Podjetništvo Videm • Ena od
parcel v poslovni coni ponovno naprodaj
O Stran 6
Ptuj, torek, 10. januarja 2017 letnik LXX • št. 3 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Kronika
Slovenija • Lani na smučiščih 866 nesreč, od tega 33 hujših
O Stran 24
Štajerski TEDNI
v
Štajerski
Slovenija, Podravje • Deset let od uvedbe evra
www.tednik.si
■ Stajerskitednik I Stajerskitednik
Podjetništvo Perutnina Ptuj •
Poslovanje stabilizirali, kazalci poslovanja obetavni O Strani 6 in 7
Politika Podravje •
Vozniki v proračun prispevajo več kot milijardo evrov
O Stran 8
Šport
Nogomet •
Miran Emeršič odslej na Malti
O Stran 11
Zlata lisica • Slovo šampionke, odlično vzdušje, odlični rezultati naših
O Stran 15
Koliko je evro podražil naše življenje
V celotnem obdobju, to je od leta 2006 do leta 2015, so se cene v Sloveniji, merjene z indeksom cen življenjskih potrebščin, v povprečju zvišale za 20,2 %, v območju držav z evrom pa za 15,2 %. O tem, kaj vse se je podražilo in za koliko, pišemo na strani 9.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Aktualno •
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si
V dominikanskem samostanu tudi poroke
O Stran 2
V srediscu •
Največ stavb z (nevarnim) azbestom v Podravju
Strani 4 in 5
Podjetništvo
Poštna storitev na domu tudi v
Podravju
O Strani 6 in 7
Zavod Eornaca °
V središču *
Kako mora biti opremljeno stanovanje za migrante
O Strani 4 in 5
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 10. januarja 2017
Dornava • Revizija Računskega sodišča
Nekateri zaposleni bodo morali vračati
Revizija Računskega sodišča o pravilnosti poslovanja za leto 2014 v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja katere pa direktorica Ida Jurgec vztraja, da niso bile namerne. Med drugim so bile šestim zaposlenim nepravilno, previsoko določene meri dni letnega dopusta. Protizakonito naj bi ravnali v primeru naročila gradenj v znesku 65.369 evrov, sporno pa je tudi to, da je zavod na Irsko v znesku 7.388 evrov, čeprav po ugotovitvah računskega sodišča to ni bilo povezano z delom.
Cilj revizije - poročilo je bilo izdano konec decembra 2016 - je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dorna-
va v letu 2014. V poročilu, ki obsega 33 strani, je navedeno, da zavod v pomembnih pogledih posluje v skladu s predpisi, a nekaj nepravilnosti so vendar izpostavili.
Računsko sodišče je mnenje s pridržkom izreklo, ker je ugotovilo, da so nepravilno določili osnovne plače javnim uslužbencem in napredovanja pred izpolnitvijo vseh zahtevanih pogojev, kar je v nasprotju z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Zaradi tega naj bi izplačali za 12.816 evrov previsoke osnovne plače. Kot pojasnjuje direktorica ZUDV Dornava Ida Jurgec, gre za pogodbe, ki so bile sklenjene leta 2008 ali prej. Šlo naj bi za šest zaposlenih, ki pa bodo preveč izplačane zneske za deset mesecev morali vračati. Tako jim po besedah Jurgečeve nalaga zakon. Anekse k pogodbam, s katerimi bo nekaterim zaposlenim morala znižati plače, bo dala, a je prepričana, da bo naletela na nezadovoljstvo, pritožbe, presenetila je ne bi niti kakšna tožba. Tega si, pravi, nikakor ne želi, a ji zakon nalaga spoštovanje popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Čeprav direktorica vztraja, da gre za pogodbe, ki so bile podpisane pred njenim prihodom, to ne velja v vseh primerih. Računsko sodišče navaja, da je zavod javno uslužbenko na delovnem mestu finančnik
z majem 2014 razporedil na delovno mesto vodje poslovodne službe. S tem so jo brez napredovanja uvrstili v višji plačni razred. Po oceni sodišča je bilo dotični uslužbenki v letu 2014 iz tega naslova izplačanih 623 evrov preveč.
Še večji znesek preveč izplačane osnovne plače, 2.305 evrov, naj bi v enem letu neupravičeno prejela vodja centra za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji. Uvrščena je bila v 47. plačni razred, dva višje, kot bi ji po zakonu pripadalo.
Del zneska preveč izplačanih plač (skupno naj bi bilo obračunano 1.300 evrov preveč) bo vračala tudi vodja zdravstvene službe, 1.220 evrov preveč v enem letu naj bi prejel vodja službe za osnovno oskrbo, še dve zaposleni naj bi po mnenju sodišča zaradi tega, ker sta imeli nižjo stopnjo izobrazbe od zahtevane, prejeli skupaj za 2.048 evrov preveč osnovne plače.
Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri napredovanjih, skupaj sta po ugotovitvi Računskega sodišča dva zaposlena zaradi nepravilnega napredovanja (leta 2008 in 2009) prejela kar 5.320 evrov preveč
(Ne)sporno potovanje na Irsko
Stroški službenih potovanj in izobraževanja Zavoda so v letu 2014 znesli 57.913 evrov. Med temi je tudi službeno potovanje šestih javnih uslužbenk na Irsko, ki je trajalo od 9. 10. do 14. 10. 2014. „Po programu turistične agencije, ki je pripravila program potovanja, je izobraževanje potekalo le en dan (obisk diagnostičnega terapevtskega centra), preostali del potovanja pa so predstavljali turistični ogledi znamenitosti Irske. Potovanje ni bilo vključeno v letni program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za leto 2014, skupni stroški pa so znašali 7.388 evrov. Ker potovanje v pretežnem delu ni bilo povezano z delom (razen obiska diagnostičnega terapevtskega centra), ocenjujemo, da je zavod javnim uslužbenkam neupravičeno plačal stroške potovanja na Irsko," je navedeno v revizijskem poročilu.
Direktorica sicer priznava, da bi morala plan strokovnega srečanja pripraviti sama in da je to njena malomarnost, a sredstev jim ne bo treba vračati, saj jim tega ni naročilo Računsko sodišče. Jurgečeva je prepričana, da znesek za potovanje ni previsok in vztraja, da sta bila z delom povezana dva (od skupno šestih) in ne le en dan, dva dni pa so predstavljali transferji in samo potovanje. Dodaja še, da je sodišče o tem dalo mnenje s pridržkom in da če bi bili prepričani v svoje trditve, bi gotovo zahtevali povračilo teh stroškov potovanja.
Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo ZUDV dr. Marijana Borštnarja
Ptuj • V dominikanskem samostanu tudi poroke
Najprej obnova dvorišč in parka ter gostinska
Mestna občina (MO) Ptuj namerava v letošnjem letu v nadaljevanje obnove dominikanskega samostana predvidoma vložiti 650.000 evrov. Kot pojasnjujejo površine, ne pa tudi objekta - tretja faza.
Obnova slednjega bo izvedena le v primeru, če bo lokalna skupnost za projekt uspela pridobiti državna in evropska sredstva. Kar pa je v tem trenutku glede na znane okoliščine, da razpisov za črpanje evropskega denarja za lokalne skupnosti še sploh ni, skoraj nemogoče pričakovati. Tudi iz proračuna MO Ptuj, ki so ga mestni svetniki potrdili na decembrski seji, razberemo, da se lokalna skupnost za financiranje tretje faze obnove do-minikanca v celoti zanaša na financiranje iz državnega in evropskega vira. Iz načrta razvojnih programov proračuna
izhaja, da bi od predvidenih 650.000 evrov 520.000 evrov pridobili iz proračuna EU in 130.000 evrov iz državnega proračuna. Lastna proračunska sredstva občine za tretjo fazo obnove v skladu s proračunskimi akti za zdaj niso predvidena.
Na MO Ptuj so pojasnili, da se bo nadaljnja obnova samostana od projektov, ki so bili pripravljeni in potrjeni že v času nekdanjega župana MO Ptuj Štefana Čelana, nekoliko razlikovala. »Zaradi potreb in novih načinov financiranja se nadaljevanje obnove dominikanskega samostana
spreminja, zato smo dela razdelili v tri sklope, na podlagi katerih bodo tekli priprava dokumentacije, zagotavljanje sredstev in izbira izvajalcev. Namembnost nekaterih delov je razvidna iz predstavljenih planov obnove (gostinstvo, park z razgledom in prostori za počitek), namembnost nekaterih je še v pripravi v okviru strokovne komisije za dominikanski samostan. MO Ptuj namerava v letu 2017 urediti atrijsko in južno dvorišče ter na njima vzpostaviti potrebno infrastrukturo za uporabo: električno napeljavo, vodovod. Prav tako se za južno
dvorišče oblikuje zasnova za potrebe gostinske dejavnosti na samem dvorišču in znotraj jugovzhodnega kraka. V sončnem parku se bo uredila zasaditev (odstranitev nevarnih in bolnih dreves z nadomestno zasaditvijo) ter postavila nova urbana oprema. Celoten sklop ureditve z vzpostavitvijo gostinskega lokala ocenjujemo na 300.000 evrov Zunanjo ureditev bo MO Ptuj izvedla z lastnimi sredstvi. Zraven ureditve omenjenega jugovzhodnega kraka nameravamo nadaljevati obnovo križnega hodnika in vsaj ene dvorane v prvem nadstropju. Za izvedbo
tf/ i
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisovne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (2IPRS1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29.5.2013).
torek • 10. januarja 2017
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
del plač
Dornava je pokazala nekaj kršitev zakona, za osnovne plače, napake so nastale tudi pri od-šestim zaposlenim povrnil stroške potovanja
Dornava in ugotovilo kar nekaj nepravilnosti.
izplačil. Oba naj ne bi izpolnjevala pogoja zahtevane stopnje izobrazbe.
Je krivda na Zavodu ali ministrstvu?
Kot piše v revizijskem poročilu, je napaka Zavoda tudi, da ni določil pogojev za zasedbo delovnih mest s specialnimi znanji, kar je v nasprotju z Zakonom o javnih uslužbencih. Ker specialna znanja niso navedena v sistemizaciji, je zavod sedem zaposlenih na delovna mesta, ki zahtevajo specialna znanja, razporedil po prosti presoji. A Jurgečeva vztraja: ministrstvo je že leta 2008 obljubilo, da bo določilo, kaj sploh so specialna znanja. „Mi za urejanje te problematike nismo pristojni. To je naloga, ki jo morajo opraviti na ministrstvu," vztraja direktorica dornavskega Zavoda.
Nekaterim preveč, drugim premalo odmerjenih dni letnega dopusta
Jurgečeva pa prevzema odgovornost za napačno določitev letnega dopusta pripravnikom. V letu 2014 so jim odmerili kar 55 dni premalo letnega dopusta. Dopust pripravnikom je bil določen po internih merilih, ki pa niso v skladu z zakonom. Kot pravi direktorica, so že ukrepali, dodaja pa, da se lahko zgodi, da bodo zato imeli kakšnega pripravnika manj.
Napačno so upoštevali pri odmeri dopusta tudi dodatek za odgovornost za diagnostiko in delo v posebnih pogojih in najmanj 15 javnim uslužbencem odmerili skupaj 29 dni letnega dopusta preveč, najmanj štirim javnim uslužbencem pa skupaj 8 dni premalo.
Direktorica ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava Ida Jurgec
Nekaterim so torej odmerili premalo dni dopusta, spet drugim preveč. „Zavod je za leto 2014 direktorici na podlagi zadnjega odstavka 2. člena internih meril za določitev dopusta določil 12 dni letnega dopusta zaradi posebnih pogojev dela z duševno prizadetimi osebami. Po tej določbi pripada 12 dni letnega dopusta vodjem delovnih enot, kjer bivajo in delajo uporabniki, članom centralnega strokovnega tima zavoda ter komisiji za sprejem in odpust uporabnikov. Direktorica zavoda ne opravlja intenzivnega dela v polnem delovnem času pod tovrstnimi obremenitvami, zato ji ta del letnega dopusta ne pripada, ravnanje zavoda pa ni v skladu s 5. točko 36. člena KPDZSV," je navedeno v reviziji.
