naj bi bile cerkve odprte Ic gotove ure tako hladno in uradno. Jezus in učenci so učili vsak dan v tempelju. Zakaj ne posnema naša cerkev njegovega zgleda?
BOLGARSKA VLADA PROTI TURČIJI.
Glasilo bolgarsko vlade. »Novi Vek«, priobčuje jako oster članek proti Turčiji, ki ji očita, da je s svojo zvito politiko napeljala sovraštvo bolgarskega ljudstva proti Grkom. Niti najmanjše pravice nima Turčija, ko trdi, da je bolgarska vlada organizirala namenoma gibanje proti Grkom in ga trpela. Če bi se hotela maščevati bolgarska vlada za grozodejstva v Makedoniji, bi pač ne nastopila proti za makedonske zadeve neodgovorno Grško ali pa proti Grkom, ki prebivajo v kneževini, marveč nastopila bi proti Turčiji. Turčija bi v tem slučaju ne igrala zaščitnice Grške, marveč bi morala varovati sebe ne le samo po diplomaciji. Bolgarska vlada ni tako zaslepljena, kakor množice, ki demonstrirajo proti Grkom. Dobro ve. da je odgovoren za razmere v Makedoniji lc en krivec, in sicer Turčija. Kadar bo zahtevala bolgarska vlada zadoščenja, ga ne bo iskala po pouličnih demonstracijah. marveč tako, kakor je to običaj med državami.
RUSKI DRŽAVNI SVETNIK TAT.
V	Brestu so zaprli ruskega državnega svetnika Aleksandra Gregra, ki jc izmaknil neki grofici 00.000 frankov vreden briljant, kateri je bil svo.i čas last kralja Ludovika Filipa. Svetnik jc skril briljant v steklenico v kateri je bila voda za čiščenje zob,
STAVKA V BILBAU.
V	Bilbau in okolici so razglasili obležno stanje. Na mostu sv. Antona sc jc vršil krvav boj. Začetkom spopada so se morali celo vojaki umakniti. Tudi na Markovem trgu so se vršili boji. v katerih jebilo ubitih več oseb. Vse bolnišnice so prenapolnjene ranjencev. Mnogo prebivalcev zapušča Bilbao.
ITALIJANSKI ANARHISTI NA FRANCOSKEM.
V	Marseille so preiskali vinotoč, v katerem se zbirajo italijanski anarhisti. Našli so tri narisane načrte, o katerih sodijo, da so načrti za izdelovanje bomb. Gostilničarja so zaprli. Policija sodi, da jc vodil nameravani napad tia Falliercsa Dungcllo Vinccnte.
GROF BLOME UMRL.
V	Kissingcnu jc umrl član avstrijske gosposke zbornice Gustav grof Blome. Rajni
grof je bil rojen leta 1829 v Hanovnt, študiral je jus, služil nekaj časa v šlezvig-holstajnski armadi, a prestopil leta 1849 v avstrijsko diplomacijo in je služil kot ataše pri avstrijskem poslaništvu v Peterburgu. Carju Nikolaju je vročil leta 1855 spomenico o ruskih načrtih in o ruskih pomočnih virih. Kot delegacijski tajnik je bil prestavljen leta 1856 v Pariz, kjer je postal prejšnji protestant katoličan. Ko je bil še izredni poslanik pri Hanzaških mestih in poslanik pri bavarskem dvoru, je zapustil leta 1866 diplomacijo. Cesar ga je imenoval za člana gosposke zbornice, Grof Blome sc je takoj pridružil najodličnejšim katoličanom gosposke zbornice. V razpravi o protiverskih zakonih je ostro govoril dne 18. marca 1868 proti brezverskim zakonskim načrtom. V svojem govoru je kazal tudi na škodo zaradi cerkvenih zakonov cesarja Jožefa 11. in tako raz-dražil liberalno judovsko sodrgo, da je priredila zaradi njegovega govora demonstracijo. Liberalni tok v Avstriji mu ni bil všeč. Gnju-sila se mu je liberalna hinavščina tako, da se dolgo vrsto let ni udeleževal sej gosposke zbornice. Šele por Taffeont je prišel zopet v zbornico. Udeleževal se je osobito leta 1882 razprav o šolski iu pa o obrtni noveli. Liberalci so grofa Bloma zaradi njegovega globokega katoliškega prepričanja zelo sovražili. Še zdaj, ko je umrl, se ne ravno v dostojnih besedah spominjajo rajnega katoliškega politika.
VSTAJA NA KUBI.
Vstaja se strašno hitro širi. Vlado skrbi, ker primanjkuje orožja in streliva. Na Pinar del Rio se je utaboril vstaški voditelj Guerra. Na tisoče vstašev se mu je pridružilo. Guerra je zasedel 23. t. m. mesto San Luis. Na vstajo ni prav nič vplivalo, da je zaprla vlada generala Castilla in Gomeza. Ne\vyorški trgovci zahtevajo, naj posežejo Zjedinjene države v kubansko vstajo, predno se preveč ne razširi, in naj anektirajo otok. Dne 23. avgusta je bil umorjen vstaški črni general Banderas v boju s kmečko gardo pri Hoyti. Vstašf ga bodo zelo pogrešali, ker ni poznal strahu. Havanskega guvernerja generala Nuneza so poizkusili umoriti.
Na vstajo so se pripravljali že, kar so izvolili predsednika republike. Zadnja dva meseca so uvozili cele ladje orožja s polotoka Floride na Kubo. Tudi v Havanni se govori, da anektirajo Kubo Zedinjene države, ki podpirajo revolucijo. Ko so osvojili vstaši San Juan dc Martinez, jc naznanil Pino Guerra ravnatelju kubanske zahodne železnice: »Polastil sem se Vaše postaje. Ako se nahajajo vojaške čete na progi, razstrelim postajo in mostove. Iz Havanne se je odpeljal vlak z vladnimi četami proti Pinaru del Rio. Vstaja baje narašča vsako uro.
KRIZA V NAJVIŠJIH KROGIH NEMŠKE BIROKRACIJE.
Cesar Viljem je pozval po posebnem odposlancu ministra Podbielskega. naj se opraviči in vloži prošnjo za odstop. Cesar je zato tako dolgo odlašal z odločitvijo, ker je Pod-bielski vojak in uvedejo zato proti njemu tudi častni sod. Cesar Viljem stoji sedaj pred da-lekosežnimi odločitvami glede podtajništva kolonijalnega urada in o še višjem dostojanstveniku. Najbrže bo moral odstopiti tudi nemški državni kancler, ki je vedel, da je Pod-bielski v zvezi s tvrdko, ki je nabavljala opravo nemško-afričanskim četam.
Jeseniške novice.
j Na Sv. goro je romala 16. t. m. dekliška in ženska Marijina družba brezniška in gorjan-ska. Ravnateljstvo državnih železnic je znižalo vozne cene tako, da je bilo treba plačati za osebni vlak polovico brzovlaka. Romarji so na vozarini prihranili vsled tega 170 kron. Vožnja radi premnogih tunelov in črnega dima ki se vali z železniškega stroja na novi železnici ni prijetna. Človek se umaže, če še tako oazi. Po vozovih je polno saj, kamor primeš, pa si črn. Tudi obleko si umažeš, ne pomaga nič. Res je potrebno, da železniška uprava na novi progi upelje boljši premog in vozove pusti večkrat osnažiti.
j V Solkanu pri (iorici nam ie bilo všeč ker so ljudje tako prijazni, in ker tako blizu »laške« Gorice kažejo odločno slovensko narodni značaj. Napisi so povsod slovenski in sicer samoslovenski. Kar sram nas je bilo Jeseničanov Pri nas se toliko vpije o narodnosti, pa so napisi skoro do zadnjega vsi dvojezični, slovensko-nemški. Morda je pet samosloven-skih napisov na Jesenicah in na Savi skupaj. Največji narodnjaki se ne sramujejo nemških napisov na svojih hišah! Ravno sedaj po otvoritvi nove železnice bi morali Jeseničani še bolj gledati na to, da Jesenice vsakemu pokažejo slovensko lice.
j Proč z dvojezičnimi napisi! Vsak naj si šteje v narodno dolžnost, da zamenja dvojezični napis s samoslovcnskim! Cez en mesec bomo začeli objavljati imena vseh tistih, ki bodo še imeli dvojezične napise.
j Pregledovanje stanovanj se začne prihodnji teden. Hišni gospodar bo obveščen en dan poprej, predno se pregled izvrši. Po dva iz socialnega odseka bosta stanovanja pregle-davala v imenu občine. Občina bo dobila tako zanesljive podatke, koliko pomanjkanje stanovanj je in tako bo dobila tudi podlago, na kateri bo mogla kaj ukreniti, da se stanovanjske razmere ugodneje uravnajo.
j Socijalni odsek je imel 21. t. m. sejo in določil, kako naj se pregledovanje stanovanj izvrši. Sklenil je tudi poklicati v odsek kot ve-ščake zdravnika dr. Kogoja, inženirja Bach-manna in enega izmed delavstva, ki naj ga imenuje odbor strokovnega društva. Sklenil je slednjič pri prihodnji občinski seji predlagati, da se vpelje zglasovalni urad pri županstvu. Vsak hišni posestnik naj bi imel dolžnost županstvu naznaniti vse stanovalce v svoji hiši in vsako premembo, kadar se kdo iz hiše izseli
| ali preseli. Velikega pomena bo to zlasti za določitev domovinske pravice in pa v policijskem oziru.
Hotel pri sv. Križu nameravajo zidati. Dobro bi služil vsem, ki bi delali izlete na Golico, kjer je najkrasnejši razgled po Koroškem. S sv. Križa na vrh Golice je dve uri. Sv. Križ leži 950 metrov nad morjem. Hotel v tem planinskem kraju bi dobro prišel tudi vsem, ki bi se hoteli poleti odpočiti od celoletnega truda iu živce okrepčati. Nastanili bi se lahko za nekaj časa v zdravem planinskem zraku. Nekaj Jeseičanov je za to idejo dr. Gre-goriča, ki ima gori že svojo vilo, zelo vnetih. Morda bo res kaj in tedaj bom že poročal.
j Občinski gozdar — ne redar — je postal A. Resman. Redarja smo imeli že prej, a tudi gozdarja potrebujemo, imamo precej gozda, obenem bo po polju pazil, da se ne bo delala škoda.
Idrijske novice.
i Izlet je napravilo na sv. Višarje, Brezje in v Ljubljano od 17. do 21. avgusta mnogo udov katoliške delavske družbe in njih znancev. skupno nad 90 oseb. Dasi je 16. iu 17. avg. hudo deževalo, šli smo, kakor smo bili domenjeni. Na Gorenjskem nas je 18. avgusta pozdravilo tudi solnce in najprijaznejše vreme nas je spremljalo do sv. Višarij. V jutru pa smo gledali našo pozno jesen, naletaval je sneg. A nismo postali slabe volje. Kako tudi? Cerkev je bila zjutraj polna, in med romarji smo gledali lepo vrsto kranjskih fantov, vojakov 17. polka, ki so prišli po utrudljivih vajah preteklih dni in vkljub snegu Marijo na njen praznik počastit na visoke Višarje. Tudi sv. zakramente je prejelo več vojakov. Oddelek našega cerkvenega zbora je lepo pel pri dveh sv. mašah. Pevci so izredno ugajali znancem in tujcem-romarjem, dasi jih je pred kratkim mladi dolgolasi glasbenik, a ne politik idrijski hudo pokrtačil v »Slov. Narodu«, da ne znajo sopsti, kadar pojejo. V Ljubljani smo si ogledali deželni muzej in druge zanimivosti. Ob najlepšem vremenu smo se vračali proti domu 21. avgusta popoldne.
i Ljudska hranilnica in posojilnica dobro napreduje. To »Narodovce peče kakor vsako delo, ki je ljudstvu v prid. Svoj čas je pisal »Narod«, naj bi pomagali onim, ki iščejo posojila. Poslušali smo nasvet ter napravili obrestno mero za posojila 43/»%. Tri leta pozneje pride za nami druga posojilnica, ki isto stori. Pričakovali bi zahvale, ker smo ravno mi zlajšali premnogim moreče breme. A liberalec ne pozna hvaležnosti, pozna za nas le bič. Pa tudi tega se ne ustrašimo, mi gremo naprej, in naj liberalce še tako boli! Kar se pa tiče previdnosti pri posojevanju, nas prav nič ne skrbi meriti se z drugimi posojilnicami. Ako se vam ljubi, pa začnimo! Tudi opazka glede volitev ni primerna. Saj nismo še pozabili, kako se jc ravnalo pri neki hranilnici — pa ne naši »Ljudski« —, ko se je neki naprednjak bal le volitve v hranilnico. Več zveste prav lahko pri načelniku narodno-naprednega kluba v občinskem odboru. Na razpolago smo pa tudi mi.
Velika nesreča bi se bila lahko zgodila pretečeni teden. Razne zaboje je nakladal na voziček, ter iili hotel peljati od sv. Trojice navzdol na veliki trg. Kopica otrok se približa postrežčku, ter mu hoče igraje se z vozom in praznimi zaboji pomagati. A voziček zdrči po strmi cesti, otroci ga ne morejo več ustaviti ne voditi, zato zadete z vso silo ob vrtni zid na Mestnem trgu. Mali fantiček se je tam igral, voz ga podere na tla in zaboji, ki so zdrsnili raz voza, opraskajo otroka do krvi. Nezavesten je obležal na tleh, a menda okreva. Malo več pazljivosti je pač potreba na takih krajih; ne samo otrokom pustiti, da se po svoje igrajo, če tudi ne s težkim vozom.
Pozor udeležnlkl III. slovenskega katoliškega shoda!
V Ljubljani pojdite v gostilne, ki so naročene na dnevnik »Slovenec«, in te so:
Restavracija in kavarna »Union«, Miklošičeva cesta za frančiškanskim samostanom.
—	Ivan Dachs, Elorijanske ulice 33. — Er. Ložar v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulice. — Mar. Rozman »pri zlati ribi«, Špi-talske ulice 7. — J. Cotič, Karlovska cesta.
—	Pivovarniška restavracija »Perles« (Jožef Košak). Prešernove ulice poleg glavne pošte.
—	Iv. oušteršič, v. pri Bobenčku, Sv. Petra c.
—	Krisch Peter »pri zvezdi«. Cesarja Jožefa trg 2. — Bizelj Tomaž, Pred škofijo 11. — Cinkole, Kopitarjeve ulice 4. — Zabukovec Anton, Breg 1. — Zajec Antonija, Poljanska cesta 21. — Kralj Nežika, sv. Jakoba trg. — Ahlin Ivan, Karlovska cesta 28. — Albert Anton »pri Roži«, Židovske ulice (plzensko pivo).
—	Barborič Marija, sv. Petra nasip 5. — Pri otefanu (Pogačnik Al.) za franč. cerkvijo.— Bevc Jakob, Dunajska cesta. — Bizjak Fran, Tržaška cesta 1. — Bončar Egidij, sv. Petra cesta 59. — Boštjančič Jožef, Kolodvorske ulice 29. — Cusak Ana, Poljanska cesta 48.
—	Cešnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33. — Dermastia Ana .Zaloška cesta 3. — Fabjan Ivan, Vodnikov trg 2. — Fantini L., Ključav-niške ulice 5. — Friedl, Gradišče. — Hart-man Matevž, »pri Figovcu«, Dunajska cesta.
—	Jelenič Jernej, Stara pot, Zaloška cesta.
—	Jerman Ivan, Kopitarjeve ulice. — Kenda Ivan, Švicarija. — Kopač Ivan, Metelkove ulice 4. — Kos »pri Levu«, Marija Terezije cesta. — Kovač Antonija, K rižanske ulice »Pod Skalco«. — »Pri Lipi«, Židovske ulice 1. — Hotel »Lloyd«, sv. Petra cesta 9. — Maček Jožef, Krojaške ulice. — Mrak Valentin »Pri Novem svetit«, Marija Terezije cesta 16. — Poljšak Franc. sv. Martina cesta 32. — Ravnikar Matej. sv. Jakoba trg 2. —
Schiava de Anton »Hotel Grajžar«, Dunajska cesta 32. — Slatnar Franc »pri Cenkarju«, Gradišče. — Štele Marija, Poljanska cesta 26.
—	Strle Jakob, sv. Petra cesta. — Škof Fr., Rečne ulice 8. — Špunt Jakob »pri Auerju«.
—	Schrey Josip »Južni kolodvor«. — Štrukelj, hotel, Tauber Josipina, Dalmatinove ulice 15. — Težak Anton, sv. Jakoba trg 4. — Tratnik Leopold, sv. Petra cesta 27. — Vo-dišek Franc, Resljeva cesta 22. — Zupan Anton, Stari trg 18. — Zupančič Franc, sv. Jakoba trg 7. — Ivana Jeglič, vinska klet, Pred škofijo. — Hotel Ilirija, Kolodvorske ulice. — Gostilna pri Cernetu-Lovšinu, na vogalu Gradišča in Hilšcrjevih ulic. — Minka Zaje (pri Juriju), Poljanska cesta 11. — Lampreht, gostilna v Kolodvorskih ulicah. — L. Blumauer,
»Novi Tišler«, Kolodvorke ulice. — Mozetič, Tržaška cesta. — Vse kavarne.
Ako je kdo pomotoma izpuščen, naj nam naznani.
Štajerske novice.
Paberki z zaupnega shoda v Mariboru.
S Štajerskega, 23. avg.
Neuspeh slovenskih poslancev glede v o 1 i v n e p re os nove na Koroškem in na Štajerskem so mnogi pripisovali njihovej nejedinosti in neslogi. A tega niso povedali, kdo je vzrok njihove needinosti in nesloge. Kako-li bi mogel resen politik iti s Plantanom, dr. Tavčarjem itd., katerim je vsak klerikalec najgrša stvar na svetu? Gospodje, na jeziku imate edinost in slogp, a sami delate ravno nasprotno, Vaš evangelij, vaša dušna hrana je »Narod«, in s tem delate na Štajerskem razdor. »Slovenskemu Narodu« vse odpustite. Ce »Slovenec« kako osebo okrca, je to že nekaj strašnega in nečuvenega, če pa »Slovenski Narod« mesec za mesecem z najgršinti psovkami obsipava svoje politične nasnrotnike, je vse prav in dobro! Gospodje, če vam je za slogo, pustite »Sl. Narod«! Drugače si pa sami zapišite nasledke.
Poslancem se je nadalje očitala n e s p t e t n o s t, n e p o z n a n je razni e r, prijenljivost nasproti vladi itd. To je bilo posebno čuti iz govorov dr. Verstovška, dr. Brejca in dr. Hrašovca. O dr. Brejcu se že mora reči, da je delaven, a vi, celjski, mariborski, ptujski in drugi gospodje, pomedite prej pred svojim pragom! V okolici celjski vlada grda narodna zaspanost, nemškutarstvo se širi, da je strah! Glejte, gospodje, kako lepo polje imate, da širite ondi omiko in narodno navdušenje. Sami storite najprej svojo narodno dolžnost, potem drugim naštevajte niihove grehe. Pojdite in poučujte ljudstvo, sejanje kranjskega liberalizma pa pustite! Enako storite mariborski in ptujski gospodje! Zlasti dr. Verstovšeku svetujemo, da naj sc poprime tega dela. Pripravi naj si pa boljše govore kot ga ie imel v Mariboru, ker tako »zvezanih otrokov« na deželi niti najbolj pri-prosti ljudje ne bi mogli požirati.
Govor dr. P1 o i a na shodu ie zelo ugajal. G. dvorni svetnik ie zagovarjal volilno preosnovo, kazal njene dobre strani in velik napredek, katerega pridobimo ž njo i Slovenci. Mož je dobro odgovarjal na vse ugovore svojih nasprotnikov.
R es o I u c i j e so bile le tri enoglasno sprejete. Prišlo bi bilo najbrže do burne debate, če bi nc bilo zborovanje že tako dolgo trpelo. Mnogi vdeležniki shoda so mrmrali, a na zadnje radi ljubega miru — seveda obsedeli in molčali. A mi rečemo: na Štajerskem že imamo razdor. Delajo ga tisti »Narodovci«, ki vso krivdo v zadevi volilne preosnove vale na needinost slovenskih poslancev. Ce ste tako navdušeni za edinost in slogo, čemu nam prodajate »Narodov« liberalizem? Besede ne veliajo nič, pokažite dejanja!
š Kmečki prijatelji. Politično društvo »Naprej« v Celju, je našim poslancem, na katere »Domovina« pod nadzorstvom notarja Baša pljuje, ukazalo obstrukcijo. Tako so sklenili na zadnjem občnem zboru. Poizvedovali smo, kedo je tako mogočen, da kar veleva, in naznanilo se nam ie, da so bili to znani celjski liberalni kričači. Najbolj se je ustil znani agent banke »Slavije« I. Likar, ki ga imajo zaradi njegovega »solidnega« postopanja naši kmetje žc tako zapomnjetiega, da govori lahko o veliki sreči, ker se mu doslej še ni zgodilo nekaj človeškega. Bili so skupaj vsi. ki vlečejo znani liberalni voz. Seveda so si proviščili razne naše poslance zaradi volilne reforme. Prizanesli tudi niso navzočemu g. dr. Korošcu, ki jim jc pa odkrito povedal, da je zabavljanje mnogo lažje kot delo. Značilno za te gospode jc pa bilo, ko so nekateri k volilni reformi izjavljali, da radi dajo dva kmečka mandata za en tržki. Tako tedaj. Vi kmečki prijatelji, kmetu bi vzeli dva zastopnika, da dobite sami enega!? To naj si naše ljudstvo zapomni! Ali jc to stališče slovensko, ail je demokratično?! Namen teh premišljevanj in pobožnih želja je jasen. Gospodje vidijo, da s kmetov ne dobijo nobenega liberalnega poslanca, zato bi ga radi imeli iz mesta. Da to dosežejo so pripravljeni prodati slovenske in ljudske koristi. In taki ljudje, naj bodo sodniki nad našimi poslanci! Edina sreča je, da ostanejo njih želje — samo žemlje in nič več.
š Nesramno izzivanje. Ptujski pek Ornik, ki županu jc v Ptuju, nc izpusti nobene prilike, da nc bi kazal svoje ohole in prismojene nadutosti. Tako je tudi na cesarjev rojstni dan 18. t. m. dal na mestnem uradu razobesiti fratikfurtarsko zastavo, torej zastavo, o kateri je vedel, da cesarju ni ljuba in da so jo na Češkem pred njim skrivali. Vse mesto se jc zgražalo nad to podlo provokacijo, zlasti so jo obsojali vojaški in uradniški krogi pa tudi pametnejši »takozvani« Nemci. Takih mož, ka-
kor je Ornik, ima hvala Bogu Ptuj le malo: ker ne more postati drugače slaven, si pomaga s protidinastičnimi demonstracijami.
š Le odkrito! »Slovenski gospodar piše:
— N a d a n z i m e n i ! Z dovoljenjem in tudi s sodelovanjem celjskih gospodov se je začela zadnji čas rušiti v narodnem oziru toli potrebna sloga. Gospodje hočejo biti sami pri svojem »delovanju«; kajti to delovanje je tako, da ga res mi drugi ne moremo odobravati. Sedaj se pripoveduje, da hoče nemški šulferajn v okolici zidati nemško šolo. In »Sl. Narod«, ki svoje ljudi v Celju prav dobro pozna, pripoveduje: «... nas Slovence pri ti zadevi mika nekaj druzega. Ni več tajnost, govori se tuintam, da se jc prostor za bodočo nemško šolo v Gabrjih proda po Slovencih ter da se je dotična kupna pogodba delala celo v slovenski pisarni. Mi hočemo resnico izvedeti, na dan ž njo!« Vsi smo prepričani, da »Narodu« ni za to, da se resnica zve, ampak s to navidezno odločno notico je hotel samo celo zadevo spraviti z dnevnega reda, toda poskrbeli bomo že mi, da se bo resnica res zvedela. — K temu dostavljamo, da smo že svoj čas, pred več mesci, prinesli to vest. Naš dopisnik nam je označil g. dr. Serneca kot onega, ki je odprodal od zemljišča, določenega za slovenski dijaški dom, potrebni svet za šulferajnsko šolo. Kaj je na tem resnice?!
š Ogenj v Mozirju. V četrtek 23. t. m. je izbruhnil v sušilnici gospoda Karol Goričarja (Makse) velik ogenj. Širil se je z neznano hitrostjo ter uničil dvema gospodarjema — g. Franu Cesarju in g. L. Trogarju ves hmelj. Škoda hmelja se ceni do 400 kron uničene lese 200 kron, škoda na poslopju in sušilnici pripravi se pa ceni blizu 500 kron. Vrhtega jc bila nevarnost za sosedne hiše velika. Na Lipol-dovej verandi je bila opeka že tako razgreta, da je človek ni mogel prijeti. Za sušilnico stoji marof poln sena; iskra bi zadostovala in velikanski požar bi izbruhnil. Kako je nastal ogenj — še ni znano. Ljudje, ki so pomagali, je bilo zelo veliko in tudi domača požarna bramba je bila pridna.
š Sv. Barbara pri Mariboru. Dne 15. t. m. je posestnik Feliks Satler učil voziti svojega mladega konja; ker je že nekaj znal voziti, vsede se njegova žena s 51etno deklico na voz. Ob strmi cesti nad Bračičem se izogne pri-šedšeniu vozniku na strmo obrežje, pod katerim leži vinograd. Ali konj sc nekaj vstraši, vrže pri uzdi držečega gospodarja po strmini, a voz z ženo in dekletcem se prekucne na brajde tako nesrečno, da je dekle priletelo z glavo na kol, ki ji je lice razparal in desno oko uničil a materi se je zlomila roka. Takoj so sc morali podati v Maribor, deklico so pa peljali v Gradec.
