Cerkvene zadeve. Janez Krainborgor, župnik Vurbe.rški. II. Duliovnik. — i\eta 18fi3. so rajni gosp. latinsko šule srečno skončali in v jcscni so jiotem vsln pili v Mariborsko bogosluvsko seincniSče. Tuka.j sc ji pričp.lo novo. vcselo življcnjc. ISilo nas jc Ir-inajsl luvarišev, ki sino si bili vsi prav iz srea dobri. 7. vcsfljem in prav vestno smo so učili bogoslovskili vod in posluSali sino posebno radi vsakdanja jiilrrna piemišljcvanjii našega prcspošlovanega gospoda Sjiirilvala ali diihovncga očota. Hajni gospod so si začcli prcniišljevanja zapisovati. da bi zamogli sanii kedaj kot'duSni juistii- svujin ovčicain ravno s tisiiin kruliom postrcči, ki jc n.jiii samini tako dobro lcknil. Tudi jaz scin ravno lako dclal in sva si rada cdon dru.uciim poinagala. čojo kalcri k;i. pozabil. Kudar sva si; v bugorilnvskoiii vrtu ali pa zuna, po pol.ju skupaj sprcli: jala. sva si naukc. ki sva jih z.jn traj slišala in kratko zapisala. šc cnkial ponavljala i cden drugpga k dohvr-mu (ipiiinn.jala. T.iku s i :=c pri.-.. n;\jini duliovni razirovori, ki sva jiii nadaljcvala nc sanii vsa žtiri k4a, ki sva jili v lio^nslovju si-cčno skujiaj pn živela, ampak ludi v pozncjih li-lili sva sc? sliajala. cnkrat je ura žc odbila polnuči. najini razgovni-i |>a niso bili dokončani. Ko so rajni gospod dno 2)5. julija 1807. 1. z vclik pobožnosljo avclo lnašni.ško posvtsčonjc zadoliili in k so v doniači farni eerkvi avojo prvo sv. niašo odslužil podali so se na bnžjo pol v Mari.jino f.el.jf na gorc-njci Štajarskein. Tukaj so so ))i'isri:no ncbcžki Kraljici v vai stvo priporočili lor so sc njcj za služabnika jiothkH sklpnili, v svojem duliovskcin stanu U> vcdno na lo trl< dali. kar bi bilo liogu in Mar;ji prpčlsti Dcvici v vci časl in livalo. Kupili so si tain priprost želczni kii blizo eno pest dolg in .so rekli: »Ljubi mo.j /.vclir-.ar. si za meno na sv. križu svojo kri ])rclil. Ikičciii Ti l)pzpn Tvojo s tcin povrnili, da boin p ivsod. kainor n ino.j vi5ji paslir ])ošl,jpjo. svojiin ovčicam razlagal. ka da nas noskončno IjuhiS. in pa u<":il jili boin, kako tudi oni vso težave voljno prcnašajo ]»o Tvnjcm zglc( ki si nas ljuliil in iz Ijubczni do nas svoj.) duso na kri izdilmil. (ios|)iid. no prosim Tc. da bi mi križcv nc \ Sil.jal: prosiin '\\\ pa. daj ini po priprošnji Mari.jp čislc Dcvico, da Imiih križc svujc potrp;'žljivo nosd po križani poti k Tebi v ncbcsa piišcl. S lpin-!e kiiž< pojdein na svojo prvo kaplanijo, ž njim hočein boln tolažiti, svoti križ bom vspIpj kraj sebe na niizo položil, kpdar se zvpčer spat vlpžein, in la-le križ boui v rokah držal. ko bom v sinrtnih Ipžavah Tvoje sodbe pričako-  val, in ta-le križ bo z nienoj v grobu popival. Da.j mi.  Ijubi ino.j Zveličar, da bom svo.j trden sklep, ki si nii cra vdihnil. tudi srprno dovršil!« LjuliiMog.jp sprpjcl ponudbotnladpgadubovn. pastirja. 1'osllal n.jiin ,je vso njihovo pot s trn.jpni. vodil jili jp po prav stnnih potih, pa jili jp tudi krppčal. Vpčkrat jiin ,je res src-o krvavplo. če so vidpli, kako slabo se Jjulipniii Zvclirarja in pa N.jpgovpinu naiiiesl.niku, kato- liškcmii dulioviiiku, l.julipzen vrača, pa nikdar niso tožili,  da jp prpvpf, ainpak rpkli so mi o taki priložnosti: »Mog žtvve, da scin dobro mislil; čo tudi zdaj nioja liespda na vidpz nič ne izda, bode pa Mog dal, da bo še poznp.jp kaj sadii iz nje prirastlo. Stari možje, ki že štp- jcjo svojib sp(1piih1psp1 lit, spoinmjajo se še zdaj naukov svojih nckdaiijili gospodov katcketov: tako niislim, da liodc iiiai-sikalcri moj nauk tudi še 1p lakrat sad rodil. ko boin jaz že davno v črnem grobu počival«.