Zavod je na to odgovoril, da so septembra lani zaprosili Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, da poda razlago te točke zakona glede pojmovanja intenzivnega dela
v polnem delovnem času z duševno motenimi. Jurgečeva pravi, da je do zdaj še niso dobili, da pa vsekakor pogrešajo jasnejša navodila ministrstva. Zaradi zgoraj navedenega pogoja so dodatnih 12 dni imeli člani strokovnega tima (tudi direktorica) in vodje enot, v novi odločbi o odmeri letnega dopusta bo to najbrž spremenjeno.
Zdravnica delala brez soglasja ali ko ob plači zaslužiš še dobrih 33.000 evrov letno ...
„Na podlagi podjemnih pogodb je zavod zunanjim izvajalcem obračunal in izplačal 33.463 evrov, in sicer za opravljanje dela zdravnika pediatra 31.400 evrov (sklenjena pogodba z dvema zdravnicama, in sicer z eno upokojenko in eno zdravnico, zaposleno v bolnišnici) in za izvedbo izobraževanja 2.063 evrov," je na-
vedeno v revizijskem poročilu.
Sporno po videnju Računskega sodišča je naslednje: po zakonu lahko zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, opravlja delo pri drugi fizični ali pravni osebi le na podlagi pisnega soglasja. Zdravnica, ki je bila zaposlena v javnem zdravstvenem zavodu in je opravljala delo zdravnika pediatra po podjemni pogodbi, pa v letu 2014 ni imela soglasja za delo po podjemni pogodbi.
Po besedah Jurgečeve so imeli zagotovilo zdravnice, sicer zaposlene v mariborski bolnišnici, da je to urejeno, zato niso preverjali. „Zdravnica še zmeraj vztraja, da je pogodba zakonita. Dejstvo pa je, da imamo velike težave z iskanjem zdravnikov. Sami si želimo redno zaposlenega zdravnika, iščemo ga že osem let, a neuspešno," pojasnjuje Jurgečeva, ki se boji, da se bo z ukrepom prekinitve sodelovanja z dosedanjo zdravnico stanje še poslabšalo. Pediatrinja, sicer zaposlena v ptujski bolnišnici, soglasje ima, zato njene pogodbe Računsko sodišče ni proble-matiziralo.
Ob naštetih nepravilnostih je Računsko sodišče izpostavilo še dve večji: zavod je naročal premalo ekoloških živil, dobaviteljev za gorivo in izgradnjo nadstreška pa ni izbral po izvedenem postopku javnega naročanja. Na ta očitek Jurgečeva odgovarja, da namen ni bil izogniti se javnim naročilom in da je to kršitev, ki ni bila zavestna. Dodaja še, da so vsa leta pod drobnogledom številnih inšpekcij, a da se kljub trudu manjšim napakam v tako velikem zavodu ni mogoče izogniti.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: ČG
dejavnost
tega dela, ki bi lahko bil vrednosti približno 300.000 do 700.000 evrov, se bo MO Ptuj odločila v primeru zagotovitve dodatnih finančnih virov financiranja in seveda jasne strategije uporabe objekta.«
Dramatiziranje zime
v ptujski mestni hiši, bodo primarno urejali le zunanje Objekt najeda vlaga
Foto: Črtomir Goznik
Zupan Miran Senčar je na decembrskem srečanju z novinarji dejal, da bi kompleks dominikanskega samostana lahko služil za namene porok, gostinske dejavnosti in poslovnih srečanj. Na MO Ptuj načrtujejo, da bi primarno uredili dvorišča, park in okolico samostana. Zelja je, da bi pod samostanom uredili tudi obrežje ob reki Dravi.
Dodatnih 74.000 evrov je v proračunu MO Ptuj namenjenih za sanacijo vlage na objektu. Tudi za financiranje teh del se občina nadeja sredstev iz državnega proračuna: »MO Ptuj namerava v letu 2017 urediti dolgotrajno in nevarno problematiko vlage v severnem in zahodnem zidu z izvedbo sušilne kinete ter namestitvijo neinvaziv-nega sistema razvlaževanja zidov in notranjosti stavb, kot so elektro-kibernetična ali elektro osmoza ... Za pridobitev sofinancerskih sredstev se bomo prijavili na aktualen razpis Ministrstva za kulturo, iz naslova katerega predvidevamo najmanj 50-odstotno sofinanciranje. Dela bomo začeli takoj po zagotovitvi navedenega dodatnega vira financiranja.«
Mojca Zemljarič
Medije so minule dni polnile novice o tem, da v deželo na južni strani Alp prihaja polarni mraz. Republiška agencija za okolje je napovedovala temperature pod minus 10 ali 15 stopinj Celzija, občutek mraza pa da naj bi bil tudi do minus 30 ali minus 40 stopinj Celzija. Saj ne trdim, da ni bilo mrzlo. Zeblo je do kosti. Severni veter je bil oster kot britvica, temperature so bile krepko pod ničlo, pa še centimeter ali dva snega je zapadlo. Za ta letni čas čisto nič nenavadnega. Saj je vendar zima! Veter, sneg in mraz so za ta letni čas značilni naravni pojavi. Enostavno ne razumem, zakaj agencija za okolje in mediji iz vremskih pojavov, ki so v tem obdobju na naši celini popolnoma običajni, ustvarjajo takšno dramo. Nenavadno bi bilo, če bi bile temperature v tem času plus 20 ali minus 50. Realno izmerjene temperature. Ne pa temperature, ki bodo ustvarjale občutek ... Kakšna meroslovna kategorija je sploh to in kdo si jo je izmislil? V zatišni legi ob hiši na našem dvorišču, ki je v celoti obrnjeno na južno stran, je pozimi ob lepem sončnem vremenu, četudi je minus, lahko prijetno toplo. Iz razloga, ker sonce ves dan sije proti hiši in se ta del pač segreje. Poleti, v največji vročini, so na tem istem mestu temperature verjetno tudi do 50 ali 60 stopinj plusa. Ampak to ni verodostojen podatek, koliko je dejansko ali pozimi ali poleti v Novi vasi pri Markovcih temperatura zraka. Tako kot tudi ne neki izmišljeni podatki o občutku temperature! Ljudje čutimo različno. Niti dva človeka na tem svetu ne občutita enako. Medtem ko mene, ki sem bolj zmrznjene sorte, zebe do kosti, imam leden nos, mrzle roke in noge, pa nekoga zraven mene hladne temperature sploh ne prizadenejo in ga skoraj ne zebe. Prav zato se mi zdi neumno napovedovati temperature, kot jih bomo zaznavali po občutku.
Realno izmerjene temperature do minus 10 ali 20 stopinj Celzija v januarju za naše okolje niso nič nenavadnega. Kot tudi ne sneg v tem letnem času. Starejši znajo povedati, kakšne šele so bile zime nekoč. Ko je res zapadlo po meter in več snega in se je obdržal mesec ali dva, pa tega ni nihče dramatiziral. Mraz je stiskal, da je škripalo pod nogami. Pa takrat v hišah niso imeli centralnega ogrevanja, kot ga imamo danes. Kurili so na peč v kuhinji. V času najhujše zime so zakurili še v krušno peč, s katero so greli spalnico. Na steklu na oknu so se naredile ledene rože, na robu strehe ledene sveče. Za zimo so pač sneg, led in mraz nekaj povsem običajnega. Zato si ne znam razlagati, zakaj se vremenski pojavi, ki so za kraj in čas popolnoma običajni, vsakdanji, v javnosti tako dramatizirajo. Ja, pač je mraz. Normalno, saj pa je zima! In prosim, ne poneumljajte ljudi z nekimi banalnostmi in ne ustvarjajte umetne drame.
Mojca Zemljarič
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 10. januarja 2017
Slovenija, Starše • Občina Starše občanom še sofinancira odstranitev azbestne kritine
Birokratska muha ali je v ospredju res
Občina Starše svojim občanom že več let subvencionira odvoz in skladiščenje azbestne strešne kritine. Samo do 9. novembra je za ta namen tino odstranimo sami in kdaj moramo za to najeti izvajalca.
Bistričani cenejši od Ptujčanov
Slovenija je z uredbo ukinila proizvodnjo, promet in uporabo azbesta in azbestnih izdelkov z začetkom leta 2003. Ampak, uporaba izdelkov, ki so bili na dan uveljavitve uredbe še v uporabi, ni prepovedana. Prav tako noben zakon ne določa, da bi morali biti do kakršnegakoli roka odstranjeni. »Kdor ima na strehi salonitke, ki še vedno držijo vodo, jih torej lahko obdrži. Noben zakon mu tega ne prepoveduje in nikakršne nevarnosti za zdravje ne predstavljajo. Ampak slej ali prej se bodo salonitke postarale, popokale in začele puščati. Takrat jih bo seveda treba zamenjati in to bo draga operacija, ker po zaslugi evropskih birokratov cenenih azbestno-cementnih kritin ni mogoče več kupiti. Zamenjavo bo še podražila zakon-
ska določba, ki vse azbestno-cementne izdelke uvršča med nevarne snovi, zato jih lastnik ne sme odstraniti sam, ampak mora delo plačati pooblašče-
Azbestne plošče in druge odpadke, ki vsebujejo azbest, na Bistriškem in Ptujskem sprejemajo Komunala Slovenska Bistrica, Javne službe Ptuj ter podjetje Čisto mesto Ptuj, ki ima v Spodnjem Podravju šest zbirnih centrov. Slovenjebistriška komunala je lani sprejela približno 60 ton azbestnih odpadkov. »Teh odpadkov je čedalje manj. Največ smo jih sprejeli, ko je Podravje pred leti prizadelo močno neurje, ki je poškodovala kritine na stanovanjskih in gospodarskih objektih,« so pojasnili na Komunali. Tudi v podjetju Čisto mesto so lani zabeležili manj zbranih odpadkov, ki vsebujejo azbest. Tako so lani sprejeli približno 20 ton gradbenega materiala, ki vsebuje azbest (salonitnih plošč), predlani okoli 24 ton.
Odlaganje teh odpadkov v zbirnih centrih ali na odlagališčih sicer ni brezplačno. Komunala Slovenska Bistrica je lani za kilogram sprejetega gradbenega materiala, ki vsebuje azbest, zaračunala 0,1489 evra (brez DDV) za kilogram oziroma 148 evrov za tono (brez DDV). Javne službe Ptuj imajo nekoliko višjo ceno, in sicer 0,1726 evra (brez DDV) za kilogram oziroma 172 evrov za tono (brez DDV). Na Čistem mestu pa so povedali, da je cena prevzema salonitnih plošč 185 evrov po toni, k temu znesku pa je treba prišteti še DDV.
Zneski, ki jih je Občina Starše iz proračuna izplačala za odvoz in trajno skladiščenje nevarnih gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest. V letu 2017 načrtujejo subvencijo za odvoz azbestnih gradbenih odpadkov v višini 75 %, leta 2018 50 %, leta 2019 pa 25 %.
Leto	Število upravičencev	Znesek
2010	47	19.824 €
2011	47	15.242 €
2012	40	17.163 €
2013	24	5.721 €
2014	34	9.694 €
2015	32	8.395 €
2016*	34	11.336 €
*Do 9. novembra 2016
Vir: Občina Starše
nemu izvajalcu, ki si je pridobil uradni certifikat in bo svojo ekskluzivno pooblastilo tudi drago zaračunal. A to je pač le še ena cena, ki jo plačujemo za vstop v EU in neskončno modrost bruseljskih birokratov,« je svoje razmišljanje na spletu objavil Vladimir oziroma Mišo Alkalaj, magister matematike, vodja centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožefa Štefana in skeptik teorije o globalnem segrevanju. Dodal je, da domnevna nevarnost belega azbesta, ki se je uporabljal za izdelavo salonitnih kritin, cevi ter ognjevarnih gradbenih plošč, nima nikakršne osnove v znanstvenih rezultatih ter da gre izključno za politično odločitev.
Foto: CG
Gornja Radgona • Župan miri razburjeno javnost
Se obeta sodobno opremljeno stanovanje za azilante?
Med mesti, v katerih naj bi država urejala stanovanja za azilante, se omenja tudi Gornja Radgona.