š Potrjen deželni zakon. Cesar je potrdil zakonski sklep deželnega zbora štajerskega, s kojim se dopuščajo kanalizacijske stavbe v mestu Radgona in se dovoljuje mestni občini pobirati posebne naklade za speljavanje hišnih kanalskih odtokov v javne občinske kanale.
Dnevne novice.
+ Došlecem na I. jugoslovanski abituri-jentski sestanek. Veselo znamenje je, če mladina zboruje v imenu katoliške ideje. Nekaj posebnega je letos, ko so se združili slovenski in hrvatski abiturijenti, da skupno manifestirajo za najlepšo in največjo jugoslovansko misel: bratstvo na podlagi katoliške vzajemnosti. Vaš sestanek je predhodnica velikim zborovanjem v prihodnjih dneh, začetek dela. V njem vidimo pravo zbližanje mladih duhov v obrambo krščanske kulture na jugu. V njem pa je tudi izražena organizatorična misel: jugoslovansko dijaštvo naj vsako leto na enak način združeno pokaže smisel za velike ideje. »Naprej do zmage«, je Vaše geslo. Prav, v mladih srcih ni strahu. Mladina si upa več, kot je v njenih močeh. To je njena lastnina in ne nečastna. Energijo, ponos in zavest, ki jo ka-žete prigodom tega sestanka, pozdravljamo v imenu vseh zavednih katoliških Slovencev, že-leč Vam iz srca: »Naprej do zmage!«
+ Goriški Slovenci na III. slovenskem katoliškem shodu. Goriških Slovencev pride na tretji slovenski katoliški shod do 600. Iskreno pozdravljeni v beli Ljubljani! Pozdravlja vas vse, katerim je v resnici Ljubljana središče Slovenije! Mnogi bodo to pot prvikrat videli Ljubljano. Naj bi ponesli iz Ljubljane prijetne spomine.
+ Društvene zastave na III. slovenskem katoliškem shodu. Doslej je oglašenih 44 društvenih zastav, ki bodo jutri zbrane na velikem zborovanju.
+ H komerzu »Slovenske dijaške zveze«. Ker so se za letošnji dijaški komerz opustila vsa pismena vabila, zato vabi tem potom »Slovenska dijaška zveza« najuljudneje vse svoje p. n. somišljenike, podpiratelje, posebno pa vse udeležence III. slovenskega katoliškega shoda na svoj slavnostni komerz sklepom slovenskega katoliškega shoda v torek, dne 28. avgusta t. I. v veliki dvorani hotela »Union«.
Odbor.
+ Nasprotniki katoliškega shoda sklicujejo za jutri celo vrsto protestnih shodov, in sicer marširajo najprej socialni demokratje, liberalci pa kimajo za njimi. Sploh liberalci ne spravijo drugega skupaj v naši deželi, kot nekaj slabih tarok-partij. Socialna demokracija
se pa le smeši, če se brati s to propadajočo stranko. Da ni treba liberalnim in učenim socialnim demokratom nič misliti, jim je socialni demokrat v fraku, C. Kristan, v »Rd. Dr.« sestavil resolucijo, ki jo sprejmejo. Stare fraze o klerikalizinu, inkviziciji, autodafe in podobne stvari. Zahtevajo razporoko in svobodno šolo ter zabavljajo čez papeža. Slika duševne propalosti. Prosimo somišljenike povsod,naj pazijo, kateri ljudje pojdejo na te shode! — Na Nemškem socialna demokracija nikdar ne nastopa proti katoliškim shodom in ne seda na liberalni lim, ker je resnejša stranka, nego so naši socialnodcmokratični voditelji in smatra za svojo nalogo v prvi vrsti brambo stanovskih koristij delavstva, ne pa gonje proti katoličanstvu, kakor jo žele s kožami socialnodemokratičnih delavcev uprizoriti na ljubo liberalcem nekateri socialnodcmokratični šnopsarji. S tako stranko kot je naša liberalna, mora biti vsak ljudski prijatelj boj na celi črti, dokler se ne ukloni ljudski zahtevi, ne pa celo vabiti v svoj krog najzagri-zenejšega nasprotnika volilne pravice dr. Tavčarja, ter delati štafažo njegovi »protifarški« gonji, ne da bi popred vsaj preklical nešteto psovk, ki jih je nakupičil v »Narodu« proti delavstvu. Tako delajo delavski izdajalci.
+ Na katoliški shod je došlo danes že več dostojanstvenikov. Iz Gorice prevzv. gospod nadškof dr. Sedej. iz Zagreba kanonik dr. Premuš in prior Seigerschmied, iz Dalmacije infulirani opat dr. Kragič itd.
+ Zastopstva na III. slovenskem katoliškem shodu. Poleg bratov Cehov in Hrvatov pride tudi deputacija beneških Slovencev. — Jutri se pripelje tudi zastopnik nižjeavstrijske češke organizacije.
+ Razglednice v spomin na III. slovenski katoliški shod je založil pripravljalni odbor. Na razglednici so slike predsednika velikega zborovanja v nedeljo, dne 26. avgusta, državnega in deželnega poslanca vodje gospoda Frana Povšeta, slika slavnostnih govornikov na velikem zborovanju, gg. državnih poslancev dr. Ivana Šusteršiča in dr. Antona Korošca, g. deželnega poslanca dr. Jan. Ev. Kreka ter slika Ljubljane. Na vsaki razglednici bo tudi narodni kolek. Razpošljite ši-rom slovenske domovine slike naših prvo-boriteljev!
— Vstopnice na slavnostna zborovanja III. slovenskega katoliškega shoda, ki bodo v ponedeljek In torek, dobe gg. somišljeniki šc jutri p o p o 1 u dne v pisarni »Katoliškega shoda« v »Unionu«.
+ Kle je narodno izdajstvo? Vedno so liberalci očitali katoličanom, da so premalo narodni in so jih imenovali črno internacionalo. Sedaj so pa katoličani prvi zastopniki prave narodne misli in »narodno-napredni prvak« je šel v vrste rdeče internacionale. Zdaj pa povejte, dr. Tavčar, kje je narodno izdajstvo!
+ Vzorni Slovani! Prišel nam je slučajno v roke koledar kranjskih Nemcev. Izdaje ga v korist nemškega »Studentenhcima« v Kočevju kranjska podružnica »Siidmarkc«. Namen kočevskega »Studentenhcima« je, vzgojiti kolikor mogoče Nemcev, veščih slovenskega jezika, ter jih spraviti v javne službe, kjer naj na domačih tleh Slovence izpodrivajo. Svoje dohodke ima nemški koledar poleg precej nizke naročnine — iz anonc oziroma inseratov. In kdo anoncira v nemškem koledarju? Ljubljanska kreditna banka! Kdor to ne verjame, si dotični koledar lahko ogleda v našem uredništvu. Kaj bi počeli naši liberalci, če bi si to dovolila 11. pr. Ljudska posojilnica?! A tako jc vse dobro, ker kreditna banka ni klerikalna!
+ Osebne vesti. Poveljnik 3. artiljerijske brigade gospod generalmajor Kari pl. Janda dospe danes ob 6. uri zvečer v Ljubljano in bo ložiral v hotelu »Union«.
X Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu« nad Ljubljano se prav pridno pripravlja na slavnost 401etnice. Šent Vid bode pokazal praznično lice ta dan. Slavnost sc bode vršila z velikim sporedom. Slavne čitalnice, pevski zbori, izobraževalna društva in vsa druga slav. društva kakor tudi sl. občinstvo se uljudno vabi na ta slovesni dan v Št. Vid. Slav. društva se prosijo da prijavijo svojo udeležbo odboru čitalnice. Vabila sledijo. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
+ Blamlrani socialni demokratski zabav-Ijač. V dunajskem občinskem svetu je znani mokrač Schuhmeier nekaj onegavil zoper redovnice. Kar mu zakliče neki kršč. socialist: »Vi imate sami svojega dečka pri redovnicah v zavodu sv.Pelagija.« Schuhmeier se jc ugriznil v ustnico in se je izgovarjal, da ni' mogel najti nobenega drugega zavoda za svojega dečka. A krščanski socialci so mu takoj dokazali, da so še trije taki zavodi, a zavedni soc. demokrat Schumeier, ki vedno zabavlja
zoper redovnice, je ravno redovnicam izročil svojega dečka. -- Taka se je prigodila tudi voditelju soc. demokracije na Francoskem, divjemu Jauresu; ko je najbolj rohnel zoper samostane, je pa imel obe svoji hčerki v samostanski šoli. Ko so mu to javno očitali, se je izgovarjal, da ima ženska v njegovi hiši tako oblast, da 011 ne more nič zato, če sta hčerki v samostanski šoli. Kdo bi seštel otroke soc. demokratov, ki jih vzgajajo redovnice po raznih sirotišnicah in bolnišnicah! Seveda ti otroci niso soc. demokrati in ne morejo nič za budalosti svojih očetov. Ravno tako odkritosrčno je tudi zabavljanje liberalcev zoper škofove zavode: V »Narodu« grozno upijejo zoper nje, a v srcu so pa tudi najbolj divji liberalci prepričani, da je to nekaj dobrega in koristnega.
+ V Zagorju ob Savi se razširja sledeče: Cobal sklicuje za nedeljo 26. t. m. »protestni shod« zoper katoliški shod v Ljubljani. No sedaj pa bo vsega konec. Sirota! — Tresite se tisoči, ki sc zbirate k vseslovenskemu zborovanju! Cobal gre na dan. Vi mislite, da vam bo katoliški shod kaj koristil, pa se motite. Cobal to dobro ve. — Ako hočete sebi in slovenskemu ljudstvu dobro, pridite rajši v Zagorje. Tu vam je na prodaj Cobalova modrost za dobro plačo. Ako ne, potem pa varuj se Zagorje, boj se domovina, trepetaj slovensko ljudstvo, tresi se slovanski jug! Cobal te proklinja! — Cobal bo povedal na protestnem shodu, da mu srce gori za bedno ljudstvo. To je sicer že velikrat povedal, a je ravno nasprotno kazal v dejanju. Dalje bo povedal pa tri resnice: Prva resnica, ki jo je dolgo prikrival Zagorjanom, ker je yedel. da ga potem ne bi več hoteli poslušati: Cobal iz dna duše sovraži vse, kar je krščanskega. Druga r e s n i c a, ki si je ni upal očitno oznanjati, ker se je bal jugoslovanskih rdečih bratcev, je: Cobal že od nekdaj ljubi liberalce, in to zato, ker so brezverski in protiverski in ker njemu pomagajo, da si lahko z delavskimi groši polni mošnjo. Tretja resnica: Co-balu je iz srca žal, da se na Slovenskem v rcsnici stori kaj koristnega za ljudstvo. In čc se že stori, naj bi storili vsaj liberalci, ki bi potem že skrbeli, da bi to kar se doseže, nazadnje koristilo samo nekaterim kričačem. — Da ravno ti »klerikalci« store kaj pametnega in koristnega, to je Cobalu škandal, in zoper to 011 protestira. Sirota . . .
+ Izprememba v politični službi. Prestavljena sta črnomaljski okrajni glavar Viktor Parma v Litijo in litijski okrajni glavar Ivan Tekavčič iz Litije v Krško. Črnomaljsko glavarstvo je poverjeno c. kr. deželnovladnemu tajniku Karolu Ekel.
Slovenščina v uradih. Naši birokratje se kar ne kar nc morejo sprijazniti s slovenskim jezikom, kajti večkrat nam prihajajo pritožbe, da se tudi od oblastev, ki imajo opraviti izključno z našim priprostim ljudstvom, ki jc nemščine docela nevešče, dopisuje v nemščini. Nekateri hočejo pač z glavo skozi zid in si mislijo pri zeleni mizi: Kdor se mi ne ukloni, tega uklonim jaz. Pritožba proti takemu postopanju bila bi mnogokrat nevarna. Uradnik ima namreč rešiti sporno zadevo po svojem prepričanju, ki je pa lahko napačno. Ravno te dni dobili so posestnikiv neki vasici v roko neki odlok sodišča, tičoč se razdelitve njih parcel pisan v blaženi nemščini. Ha ga kmetje niso urneli, je jasno. Obrnili so se na narodnega odvetnika, ki jim ie zadevo pojasnil. Vsled poizvedbe se je dognalo, da je sicer slovensko sodišče rešilo dopis agrarnega komisarja, ki jc bil sestavljen v nemščini, tudi nemško. Sicer smo prepričani, da bi ravnalo tudi v tem slučaju sodišče veliko bolj po duhu zakona, ako bi dotični dopis rešilo slovensko, a grajati moramo z vso odločnostjo, da organ urada za agrarne operacije v sredini Slovenije, kjer ima opraviti izključno s slovenskimi strankami, uraduje nemški. To preseza žc vse meje.
—	Straža na Dunaju — 300 članov. V nedeljo 12. avgusta je zbrala »Straža« dunajske Slovence v lepem številu ua prijateljskem sestanku pri gospodu Medvedu v VIII. okr. Lcr-chcngasse 29. Ob priljubljenih melodijah društvene tamburice se jc vršila prav prijetna domača zabava. Gospod predsednik Strahov 11 ik je izrazil svoje veselje, da je sestanek vkljub počitnicam tako dobro obiskan, in ie iz srca pozdravil vse navzoče. Omenil je, da je zaporedna številka članov »Straže« dosegla število 297, torej je treba le še treh članov, in pridemo do številke 300. Tristotemu članu hoče »Straža« izročiti primeren spominek! (i. predsedniku se izpolni takoj izražena želja, vpišejo sc trije novi člani, pod zaporedno številko 300 gospa Franja Strus, doma iz Vele-sovega. To jc naznanil gospod predsednik navzočim, in vsi so zaklicali 300temu' članu »Straže« krepak »Zivio«! Vpisali so se potem šc 4 novi člani nad 300. Cujemo z zadovoljstvom, da slovenski rojaki, ki pridejo na novo na Dunaj, najprej poiščejo slov. »Stražo«, da se ii pridružijo. »Straža« z veseljem sprejme vsakega vernega iu poštenega Slovenca!
—	Neresnična vest o knezu VVindisch-gratzu. Poročilo, da je knez Oto \Vindisch-griitz zadel s svojim avtomobilom blizu Mrena v voz, kjer se jc peljala neka poštna upravi-teljica, ki je padla pri tem v jarek in sc poškodovala, je neresnično. Avtomobil, ki je
peljal kneza v Ploško, ni zadel nobenega voza Pač pa se neka poštna upraviteljica prevrnila po nerodnosti voznika. A pri tem se ni zgodilo nobene nesreče.
—	PobegnM je poštni oficijant Adam Lu-kassiewiecz iz Chorodowa vGaliciji, potem ko je defravdiral za 24.000 K vrednostnih papirjev. Defravdant je 24 let star, srednje postave, kozavega obraza in nosi ščipalnik. Za njegovo izsledbo je razpisanih 1000 kron nagrade.
—	Za »Šolski dom« v Gorici je nabrala gospica Anica Cernetič v narodni trgovini Pregrad & Cernetič v Gorici od tovarnarjev in tovarniških potnikov 48 K 84 h. Enako svoto je imenovana darovala tudi ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Gorici. Posnemanja vredno narodno delo.
—	Iz Litije se nam piše: Cobal iz Zagorja sklicuje za nedeljo popoldne protestni shod, to se pravi, pod skritim imenom »sklicatelj«, z dnevnim redom: »Katoliški shod v Ljub-ljni in Slovenci.« Ta človek zopet nekaj poskuša v Litiji s svojo propagando. Očividno misli, da je delavstvo pozabilo, kdo jih je predlanskim zvabil na štrajk in med štrajkom tako vodil, da jih je končno pustil na cedilu. Sploh pa kaj hoče Cobal praviti litijskemu delavstvo o katoliškem shodu v Ljubljani? Večina delavstva itak ne mara nič opraviti imeti s Cobalom, in tudi drugim svetujemo, da ga naj pošljejo nazaj, odkoder je prišel.
—	Toča je dne 16. t. m. pobila tudi po Zgornjih Ravnih, v Mirnu, Trebincu, Sv. Heleni, na Volčji Njivi, Stanu, Prapretnici in Gomili, mirnska občina. Tudi v Smerjah pri Ilir. Bistrici je napravila toča škode 20.000 K.
—	Prostovoljno požarno brambo ustanove na Medvedjem brdu, ki bo podružnica požarne brambe v Rovtih.
—	Požar je uničil 17. t. m. ob 3. uri zjutraj kozolec posestnika Ravnikarja v Kresni-ških-Poljanah. Škoda znaša 3000 K, posestnik je pa bil zavarovan za 600 K.
—	Toča in vihar, ki sta divjala pretekli petek okrog Ljubljane in dalje proti Ihanu in Domžalam tudi moravški dolini nista prizanesla. Pobila je skoraj pol velike moravške župnije. Posebno hudo ie prizadeta občina Spodnje Koseze in Moravče. V nekaterih vaseh, kakor v Sp. Kosezah, Prescrji, Svinah, Njegastrnu je pobila popolnoma vse. Po drugih pa aido in proso. V Spod. Kosezah divjal je tudi strašni vihar, ki ie kozolce podiral in drevesa ruval. V Njegastrnu je pa voda odnesla prst po travnikih in tako tudi travnike pokončala. Kmet ie res revež. Z največjo težavo obdela polie, ker ni delavcev dobiti — in sedaj mu ie toča in uima vse vzela. Naj se pobriga vlada iu naši vrli poslanci, da po-morejo tem siromakom. Naj se žc enkrat ceni škoda in ne še le pozno na jesen, kakor navadno delajo naši uradniki, ki reveža kmeta nc poznajo in nimajo za njega srca. — Drugi petek in soboto je na Limbarski gori vsakoletni običajni shod o sv. Tilnu, na kateri pridejo posebno Štajerci.
—	Z zrakoplovom iz Moravskega v Osjek sta dospela dva častnika, ki sta imela namen, pri vojaških vajah rekognoscirati s pomočjo zrakoplova kraje od Hosteina na Moravskem do Prage. Do noči nista izgubila zrakoplovca smeri, a ponoči sta zabredla med oblake. Vsled vetrov in teme sta izgubila smer popolnoma. Po 15urni vožnji sta se spustila na zemljo na polju poleg Osjeka. To se je zgodilo brez vsake nesreče, ker ie bilo ozračje docela mirno. Zrakoplov so naložili nato na vlak, s katerim sta sc odpeljala tudi oba častnika.
Umrla je nenadoma na Dunaju soproga generalnega ravnatelja južne železnice gosp. Egeria.
Gozdni delavci. Uredništvo »Naše Moči« vloži pravila za društvo gozdnih delavcev, teh velikih, nezavarovanih in brezpravnih revežev med nami. Ime društva bode: Strokovno društvo slovenskih gozdnih delavcev. Sedež v Ljubljani. Snovati bo smelo tudi podružnice. Gozdnih delavcev je veliko med Slovenci. Raztreseni so po šu-mah. Iščejo dela in jela tudi po drugih krajih, celo v Galiciji, Slavoniji in drugod. Združiti jih v društvu ne bo lahko delo, a ker je nujno potrebno, prosimo vse, ki ljubite delavstvo: Pojasnite gozdnim delavcem važnost združevanja. Naznanite tudi imena in naslove onih, o katerih upate, da pristopijo društvu, ki sc v kratkem ustanovi.
—	Iz Vevč. Spomine na preteklo slavo je našim rdečim vzbudil III. slovenski katoliški shod. Z vso vnemo so začeli v četrtek, dne 24. t. 111. zvečer po svojem »velikem« članu Velkavrhu trositi social-demokratične letake za shod za nedeljo v »Narodnem domu«, kjer bosta Tavčar in Kristan točila grenke solze nad zapeljanimi klerikalci. Toda prepričani naj bodo naši rdeči, da jih niti Tavčarji, niti Kristani ne vzbude k življenju!
—	Toplice na Dolenjskem. Res živahno gibanje ie letos v našem termalnem kopališču. Za kolikor nas ie lani nesrečna miliarija oško-dila, nas bo letošnja sezona obilno odškodila. Mesec avgust se pomiče h koncu, a gostje prihajajo le še dan za dnem. Nekateri pa so že letos drugič tu, da dostavijo, kar jc bilo prvič pomanjkljivega, in se dobro zavarujejo za zimo. Zadnje dni so nas obiskale znamenite osebe, n. pr. petrograjski profesor Peter Aleksandrovič Zabolotskij, ki z gospo dr. Jenko potuje po deželi in želi spoznati vse zanimivosti naše slovenske domovine, da jih bratom Rusom popiše. Pošli so dalje: drž. poslancc V. Pfeifcr, gospa soproga poslanca Povšeta. dr. Pavletič iz Gorice, g. Goli iz Idrije, gospa Zalaznik iz Ljubljane itd. Kdo more vse posebej našteti? Celo iz Egipta smo imeli 5 gostov. Vdova lani v Alcksandriji umrlega g. Antona Orel jc za nekaj dni obiskala Toplice, kamor je prihajala vsako drugo leto za 4 mesece s svojim soprogom. Solze so jo zalile, ko ic stopila iz voza. Gospa je
na potu v svojo škotsko domovino. Obljubila je vsako drugo leto priti k nam. Gosp. župniku je podarila 100 K v dobre namene. Izmed duhovnikov so se pripeljali v zdravišče župniki: Matičič iz Istre, Bobek in Pristov domače škofije, g. Kalan iz Št. Jerneja... — V sredo nas je zapustil č. g. kaplan Peter Natlačen in se odpeljal na novo službo v Metliko. Služboval je v Toplicah 3 leta in bil vsled svoje vztrajne delavnosti in možatega značaja obče priljubljen. To so spričevale obilne sole, ki so igrale v očeh faranov zadnjo nedeljo ob ginljivem slovesu. — V gostišču je najel tri sobe vojvoda Pavel Meklen-burg-Sclnverin, da s hčerjo Marijo Antoniette nekaj časa uživa dobroto naših zdravilnih kopeli. — Kdor doslej ni utegnil priti, zdaj je še čas, pozneje lahko nastopi hladno vreme.
—	Katol. izobraž. društvo v Školji Loki ima v nedeljo, dne 2. septembra izredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev novega predsednika in podpredsednika. Društveniki pridite v polnem številu. Začetek ob 8. uri zvečer.
Slovenski arhitekt Janez Jager, ki živi v Ameriki, ie izdelal načrte za novo cerkev v St. Pavlu, ki bo gotovo najlepša v celi Minnesoti. Zidanje nadzoruje sam. Jager je prišel šele pred nekaj leti v Ameriko, pa si je s svojo ženijalnostjo že pridobil slavno ime in velja dandanes v cerkvenem stavbarstvu v Ameriki za prvega strokovnjaka.
—	Posredovalec služb v kazenski preiskavi. Bivši reški posredovatelj služb Ivan Starec iz Sežane je bil pred nekoliko meseci izgnan iz Reke vsled goljufij, ki jih je storil na škodo kuharic in sobaric. Zdaj sc nahaja na Cresu, kjer je nameščen v mestni službi. A tudi tam je morala proti Starcu nastopiti sodnija, ki ie poiskala pri reškem sodišču spričevalo njegovega vedenja.
Ujeta ciganska družba. V sredo ic ujela žendarmerija na Viču tri ciganske osebe, ki so. kakor smo že poročali, kradle in slcpa-reil v ljubljanski okolici. V njihovem transportnem vozu našlo se je 7 malih vrečic denarja, potem klobas, mesa in mnogo drugih pokradenih reči.
—	Častno svetinjo za štiridesetletno službovanje je podelil kranjski deželni predsednik rentnemu mojstru Frančišku Pehaček kneza NVindischgraetza v Starem Gradu.
—	Mesto pisarniškega pomočnika je razpisano pri deželni komisiji za agrarne operacije. Prošnje do 1. septembra t. I.
Darilo. Gospa Hermenegilda Paichel zobozdravnikova vdova, ie o priliki smrti svo-iega soproga »vdovskemu in sirotinskemu zakladu društva zdravnikov na Kranjskem« podarila svoto 300 K.
Slovenka umrla v Ameriki. V Dollar Bayu je umrla omožena Ana Fugina vsled pljučnice.
Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah pri Lescah priredi slavnost 25-letnice društvenega ustanovljenja in blagoslovljenja novega »Gasilnega doma«, dne 2. septembra.
Kupujte narodni kolek! S tem pomagate bratom ob meji!
Ljubljanske novice.
Ii Z deželnega dvorca vihra udeležnikoni katoliškega shoda v pozdrav zastava.
lj Mestni magistrat pa nočni mir v Ljubljani. Pritožbe zaradi kaljenja nočnega miru v Kolenčevi, pa tudi drugih gostilnah, v našem listu so izdale. Mestni magistrat objavlja iako pameten razglas, ki naglaša, da so nabavili v zadnjem času mnogi posestniki gostil-ničarskih lokalov velike glasbene avtomate. Ker svirajo ta krepka glasbila kar po cele noči. ker sploh ob nočnem času na izvanredno občuten način mir kale in tako dajejo povod neštetim upravičenim pritožbam ljbuljanskcga prebivalstva, odreja mestni magistrat, da sc mora odslej sviranje glasbenih avtomatov popolnoma prekiniti med 10. uro zvečer in 7. uro zjutraj. Kršitelje kaznujejo od 2 do 200 K. Odredba je veljavna seveda že z današnjim dnem, ko so jo razglasili. Mestni magistratni gospodje so napravili prav, ker so ubogali »Slovenca«. Le še večkrat naj ga ubogajo pa ustrežejo občinstvu. »Narod« pa imej dolg nos, ki je prinesel dolgo »Poslano«, v katerem se Koleno gifta, da m 11 nismo pustili njegovega avtomata pri miru.
Ij Vojaški vlaki. Vsak dan od nedelje naprej vozijo mimo Ljubljane na Rakek in v Postojno štajerske rezerviste k svojim polkom. V nedeljo iu ponedeljek so se vozili rezervisti 27. pešpolka, v torek rezervisti mariborskega 47. polka, v sredo rezervisti 87. polka. Ljubljanski domobranski polk št. 27 ima vaje okrog Vrhnike. Pri letošnjih vajah preizkušajo tudi novo uniformo za pehoto.
Ij Ljubljanska potresna opazovalnica o potresu v Cile. Tri velika zemska gibanja so se zgodila že v tekočem letu na ameriškem kontingentu. Prvi potres dne 31. januarja jc imel podmorski izvor. Šele čez 14 dni so poročali v Evropo, da sc je dvignilo morje zaradi podmorskega potresa, in je grozilo obrežju Tihega oceana v Ecuadorju in Kolumbiji. Ta podmorski potres je bil tako močan, da so ga zaznamovali večinoma vsi seismografi. Ljubljanski aparati so zaznamovali potres s 120 nun in se jc zračunala oddaljenost z 12 tisoč kilometrov. Drugi potres v San Frančišku jc zaznamoval ljubljanski scismograf z 80 mm pri 10.000 km. oddaljenosti. Tretji val-paraiški potres je pa zaznamoval ljubljanski seismograf s 40 mm pri oddaljenosti nad 12 tisoč kilometrov. Razmerje potresov kaže številke 3:2:1. Ako se ne oziramo na oddaljenost, bi bil zadnji potres izmed navedenih treh najslabši. Vprašanje, ali je bil bolj močan potres v San Frančišku ali v Valparaisu, reši popolnoma le potresna opazovalnica, ko je enako
oddaljena od obeh mest. Nekaj posebnega pa kažejo diagrami pri zadnjem čilenskem potresu. Kažejo namreč, da je trajalo potresno gfbanje več ur, iz česar sklepamo, da je obsegal glavni sunek več posameznih gibanj in da je trajal glavni potres v Valparaisu dalje časa, kakor oni v San Frančišku.
Ij Baniouinor. Danes ponoči se je v svojem stanovanju v Florijanskih ulicah št. 13 obesil od svoje žene ločeni tapetjilk Alojzij W o 1 f, rojen leta 1859 v Ljubljani in pristojen na Brezovico v kamniškem okraju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojnik je bil hud alkoholik.
lj Vlom. Danes ponoči je neznan tat vlomil v Schreyevo barako na Tržaški cesti in ukradel prodajalki Mariji Bekševi 1 K 50 h denarja. Tat je pričakoval večjega plena, ker pa vzame prodajalka vsak skupiček domov, se mu je ves trud prav slabo obnesel.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 14 Hrvatov, nazaj jih jc pa prišlo osem.
l.i Bogata beračica. Včeraj je mestna policija prijela znano beračico, 481etno Frančiško Žanovo iz Nakla pri Kranju. Ko so jo preiskali, so našli pri nii 23 K denarja in liranil-nično knjižico z vlogo 1200 K. Zanova je bila že večkrat aretovana zaradi beračenja in od-gnana v svojo občino. Posebno rada berači po samostanih in ako ne dobi več, kakor drugi berači, je celo nasilna.
lj Umrli so: Štefanija Kodele, branjev-čeva hči, 15 in pol leta. — Alojzij Mahnič, ključarjev sin, 3 mesece.
Ii Opozarjamo na današnji inserat g. Gro-belnika.
iz slouansKega sveta.
sl Udeležnikom sestanka slovanskih časnikarjev pripravlja kralj, mesto Ogrsko Gradišče (Uherske liradište) prav prijetna izne-nadenja. Mestni odbor se vneto pripravlja, da da bi udeležnikom pokazal Slovaško v polni njegovi krasoti in narodni slikovitosti. S kolodvora jih bodo z zastavami peljali v mesto slovaški fantje na konjih. Na dan slavnostnega zborovanja se zbere vsa okolica v krasnih pisanih narodnih nošah. To bo pester prizor, kakor ga občudujemo na Upokovih slikah. 8. septembra sc peljejo časnikarji na vozovih na Velehrad, kjer pojdejo v cerkev, ki hrani krasno Matejkovo sliko slovanskih apostolov, nato si ogledajo narodopisni muzej in prazgodovinske izkopine. Ob 5. uri se vrnejo v Ogrsko Gradište, kjer uprizori »Sokol« narodno slavnost s najzanimivejšimi slovaškimi narodnimi plesi. Vsak dan se že priglašajo novi udeleženci. Da se preskrbe stanovanja, je treba takoj priglase poslati g. K. Jonašu, uredniku »Venkova« v Pragi. Pristopnina je 10 K. in se pošlje I. Miškarskemu, uredniku v Češkem Brodu.
sl Novi upravitelj belgrajskega srbskega
gledišča. Srbski minister prosvete je imenoval za upravitelja gledišča dr. Nikolaja. Petroviča, ki je ta posel že prej opravljal. Za dramaturga je predložen Branislav Nušič.
sl Srbsko društvo »Dušan Silni« so osnovali Srbi v Pitsburgu v Ameriki. Ko so v društveni obleki in z zastavo prvikrat nastopili v javnosti, jih je ljudstvo veselo iznena-deno pozdravljalo. Oblečeni so kakor častniki srbske konjenice.
si Glavna zveza srbskih poljedelskih zadrug v Belemgradu poziva na enajsti kongres. Vršil se bo v Pirotu od 23. do izključno 25. avgusta.
sl Bolgarsko društvo »Narodno Zdrave«. V Sofiji se je pred kratkim ustanovilo dobrodelno društvo pod naslovom »Narodne Zdrave«. Namen društvu je omejiti širjenje jetike. V to svrho bode društvo širilo brezplačne knjižice med ljudstvom ter bode brezplačno zdravilo jetične bolnike.
sl Velika Srbija. Pod tem naslovom je napisal mažarski književnik dr, Antal Kalmar članek v »Pesti Naplo«, v katerem naglaša, da bi mažarskemu narodu zelo koristilo, ako bi se srbski narod na balkanskem polutoku zedinil, ako bi v sestav te nove, velike in močne države vstopila tudi Bosna, Hercego-govina in Stara Srbija. K ustvarjenju tega srbskega ideala. Velike Srbije, bi imela pripomoči mažarski politika. Dr. Kalmar tiska sedaj svoje veliko delo »Naseljevanje Srba, njihova aspi-racija in njihova politika.«
sl Hočejo uničiti dunajske Cehe .. . Nemški narodni svet je izdal imenik čeških obrtnikov in rokodelcev na Dunaju in svari Nemce, da bi pri njih ne kupovali. Ni dvomiti, da s tem mnogega dunajskega Ceha oškodujejo ali pa popolnoma uničijo. Nemški narodni svet si že šteje v zaslugo, da je razbil češko slavnost v Kursalonu, preprečil slavnosti ciril-metodijskega društva, izpodil iz dunajskih go-stilen nekoliko čeških društev itd. Upamo, da češki narodni svet dunajski vzame češke obrtnike na Dunaju v varstvo in mnogim drugim mestom priporoči mesto Dunaj v izgled, da bi sc tako vkratkem v polnem obsegu uresničilo geslo »Svoji k svojim!«
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Z vozičkom v zapor odpeljan. Šimen Jaklič tovarniški delavec na Jesenicah je prišel dne 4. julija nekoliko vinjen zvečer ob sedmih domov. Začel se ie besedovati z občinskim slugom Francetom Kersteinom, s katerim stanuje pod eno trelio. Boječ sc, da sc ga Jaklič dejanjsko ne loti, šel je po občinskega redarja. Ta jc obdolžencu napovedal aretacijo, ker ni prenehal z razgrajanjem in celo pobral kanten, da ga v Kersteina vrže. Ko ga jc redar prijel, da ga odvede v zapor, prijel ga je z obema rokama za bluzo, ga potegnil za seboj da sta padla, potem ga je pa še
z roko pod brado sunil. Na ročnem vozičku je bil odveden v zapor. Obsodba sc jc glasila na 7 mesecev težke ječe.
S pipcem ga osuval. Janez Terlcp, posestnika sin na Starigori je med Kopacijo in Kremenjskem zagnal proti Antonu Verbiču, posestnika sinu, kamen. Ko ga je ta na odgovor stavil, začel ga je obdelovati s pipcem iu mu prizadel več težkih ran. Za kazen mu je bilo prisojeno pol leta težke ječe.
Nezvesti uslužbenec. 15 let stari France Spiček je svojemu gospodarju Valentinu Pogačniku v Dobrepoljah izmaknil 12 K 40 v. in ene hlače. Po tatvini se je pa po Spodnjem Štajerskem brez dela okoli potepal. Sedel bo 6 tednov v ječi.
Književnost in umetnost.
* »Zora«, glasilo katoliškega narodnega dijaštva je izšla v slavnostni obliki z naslednjo vsebino: Posvetitev. —- Ivo Pregelj: Pesem Makabejcev. — Hajdamak: Katoliško narodno dijaštvo in katoliški shodi. — Izidor Modic: Slovensko vseučilišče. — Ivo Pregelj: Roma.
Abit. Fr. Stelč: Umetnostna misel krščanstva. — Proi. Bogumil Remec: O naravoslov-skem pouku. — Dr. Jož. Dcbevec: Lužiško srbsko dijaštvo. F. Švara: Nekdaj in sedaj.
Doneski k taktiti moderne družbe. — Prodaja sc slavnostna številka »Zore« v pisarni Katoliške tiskarne pri upravniku in Kat. Bukvami po 60 vin.
Razne stvari.
Potres ob Tihem oceanu. V Valparaisu vzdržujejo z vso eneržijo red. Oblasti so dale pokopati 150 mrličev. Šc vedi)o so pa nepoko-pana trupla. Pravijo, da je epidemijo skoraj neizogibna. V Santiagu je stanje poslopij vsako uro slabše, ker se zemlja neprestano trese.
V Santiago de Chilc je došel parnik z valparaiškimi begunci. V nalašč napravljeni ljudski kuhinji dobe beguni živila zastonj. — Zmanjkalo je razkuževalnih sredstev. — Tudi v Santiagu se boje epidemije, ker 500 mrličev ni pokopanih.
Urejene so zopet normalne železniške in brzojavne zveze z Valparaisom.
Strašno deževje poslabšuje položaj prebivalstva. ki je brez strehe. Ko se je podrla hiša nekega Monte. je padla njegova soproga na cesto, kjer je obležala brez zavesti. Roparji so odrezali ženi ušesa in prste, da so ji vzeli kinč. Rešili so štiri moške in neko žensko, ki so ležali pod razvalinami štiri dni. Uredili so zopet električno razsvetljavo, tudi vode imajo žc dovoli. Požar je zadušen. Izseljuje se pa na tisoče prebivalcev, ki jim je uničil potres eksistenco. Bojno stanje še ni odpravljeno. V Santiagu se je izselilo 30.000 Valparaižanov. Ob morskem obrežju so uničeni malone vsi kraji.
Dne 23. t. m. zjutraj so čutili v Santiago de Cliile nove potresne sunke.
Premog pod vodo. Angleški časopis »Izdelovanje ladij« prinaša med drugim, da je najbolje shranjevati premog pod vodo. Tako je brez nevarnosti da bi se vnel ali da bi drugače sprhnel, kar se zelo pogostokrat zgodi. V Ameriki že shranjujejo velike zaloge premoga v posebnih shrambah v morju.
Angleško brodovje, ki je zapustilo 24. t. mes. zjutraj Trst, jc odplulo v Benetke.
Vojno odškodnino 30 milijonov funtov šterlingov je sklenila angleška vlada, da odpusti Transvaalu in Oranju.
Izgnali so italijanskega časnikarja Alles-sandrija, ki je v svojem v Rivi izhajajočem listu »Fco del Baldo« zasramoval cesarjevo slavnost dne 18. avgusta t. 1.
Upor v Havanni. Ameriško brodovje jc pripravljeno, da odplove zaradi vstaje na Kubi.
Najstarejši mož na svetu je v New Yorku živeči dr. Charles Smith. Leta 1900 je obhajal svojo 1241etnico. Smith je bil 50 let zdravnik v Ne\v Yorku. Stari mož jc vegetarijanec in ne pije nikdar alkoholnih pijač. Izgleda krepko, podoben je 50Ietncmu možu in ne nad 124lctnemu starčku.
Abstinentov duhovnikov je 300 v trierski škofiji na Nemškem.
Nemški gutteinplarji imajo zdaj 1000 lož s 30.000 člani, ki se vsi popolnoma vzdržujejo alkoholnih pijač.
Proti Zjedinjenimi državami se je ustanovil v Costarici klub, da ščiti latinsko-ame-riško državo, katerih trgovinsko svobodo grozi Roosevelt uničiti s svojo razlago Mon-roevc doktrine.
Francoski ministrski predsednik Clcmen-ceau odpotuje 26. ali pa 27. t. m. v Draždane in Berolin. V Pariz se povrne čez Kolin.
Naročajte se na »Slovenca«, ki brani Vas in Vaše pravice proti napadom ljudskih sovražnikov! Ako eden ne more, naj se več skupaj naroči na »Slovenca«!
Telefonska in brzojavna poročila.
SRBSKI IN SOFIJSKI SHOD.
B e I g r a d , 25. avg. Srbski novinarji so sklenili, da se ne udeleže jugoslovanskega shoda v Sofiji in da bodo poročali samo take stvari, ki so občega interesa. Temu sklepu so se pridružili srbski časnikarji v Bosni in Hercegovini.
MAŽARSKI DVOBOJI.
B u d i m p e š t a , 25. avgusta. Glede dvoboja med honvedskiin majorjem Formankom in urednikom lista »Budapcsti Hirlap« se poroča, da je list o majorju razkr l jako hude stvari in da jc ministrstvo ukazalo preiskavo.
ANGLIJA IN BALKAN.
Atene, 25. avg. Tukajšnji listi naznanjajo, da pojde grški kralj v Marijine kopeli
obiskat angleškega kralja Edvarda, da se ž njim pomeni o položaju na Kreti in o bolgarskih napadih na Grke.
RUSKI NEMIRI.
Peterburg, 25. avgusta. Upor v Narvi se je daleč razširil. Vstaši so razdejali tovarno. 40 vstašk h kolovodij je zaprtih, in ko so jih peljali uklenjene v Rcval, jih je 6000 delavcev spremljalo iu zahtevalo njih oprostitev. V neki garniziji je vojak poveljnika pred fronto ustrel I, da je padel s konja.
Odesa. 25. avgusta. Nekega polkovnika so ustrelili na javni cesti. Ubijavci so ušli in ni sledu po njih.
POLJSKI JEZIK.
Peterburg, 25. avgusta. Ministrski svet se je posvetoval, koliko bi se v vojaški službi na Ruskem Poljskem vpeljal poljski jezik.
ZEDINJENE DRŽAVE IN KUBA.
N e \v V o r k , 25. avgusta. Roosevelt je skleal konferenco, ki se posvetuje, kaj je ukreniti glede Kube.
VOLITVE V DUMO.
Peterburg, 25. avgusta. Ministrski svet je sklenil, da razpiše volitve v dumo po ccli ditržavi na isti dan.
ODŠKODNINA PLEMSTVU.
Peterburg, 25. avgusta. Ker je Iiv-sko plemstvo po kmečkih nemirih silno trpelo, je sklenila krona, da prevzame na kronska posestva v obsegu 26.000 desjatin veliko hipotekarno posojilo v korist plemstvu.
Nleteorologično poročilo.
/Išina d. morjem 306 2 m, srednji zračni Uak 736'0 mn
Čut *p.-■ .v.nfi
•ikanj* bar®-ffl.tr* t mn
l.mp. ratur*
po
«1.1
i1
24 t več.
'37-1
21 3 | brezvetr. I jasno
26
MU ti
pop Srednja
37 6
360
16-0 29 5
sr. jug
"•ratftnla w. 22'a*
megleno jasno ihihi. 17 9*
0 0
Vila
z velikim v rt o
1916 3-1
v jako lepem kraju v Ljubljani, se po ceni proda. — Natančneje se poizve pri ,,Oru&tvu hišnih posestnikov"
na Kongresnem trgu 6, zvečer od 6. 7. ure.
St. 30139.
1900 1 — 1
Razglas.
V zadnjem času nabavilo si je mnogo posestnikov gostilniških lokalov velike glasbene avtomate. Ker svirajo ta krepka glasbila ker po cele noči, ker sploh ob nočnem času na izvenredno občuten način mir kale in tako povod dajejo neštetim upravičenim pritožbam ljubljanskega prebivalstva, odreja mestni magistrat, da se mora odslej sviranje glasbenih avtomatov popolnoma prekiniti med IO. uro zvečer in 7. uro zjutraj.
Kršitelji te odredbe zapadejo v smislu § 70. občinskega reda globi od 2 do 200 K, oziroma po jednem dnevu zapora za vsakih 10 K.
Odredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Zoper ovadbo je pripuščen priziv do občinskega sveta ljubljanskega tekom 14 dni od dneva po razglasitvi. Priziv je vložiti pri mestnem magistratu.
Priziv pa nima odložilne moči, t. j. odredbo je kljubu morebitni pritožbi takoj izpolnovati.
Mestni magistrat ljubljanski,
dnč 16. avgusta 1006.
Na notico ^Slovenskega Naroda" z dne 17 avgusta t. 1, št. 187, izjavlja odbor pogrebnega društva bratovščine sv. Jožefa na razne govorice glede nekaterih nedostatkov društvenih računov, da je po sklepu sedanjega odbora bilo prejšnje predsedništvo pozvano, da se ti najdeni računski primanjkljaji prej ko mogoče opravičijo, oziroma pokrijejo.
Pripomni se še. da od leta 1884 naprej ne zadene tukajšnje oo. frančiškane nikaka odgovornost glede gori navedenega društvenega premoženja.
V Ljubljani, dne 25. avgusta 1906.
1913 1-1
Odbor.
Rsgaški »templjev vrelec" z vinom je
izredno osvežujoč in zdravju 1693 c 3—3	koristen.
I. Triller,
stavbni in umetni ključavničar, zaloga koles, delavnica za popravila.
Vaše blagorodje 1	4
Usojam si Vašemu blagorodju najvljudnejše naznaniti, da sem se
preselil s svojo ključavničarsko obrtjo
z Grada v lastno hišo v Zagorieah pri Bloškem domu.
Kavnotam otvorim obenem tudi prodajo želeinine, štedilnikov in kuhinjske posode ter delavnico za vsa stavbinska in umetna dela.
V popravila prevzemam tudi kolesa in motorje. — Zagotavljajoč Vašemu blagorodju najtočnejšo postrežbo in priporočujoč se za mnogobrojna naročila, beležim velespoštovanjem	1890	Triller.
aznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najuljudneje naznaniti, da bom vsled dovoljenja slav. mestnega magistrata imel jutri, v nedeljo, 26. avgusta povodom lil. katol. shoda	1908 1—l
ff odprtih vseh pet v i mi ni. ^
Točilo se bo izborno marčno pivo ter različna naravna vina.
V obilni obisk se priporoča
J. C. Praunseis, trgovina delikates, Mestni trg 19.
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iHSHIBBH^HHBI^IBMBIIHaHSBHBHHHi^^BHBr
Prostovoljna prodaja.
V konkurzno maso J. LOZARJA spadajoča zaloga manufaktur-nega blaga, sodnijsko cenjena na K 13.432 se bo oddala potom javne dražbe najboljšemu ponudniku, vendar ne pod cenilno vrednostjo. Vsak ponudnik mora priložiti svoji ponudbi varščino v znesku 10% cenilne vrednosti v roke upravitelja konkurzne mase. Ponudbe naj se vlože najkasneje
PT' do 5. septembra 1906 ^
pri podpisanem oskrbniku mase. Ponudnik mora vztrajati pri svoji ponudbi do vštevši II. septembra 1006. — Odobritev si pridrži odbor upnikov. Cenilni zapisnik se more vpogledati med uradnimi urami pri oskrbniku mase.
Ljubljana, 23. avgusta 1906.
1909 3-1
Oskrbnik mase: Dr. Edwin Ambrositsch.
In hoc slino ulnces!
Šahovcem- udeležencem III. katol. shoda v Ljubljani 1.1906. pokloni A. Urši č.
M J
sm. m
I i B i H 1
H HIB H
WA
Mat v tretji potezi.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, csa
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko Eganje. Za zadruge in večje množine Izjemne oene,	2523 26-16 Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izvleček iz poljedelskih poročil.
Da, da, vročina! Ce me je kdo v pre-ekletn vročem poletju vprašal: Kaj bi, posebej pri delu na polju, storil proti hudi žeji, tedaj em mu priporočil, kar s tem vsem mojim iralcem priporočam; poizkusil je in se mi za-ivalil za dober svet in se nadejam, da bode narsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v tiislih, storil isto, ako poizkusi sam.
Vzemi, sem mu rekel, liter vode, primešaj i eno polno žlico, plibližuo 15 do 20 gramov, Frankovega« pridatka h kavi, katerega ima voja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih pet ninut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka tostavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, ahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi jotein v steklenici s seboj na polje. — Naj-jolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepču-oča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega nrzlega »Frankovega« prevretka in čudil se :>odeš, da te žeja ne bode nadlegovala dolgo :asa.
»Frank« torej ni samo najboljši pridatek 1 kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temveč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo v Stobu se em potom najprisrčneje zahvaljuje vsem brat-ikim društvom, deputacijam, zastopnikom gasilnih društev, odboru zveze gasilnih društev, ilav. veteranskemu društvu v Domžalah in fsein gostom, kateri so s svojo navzočnostjo )mogočili, da je društvena ustanovitev tako iijajno uspela. Osobito izreka toplo zahvalo )bčinskemu gospodarstvu za tako veliko požrtvovalnost, prečastitemu gospodu Fr. Ber-liku župniku na Goričici za blagoslovljenje gasilnega doma in brizgalne, gos. zveznemu :ajniku Fr. Troštu za krasen govor, bi. gospej cumici Mariji Flerin, gospodom tovarnarjem, jospodoma županoma Janezu Dimicu iz De-aalevasi' in Karolu Sojerju iz Ihana za veliko aodporo, slavni godbi, katera je brezplačno ■.virala cel čas pri slavnosti kakor pri veselici, ■cosp. Fr. Pečnik, gosp. Antonu Miillerju za jkusno prireditev veseličnih prostorov, kakor tudi dobro postrežbo pri veselici, gospicama VVici Markužič, Valentini Kosirnik, Ivanki in Vlici Dolar, Ivanki in Valentini Habjan, Fra-lici Kvas, Jerici Ovca, Mici Setnikar in Margareti Šuštar, ki so v krasni narodni noši do-Uim gostom delile duhteče šopke in tudi sodelovale pri veselici; domačinom istotako najtoplejša hvala, ki so nas gmotno podpirali ali •cakor si bodi pomagali, da se je vsa slavnost tako veličastno in dostojno vršila, tistim, kateri so postavili toliko tako lepih mlajev in sploh vsem, kateri so hiše okrasili z zastavami ter preskrbeli dostojen sprejem pravimo: lepo ste s tem proslavili sami sebe. saj ste s tem pokazali, da ste vneti za človeštvu koristne naprave. — Prostovoljno gasilno društvo v Stobu, dne 14. avgusta 191K). — Jožef Jezernik tajnik. — Rudolf Moajer, načelnik.
Matere, hranite deco same! Poletje je najnevarnejša letna doba ?a dojenčke Stotisoče otrok, ki se hranijo na steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna griža, mejtem ko se krasno razvijajo dojenci L a c t a g o 1 daje živež in omogočuje materam, da morejo same hraniti. Priporočajo ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lekarnah in ■Irožerijah. Prospekte o .Naravnem hranjenju dojen-~ev razpošilja zastonj in franko Viljem Maager, Dunaj, III , Heumarkt 3 o.	1660 12-4
Švicarija
Vsak dan ob '/,4. uri pop. in ob 7. zvečer
koncert
novega ljubljanskega seksteta na lok.
Ob nedeljah in praznikih
i= 3 koncerti znzz
ob »/,10. url dop., 3. uri pop. in ob 7. zvečer.
K mnogobrojni udeležbi vabi
IVAN KENOA.
1902 2—2