V času največjega vala prebežni-kov v drugi polovici leta 2015 so pre-mraženim migrantom zatočišče nudili tudi v Gornji Radgoni. Najprej so v prostorih družbe Pomurski sejem nudili streho nad glavo 400 beguncem, nato pa so kapacitete povečali in omogočili, da so v Gornji Radgoni lahko namestili do 800 ljudi. Kljub temu da se je takrat med domačini
razširilo nezadovoljstvo in zgražanje, da gre za preveliko število migrantov v njihovem mestu, na srečo ni prišlo do incidentov; Gornja Radgona je bila le njihova vmesna postojanka ob pohodu v zahodnoevropske dežele.
Takrat, ko je samo v enem tednu preko mostu čez reko Muro v avstrijski Bad Radkersburg šlo več kot 4.000 beguncev, je bil pritisk sloven-
ske vlade na Radgončane, da bi povečali zmogljivosti v svojem namestitvenem centru, največji. Na to radgonski župan Stanislav Rojko takrat ni pristal, ker se je enostavno bal za varnost občanov. Begunskega centra v Gornji Radgoni tako niso širili, z začetkom sejemskega leta v Gornji Radgoni, spomladi 2016, pa so dokončno zaprli vrata migrantom. Za vse, kar so postorili, se jim je pred kratkim zahvalila tudi obrambna ministrica Andreja Katič.
18 državnih stanovanj za migrante
In medtem ko so bili Radgončani prepričani, da se je z zahvalo Katiče-ve za njih končala tematika, povezana z migranti, je na nov val negodovanja naletela objava javnega razpisa Ministrstva za javno upravo. Iz razpisa z naslovom Dobava in montaža pohištvene opreme v 18 službenih stanovanj za potrebe beguncev je razvidno, v katera stanovanja v državni lasti nameravajo nastaniti be-
gunce, ki jim bo odobren azil. Poleg Brežic, Celja, Dravograda, Ilirske Bistrice, Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice, Postojne in Trbovelj je na seznamu tudi Gornja Radgona. Omenjeno je dvosobno stanovanje na Mladinski ulici 16.
Vodstvo Občine ni bilo seznanjeno
Ko je prišla v javnost informacija o stanovanjih za azilante, se je odzval radgonski župan Rojko. »Vodstvo Občine Gornja Radgona uradno ni bilo seznanjeno o tem, da bi država v Gornji Radgoni pripravljala in obnavljala stanovanja za migrante in azilante, Občina Gornja Radgona v same aktivnosti ni bila, niti ni vključena. V dosedanjih kontaktih z Ministrstvom za zunanje zadeve kakor tudi z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje smo dobili njihove odgovore, iz katerih izhaja, da urejanja navedene problematike ne vežejo več na Gornjo Radgono,« poskuša javnost pomiriti Rojko.
Ali bo od namere, da uredi stanovanje za azilante v Gornji Radgoni, odstopila slovenska vlada, pa ta trenutek še ni znano.
Miha Šoštarič
^¡//////////////////////////^^^^
|	Oprema stanovanja:
|	steklokeramične plošče, |
|	vgradne pečice, barvni TV |
|	z diagonalo 81 cm ...
|	Iz razpisne dokumentacije	|
|	je še razvidno, da bodo azi-	|
|	lanti v večini stanovanj dobili	|
|	tudi novo opremo, saj je iz	|
|	popisa za dobavo in monta-	|
|	žo razvidno, da bodo stano-	|
|	vanja opremljena s stekloke-	|
|	ramičnimi ploščami, vgrad-	|
|	nimi pečicami, pralni stroji	|
|	morajo biti za pranje do pet	|
|	kilogramov, vzmetnice mora-	|
|	jo biti medicinske, barvni TV-	|
|	sprejemniki pa z diagonalo	|
|	minimalno 81 centimetrov.	| ^///////////////////^^^^
torek • 10. januarja 2017
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
skrb za zdravje?
iz proračuna nakazala dobrih 11.000 evrov. Preverili smo, kdaj lahko kri-
Zakonodaja določa, da je treba pri odstranjevanju azbestne kritine s površine, večje od 300 kvadratnih metrov, najeti pooblaščenega izvajalca. Med podjetji, ki imajo dovoljenje okoljskega ministrstva, je tudi ptujsko podjetje Gradbeni Remont. »Na nas se obračajo zgolj podjetja, posamezniki verjetno niti nimajo takšnih površin. Je pa v Podrav-ju streh, pokritih z azbestno kritino, čedalje manj,« je povedal Milan Goznik iz Gradbenega Remonta.
/
Foto: Črtomir Goznik
Kdaj postane azbest nevaren?
Azbest vsebuje vlakna, ki z lomljenjem postanejo tako majhna, da jih ne vidimo, so brez vonja in jih lahko vdiha-mo, ne da bi za to vedeli. Pri vdihavanju lahko vlakna pridejo globoko v pljuča in povzročijo bolezni, kot so azbestoza in rak pljuč. In kdaj postane nevaren? Ko so izdelki iz azbesta dotrajani, ko se poškodujejo ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak in s tem predstavljajo nevarnost za zdravje. Nevarni so torej predvsem tisti izdelki, ki se drobijo ali spreminjajo v
prah, ko jih uporabljamo, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (ARSO).
Največ stavb z azbestom v Podravju
Podatka, koliko zgradb je v Sloveniji še pokritih z azbestno kritino oziroma je bil azbest ob gradnji uporabljen kot izolacijski material, ni. Pred 12 leti je bilo na Slovenskem še četrtina individualnih stavb v Sloveniji pokrita z azbest-cementno kritino, glede na regijo pa je pri tem izstopala Podravska, kjer je bilo po ocenah še 30 % individualnih stavb pokritih z az-best-cementno kritino, so podatke pred desetletjem zbrali na ARSO. Letos naj bi pripravili novo oceno. Tako na ministrstvu načrtujejo izdelavo gradiva o nevarnostih za zdravje in
okolje, ki nastajajo pri ravnanju z gradbenimi odpadki, ki vsebujejo azbest. Obetajo se spremembe predpisov o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, prav tako pa so na ministrstvu predvideli spremembo zakona o varstvu okolja in uvedbo finančnega mehanizma za ravnanje s temi odpadki.
Država določila obveznosti, stroški odvisni od trga
Z uredbo je namreč določeno, kdaj in kako lahko sami odstranimo azbestne izdelke in kdaj morajo to opraviti pooblaščeni izvajalci. »Ravnanje z azbestnimi odpadki (odstranjevanje kritine, zbiranje, prelaganje, prevažanje in odstranjevanje) je zaradi nevarnih lastnosti azbesta treba prepustiti osebam, ki so za to delo uspo-
Nad rokovanjem z azbestnimi odpadki bdi okoljski inšpektorat
Sicer pa je okoljski inšpektorat v letu 2015 izvedel 133 inšpekcijskih nadzorov. Ugotovljene nepravilnosti so se največkrat nanašale na neustrezno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest (neustrezno skladiščenje, neupoštevanje varnostnih ukrepov), tako s strani imetnikov odpadkov kot tudi izvajalcev rekonstrukcij ali odstranjevanja objektov in vzdrževalnih del. V nekaj primerih je inšpekcija obravnavala tudi primere nezakonito odloženih odpadkov, v katerih povzročitelj ni bil znan, zato je odstranitev odpadkov
sobljene in imajo ustrezna dovoljenja. Če lastniki azbestnih odpadkov brez ustrezne zaščite ravnajo z azbestnimi odpadki sami, povzročijo veliko tveganje za svoje zdravje in okolje, zato z vidika stroke to ni priporočljivo,« so povedali na okolj-skem ministrstvu. Tako uredba določa, da sme odstranjevanje azbestno-cementnih plošč s površino nad 300 m2 opravljati le izvajalec s pridobljenim okoljevarstvenim dovoljenjem za ta dela. Če gre za manjše površine od 300 m2, lahko to-
vrstna dela opravi tudi posameznik sam. Ne glede na obseg del pa mora vsak izvajalec ali posameznik upoštevati pravila ravnanja pri odstranjevanju plošč, ki vsebujejo azbest, in pravila ravnanja z odpadki, ki pri delih nastanejo.
Trdno vezane azbestne odpadke se odstranjuje z odlaganjem na odlagališča nenevarnih odpadkov. Upravljavec odlagališča mora zagotoviti, da se azbestni odpadki odlagajo na vnaprej določeno odlagalno polje za azbest, ki mora biti
vidno označeno in namenjeno samo odlaganju azbestnih odpadkov. A medtem ko je na eni strani določeno, kdaj lahko sami odstranimo azbestne izdelke, kdaj moramo za to plačati izvajalca ter kam jih lahko odložimo, na drugi strani ni oblikovana enotna cena te storitve. Stroški ravnanja z azbestnimi odpadki so odvisni od posameznega izvajalca, saj je oblikovanje cen ravnanja z azbestnimi odpadki prosto na trgu.
Mojca Vtič
Dela so se začela konec leta 2016, končana pa bodo predvidoma 31. marca. Od pomladi naprej se bo možno sprehajati po urejenih poteh na delu Panorame, ob tem pa si je investitor, ptujska občina, zastavil še en cilj: seznanitev vseh obiskovalcev griča z bogato arheološko dediščino in zgodovino poselitve. Na sprehajalnih poteh v dolžini 786 metrov bodo namreč nameščene informacijske table in kopije rimskih spomenikov, ki so bili izkopani na tem območju. »Na informacijskih tablah v velikosti 2 x 1 m bo z besedilom v slovenščini in angleščini ter slikami predstavljena antična zgodovina poselitve Panorame. Ob poteh bo nameščena urbana oprema: klopce in koši za smeti ter pasje iztrebke. Na enem mestu bo potka razširjena v obliko trga v velikosti 100 kvadratnih
metrov, kjer bo med drugim nameščen tudi pitnik,« so pojasnili na Mestni občini Ptuj.
Urejanje sprehajalnih poti je prevzelo podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., informacijske table pa je izdelal in oblikoval Iztok Kukovec. Vrednost celo-
tne investicije je ocenjena na 81.000 evrov.
Dolgoročni načrt sicer predvideva še bistveno več sredstev. Občina si namreč želi, da bi se arheološki park uredil na celotnem območju. A pri tem upajo na posluh države in
Evrope, saj si bodo skušali del sredstev zagotoviti iz razpisov. Koliko sredstev natančno bi potrebovali za celovito ureditev in ali je ureditev Panorame zastavljena tako, da bo morda na njej nekoč tudi arheološki muzej, na ptujski občini odgovarjajo: »Na to ne moremo podati odgovora, in sicer zato, ker je najprej treba izdelati konservatorski načrt za celotno območje, potrebna je tudi preverba najpomembnejših odprtih arheoloških vprašanj z manjšimi raziskovalnimi izkopi, nato celovita zasnova parka z arheološkimi vsebinami in njegova konkretna ureditev. Na tem območju ne načrtujemo arheološkega muzeja, ampak arheološki park. Arheološki muzej se načrtuje in bo vzpostavljen v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, na območju Muzejskega trga 2.«
Dodajajo še, da so bile vse dejavnosti v letu 2016 usmerjene v to, da bi Panorama postala urejeno parkovno območje, na katerem bo vidna tudi arheološka dediščina. »Nova sprehajalna pot bo potekala po trasi antične ulice, na območju
antičnega trga je predvidena pravokotna razširitev poti. Začasna ureditev je zasnovana tako, da ne bo ovirala ali pogojevala ureditve bodočega arheološkega parka,« so še pojasnili na ptujski občini.
Dženana Kmetec
Foto: ČG
Konec marca naj bi bila končana dela na Panorami. Urejene bodo sprehajalne poti, ob katerih bodo informacijske table s predstavitvijo antične zgodovine tega območja.
Ptuj • Urejanje poti na Panorami
Ptuj bo dobil novo urejeno sprehajališče
81.000 evrov bo ptujska občina iz proračuna namenila za urejanje poti na Panorami. Že marca letos naj bi se tam sprehajali po urejenem arheološkem parku, s čimer bo nepozidan mestni grič dobil prijaznejšo podobo in novo vsebino.