Ustanovljena 1362,
Najstarejša i884 peči in
c. kr. dvorni
Telefon 984,
tvornica & ognjišč
m a š i n i s t
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga ognliSč, Štedilnikov in stroj-
nlh nnniitf ZB vsoko porabo od navadne II1U UBIIJIlt do najfinejše in najelegantne|šc izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emailirane.J
Sušilnice, plinove peči, kamini.
Vse vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Specialni k a talogi gratia in franko.
Gospodične
se sprejemejo v popolno oskrbo v Florijanskib ulicah štev. 10,
II. nadstropje.	1910 8—1
Učenca
za specerijsko trgovino sprejme A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta 21.	1905 3—1
Gozd,
zaraščen, obstoječ iz 3 parcel, se po nizki ceni proda.	1912 1-1
Več se izve pri lastniku Andreju Stergarju, Podlipoglav 5, Sp. Hrušica.
! ! ! Svoji k svojim ! ! !_
FK. NOI k A Ij
Ljubljana, Pred škofijo 12,
odlikovan v Parizu 1906
odlikovan v Parizu 1906
se priporiča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v Izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del natančno po meri, po nizkih cenah.	1893 1
Priznanja prve vrste na razpolago.
v Radovljici 4:}
Hišo
■■ se proda.
(4 sobe, kuhinja, dve shrambi, klet in hlev.) Pripravna za stanovanje; ugoden prostor za obrt, posebno, ker obrtnikov tukaj zelo primanjkuje. 1888 3-1 Več lastnik: J. Pavlin, Radovljica 78.
Razpisuje se služba i9ii 2—1
orgljavca in cerkvenika
v Dolu pri Ljubljani.
Dohodki: prosto stanovanje z vrtom, v denarju in beri skupaj 600 K.
Mogoč je tudi še kak postranski zaslužek.
Službo je nastopiti s 1. oktobrom t. I. ali vsaj kmalu potem.
Župni urad v Dolu pri Ljubljani.
Borzna poročila.
iKrsditna banka« v Ljubljani.
Uradni kuril dunajske boru 23 blolbnl papirji.
4•/, majeva renta......
4"/, srebrna renta.....
4"/, avstrijska kronska renta . 4"/, , »lata renta. . . i*/, ogrska kronska , ... *•/. , IUU .... 4"/, posojilo dežele Kranjske 4»/»•/• posojila mesta Spljet . . 4'/•*/• ,	, Zader . .
**/i"/. bosn -herc. šel. pos. 1902 47. češka del. banka k. o. . 4•/. . , . I. o. i V/. <ast. pisma gal. d. hip. b. 4'/i*/, pešt. kom. k. o. s 10'/. pr. 4'/,•/, zast. pisma Innerst. hr.
"/. » * ogr. cen. dež. hr. **/«7. . n > hip- banke 4*/»•/• °gr. lokalnih žel. d. dr. 4 V/, obl. češke ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Poroč lok. . .
4•/, prlor. dol. iel......
3'/. . jui. žel. kup. l/i 7, • • 4\i7. »vstr. pos. is Iel. p. o.
Braik«.
Srečke od 1. 1860'/,.....
. , , 186« ......
» tizske.......
tem. kreditne I. emisij« . > • * U. g . , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100-— . ,
, turške.......
Basillka	srečk« . . .
Kreditne	, ...
Inomoške	, ...
Krakovske	, ...
Ljubljanske	, ...
Avstr. rud. krila , ...
Ogr. ......
Rudolfove	, ■ . .
SalcburAke	, ...
Dunajske kom. , ...
D • 1 n I • •
južne železnice......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnic« Avstr. kreditne banka • ■ .
Ogrske , .....
Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (Brtix) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murinyl.......
Trbovljsko premog, druib« . . Avstr. orožne tovr. druib« . . Češke sladkorne druib« . . .
▼ •lat«.
C kr. cekin.......
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rublji..........
Oolarjl........
avgusta 1906.
Pum
99 20 99 15
99	35 11726
94 46 112 36 99 20 10060 99 70 100" 99 26 99
100	10 104 10 100— 100— 100 — 100— 100-26
99-90 99 60 319 2i 100-40
217 -276 60 163 50 285 -292 -266' — 97 — 161-76 21-65 467 -79— 87— 67 -48 50 29— 58— 73— »10 —
160 60 671 -1780- -668 -8o4 75 242— 720 -f 90 25 --785- -676— 276 26 678 -139 bO
11-34 19C8 13-4« 23-93 117-226 96 36 251 76
4'84
BU««
99-40 99 36
99	66 117 46
94 65 112 66 10020 101-60
100	70 101-
99 75 93-85 10110 105 10
100-10
100	15 100-30
101	—
101	25
321 25 101-40
223 — 277 60 166 60 293— 300— 262 — 103-162 76 23 65 463 -S4 — 92— 64-6050 31 — 63— 80— 618'—
161 60
672 — 1790— 669 — 806 76 243 60 722 -M)1 25 2795— 576— 278— 682 50 140—
11-39 1911
23-65
24-01 117-425
96-65
252 76 »—
iti iti::;:;::::: ;s::;: :isin m::: jjs «••»««..................««««..........»««.......
Kafolička Tiskarna
priporoča raznovrstne
83T vi z i t n i c e
po nizki ceni.
»•»••••••••nmMMHMMH.HmHMMMMM
2K M»»io	pl t»lmm.
se more zagotoviti dobra ekslatenoa z ustanov, žganjarike manlpulaolje v mal. obsegu, event. z mal, kotlom v svrho destil. žganja in likerjev-special. Navodila pod šifro ,Lukrativ št 127" na Ann. Exp. Eduard Braun, Dunaj, I., Rotenturm strasse 9.	1895 5—1
	BRZOJAVKA.	
		
25 8. ob 9. uri 20 min.	Biel, Zenova, Schaffhausen.	20., 22., 24.
Besedilo.		
4 Ker se nahajai	v n že od 15. t. m. v Švici pri nakupovanju žepnih	
finih ur, in ostanem ondi do konca meseca, poživljam slavno občin-		
stvo in cenjene odjemalce, da ostanejo moji trgovini naklonjeni, ker		
jih bodem mogel p ost reči najbolje in najcenejše.		
Priporočam	se spoštovanjem	
1901 1-1	FR, ČUDEN, urar in	trgovec v Ljubljani.
1291 20«
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital 12,MMI0- Rezervni zaklad K 2IMM*—.
Podruinioa v CELOVCU.
Kapojo in prodaja rent, Mutavnlh pisem, prioritet, ko-obllgacij, sreCk, delnic, valut, novca* in devis.
Prometa Izdaja k vsakemu žrebanja.
umIHIII
Zim«u]m in <*k«k»mptujr	Daje predujme na rrednoitne papirje,
lairebane vrednostne papir)« In vnovCuj. Zavaruj« aratka proti kurzal iapala kupona	Izgubi.
Vtnkulute >r> levinkuluie *>oi»ske ženltnlnske kavcije. ■V bkaaipl «n irt.«- ••»'• tv	MT Ronu unilU, %a
Podruinioa v SPLJETU.
Denarno vloge sprejema
T tekočem računu ali na vloine knjlilc« proti ugodnim obroatim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vidi ga.
Promet i čeki In nakaznicami.
Zidarji 5
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	1898 3-2
F. Trumler, arhitekt,
Pred škofijo, Ljubljana.
Sprejme se takoj
1889 3—1
krepak učenec
ali pa šele
izučen pomočnik
za mesarski obrt. — Kje, pove iz prijaznosti upravntštvo „Slovenca".
Zmožen
1880 3-3
zidarski pollr
,30 zidarji, težalil
se takoj sprejme pri stavbnem podjetju
Polz ii Knoch,
Gradišče štev. 17.
Abstinentna restavracija
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27
priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu za časa lil. katol. shoda in dalje svojo
UBTizborno kuhinjo.'«!
Za dobro hrano in pijačo bode dobro preskrbljeno po zmernih cenah.
(Sprejemajo se tudi gospodične v poduk v kuhi.)
1874 3-2
Alojzija Tratnik.
Lesni odpadki
se lahko dobe vsak dan, ne več po 3 gld kubični meter, marveč samo po 2 50 gld. kubični meter.	i?84 (3)
Naročila sprejemajo se v pisarni
A. Deghenghi, Kolizej.
Sprejme se
1875 3-3
ucence
za trgovino z mešanim blagom, za pekarijo in za slasčičarno.
Pojasnila in pogoji pri M. A r h, Jesenice-Fužine, Gorenjsko.
Sprejmem takoj spretnega
TESfjOPISCfl
®	1873 3-3
Odvetnik dr. Franko
M "W C«r «» V I «■ I _ M
Posestvo
v Kazljah na Krasu it. 27, prve vrste, obstoječe iz krasnega poslopja, vinogradov, pašnikov in gozdov, je na prodaj. Posestvu pripada tudi vodnjak in mlin. Lastnik posestva dovoljuje vsakemu kupčevalcu vpogled.	1894 8—2
Jogi p Kljuder, trgovec v Kazljah, pošta Sežana.
O. Bernafovič
prodaja od 18. avgusta do 15. septembra radi pomanjkanja prostora po zelo znižanih cenah, dokler je kaj zaloge;
300
jopic za dame in deklice po gld. 1 50, 2'—, 2 50,
3"— do 5-—.
lOO
površnikov (raglansev) za dame in deklice v vseh barvah po gld. 2 50, 3 —, 4 —, 6'— do 6—.
300
oblek iz sukna in kamgarna za gospode in dečke po gld 3 —, 4'—, 5-—, 6"— do 8 —.
250
pralnih oblek iz sukna za otroke po gld. I-— do 2'—.
Volnati klobuki za gospode in dečke od 50 kr. višje.
Površniki, ulstri, pelerine in haveloki po globoko znižani ceni.	1842 8
Angleško skladišče oblek.
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
1899 5-2
Mizarske pomočnike
'ml s m.
sprejme takoj v trajno delo
„Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano",
delavnica s strojnim obratom na parno silo.
mMšMšMšMšMšMšMšMi