Pokrajinski muzej ne bo prevzel upravljanja
Čeprav je Panorama v lasti države oz. Sklada kmetijskih zemljišč, se je občina lotila njenega urejanja. Kot je na eni izmed zadnjih sej zagotovil župan MO Ptuj Miran Senčar, so to storili v dogovoru S Skladom, na katerega so že naslovili tudi vlogo za brezplačen prenos kompleksa nepremičnin na Panorami. Nejasno pa ostaja, kdo bo v primeru prenosa lastništva upravitelj kompleksa. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lo-renčič je še enkrat potrdil, da muzej upravljanja ne bo prevzel in dejal, da je bilo nekaj govora o tem, a da je sam tako občini kot komisiji za ureditev Panorame pojasnil, da to ni sprejemljiva rešitev. Veseli pa ga, da bo na Panorami urejen arheološki park, medtem ko naj bi bila izbrana lokacija za arheološki muzej na Muzejskem trgu 2: »V kratkem naj bi aktivno začela delovati tudi strokovna komisija, zadolžena za novi arheološki muzej. Upam in želim si, da se kmalu kaj premakne na tem področju.«
6 Štajerski TEDNIK
Podjetništvo
torek • 10. januarja 2017
Videm • Prodaja zemljišč v Poslovno-logistični coni Videm
Ena od parcel ponovno naprodaj
Občina Videm je leta 2015 uredila Poslovno-logistično cono Videm, v kateri nekaj podjetij že deluje. Lani je bilo vseh sedemnajst enot v coni že prodanih ali vsaj rezerviranih, zdaj pa je eno od zemljišč spet naprodaj-
Videmska občina je v prvih dneh novega leta na svoji spletni strani objavila javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine v Poslovno-lo-gistični coni Videm ob lokalni cesti Ptuj-Tržec. Gre za 1.513 kvadratnih metrov veliko parcelo (št. 311/11, katastrska občina Lancova vas), namenjeno poslovnim, trgovskim in logističnim potrebam različnih dejavnosti. V občinskem podrobnem prostorskem načrtu je tu predvidena avtokaroserijska delavnica s poslovnimi prostori in trgovino. Parcela je komunalno opremljena, vendar komunalni prispevek v ceno ni vštet.
Ponudbo za nakup je mogoče po pošti ali osebno na občini oddati do 19. januarja letos. Vsebovati mora tudi podatke o načrtovani vrsti dejavnosti, resnost ponudbe je treba dokazati s plačilom varščine v višini petine izhodiščne cene. Cena nepremičnine znaša 19 evrov na kvadratni meter z DDV (ostaja enaka, kot je bila pri že prodanih parcelah) oz. 28.747 evrov za parcelo. Ponudb, nižjih od izhodišče cene, ne bodo upoštevali. Javno odpiranje ponudb bo 23. januarja na sedežu občine, nepremičnina pa bo prodana najugodnejšemu ponudniku. Podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani občine.
Sprememba načrtov
Lani avgusta so nam na vi-demski občini razložili, da je v Poslovno-logistični coni Videm poleg prostorov za trafo in plinsko postajo ter čistilno napravo še 17 posameznih enot: »Na eni enoti je zbirni center, ena je namenjena režijskemu obratu, ena je v postopku prodaje, devet jih je že prodanih, preostalih pet enot pa je rezerviranih.« Pred nekaj meseci torej nobene od parcel ni bilo več mogoče kupiti, zdaj
Čakajoč avtocesto
Poslovno-logistična cona v Tržcu še vedno, tudi na že prodanih zemljiščih, ni polno zaživela. Na vi-demski občini so pojasnili, da je težavo dolgo časa predstavljal predvsem manjkajoči odvodni kanal, ki bi poslovno cono povezal s kanalizacijo (premična betonarna Žiher je sicer kljub temu že leta 2015 začela obratovati, za odvajanje komunalnih odpadnih voda pa je uporabljala neprepustno in nepretočno greznico). Investicijo, vredno okoli sto tisočakov, je občina končala lani jeseni.
Videmska gospodarska cona ima strateško, logistično in komunikacijsko izjemno pomembno lokacijo. Cona, urejena praktično tik ob bodoči avtocesti, je namreč zadnja pred schengensko mejo. Živahnejši razvoj gre najbrž pričakovati šele, ko bo zgrajena prva etapa avtoceste Draženci-MMP Gru-škovje (približno do Podlehnika). Ta bo po napovedih DARS-a končana predvidoma letos novembra, celoten odsek podravske avtoceste pa bo zgrajen do konca leta 2018. Takrat se bo evropska pot na Balkan gotovo ustavila tudi v Tržcu.

pa se ena od njih spet prodaja. Za pojasnila, kako je to mogoče, smo zaprosili župana Vidma Friderika Bračiča.
»Nekatere parcele so bile zakupljene, ne prodane. To pomeni, da so lastniki zanje nekaj že plačali. Imeli smo več primerov, da so lastniki plačali recimo polovico zneska, naprej pa več niso zmogli. Na občini se s takimi lastniki dogovorimo, da nepremičnine vrnemo v prodajo. Če se prodajo, novi lastnik zakupniku vrne kupnino, občini pa poplača razliko,« je pojasnil župan. Javno zbiranje ponudb so na občini objavili že večkrat; včasih za posamezno, včasih za več parcel skupaj. Če ponudnika ni bilo, so objavo pono-
vili. »To je živa stvar in bo tekla, dokler ne bo vse prodano,« je povedal Bračič.
Poudaril je tudi, da predvidena avtokaroserijska dejavnost za morebitne interesente ne bo ovira: »Potencialni kupci so se takrat pač odločili za neko vrsto dejavnosti. Drugi kupci bodo morda imeli drugačne želje; v tem primeru bomo občinski podrobni prostorski načrt spremenili.« Investicijo industrijske cone je občina zaključila v letu 2015, kar pomeni, da se parcele prodajajo že kakšno leto in pol. Po županovih besedah so v videmski coni tri enote zakupljene, samo ena pa (za zdaj) še ni prodana.
Eva Milošič
Na videmski občini želijo z ureditvijo industrijske cone v Tržcu poskrbeti za nova delovna mesta ter okrepiti vlogo občine kot podjetniškega centra v regiji.
Ptuj • Za Perutnino Ptuj uspešno poslovno leto
Poslovanje stabiliz
Za Perutnino Ptuj (PP), ki v širši regiji velja za največjega pridelovalca in je poslovanje družbe lani stabiliziralo.
Družba se je od izbruha gospodarske krize po letu 2008 pa vse do lani soočala s finančnim bremenom, ki je izhajalo iz preteklega zadolževanja. Načeta je bila tudi likvidnost. S svežim finančnim vložkom in posledično razdolžitvijo so ptujski perutninarji v letu 2016 lažje zadihali in si za prihodnje poslovno obdobje zadali smele načrte, ki vodijo k rasti podjetja. Po konsolidacij v lastniški strukturi je lani v začetku leta do sprememb prišlo tudi na najvišjih vodstvenih funkcijah. Z mesta predsednika uprave se je po skoraj četrt stoletja poslovil Roman Glaser. Z njim so se iz uprave umaknili tudi Tone Čeh, Nada Krajnc in Milan Čuš. 22. januarja so delničarji na seji skupščine za predsednika uprave imenovali Tiborja Ši-monko, sicer nekdanjega prvega moža poslovne skupine Sij in pooblaščenca bank upnic v Perutnini Ptuj. V upravo je bil na januarski skupščini poleg Šimonke imenovan še Vjače-slav Korčagin.
22. januarja bo letno dni, odkar so lastniki na seji skupščine za predse monko. Njihovo odločitev je nato 25. januarja potrdil nadzorni svet druž predsednik uprave PP Roman Glaser opravila primopredajo poslov.
Neto dolg znižali na 40,5 mio evrov
Na račun dokapitalizacije in finančnega prestrukturiranja se je poslovna skupina PP v lanskem letu močno razdolži-
la, kar pomeni, da so temelji za prihodnji razvoj podjetja zdravi in trdni. Konec septembra je njen neto dolg znašal 40,5 milijona evrov, v času pred dokapitalizacijo se je dolg gibal okrog sto milijonov evrov.
Ormož • Kmalu razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih napi
Letos za sofinanciranje 40.000
V občini Ormož je na javni kanalizacijski sistem priključenih dobrih 33 odstotkov gospodinjstev. dnjo petih sistemov, zgradili 23 km kanalizacijskih cevovodov za odvajanje fekalnih odpadnih kanalizacije in pet čistilnih naprav.
»Prednostno smo gradili omrežje na vodovarstvenem območju in na območjih, ki so bila gosteje poseljena ter jih je država opredelila kot aglomeracije. Aglomeracije so naselja ali deli naselij, ki po določilih Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod morajo biti opremljena z javno kanalizacijo,« je povedal župan občine Ormož Alojz Sok. Leta 2013 so v ormoški občini končali prvo fazo obsežnega projekta gradnje kanalizacije Podgorci-Velika Nedelja s čistilno napravo v Sodincih. Leto kasneje so sisteme s čistilnimi napravami zgradili za naselja Osluševci in Cvetkovci (čistilna
v Cvetkovcih), Trgovišče, Mi-hovci in Velika Nedelja (čistilna pri Veliki Nedelji) in Miklavž pri Ormožu - s čistilno napravo. V letu 2015 so kanalizacijski sistem s čistilno napravo zgradili tudi v Ivanjkovcih. Za čistilno napravo v Ormožu, na katero je priključenega 34 km kanalizacijskega cevovoda, je od leta 2014 pridobljeno gradbeno dovoljenje za obnovo. Do konca tega leta nameravajo v občini Ormož zgraditi še dobršen del sistema: 3,3 km cevovodov v naseljih Velika Nedelja, Mihovci, Trgovišče in Hajndl, ki jih bodo priključili na obstoječo čistilno napravo pri Veliki Nedelji, 1,6 km cevovoda na območju Pod-
gorci-Velika Nedelja s priključitvijo na obstoječo čistilno napravo So-dinci in 3,3 km cevovodov s čistilno napravo v naseljih Jastrebci in Lačaves. V letih 2018 in 2019 bodo nadaljevali dela na sistemu Velika Nedelja-Podgorci (4,8 km) in na območju Velika Nedelja, Drakšl, Se-nešci, Vičanci (3,7 km). Pripravljajo tudi dokumentacijo za izgradnjo sistema v Loperšicah: 500 metrov, predvidoma v letu 2019. Dinamika izvajanja navedenih projektov bo odvisna od zagotovitve finančnih sredstev in pridobivanja dovoljenj.
Prijave bodo zbirali do septembra
Čiščenje odpadnih vod se bo na območjih, kjer javna kanalizacija
V občini Ormož je zgrajenih 65 km kanalizacijskih cevovodov, ki so priključeni na šest čistilnih naprav.
Foto: EM
Foto: EM
Foto: MZ
torek • 10. januarja 2017
Podjetništvo
ŠtajerskiTEBKlK 7
irali, kazalniki poslovanja obetavni
predelovalca perutninskega mesta, je pomembno poslovno leto. Po uspešno končanih postopkih dokapitalizacije in prevzema ter razdolžitvi se
Foto: Črtomir Goznik
idnika uprave PP imenovali Tiborja Šibe. Isti dan sta Šimonka in dolgoletni
»Finančno prestrukturiranje in rezultati tekočega poslovanja predstavljajo ustrezne temelje za konkurenčnost in uspešen razvoj skupine v prihodnjih letih. Perutnina je še vedno izredno dobro podjetje, z dobrimi
nastavki in močnimi blagovnimi znamkami. Trdno smo vpeti v prostor srednje in jugovzhodne Evrope, kar daje veliko možnosti in upanja, da se bo nadaljnja rast družbe odvijala še intenzivneje kot v zadnjem obdobju,« je lani na srečanju z novinarji izpostavil predsednik uprave PP Tibor Šimonka in za letošnje leto napovedal nadaljnjo devetodstotno rast fizičnega obsega proizvodnje in prodaje.
Ptujski prehranski gigant namerava v naslednjih treh letih proizvodnjo povečati za 37 ton oziroma za okoli 40 odstotkov glede na danes, predvsem na segmentu mesnih izdelkov in pripravljene hrane, kar zagotavlja višji zaslužek.