Naznanilo in priporočilo.
Nekdaj ff<JCafnerjcva piv ar na16 na sv. <£*cfra cesti sf. je zopet dvorjana. )sta je na novo urejena in se bode vodila pod imenom
ff
cJKeščansfia pivarna"
v
in pod vodstvom podpisanega. Nastavljena so fina naravna vina /3 Dolenjske, StQj^ske> Jstre itd.
c/oči se vedno sveže satonsRo in marčno pivo.
h
Dalje se dobi: čaj. kava, čokolada, malinovec, limonada in druge osvežilne pijače, ob vsakem času. J^borna mr^la in gorka kuhinja, k°silo in večerja v abonoment.
v	_
pr* &ez ulico vse ceneje.
Vabim tedaj svoje dosedanje, kakor tudi druge nove častite goste v „N[eščansk° pivarno", kjer bodo točno in kar najbolje postrežem.
2 naj odličnejšim spoštovanjem	1906 1-3
dllojzij cRasBerger, restavrater.
>	—gg^ss)-*—
K
f *
l
>
»
4
<
*
< < <
3
v *
<
1
i
l <
Krmilno, varstveno
sredstvo doktor pl. Trnkoczy-ja se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom
MASTIN.
Previdni kmetovalci ga primešajo krmi vsaki domači živini. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih pri živinoreji, ki se dosežejo z mastinom.
= Tovarniška zaloga:	—
Lekarna pl. Trnk6czy, Ljubljana.
\
1891 1-1

**
NAJNIŽJE CENE!
i
ca
>tSJ
o>
C/5
o
cd
>C/1
<u C3
C/i 03

l

i



Resi jeva cesta št. 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 37
ces. in kralj, dvorni	zavod za uniformiranje
ustanovljeno I. 1846
1. 1846 ustanovljena
(poleg novega mostu)
pri
33
VELIKI TOVARNI"
I
i
: : :
i
v
:<

>
>>
d )> )>
>> >>
>>
>>

Usojam si slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da je ravnokar došla nova ogromna zaloga jesenskih in zimskih narejenih oblek raznih vzorcev in kakovosti.
Vsakovrstne jesenske in zimske suknje za gospode in dečke
haveloke pelerine obleke
Vsakovrstne jesenske in zimske paletote za dame in otroke
kostume jopice krila
»n „	pelerine
Zagotavljam Vam najnovejše vzorce, dobro kakovost in delo po najnovejšem kroju.
Velikanska zaloga otročjih kostumov.
>> >> >> j>
>> >>
>>
>> >>
>t
■

-—- .ciinaHsna Miuya	vj ■ ■ ■	v w . —--
|	Naročila po meri izgotavljam točno, fino in trpežno v najkrajšem času.
tf> <
(D
N<
(D
iT
S"


Vi*
■
■K

NAJNIŽJE CENE



Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učillšče m uzsojeuališče zn deklice. 1,11 -
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
Ta pijača vpliva ohladilno in oživaioče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo irepilo	lVIII.)
Uvirek: Giesshubl Sauerbrunn
oloz. postaja, zdravilna kopaliiia pri Karlovih vari. Prospekti tastonj in franko.
V Ljubljani ae dobiva v vseh lekarnah, vnijli puerijskin prodaj&lniuah in trgovinah z jestvinMai ii nom.
Zaloga pri Mlhaal Ka«tn»r-j« in Pete* i.tunik-* ialillanl	114 62-31
mmmsmmsmssm
elegantno stanovanje
s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritikli-nami odda se za november-termin t. 1.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1759 9
hiša -im
še 10 let davka prosta, v brezprašnem kraju, z novo urejenim vrtom, je na prodaj v Sp. Šiški 214. — Več se izve pri lastniku ravno tam.	1785 3 3
takoj sprejme FR. ŠEVČIK, puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7. isso 6—3
Proda se iz proste roke
pritlična hiša
z gospodarskim poslopjem in
okoli 5100 m2 prostega sveta na Opekarski cesti št. 26. Hiša je pripravna za gostilno in gospodarsko poslopje za prodajalno in skladišče. Dobi se tudi lahko od lastnika gostilniška obrt.
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje lastnik hiše istotam.	1752 10-6
Dunaj-
■k« želodčne kapljice, vetrove odganjajoči in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., t steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat Ijica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-achlaegerja, kemika pri zlatem orlu » Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg želez nega mo •tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblast veno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-uatna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	1M3 49 30
949 34 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
IV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Prbitekt 16,2 "
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to5na izvršitev
ti
iz portland-cementa In peska

E >
m
S
•3
03
.ca
03 I—
So
S-*
K c
< n
o <
f 3
a
ce to O
ii * a
OD
«■3
cr r.
n. Nt
JU a
<?
S-
S a
n pr
—: K'
U) »<2.
a u
A. RDllHHELno zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (7) Berite plakate
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Oddajo se:
za takoj in november termin pisarniški, društveni, trgovinski prostori, kakor tudi kleti, skladišča, mala in velika stanovanja.
Več poizvč se v pisarni Deghenghi, Kolizej.	1706 4
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 8
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca".
©©©©©©(g)©©©©©©©© ©(§ ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© g)®
Vzajemna

Dunajska cesta 19 U Ljubljani Dunajska cesta 19
■MBMHMHi v Medjatovi hiši v pritličju BMn
sprejema: I. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica vsprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	1878 l-l
Edina domača zavarovalnica!
Svoji k svojim!
©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ©© ®® ®® ©©©©©©©©©© © © © © © ©(i
09782285
„Andropogon"
(Izoajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast ^^ las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi teta z nenavadnimi ^^ uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za ^^ brani izpadanje las in odstrani prahaje.	^^
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi ^^ močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje ^^ pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
w r
Glavna zaloga in razpošiljatev t Ljubljani pri gosp. llASO PETRICIC-u.
w ^ V zalogi Imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy in Anton Kane v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl w ^ ^^	angelju" v Novem mettu.	873 52—18

tt::i(;st:ttttiii(<iHi*i<*iiHiliiti>Hiiii(S<>iS>(ilisHsiiiiisstiiiili:,:iii>,i>tis,iiit!iiilii*<:
1819 4-4
Naznanilo.
1 Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje nastekiu | •••t ••••
k Avgusta Agnola v Ljubljani i!=
jlj} Dunajska cesta It. 13 poleg ..Figovca"
ii:: se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim iijj predstojništvom kakor p n. občinstvu za preriji vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
§ umetnega steklarstva,»slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-'::: dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. i73i 62-4 :::• Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. :::! Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
■ ••••••••••••••••••••••••••••••••••MttCiMCttMMMtMtMtMCMCMIttlMVMtMtMMttMtMIMtM**«
!tt»?SSSSSSS5 8SSSSSSSS?SS SSSSSSSSS SSSSSSSMSSS »»7sss?tt ? I ? • t 7 !!?"tt :s7!??S?7?S?SS?!?7SS??»?:???S?l»r
—•i •••
•••i
Podpisanec naznanja vljudno slav. občinstvu, da je njegovo tovarno papirnih in. t^artonajnih i^delk^ov preselil ij JLjubljane na
Vir pri Domžalah.
Cenene delavske moči in druge udobnosti stavijo me v prijeten položaj cenjene odjemalce kar najceneje postreči.
Obenem se zahvaljujem ja dosedaj izkazano zaupanje najtoplejše in prosim, da me tudi zanaprej s svojimi cenjenimi naročili pečaste in zagotavljam naj-solidnejšo postrežbo.
Z velespoštovanjem
, Hp itovarnar papirnih in ^artonajnih rtzilllsf izdelkov, Vir-Domjale
Noben udeleženec
katoliškega shoda
naj ne zamudi prilike, da si ogleda v slučaju potrebe veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj trpežnih	1879 3—i
žepnih^tensklhurJudilk.
Vsi v to vrsto spadajoči predmeti, posebno še prstani, verižice, uhani, bodisi zlati ali srebrni, se dobe pri podpisanem po najnižji ceni in v največji izberi.
Velespoštovanjepi
LUKA VILHAR, Kopitarjeve ulice štev. 4.
Štefan
Telefon št. 43 trgOVllia Z ŽeleZIlillO Telefon
I I
I
Ljubljana, Vodnikov trg 5
priporoča svojo veliko, najskrbneje izbrano zalogo železnine, jeklenega blaga, cinkaste in bakrene pločevine, orodja za ključarje, mizarje, kleparje; raznih okov za vrata in okna, štedilnikov in peči,
prisfno pozlačenih nagrobnih Itrižev
I I I
*****

železnega pohištva, velikih in kuhinjskih tehtnic, žag, svetilk za vozove ter voznih plaht. ********m*mmmmmm
Specialni oddelek za hišno in kuhinjsko opravo.
Popolne oprave za kuhinje po najnižjih cenah.
r t t i^t n r i	t t i-
Pri nakupu
1877
manufakturnega blaga
se priporoča
J. GROBELNIK
in sedif f.r	1 uuBLjflHfl
Velika zaloga sukna in kamgarna za moška oblačila v posebnem oddelku. — ~ Najnovejše vrste volnenega in perilnega blaga za dame. =====
Krasna izbira preprog, zaves, odej itd.
Novosti za jesen so že došle.
Vsakovrstne vzorce razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Pozor
▲ ▲ 1«|▲ nf| ai ff V 1. in 2. nadstropju sem svojo zalogo na debelo
¥¥ IlTni/LM V lePih> svitlih prostorih najlepše uredil in tako posl II JP ¥ VI • večal, da vsak lahko dobro in ceno pri meni kupi.
Prosim, oglejte si pred nakupom mojo zalogo jako primernih novosti, krasnih rut, modnih barhentov in volnenega blaga. B« Cene nizke, sme	Za dobro blago se jamči. ^ Postrežba solidna.
MU
( : : Najcenejša in največja : : ^ ( domača eksportna tvrdka! )
( Razpošiljanje švicarskih ur } ( : :: na vse kraje sveta!: :: S
H. SUTTNER
ro Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovža, prej v Kranju.

i
Naznanilo preselitve.
Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja v glavno mesto Ljubljano in otvoril
na Mastnem frju, nasproti rotovža, veliko, na novo urejeno prodajalno
z največjo zalogo ur, zlatnine, srebrnine in briljantnega blaga. Torej je priložnost cenjenim odjemalcem, da si osebno lahko izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo prodajalno, v kateri se nahaja ne samo blago, katero je navedeno v cenilniku, ampak ogromna izbira vseh različnih, modernih ur, kakor: žepnih, salonskih in stenskih ter budilk, briljantov, zlatnine in srebrnine, po konkurenčnih oenah. Ker vse blago nakupujem za gotovi denar in tudi prodajam blago za gotovi denar, zato mi je posebno še vsled ogromnega prometa mogoče, prodajati pristno in fino blago po prav nizkih cenah.
Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje zaupanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej ohraniti moji trgovini svojo naklonjenost.
182013-3
Z velespoštovanjem.
11. Suttncr.
N
t. N
K K N N N N N N N K N N N N N N M N

IV. priloga 194. itev. »Slovenca" dne 25. avgusta 1906.
Cerkveni letopis.
Marijina slovesnost na (ioričici. Iz Domžal se nam piše: 15. avgusta se ie vršila na (ioričici prelepa Marijina slovesnost, ki ostane gotovo v trajnem spominu vsem, ki so se je udeležili. Preč gospod dekan Ivan Lavrenčič je ta dau slovesno blagoslovil novo lepo Marijino kapelico, ki stoji na kraju, kjer je poprej že stoletja ljudstvo častilo Marijo »pribežališče grešnikov« ter se jej s posebnim zaupanjem priporočalo v vseli težavah. Staro kapelico pa je zob časa popolnoma razdejal. Da se zgodovinski značaj Goričice ohrani, postavila sc je zato na tem mestu letos nova kapelica po zares mojstrskem načrtu domačina Fr. Ravnikarja. Kapelica sama kakor tudi ves prostor pred njo je bil z venci in z mlaji prekrasno okinčan. Čast vsem, ki so sc za to potrudili, čast posebno vrlini dekletom, ki so toliko vencev napletle. Ob pol 3. uri popoldne je preč. gospod dekan ob asistenci šestih duhovnikov pred stanovanjem kiparja Ka-rola Hrovata v Stobu blagoslovil starodavno, a po omenjenem kiparju sedaj popolnoma prenovljeno Marijino podobo. Pevci zapojo Marijino pesem, vrla domžalska godba zaigra, mladenči Marijine družbe vzdignejo podobo ter jo v slovesni procesiji prenesejo na Gori-čico. Za zastavo Marijine družbe so se vrstili možje in fantje, katoliško izobraževalno in podporno društvo, mladeniči in dekleta Marijine družbe, do sto belo oblečenih deklic z venci, veteransko društvo z zastavo, požarni brambj iz Domžal in Stoba, domžalska godba, pevci, duhovščina, podoba Marijina, katero so spremljale ob strani dekleta Marijine družbe z venci in gorečimi svečami. Pred podobo pa so tri družbenice na blazinici nesle zlato Marijino krono. Za tem so šle ženske, vse v parih in glasno moleč sveti rožni venec. Na gričku je gospod dekan najprej blagoslovil kapelico kot pravo mašno kapelico, nato pa v prekrasnih, navdušenih besedah izpregovoril o moči in ljubezni nebeške Matere do nas vseh. In ko je naposled kronal Marijo in v prelepi molitvi varstvu nebeške Matere izročil vse ljudstvo, celi kraj, tedaj so solze v očeh navzočih pričale, da najlepši biser v lepoti tega kraja, v dobroti tega ljudstva je — hvaležna ljubezen do nebeške Matere. Darovanje in slovesne pete litanije v cerkvi so zaključile to prelepo slovesnost, za katero bodi preč. gospodu dekanu in vsem, ki so se zanjo potrudili, izrečena najtoplejša zahvala. Ti pa, prijazni bralec, si o priliki sam oglej to kapelico in sam presodi, kako zelo so se vsi prizadeti mojstri — na čelu jim zidarski mojster M. Hočevar — potrudili, da so res kaj lepega naredili.
Hiša naProt|ai!
Iz proste roke se proda hiša na jako lepem kraju, z nekoliko vrta, v Rožni dolini pri Ljubljani it. 156.
Poizvč se ravnotam.	1836 2—2
Lepo stanovanje
se odda v Zgornji Šiški.
Popraša naj se pri Jak. Matjanu (pri »kamniti mizi") v ZgornjiŠiški. 1786 (6)
Istrsko vino,
refoško, beli muškat in teran, 1^2 24 4
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di fiiorgio
v Rovinju, Istra.
m Cene in vzorci na zahtevo, m
Sv. Petra cesta 27
J. Ložar
2461 52—37
Sv. Petra cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno -delo! Nizke oene!-
M Podpisana uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem 3IE3IE |K	zopet prevzela	®
RESTAVRACIJO „PRI PANJU" NA BLEDU |
katero bodem vodila z najboljšo oskrbo ; na razpolago	3IEX3IE3IE3IE
imam tudi sobe za prenočevanje tujcev. — Oskrbljeno	MjMlj bode vedno za okusna gorka in mrzla jedila ter za
izvrstno vinsko kapljico.	*
Za mnogobrojni obisk se priporoča
1858 4—2
ANA VRINSEK,
gostilničarka
1
Stev. 10.301.
Razpis.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1906/1907 (ozir. tudi za 1907/1908), ki se začne dne 3. novembra t. I.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačujejo za hrano 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej
Prošnje svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati
do 20. septembra t. 1.

vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilcev.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz pripro-stega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe vis. c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1906.	1865 2—2
FAFF-ovi šivalni stroji
so iinjboljAi za rodbinsko porabo.
arr Šivajo, gotijo in pleto
neprekosno za obrtne namene šivajoč sern in tje (T\ iige 11 ager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL
JI Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.

Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 62-21
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in votlo vodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Postavno varovano. Vsako ponarejanje ia ponatiskovauje kaznivo.
Edino pristen je Thlcrryjcv 2630 balzam 52- 34
le z zeleno znamko „redovnica*. iUtaroslavno tteprekosno
proti slabemu prebavljaniu, krčem v želodcu , koliki, katarn. prsnim boleznim,
influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenio ali 1 velika specialna steklenica s patent. zamaAkom K 5*— franko.
TMerryJ*vo oentifoUJako mo*4lot povsod znano kot noti plus ultra
proti vsem Se ako starim ranam, vnetjem, ranitvam. abscesom in •teklinam vseh vrst. Cena: "i lončka K tt (tO se poftlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
BroAura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V za-logiv skoro Tseh večjih lokarnah in medicinalnihlro^erijah.
Parna žaga Dcg^cnglji
Ljubljana
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje. 969 17
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 17	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
IT Zunanja naročila se točno izvršujejo
Na prodaj je lepo
Meri približno 12 oral in sicer dva orala s finimi vrstami cepljenega že rode-čega vinograda, okoli 5 oral sadovnjaka z lepim sadnim drevjem, okoli 1 orala njive in okoli 4 orale gozda. Lepa, velika zidana hiša ima spodaj dve lepi kleti in bi bila z malo predelavo lepo letovišče. Naložen denar bi se na čisto obrestovel z najmanj 10 odstotki.
Naslov za natančneje podatke: ,,D. K. 24", poste restante p. Jesenice ob Savi, Dolenjsko, ali pri upravništvu »Slovenca".	1872 3—2
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Ufeissenbachu, tovarna cementnih % UStMIOVljenO 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glauna tovarna u Beljaku, Šolska cesta 21 • Flliialka u Ljubljani, Dunajska cesta 13
nasproti topničarski vojašnici
Telefon it. 237	p^^ ^	Telefon St. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo ; cementne
cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz \V e i s s e n b a c h a. — Proračuni zastonj in 748 3o—2o	poštnine prosto.
nm Rlflfi&lg ML n ■ I Hr O M ZDRUŽENIH PIVO VAREN ZALEG in LUŠKI OlG-L-NI9l%A IJimlJ&>Bll TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = priporoča .voj.
= izborno pivo v sodcih in steklenicah.	:
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.	990 w-a2
Pri nakupovanju
suknenega -
in manufakturnega
=== blaga-
se opozarja na tvrdko
HUGO IHLI
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52-18
Velika zaloga = suknenih ostankov.
' Pivovarna J. P E RLE S
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša svečarska tvrdka. — Uatan. pred 100 let
Fr.S
tipcue
priporoča velečastlti duhovščini ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
ko ji sc dobiva v steklenicah, škatijah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno ln pošteno postreči.
1550 52—2 UJUBIlJANA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII
I
)V*-0 *

0*
S*.* V

o
*v ^ v

. a''-"
Vi
11111111111111111 r m i ■ 1111111 ■ 11111 ■ u i m 1111 ■ 111 < 1111111111111111111 m 11 ■ 11 ■ 1111111111111 ■ 11111
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19 — 14
*	K
| Prašno olje |
* * * * * * *
M *
* * * *
(Doppelstauboel)
najboljše kakovosti kg a 60 vin. kakor tudi vsakovrstno
strojno olje
najfinejše vrste,
ima po najnižjih cenah vedno V Zalogi 1854 3-3
F. f«rosc*l,
trgovina s špecerijskim in m kolonijiilnlin hladom, m
Ljubljana,
Poljanska cesta št. 7.
K *
*
K
K *
K
K *
*
K *
* *
K *
K *
K K
R *
K
K3T Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni apomladni razatavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih h
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 130O 14
J. Demšar, Me{erezb'{ecesta&
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
I
reglstrovana zadruga z neomejono zavezo
( Ustano l I. 1882
l . M Lijublj ani
podrejena škontraciji „Zadruinc g ve se" v Celju
Ustanovlj. I. 1882.
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hranilne vloge po
Poštno-hranil-	g A,	============
ničnega urada	»fr U I n	Telefon St. 185
St. 828.406.	P I*	=___=
brez i>ibitk* rentnega davka, katerega posojilnica *ama za vložnike
plačuje.
JHF" Uradne ure od 8,—12. in od 8.-4. ure popoldne.
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 19	Upravno premoženje kmetske If 0 00|S**70
posojilnice znaša	a 0,yZU.jZU fj.
ntghran' K 8,702.874-88. DperS K 44.396-886-60.
Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih.
t P'
M ci.
K,
Posojuje na zemljišča po 5 '/«z 1 'lil »a amortizacijo ali pa po 5>;,"/„ brez amortizacije; na menico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
J

130
:ir.jr.iniiiiiii.jr.

Brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz
1454 10-9
IR
™	B En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za
mlade instare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, re-81 mm^r	dilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono.	mm Naročila se izvršujejo točno po povzetju. mm
sadnega soka.
Nareja jo	P I C C O L I ,
lekarnar v Ljubljani.





1795 5-4
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da mi jc oblastveno dovoljeno izvrševati
obrt plakatiranja in reklame.
Ker za plakatovanje še dosedaj nimam stalnih desk, vstrezal bodem začasno vsem naročnikom z reklamnimi deskami, katere bom izobešal na najživahnejših prometnih točkah v mestu. — Priporočam se za obilna naročila, katera bodem izvrševal vestno in po zmernih cenah. — Za naročilo zadostuje telefonično obvestilo in lepaki se prevzemo pri naročniku ali pa v tiskarni. — Obenem javljam, da imam samozastopstvo in zalogo neprekosljivega sredstva ,,Radi-- eol" za pokončavanje vseh mrčesov. =
Z velespoštovanjem =====
Peter Matelič Telefon 155
Telefon 155
podjetje za snaženje stanovanj in oken, izpraševanje s strojem ,,Vacuum Cleaner" v lastni hiši Škofje ul. 14.
mm
Ki
400 104—57
Leopold Tratnik
LJubljana, S?. Pelra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zalogra. Prečast i ti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim fas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil In kiparskih del.



mmm

Zahtevajte zastonj
In Iranko mo| veliki, bogato ilustrovan Klavni cenik z nad 1010 slikami vseh vrst nlkfln.Ntth, srebrnih in zlatih ur z znamko Uoskunf, llsbn, Oin«|{., NrhaKliaust-n, ttlashiitte kakor ludl vseh vrat solidnih zlatnln In srebrnln po Ir.Tlrnlb tOTSrnliklh cenah.
Nikci. remont, ura......K
list. Roskopl patent ura . ... a . . črna jekl. rem. ura . ivlc. Izvir. Roskopl pat. ura . . „ Ooldin rem. ura „Luna" kolesje » srebr. . , Gloria"	. .
. . . dvojni plašč . . 11-50 , oklep verliica z rinčico na pero In ksrab., 15 gr. teiks . 2 50 ruska Tula olkel. ura 8 sidro z »Luna" kolesjem . , <150 ■ rs s kukavico K 3'50, budilka K J 90, kuhinjsks ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2 80 Za rsako uro .lletno pismeno Jamstrol Nlkak rlslkol Zamen, doroljcni,, .11 den.r n.z«J I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brux) št. 654, Češko. 100—6
J —
4 —
4-— 5'— 7 10 7-flO
A. Kraczmer
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno laloflo kratkih klavirjev mlgnonov m planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pro-—	igraoi klavirji, solidno is
stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, ^h
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlugl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji te popravljajo, ubirajo ln lgvrSuJe ne pod-lajtanje n uanjem strokov-njniko ln preakrbno ln taraiunavRjo uaJceneJRo.
2178 52 -42
Mlado učenko
iz poštene družine, ki je dovršila z dobrim uspehom ljudsko šolo, išče za svojo trgovino z mešanim blagom in glavno zalogo tobaka	i867 3-2
A. CASAGRANDE v Ajdovščini.
licdnja 11» debelo in drobno.
O Jt C
n
Srn
e o
U)
n
N
e
o o
o n
3
N U
UI p+
o 3
t t) 3
r
o
F i i* ii v /
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-11 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv firnožev, lakov in steklarskega kl«-
ja. Največja zal> ga
karbolineja in gipsa.

etteso/?/^
D£P0S£ /Lxm)\v\ OtPOSf
^OTTOMAN^
--/S.
2265 62-431
Zapomni naj si „Nliko" in ime
„Ottoma.n" (Pa pir za sva lčice in
cevke), kajti s p o n a rej a nj i hočejo p reva riti konsumente!
Ivan Jax&sm
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
pr poročata svojo boga»o zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2676 62-31
in
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Dosiej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NufidorferstraBe štev. 3 44.
UiUnorlJrno 1. 1877.
ZaprlRPicni NOdnijskl vefifak.
Franjo Toman
podobar in pozlatar Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 1
se zahvaljuje prečistiti duhovščini zn doslej mu izkazano naklonjenost ter sc priporoča obenun v bodoče za vsakovrstno, lično, trpežno In ceneno izdelovanje
o podobnrskih in pozlatarskih del o
kakor so:
altarjl, tabernnkellnl, leče, podobe, okviri, krl-ieva pota, krstni kamni, sv. razpela, svečniki itd. v poljubnem slogu ali načrlu.
Stare predmete prenavlja tako, da so kakornovl.
V zalogi imn sv. razpela od 4 palce do 3 čevlje, na križu in brez križa, s stojalom tn bre/ stojala, pozlačena, slikana In iz trdega lesa. — Cofi za svetil-nlce za spodaj in zgoraj dobe se od 80 kr do 8 gid , kroglje za vrvi i rl svctllnlcnh in svečnikih, palice za okvire (Ooldleisten), slike itd Vsa dela ln prenavljanja Izgotovl zanesljivo, natančno ln kar možno cenč.
11) 1 <t 6—P
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-g-netlftklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom fianlr-pokrovomčez ' kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —,8 sekundnim kazalcem K 6 - ,3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K 28-—, s sekundnim kazalcem K 12 60, 3 kom. K 36'—.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju	1790 10-3
prva tovarna nr Hauns Konrad
v Mostu (Brux)	St- 1157, (Češko.)
Bogato iluHtr. ceniki B nad 2000 nitkami s« na *» litevn pohitelo iratlH ln franko.
n
M
L
U
E <
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52-43
(no dvorišču).
>
3
(D TI
r
MES" Najcenejša vožnja v Ameriko.
Direkten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi *
z godbo spremljevanega	Jf^______
petja, kupi se dandanes	lUHffi 9 edino le samoigrajoči
z glasovirjem, mandolinami, zvonkijanjem, kastanjetami, malim in velikim bobnom,
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 62—16
Simonu Kmetetz
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pase dovoljuje 10% popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so tudi cene prav nizke
Ideal hišne gospodinje je
„Parket-Rose"!
Edina
mast za parketna tla
katera se da z vodo in milom izpirati, za lino-lej, xylolith in za
mehki lesni pod.
Vsako snaženje potem s trdim voskom odpade. Ni več črnih, zamazanih
sobnih tal. Ni več prahu v stanovanju. 1667 10-6
Glavna zaloga za Kranjsko:
tvrdka
Ant.Krisper
I Ljubljana.
Nadaljne zaloge: Brata Eberl, Ad. Haupt-mann itd.
Za dela ,,P a r k e t -Rose" priporoča se:
Snažilni zavod
Peter Matelič.
Telefon št. 155.
S Proda se hiša^
v mestu blizu Ljubljane, v kateri se nahaja že nad 50 let jako dobro vpeljana kovačija. Delavnica ima dva ognja in vse potrebno orodje ter obširen in dober delokrog. Zagotavlja se najboljša eksistenca. Hiša se nahaja v najboljšem stanu in je na lepem prostoru ter ima meščansko pravico, s katero vleče vsako leto 30 m:i drv. Hiša se da tudi ponarediti za vsako drugo obrt. Proda se ali da v najem za več let pod zelo dobrimi po-lssi 8-2	goji radi družinskih razmer.
Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenca" pod šifro: ,,Lepa prilika".
pozor mmm\
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
mhhJ 762 39—19 -
%
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani lc) Tik znane Tiš/erjeve gostilne. O
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-18
Lj ubljana,
Sv. Petra cesta I!
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Tr.£Z:
M7! «1
SSL.
-JI	144 62 — 12
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
"ipzrdrvSep"akt^ini duhovniške obleke
Iz trpežnega In (tlldnega blaga po nizkih oenah
0p,ri:arko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
DobiTlteo uniform avstrijskega drnštra »leinlšklh uradnikov.
Slovita, moderno urejena -J V 820	tovarna	fcJ
O	mm mm mm m ®
V
EG.SKRBIC
Zagreb, Ilica 40 8
priporoča svoje slovite solidne in cenene k.<
k."
žaluzine, lesene ^ in platnene rOlCtC, A lesene in železne A zastore za okna^J
in prodajalne. L"
Si
Ceniki franko in zastonj rx
Iv
sl. B
EjL
OSREDNJA BANKA ceskih hranilnic,
(Ustiedni banka českych spoiftelen)
Vloge na knjižice in račun 4 x in 4 1 , %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Po»ojila okrajem, mostom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/° in ' ,®'0 upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4',, ban. kavnih obligacij, katere uživajo pnpilarno sigurnost in se snvjo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000- -
Telegrami ,,Sporob«nka".
Deponiranje kavcij In vadlj raznih vrst. Eskont menjic samo
denarnih zavodov. Bankovne Informacije in »vete brezplačno.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naročila proti poV^otju.
Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9'50. Pred. štev. 361 1» Boxcalf z angleškimi podplati K 12-50.
„Chick".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6 —. Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
.Moderno". Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi
podplati K 9—. Pred. stev. 745. Glasgow Chevreau z močnimi podplati K ll-—.
Pred. štev. 553. Sabakid K.	10-50-„ . 567 1». Boxcalf K 13-—•
„ „ 610. I.akovina K	12 —■
(1323	12)
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidrnlične vidre in sesnlke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žldno omrežje na atroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zastorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—52	oporami brez vijakov.
1 Hranilnico z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
v Krapini,
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20-10
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v fVmeriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliže cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebna v pisarno. Po kolodvorih In cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 41
FR. 8EVCIK, pušk J
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, nulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp cevmi za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.

^ebena
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
BCDČS&
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ^r športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 52-18


Vožnja traja - JpS^ _ _ ___ dni g dni * ,zvr>a Pri|%a po+ov^-n
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi velil\ansKjmi parnimi
t,	J V l\al\ordo sedaj veliHj parnimi 2 8-12,000
Pojasnila daje zastopnik frCftlinin
hubljana j^iofcte-uiice 11.28
^ Od hod izjjubljane vsaHj ponedeleK,torek in četrtek j tednu.
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR=LINE"
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
00000000000000000 o_o
o itrTft11 i II "fflUTJM © o i^i^n o
° nhi o
o H^SM^HI^Hffli o
o	p
o
000000000000000000000000000000000
00000000000000000
O 862 52—40	O
v Ameriko
preko Antwerpna v ]NTew-Vork, Philadelphla.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsa i v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjntraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.
Uatma o vljen o /. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnafih barv, firneža ln laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice šf. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 52-2C