Strateško se nameravajo usmeriti na trge, kot sta Turčija in Bližnji vzhod, preko svojega srbskega podjetja pa tudi na ruski trg. Trgi nekdanje skupne države še naprej ostajajo med najpomembnejšimi, s prodajo pa se vse bolj ozirajo tudi po zahodnih trgih EU.
Skupina Sij zaposluje 7.000 sodelavcev
Skupina PP je danes vodilni proizvajalec perutninskega mesa in izdelkov v Sloveniji in državah JV Evrope. Poslovno skupino sestavljajo matična družba na Ptuju in 18 podjetij iz Slovenije in tujine, ki skupno zaposlujejo okrog 3-600 sodelavcev. Po dokapitalizaciji je Perutnina postala del Skupine Sij, ki sodi med največje slovenske izvoznike ter ima v obeh temeljnih dejavnostih, metalurgija in perutninarstvo, okrog 7.000 zaposlenih. Sij danes v Perutnini obvladuje dobrih 77 odstotkov kapitala. Kmalu bi lahko lastniški delež še povečal. Po informacijah, ki jih je javnosti konec lanskega leta posredoval predsednik uprave PP Tibor Šimonka, naj bi bila svoj lastniški delež v Perutnini pripravljena prodati tudi Perutninarska zadruga Ptuj. Po nakupu tega deleža bi Sij postal 90-odstotni lastnik Perutnine.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski perutninarji so v letu 2016 dosegli rast na več kazalnikih poslovanja. V primerjavi s predhodnim letom se je povečal fizični obseg prodaje, povišali sta se vrednosti EDITDA in dobička iz poslovanja. Dosežena EBITDA marža odraža stroškovno optimizacijo poslovanja in povečanje deleža prodaje z višjo dodano vrednostjo na ključnih prodajnih trgih. Ob koncu leta so vsem zaposlenim v Perutnini za pet odstotkov dvignili tudi osebne dohodke.
av
evrov
V letih 2013-2015 so končali gra-vod, dobre tri kilometre meteorne
ne bo zgrajena, izvajalo na malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN). Trenutno jih je na območju občine Ormož nameščenih 45. V skladu s pravilnikom, ki so ga občinski svetniki potrdili na seji v novembru lanskega leta, bo občina uporabnikom vgradnjo MKČN sofinancirala. Za individualne naprave bo subvencija znašala tisoč evrov. V primeru, da bo na napravo priključenih več stavb, pa 500 evrov po posameznem objektu. Občina bo v skladu z amandmajem, ki je bil na občinskem svetu sprejet na pobudo stranke SMC, sofinancirala tudi MKČN, ki so že vgrajene. Postopek pridobitve občinske subvencije oz. sofinancerskega deleža bo enak za vse - za tiste, ki so MKČN že namestili, in za tiste, ki jih še bodo. »Razpis za pridobitev sredstev bo objavljen februarja. Prijaviti se bo možno do 20. septembra letos. Če bi nam sredstva v proračunu, rezervirana za ta namen, zmanjkala (40.000 evrov), bomo sofinancer-ski delež izplačali v letu 2018. Do izplačila bodo upravičeni vlagatelji, ki bodo predložili popolne vloge. Na razpis se bodo lahko prijavili tudi tisti, ki so sicer v bližini zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, a bi za priključitev nanj potrebovali hišno črpališče,« so še pojasnili v upravi občine Ormož.
Mojca Zemljarič
Slovenija • Preoblikovanje poštnih enot se nadaljuje
Poštna storitev na domu tudi v Podravju
Pošta Slovenije je od leta 2010 do lani zabeležila 24-odstotni upad pisemskih pošiljk in 40-odsotni upad pri plačilnih storitvah. Primanjkljaj prihodkov skušajo med drugim nadomestiti z racionalizacijo stroškov, torej s preoblikovanjem pošt.
Spremenjenim okoliščinam se zato prilagajajo s pogodbenimi poštami, prav tako pa zmanjšujejo število pošt. »Kljub temu še naprej ohranjamo ustrezno dostopnost poštnega omrežja za uporabnike in predpisano kakovost univerzalne poštne storitve vsem prebivalcem v RS.« Konec letošnjega leta je omrežje Pošte Slovenije obsegalo 525 pošt, od tega 146 pogodbenih ter 24 premičnih pošt. Pošta Slovenije ima tako še 355 lastnih rednih pošt in 24 pre-
mičnih pošt. Na ravni Pošte Slovenije je bilo v letu 2016 v pogodbene preoblikovanih 48 pošt. Na našem območju je bilo preoblikovanih pet enot, in sicer na Ptujskem Vitomarci in Podlehnik, na Ormoškem Podgorci in na Slovenjebistri-škem Zgornja Polskava ter Pra-gersko. »Ob tem smo dve redni pošti ukinili, in sicer pošti Zgornji Leskovec in Jakobski Dol. Tam Pošta Slovenije storitve zagotavlja prek pismonoše v t. i. pismonoški pošti.«
Pismonoška pošta - poštne storitve v avtomobilu
Kjer se izvaja t. i. pismono-ška pošta, pismonoša opravlja storitve v avtomobilu. Na dogovorjenem kraju ima krajši ostanek, občanom pa je omogočen tudi obisk pismonoše na domu z naročilom določenih storitev, so povedali na Pošti Slovenije. Pojasnili so še, da pismonoša pismonoške pošte poleg dostave in izročitve
Za komitente Nove KBM brezplačen dvig na poštni banki
Na poslovalnicah Poštne banke Slovenije je od prvega septembra mogoče videti znak Nove KBM, saj sta se banki združili. To pomeni, da so komitenti Nove KBM pridobili širšo mrežo poslovalnic, razvejano po vsej državi. Storitve banke lahko torej komitenti Nove KBM opravijo tudi na vsaki pošti, tako je dvig za komitente Nove KBM na poslovalnicah Pošte Slovenije brezplačen, na poštah pa lahko opravljajo neomejene dvige v okviru razpoložljivega stanja na računu. Na pogodbenih poštah pa je znesek pologa in dviga omejen na največ 1.000 evrov.
pošiljk sprejema tudi pošiljke, plačila položnic, vplačilo poštnih nakaznic, izplačilo zneskov z osebnih računov in hranilnih vlog pri Novi KBM, za katero lahko komitent poda prošnjo za izplačilo na domu, prodajo znamk, kuvert in dopisnic, prodajo srečk in določenega nabora trgovskega blaga. Kadar želijo uporabniki poštne storitve opraviti doma, jih bo pismonoša v okviru svojega delovnega časa obiskal na domu. V ta namen uporabniki na tem območju prejmejo te-
lefonsko številko najbližje pošte, na katero lahko pokličejo vsak delovni dan ter se dogovorijo za obisk pismonoše na domu, so dodali.
Na območju UE Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož in Lenart v letu 2017 ne načrtujejo uvedbe pismonoških pošt. Na območju UE Ptuj načrtujejo preoblikovanje pošt Destrnik in Žetale v pogodbeni pošti, na območju UE Lenart pa bo v pogodbeno pošto preoblikovana poštna enota Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Mojca Vtič
Foto: CG
8 Štajerski TEDNIK
Družba
torek • 10. januarja 2017
Slovenija, Podravje • V šestih letih do kakovostnih cest?
Vozniki v proračun prispevajo več kot milijardo evrov, za ceste le petina tega denarja
Po oceni direkcije za infrastrukturo je 60 % slovenskih cest v slabem in zelo slabem stanju. A ta delež naj bi se po zagotovilih direkcije kmalu spremenil. »Če se bo tak trend vlaganj nadaljeval, bi lahko Slovenija v šestih letih vzpostavila kakovostno raven državnih cest,« so povedali.
Višina letne dajatve se je za vse kategorije vozil povečala	Prihodki iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem
novembra 2012 in julija 2013	prometu ter delitev med področje cest in železnic (mio EUR)
Delovna prostornina Veljavna višina letne Razlika - povišanje motorja (cm3) dajatve (od 1. 11. 2012 do 15. 7. 2013)		
do vključno 1350	62 €	13,5 €
nad 1350 do vključno 1800	96 €	23,27 €
nad 1800 do vključno 2500	153 €	45,25 €
nad 2500 do vključno 3000	282 €	88,04 €
nad 3000 do vključno 4000	452 €	258,04 €
nad 4000	565 €	371,04 €
Medtem ko je še pred tremi leti direkcija opozarjala na primanjkljaj sredstev za redno vzdrževanje in investicije, se je lani negativni trend vlaganj začel obračati v pozitivno smer. Izpostavili so, da so v letu 2016 zagnali aktivnosti na 400 projektih, v letu 2017 pa naj bi se dela na terenu izvajala v okviru 240 projektov.
Denarja za vzdrževanje in investicije vendarle več
Sicer pa je direkcija lani razpolagala s 98,7 milijona evrov za investicije in investicijsko vzdrževanje in s 75,3 milijona evrov za redno vzdrževanje državnih cest. »Na področju gradnje in investicijskega vzdrževanja državnih cest se bo pozitiven trend nadaljeval tudi v prihodnjih letih, saj je v proračunu 2017 je za investicijsko vzdrževanje in investicije ter redno vzdrževanje državnih
cest načrtovanih 198,3 milijona evrov v letu 2018 pa 206,2 milijona evrov.«
Propadanje cest se je ustavilo
Kljub večjemu vlaganju, predvsem v 2016 glede na prejšnja leta, se stanje v tako kratkem času ne more bistveno spremeniti, priznavajo na direkciji. Tako imamo glede na
novo oceno stanja cest za obdobje 2015-2016 še vedno le tretjino cest v dobrem in zelo dobrem stanju, 10 odstotkov cest je v mejnem območju, kar pomeni, da bi se njihovo stanje brez vlaganj kmalu poslabšalo. Preostalih 60 odstotkov omrežja pa je v slabem in zelo slabem stanju. »Čeprav ocena ni bistveno spremenjena, pa se je z večjim vlaganjem zau-
	Prihodki iz naslova dajatve (mio €)	Ceste	Železnice
2007**	100,0	0 %	0
2008**	105,1	0 %	0
2009**	105,4	0 %	0
2010	105,1	0 %	71 %
2011	106,2	0 %	100 %
2012	108,2	38 %	62 %
2013	133,6	55 %	45 %
2014	143	50 %	50 %
2015	145,1	60 %	40 %
2016*	148,1	55 %	45 %
*prihodek za december 2016 je ocenjen **celoten prihodek v integralni proračun države
Proračun Direkcije RS za infrastrukturo v milijonih evrov
2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
178,4	146,9	169,6	145,77	148,69€	174 €	198,3
stavilo propadanje cest. Če se bo tak trend vlaganj nadaljeval, bi lahko Slovenija v šestih letih
Prihodki iz naslova trošarin za tri glavne pogonske energente v milijonih evrov
Trošarina v mio evrov	2011	2012	2013	2014	2015
Bencin	335,6	350,1	321,0	303,9	286,1
Dizel	557,1	618,3	598,4	612,9	627,4
Utekočinjeni naftni plin za pogonski namen	1,0	1,2	1,5	1,6	1,9
Skupaj trošarine	894	970	921	918	915
Ostali energenti (KOEL, zemeljski plin, elektrika, premog) prispevajo v proračun od 50 do 70 milijonov evrov. Hkrati je treba upoštevati, da so pogonski energenti obremenjeni tudi s prispevkom na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti, prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije in okoljsko dajatvijo za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki pa niso zajeti v tabeli.
vzpostavila kakovostno raven državnih cest.«
Čeprav so te napovedi za voznike spodbudne, pa vendarle ne moremo mimo dejstva, da bi lahko bile slovenske ceste že zdaj v mnogo boljšem stanju, če bi se denar, ki ga vozniki prispevajo v obliki cestne dajatve, v celoti ali vsaj pretežno porabil za ceste. Tako pa v oči bode dejstvo, da je bilo še pred petimi leti večino denarja namenjenega železniškemu omrežju. Ob tem pa denar, zbran z le-
Vir: MZI in DRS
tno dajatvijo za uporabo vozil v cestnem prometu, še zdaleč ni edini, ki ga lastniki avtomobilov in drugih motornih vozil plačujejo državi. Državni proračun se namreč polni tudi z dajatvami, ki jih plačujejo ob nakupu pogonskega goriva. Tako je država predlani z naslova trošarin prejela 915 milijonov evrov, ki pa niso bili posebej porabljeni za financiranje investicij ali vzdrževanja cest, saj so trošarine prihodek proračuna.
Mojca Vtič
■////////Miz^
Letos za slovenjebistriško zahodno obvoznico 120.000 evrov
Slovenjebistriška zahodna obvoznica je že osem let uvrščena v načrt razvojnih programov države, letos naj bi vendarle dočakali napredek. Direkcija za infrastrukturo in občina sta avgusta lani sklenili protokol za realizacijo projekta. Podpisan dokument pa je podkrepilo 120.000 evrov, ki so letos predvideni za zahodno obvoznico, kar pa še vedno pomeni le 1,2 % vrednosti investicije.
Sicer pa je postopke umeščanja celotne obvoznice v prostor uredila Občina Slovenska Bistrica, izgradnja pa bo potekala v treh etapah. Prva etapa bo potekala mimo tovarne Impol in jo bo v celoti izvedla ter financirala Občina Slovenska Bistrica. Druga etapa bo potekala od krožišča na regionalni cesti za Poljčane do tovarne Impol, tretja pa od tovarne Impol do priključka na državno cesto severno od Slovenske Bistrice. Za drugo in tretjo etapo bo investicijske postopke vodila DRSI, Občina Slovenska Bistrica pa bo sofinancer. Prioriteto pri izgradnji obvoznice imata prva in druga etapa. Predviden terminski plan aktivnosti za realizacijo druge etape je: pridobitev potrebnih zemljišč v letu 2017, predvidoma v jeseni 2018 vloga za gradbeno dovoljenje. Začetek gradbenih del je predviden spomladi 2019 in zaključek v letu 2020.
Vir: DRSI
J
Foto: Črtomir G ozn i k
torek • 10. januarja 2017
Družba
ŠtajerskiTEBKlK S
Slovenija • 10 let od uvedbe evra
Od uvedbe evra se je kavica
Riž, bel, glaziran [kg]
Pšenična moka, bela [kg]
Črni kruh, tip 850 [kg]
Beli kruh, tip 500 [kg]
Žemlja, navadna, 6Q - 1QQ g [kos]
Goveje meso brez kosti, stegno [kg]
Svinjsko meso brez kosti, stegno [kg]
Kokošja jajca [kos]
Sveže mleko, 3,5 % maščobe [l]
Trdi sir, 45 % maščobe [kg]
Jabolka [kg]
Banane [kg]
Kristalni sladkor, bel [kg]
Kakovostno vino, Q,75-1 l [l]
Svetlo pivo, steklenica, 0,5 l [l]
Cigarete, Extra 91 [zavitek]
Cigarete, West [zavitek]
Cigarete, Marlboro [zavitek]
Neprofitna najemnina [m2]
Voda za gospodinjstvo [m3]
Kanalščina [m3]
Odvoz smeti [m3]
Kurilno olje [l]
Električna energija, višja dnevna tarifa za gospodinjski odjem [kWh]
Zemeljski plin, za ogrevanje [Sm3]
Analgetik (aspirin), 20 tablet [škatla]
Vitamin C, 20 tablet [škatla]
Renault Clio [kos]
VW Polo [kos]
Motorni bencin NMB 1QQ [l]
Motorni bencin NMB 95 [l]
Dieselsko gorivo [l]
Znamka za navadno
Telegram, notranji promet
Obisk kina
Obisk gledališča, redna predstava [vstopnica]
Dnevni časopis [kos]
Tedenski časopis [kos]
Meni, kosilo [porcija]
Pogrebne storitve, pokop s krsto [pokop]
1,65
Q,59
1,67
1,79
Q,31
6,B
5,95
Q,1261
Q,56
B,B6
Q,BB
Q,B4
Q,7B
2,26
1,36
1,44
1,65
1,92
1,86
Q,7966
Q,6Q75
11,6QB1
Q,3B5
Q,Q9527
Q,355
2,73
1,6
9921,38
8412,18
Q,799
Q,772
Q,682
Q,18
5,42
3,89
1Q,79
Q,67
1,59
7,49
16Q,28
1,75
Q,62
1,73
1,86
Q,35
6,45
5,54
Q,132
Q,54
8,13
Q,84
1,Q3
Q,86
2,Q1
1,36
1,62
1,77
2,Q7
2,Q6
Q,8232
Q,7Q57
13,356
Q,437
Q,Q9652
Q,363
2,87
3,29
9881,Q6
852Q,Q8
Q,849
Q,831
Q,754
Q,2
5,42
4,Q2
11,31
Q,7
1,59
6,39
164,21
1,84
Q,71
1,88
1,93
Q,35
7,1
5,19
Q,1462
Q,6
8,92
Q,99
1,12
Q,82
2,Q6
1,43
2,17
2,53
2,43
Q,5698
1,Q763
17,15Q4
Q,618
Q,1Q548
Q,5Q16
3,43
3,35
125Q6,4
9446,37
1,Q47
1,Q3
Q,974
Q,24
5,42
4,65
12,37
Q,82
1,7
7,2
176,Q7
2,23
Q,88
1,9
1,78
Q,42
;,Q6
5,6
Q,1585
Q,82
8,67
1,19
1,16
2,85
1,81
2,61
2,7
3,2
2,46
Q,6Q36
1,Q5Q8
22,QQ78
Q,911
Q,13537
Q,7856
4,69
4,16
1Q427,Q4
11649,18
1,3Q4
1,29
1,243
Q,31
7,2
5
13,26
1,2
1,83
8,36
183,79
2,22
Q,87
1,98
1,83
Q,44
8,5
5,6
Q,1678
Q,85
8,61
1,15
1,32
1,Q9
3,Q9
1,91
2,98
3,38
2,47
Q,6Q41
1,Q447
22,1748
1,Q18
Q,142Q2
Q,8376
4,82
4,17
1Q241,99
12661,53
1,492
1,474
1,36
Q,31
7,2
5,12
13,42
1,25
1,9
8,47
186,13
2,12
Q,76
1,87
1,81
Q,36
9,Q7
6,11
Q,1797
Q,88
8,78
1,17
1,33
Q,97
3,Q5
1,97
3,4
3,5
3,9
2,58
Q,6451
1,4Q71
Q,849
Q,13837
Q,7224
5,38
4,22
11663,43
13521,33
1,337
1,288
1,179
Q,41
7,2
5,34
15,Q7
1,35
1,95
8,26
192,74
y////////////////////¿^
Ali ste vedeli:
v lokalu podražila za 48 %
Januarja 2017 mineva 10 let, odkar je Slovenija prevzela evro. Uvedba evra je pripomogla k večji preglednosti cen in k lažjemu primerjanju cen s cenami v državah z evrom. V prvih letih po uvedbi evra pa je vplivala tudi na dvig cen in na inflacijo, ugotavljajo na statističnem uradu.
•da je Slovenija doslej izdala tudi 11 spominskih dvoevrskih kovancev;
•da so tolarski kovanci zamenljivi v Banki Slovenije le še do 31. 12. 2016, tolarski bankovci pa so zamenljivi brez časovne omejitve;
•da je bila navdih za simbol za evro (€) grška črka epsilon (G), ki se razlaga tudi kot simbol za prvo črko imena Evropa v latinici, in da vzporedni črti ponazarjata stabilnost;
•da so na sprednji strani evrskih bankovcev upodobljena okna in vrata, ki simbolizirajo evropskega duha odprtosti in sodelovanja, mostovi na hrbtni strani pa simbolizirajo komunikacijo med Evropo in preostalim svetom;
•da sta bila lani bankovca za 20 in 50 evrov še vedno najpogosteje ponarejena;
•da se v obtok uvaja druga serija evrskih bankovcev, imenovana Evropa, in da v njej ne bo več bankovca za 500 evrov.
V celotnem obdobju, to je od leta 2006 do leta 2015, so se cene v Sloveniji, merjene z indeksom cen življenjskih potrebščin, v povprečju zvišale za 20,2 %, v območju držav z evrom pa za 15,2 %. Pregled cen izbranih izdelkov in storitev, ki jih je zbral statistični urad, pokaže, da so se nekatere med njimi v devetih letih precej zvišale, npr. cena za skodelico kave v lokalu za 48 %, liter piva za 42 % in žensko striženje za 29 %. Za skodelico kave v lokalu je bilo tako treba v 2006 plačati v povprečju 81 centov, v 2015 pa že 1,20 evra. S povprečno mesečno neto plačo smo si lahko v 2006 privoščili 955 skodelic kav v lokalu, v 2015 pa le še 844, so zapisali na uradu.
Povprečna plača višja za tretjino
Na drugi strani pa statistiki ugotavljajo, da je uvedba evra pripomogla k znižanju obrestnih mer in vplivala na obseg blagovne menjave Slovenije in na naložbe ter tudi na potovanja prebivalstva in na večje število turistov pri nas. Slovenija je tako v letu 2015 izvozila za 41 %, uvozila pa za 27 % več blaga kot v letu 2006. Precej se je povečalo tudi število prenočitev turistov (za 34 %) in število prihodov turistov (za 58 %). Povprečna mesečna neto plača je bila v letu 2015 v povprečju za 31 % višja kot v letu 2006, BDP na prebivalca pa je bil višji za 19 %, so s podatki postregli na statističnem uradu.
/
Ob desetletnici spominski kovanec za 2 evra
Pred desetimi leti, 1. januarja 2007, je Slovenija kot 13. država v Evropski uniji (EU) uvedla evro. Evro je takrat zamenjal prvo denarno valuto naše samostojne države, tolar, po menjalnem tečaju en evro je 239,64 tolarja. Okroglo obletnico prevzema evra bo Slovenija zaznamovala tudi z izdajo spominskega kovanca za 2 evra. Osrednji motiv na kovancu je 10 lastovk v letu, od katerih vsaka ponazarja po eno "pomlad" od uvedbe evra, ptica pa je simbol svobode.
Mednarodna vloga evra
Danes plačuje z evrom več kot 339 milijonov prebivalcev evrskega območja, ki ga sestavlja 19 od 28 držav članic EU. Poleg tega je evro denarna enota še v šestih drugih evropskih državah, in sicer v Andori, San Marinu, Vatikanu, Monaku in tudi v Črni gori in na Kosovu.
Države, ki uporabljajo evro, so v letu 2015 ustvarile skoraj 16 % svetovnega BDP (bruto domačega proizvoda), evro pa je postal druga najpomembnejša mednarodna valuta, takoj za ameriškim dolarjem, so ob jubileju prevzema evra še zapisali na statističnem uradu.
Mojca Vtič
1
2
Foto: MV
Vir: SURS
10 Äa/m&TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 10. januarja 2017
Ptuj • Letni koncert MPZ KD Rogoznica
Lepa bera Gallusovih značk
Mrzel in pričakovanj poln december so v nedeljo, 18. decembra, s pesmijo ogreli pevci MPZ KD ROGOZNICA pod vodstvom Gregorja Lačna. V prepolni dvorani Doma krajanov Rogoznica so že 16. zapovrstjo ljubitelje pesmi in petja osvojili s svojim petjem, pozitivno energijo in sproščenostjo.
V uvodu so zapeli sklop slovenskih pesmi in prvi del koncerta končali z nežno Uspavanko Lojzeta Lebiča. Po kratkem predahu in nekaj mislih o željah in pričakovanjih v novem letu so v drugem delu zapeli še Rusko Njest svjat. Sledili so dalmatinski zvoki pesmi Plovi, plovi in Ribar plete mrižu svo-ju, s katerima so nas zapeljali v vroče poletje v senco borovcev nekje na obali ...
V nadaljevanju koncerta se je prenekateri obiskovalki orosilo oko ob čutnem solu Romana Krajnca, ki je zapel Pesem o rožici, slišali pa smo še italijansko La Montanaro, Marko skače in Orkester.
Sledil je ganljiv zaključek koncerta, saj so pevci presenetili svojega člana s pesmijo Pleničke je prala, ker je dobil prvega vnučka.
Tudi letos je v zboru kar
Častna Gallusova značka Stanku Bacu
Predsednik MoPZ Rogoznica g. Bogomir Širovnik se je zahvalil dosedanjemu predsedniku MoPZ Rogoznica g. Marjanu Krajnčiču in predal darilo dolgoletnemu pevcu Stanku Bacu, ki je zaključil svojo bogato in dolgo pot aktivnega zborovskega pevca, saj je pri različnih pevskih zborih prepeval že od leta 1963. Za petje v zborih in prispevek k ohranjanju zborovskega petja je leta 2014 prejel častno Gallusovo značko.
nekaj pevcev, ki so za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti prejeli Gallusove značke. V imenu JSKD območne izpostave Ptuj jih je pevcem podelila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič. Bronasto Gallusovo značko sta prejela Marjan Korošec in Vladimir Plohl, srebrno je prejel Andrej Kokol, zlato Gallusovo značko pa so prejeli: Ivan Krajnc, Marjan Krajnčič, Srečko Cajnko, Janez Ciglar, Tomo Drevenšek, Dani Oman, Branko Rašl, Franc Rašl, Janko Repič in Bogomir Širovnik.
Ob koncu so pevci vse obiskovalce povabili še na druženje ob kozarčku. Preživeli smo lep in poseben nedeljski popoldan, prežet s pesmijo in dobro voljo. NatašaLačen
Cirkulane • Dramska skupina bo spet razveseljevala
Na oder se vrača Tašča
Zavedajoč se dejstva, da pregovor »kuj železo, dokler je vroče« še kako drži, smo člani dramske skupine KD Cirkulane sklenili, da bomo gledalce tudi v tej sezoni zabavali z zgodami in nezgodami družine Prepih.
Lani so bili po sili razmer v svoje malo mestno stanovanje prisiljeni sprejeti mamo oziroma taščo. V nadaljevanju Tašče pa se dogajanje seli v Haloze, natančneje na taščino domačijo v Gruškovec, kjer se zberejo družina in prijatelji, da bi proslavili njen god. Mama je obiskov na samotni haloški kmetiji bolj ali manj vesela, predvsem z zetom ima še veliko neporavnanih računov. Medtem ko je bila lani v ospredju situacijska komika, pa letos prevladuje besedni humor, vse skupaj pa je spet začinjeno s sočno domačo haloško govorico. Že na vajah smo se najbolj nasmejali besednim spopadom med taščo in zetom. Slednji že vse od prihoda ne špara jezika, tašča pa mu kot vedno ne ostaja dolžna.
Ker gre, kot rečeno, za nadaljevanje lanske predstave, v delu nastopajo iste osebe kot lani. Pridružil se jim je zgolj Čepekov Miha vaški posebnež nekoliko počasne pameti, ki rad pogleda za taščo, upodablja ga član skupine, ki ima z igranjem podobnih vlog veliko izkušenj. Z izjemo Prepi-hovih hčera so tudi interpreti vlog isti kot lani prav tako režiser. V čevlje sester Prepih sta letos uspešno stopili dve naši novi članici, sicer še osnovno-šolki.
Predstavo je režiral avtor dela Tonček Žumbar. Pod njegovo taktirko pa se trudi 11 igralcev: Betka Forstnarič, Miro Lesjak, Franc Meznarič, Marica Žuran, Taja Potočnik, Alen Meznarič, Julija Maučič, Ana Črnivec, Marjan Prašnič-
ki, Sebastjan Meznarič in Mateja Muršec. Za zvočne in svetlobne efekte ter luč skrbi Sandi Kelc, Janja Solina Črnivec je poskrbela za kostumo-grafijo, Gordana Črnivec pa za radijsko reklamo. Za boljšo slišnost predstave uporabljamo daljinske mikrofone, za njihovo brezhibno delovanje pa skrbi režiser Tonček Žum-bar.
Vsi, ki vas zanima, kako je potekalo praznovanje taščine-ga godu, ali bo komu uspelo osvojiti njeno srce, predvsem pa, ali bosta tašča in zet končno zakopala bojno sekiro, vabljeni v petek, 13. januarja, in soboto, 14. januarja, ob 18. uri ter v nedeljo, 15. januarja, ob 15. uri v večnamensko dvorano v Cirkulanah.
Mateja Muršec
Ptuj • Prvi diplomanti Visoke šole
Želja: brezplačen študij na Ptuju
Visoka šola na Ptuju je edina, ki v Sloveniji izvaja študij prve bolonjske stopnje s področja bionike. Prva generacija diplomantov je diplome prejela decembra lani. Ob tej priložnosti je Darja Harb, ki je vse od ustanovitve naprej zgodbo pomembno sokreirala, napovedala svoj odhod z mesta direktorice.
V študijskem letu 2016/2017 se je v Visoko šolo na Ptuju vpisala tretja generacija izrednih študentov programa Bionika v tehniki. „Glede na to, da je v podobne tehnično-naravoslov-ne programe visokošolskega strokovnega izobraževanja v Sloveniji vpisanih izredno malo ali nič izrednih študentov, je to za ptujski zavod velik uspeh," poudarja Darja Harb, zdaj že bivša direktorica Visoke šole na Ptuju.
Sedem študentov prve generacije visokošolskega programa Bionika v tehniki je
študij zaključilo in decembra 2016 prejelo diplome. Na svečani podelitvi jih je nagovoril Stojan Sorčan, direktor Direk-torata za visoko šolstvo na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport. Omenjeni ptujski program je izpostavil kot obetajočega in bioniko opisal kot enega izmed poklicev prihodnosti. Podobnega mnenja je bil župan Mestne občine (MO) Ptuj Miran Sen-čar, ki je izpostavil tudi pomen visokošolskega izobraževanja na Ptuju nasploh.
Direktorica Visoke šole na Ptuju je zadovoljna, da kljub težavam in izzivom zavod s študijskim programom Bioni-ka v tehniki ostaja priložnost širšega okolja. Na šoli, ki je v finančnem smislu odvisna od občinskega proračuna in šolnin, imajo veliko želja in ambicij. „Po pogovoru s sedanjo ministrico za izobraževanje Majo Brenčič Makovec je smiselno vztrajati naprej, saj je področje bionike izredno perspektivno," je prepričana Harbova.
Foto: Langerholc
Z leve: Miran Arnuga, Ervin Bratuša, Andrej Intihar, Denis Kirič, Samo Kupnik in Silvo Kralj
V zavodu si želijo pridobiti koncesijo in državna sredstva za izvajanje študijskega programa, a se bodo pred tem morale zgoditi spremembe na nacionalni ravni. Potrebna bosta tudi pregled že podeljenih koncesij in objava ponovnega razpis za pridobitev novih. Po mnenju mnogih bi se s tem Visoki šoli na Ptuju odprle nove priložnosti. Prednost šole je, da edina v Sloveniji izvaja študij prve bolonjske stopnje s področja bionike.
„Za marsikoga je nerazumljivo, da imamo na Ptuju dva zavoda, ki se ukvarjata s tako rekoč isto dejavnostjo. REVIVIS kot ustanovitelj Visoke šole na Ptuju je zavod, ki ga je ustanovila MO Ptuj z namenom spodbujanja razvoja visokega šolstva. Nikakor pa REVIVIS ni in ne more biti visokošolski zavod, saj nima akreditacije zavoda, po zakonu o visokem šolstvu ga tudi ne more pridobiti. Lahko pa, skladno z odlokom o ustanovitvi, ustanavlja visokošolske
zavode, kot je Visoka šola na Ptuju. Ravno zaradi zadostitve zakonskim podlagam se je mestni svet MO Ptuj odločil, da kljub predlogu sveta zavoda REVIVIS, naj ga pripojijo kakšnemu drugemu zavodu, REVIVIS ohranijo. Na zadnji seji mestnega sveta MO Ptuj so imenovali tudi vršilca dolžnosti direktorja," pojasnjuje Harbova. Kljub številnim zakonskim težavam in dejstvu, da je študij le izredni, torej
Priporočamo v branje... Andre Aciman:
Pokliči me po svojem imenu
V branje vam tokrat ponujamo ljubezenski roman Pokliči me po svojem imenu, v katerem boste spoznali, da ima ljubezen lahko različne oblike.
plačljiv, so po njenem mnenju prvi diplomanti dokaz trdega in vztrajnega dela vseh udeležencev. Harbova je aktivno sodelovala že pri ustanovitvi šole in programa, na svečani podelitvi diplom pa je napovedala svoj odhod s tega delovnega mesta in dejala, da je čas, da se vsem dosedanjim kreatorjem te zgodbe pridružijo novi »sanjači«.
Dženana Kmetec
Šest tednov dolga poletna ljubezen, ki se je zgodila sedemnajstletnemu italijanskemu fantu Eliu, ga je zaznamovala za celo življenje. Pa ne samo njega. Elijevi starši v svoji vili ob morju poleti brezplačno gostijo mlade literarne ustvarjalce, da pri njih v miru pripravljajo svoje rokopise pred objavo. Njihov gost nekega poletja postane 24-letni Američan Oliver. Med Elijem in Oliverjem takoj vzplamti medsebojna privlačnost, a do nje na začetku hlinita brezbrižnost, toda poželenju, ki se stopnjuje, se ne moreta upreti. Knjiga bo všeč vsem, ki radi berejo ljubezenske zgodbe, saj je v svojem bistvu to erotična in romantična ljubezenska zgodba, v katero se bralec zlahka potopi - seveda ob predpostavki, da ni obremenjen s predsodki v zvezi z istospolno ljubeznijo.
Ocena: 5
Tenis
Vidovič podprvak med posamezniki
Stran 12
Namizni tenis
Z Anjo blizu
presenečenja v Logatcu Stran 12
Anketa
Kaj pričakujete od leta 2017?
Stran 13
Šolski šport
Napredovali ekipi OŠ Markovci in Majšperk Strani 12
Zlata lisica
Slovo šampionke, odlični rezultati naših Strani 15
Tina Maze
Pomembni zaznamki kariere
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Trdo delo za spomladanske uspehe
V ponedeljek dopoldan so se nogometaši Aluminija zbrali na uvodnem treningu v sklopu priprav na spomladanski del sezone 2016/17. Preizkušnje v jesenskem delu so že analizirali in arhivirali, sedaj so misli usmerjene v uspešnejše nadaljevanje. Uvodni krog drugega dela sezone v 1. ligi bo na sporedu 25. in 26. februarja.
Na prvem treningu se je pod vodstvom novega trenerja Slobodana Gruborja zbralo 25 igralcev, med njimi so bili tudi trije igralci na preizkušnji in dva mladinca iz lastne nogometne šole. Z novinci bodo v Kidričevem poskušali zakrpati vrzeli v napadalni in zvezni vrsti, kar se je v jesenskem delu izkazalo za glavno pomanjkljivost moštva.
»Na voljo imamo šest tednov priprav, ki jih bomo
Na prvem treningu se je zbralo 25 nogometašev.
poskušali maksimalno izkoristiti. Začeli bomo z delom na anaerobni osnovi, s tem pa ne mislim zgolj na 'suhi tek',
saj moja filozofija vsebuje veliko dela z žogo. V pripravljalnem obdobju imamo v načrtu odigrati šest pripra-
Nogomet • Prestopni rok
Miran Emeršič odslej na Malti
Miran Emeršič se je v
zgodovino vpisal kot zadnji trener Zavrča, preden je člansko moštvo doživelo neslaven konec in sredi sezone prenehalo tekmovati v 2. sNl. Zatem je dolgoletni trener Zavr-ča prevzel mladinsko moštvo NŠ Zavrč in ga popeljal do 6. mesta na lestvici, ob tem pa je treba dodati, da je veliko mladincev nastopalo za člansko moštvo, drugače bi bil rezultat zagotovo še boljši. Spomladi bodo mladi Zavrčani v boj krenili z novim trenerjem, to je postal Franc Fridl, ki je nazadnje vodil člane soboške Mure, Miran Emeršič pa se je podal v tople kraje, saj je postal pomočnik trenerja na Malti v tamkajšnji Birkirkari.
Prvi trener malteškega nogometnega velikana je Nikola Jaroš, ki je v svoji dosedanji karieri praktično vedno in povsod deloval v tandemu z Draženom Beskom (tako je bilo tudi pri Dravi v 1. ligi). Po slovesu Beska je bilo Jaro-šu ponujeno mesto glavnega trenerja rumeno-rdečih, kar je tudi sprejel. Ta si je za pomočnika zaželel Emeršiča, ki se je tako 3. januarja letos podal na tuje in bo vsaj pol
sezone v tandemu z Jarošem deloval v Birkirkari, ki poleg Hiberniansa in Valette tvori veliko trojico malteškega nogometa. Klub, za katerega igra tudi nekdanji napadalec Maribora Vito Plut je trenutno v prvenstvu na 5. mestu.
Birkirkara je urejen klub, ki praktično redno nastopa v
Evropi, večino tekem pa igra na stadionu Nacional, nacionalnem stadionu na Malti, kjer je pred kratkim na kvalifikacijski tekmi z domačo ekipo Slovenija slavila z 0:1, zadel je Benjamin Verbič.
Zaradi selitve na Malto se Miranu Emeršiču (zanj to ne bo prva tuja avantura, saj je
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Slobodan Grubor je v ponedeljek vodil prvi trening kot trener Aluminija.
Rokomet • Pred SP 2017
Dva poraza s Francozi, dve različni tekmi
vljalnih tekem,« je povedal novi strateg Aluminija Slobodan Grubor.
JM
Izbranci slovenskega selektorja Veselina Vujovica
so pretekli teden v Franciji z domačini odigrali zadnji dve pripravljalni srečanji pred bližajočim se svetovnim prvenstvom, ki ga bo gostila prav Francija. Na petkovem obračunu v Toulousu so se Slovenci izkazali in bili povsem konkurenčni svetovnim prvakom ter olimpijskim podprvakom in so izgubili le za dva gola (27:29). Na drugem dvoboju v Montpellieru so v nedeljo prikazali slabšo predstavo in na koncu visoko izgubili (26:33).
»Naša predstava na drugi tekmi v Montpellieru je bila veliko slabša od prve v Tou-lousu. Francija je bila pred domačimi gledalci zelo motivirana, s tako kakovostno reprezentanco je težko igrati dve tekmi v tako kratkem časovnem razmiku. Na tej tekmi so se pokazale vse naše
slabosti, predvsem tu mislim na našo neizkušenost, ob tem pa je bil tudi učinek vratarjev manjši kot na petkovi tekmi v Toulousu. Poraz ni tragičen, upam pa, da bo poučen in da bomo do začetka SP odpravili napake v naši igri,« je po tekmi dejal selektor Vujovic.
V slovenskem taboru je bilo več zadovoljstva po tekmi v Toulousu. »Predstavili smo se v lepi luči. Večino tekme smo igrali po dogovoru, obramba je bila na visoki ravni, še vedno pa so malenkosti, ki jih moramo popraviti. V končnici dvoboja smo naredili nekaj neizsiljenih napak, po njih smo prejeli nekaj lahkih golov. Izgubili smo, a za to obdobje smo prikazali kar dober rokomet in gremo optimistično naprej,« je po tekmi dejal Marko Bezjak, ki je bil s štirimi zadetki najboljši strelec svoje ekipe.
JM, sta
Foto: Črtomir Goznik
Miran Emeršič je bil nazadnje trener mladinske ekipe Zavrča, od začetka januarja je pomočnik glavnega trenerja Nikola Jaroša pri Birkirkari na Malti.
pred leti že deloval v Avstriji, op. a.) nekaj časa ne bo treba ukvarjati z nizkimi temperaturami in zimo, saj je trenutno na tem sredozemskem otoku prava pomlad, temperature pa so nekoliko nad 15 stopinj Celzija, na kar se seveda ne bo težko navaditi.
tp
Skupine na SP v Franciji 2017
Skupina A (Nantes): Francija, Poljska, Rusija, Norveška, Brazilija, Japonska
Skupina B (Metz): Španija, Slovenija, Makedonija, Islandija, Tunizija, Angola
Skupina C (Rouen): Nemčija, Hrvaška, Belorusija, Madžarska, Čile, Savdska Arabija
Skupina D (Pariz): Katar, Danska, Švedska, Egipt, Bahrajn, Argentina
(v osmino finala se uvrstijo reprezentance od 1. do 4. mesta)
Spored tekem slovenske reprezentance:
1.	krog: Slovenija - Angola (12. 1., ob 14.00)
2.	krog: Slovenija - Islandija (14. 1., ob 14.45)
3.	krog: Slovenija - Makedonija (16. 1., ob 17.45)
4.	krog: Slovenija - Tunizija (17. 1., ob 17.45)
5.	krog: Slovenija - Španija (19. 1., ob 20.45)
12 Štajerski
Šport
torek m 10. januarja 2017
Tenis • Državna prvenstva
Vidovič podprvak med posamezniki ter prvak v paru s Planinškom
Na igriščih TK Rogaška Crystal v Rogaški Slatini (podloga: tapison) je prejšnji teden potekalo zimsko državno prvenstvo za igralce in igralke do 16. leta starosti. Igralci ptujskega teniškega kluba TK Terme Ptuj so bili znova med nosilci odličij, tudi najbolj žlahtnih.
Med fanti sta na najvišjo stopničko stopila Blaž Vidovič in Filip Jeff Planinšek, ki sta bila najboljša med dvojicami. Do lovorike sta prišla več kot zasluženo, saj sta najprej v polfinalu izločila 1. nosilca, Ljubljančana Matica Dimica in Tilna Potočnika (finale pred finalom), v finalu pa še 2. nosilca, Tima Tekavca in Gašperja Oblaka, prav tako iz Ljubljane. Naslov državnih prvakov je tako zagotovo pristal v pravih rokah!
Tudi med posamezniki so bili boji zelo kakovostni, saj so brez izjeme nastopili vsi najboljši v tej kategoriji. Vseh osem nosilcev se je prebilo v četrtfinale, kar je pomenilo začetek izjemnih bojev za
končni naslov. Znova sta izjemno delo opravila člana TK Terme Ptuj, ki sta v četrtfina-lu izločila 1. in 2. nosilca! Najmlajši četrtfinalist Blaž (edini letnik 2002) je bil uspešnejši od 1. nosilca in št. 1 lestvice TZS U-16, Velenjčana Tina Kr-stuloviča (prva zmaga v medsebojnih tekmah), Filip Jeff pa od 2. nosilca Tilna Potočnika. Blaž je bil uspešen tudi v polfinalu, kjer je ugnal Mariborčana Boruta Šraja. Manj uspešen je bil Filip, ki ga je v tesni končnici 3. seta ugnal Matic Dimic in tako preprečil »ptujski finale«. Finalni dvoboj je bil zanimiv, krajšo pa je v podaljšani igri 2. seta potegnil ptujski mladenič. Z uvrstitvijo v finale je kljub vsemu presegel pričakovanja vseh, bil je namreč 8. nosilec.
Luka Hazdovac, predsednik in trener v TK Terme Ptuj: »Kar nekaj dvobojev naših igralcev je bilo zelo napetih, kjer so o razpletu odločale posamezne točke. Oba sta še enkrat dokazala, da spadata med najboljše v Sloveniji
Blaž Vidovič, Filip Jeff Planinšek, Maja Makorič in Lana Stefanovič - državni prvaki med dvojicami
v tej kategoriji, njihove dobre igre pa je opazil tudi selektor in ju ob Dimicu povabil v reprezentanco za nastop na Winter cupu. V finalu je imel Blaž proti Dimicu v tie-brea-ku dve zaključni žogi, a je tekmec obakrat odlično serviral
ter nato zaključil dvoboj. V finalu je bilo netipično veliko breakov, Blažu pa je zmanjkalo nekaj več izkušenj igranja na trdi podlagi.«
V konkurenci deklet so TK Terme Ptuj zastopale Tara Gorinšek, Taja Lončarič,
Nika Strašek, Nina Pli-beršek in Ana Teja Tabor (Maja Makorič za zdaj še ni članica ptujskega kluba, čeprav trenira na Ptuju).
Tara in Maja sta se uvrstili v četrtfinale, tam pa sta izpadli. Med dvojicami je bila veliko
DP U-16 v Rogaški Slatini:
fantje, posamezno:
četrtfinale: Vidovič (8.) - Kr-stulovič (ŠTK Velenje, 1.) 7:6(4), 6:4, Planinšek (6.) - Potočnik (Jaki, 2.) 6:4, 6:3;
polfinale: Vidovič (8.) - Šraj (ŽTK MB, 7.) 7:6(5), 6:2; Planinšek (6.) - Dimic (MAX LJ, 4.) 3:6, 6:3, 5:7;
finale: Vidovič (8.) - Dimic (MAX LJ, 4.) 3:6, 6:7(8). Dvojice:
četrtfinale: Planinšek/Vi-dovič (3.) - Kovačevič/Kupčič (ŽTK MB) 7:5, 6:1;
polfinale: Planinšek/Vidovič (3.) - Dimic/Potočnik (MAX LJ/ Jaki, 1.) 2:6, 6:3, 10:6;
finale: Planinšek/Vidovič (3.) - Oblak/Tekavec (LTC/MAX LJ, 2.) 6:1, 6:3.
uspešnejša Maja Makorič, saj se je skupaj z Lano Stefanovič (ŠTk Velenje) veselila naslova državnih prvakinj. V finalu sta ugnali Aleo Bubek in Tjašo Klevišar (Nova Gorica/ Triglav) - 5:7, 6:4, 10:4.
Jože Mohorič
Namizni tenis • Državne lige
Z Anjo blizu presenečenja v Logatcu
1. SNTL (Ž)
Šolski šport • Košarka, dekleta
Napredovali ekipi OŠ Markovci in OŠ Majšperk
10. KROG: Logatec - Ptuj 5:4, Kema - Jesenice 5:3, Ar-rigoni - Kajuh-Slovan 5:0, Vesna - Letrika 3:5. Prosta je bila ekipa Muta.
1.	MUTA	8 8 0 16
2.	ARRIGONI 9 8 1 16
3.	VESNA	9 5 4 10
4.	LOGATEC	9 5 4 10
5.	LETRIKA	9 5 4 10
6.	KAJUH-SLOVAN 9 4 5 8
7.	KEMA	9 3 6 6
8.	PTUJ	9 2 7 4
9.	JESENICE 9 0 9 0
LOGATEC - PTUJ 5:4
Okorn - Bezjak 0:3, Gutnik -Butkovska Tomanič 3:1, Mihevc - Krajnc 1:3, Gutnik - Bezjak 3:1, Okorn - Krajnc 2:3, Mihevc - Butkovska Tomanič 3:1, Gutnik - Krajnc 2:3, Mihevc -Bezjak 3:0, Okorn - Butkovska Tomanič 3:2.
Na prvo gostovanje v letu 2017 so se ptujske igralke podale v Logatec. V ekipi je bila znova Anja Bezjak, ki je kljub pomanjkanju treninga odlično začela srečanje in svoji ekipi prinesla prvo točko. Naslednje tri je prispevala v tej sezoni izjemna Katja Krajnc, ki je dvakrat slavila v tesni končnici petega seta. Gostje so bile tako na pragu uspeha, a Anja in Daniela v zaključku nista uspeli postaviti pike na i. Še posebej dramatično je bilo v zadnjem dvoboju med 18-letno Katjo Okron in 14-letno Danielo Tomanič Butkovsko. V zadnjem setu je bilo poravnano na 10:10, zato sta igralki tekmo nadaljevali do razlike dveh točk. Pri tem je daljšo potegnila izkušenejša domačinka ...
Med posameznicami Katja Krajnc z razmerjem zmag in porazov 21:3 še vedno zaseda visoko 5. mesto med vsemi igralkami v 1. ligi. Dosegla je največ zmag med vsemi.
Katja Krajnc (NTK Ptuj)		
1. SNTL (m)		
1. KRKA I 10 10	0	20
2. KEMA 10 9	1	18
3. INTER DISKONT I 10 7	3	14
4. MARIBOR 10 6	4	12
5. ARRIGONI 10 6	4	12
6. SOBOTA 10 5	5	10
7. MENGEŠ I 10 4	6	8
8. KAJUH-SLOVAN I 10 2	8	4
9. ILIRIJA 10 1	g	2
10. OLIMPIJA 10 0	10	0
Mariborčani so v	derbiju	
kroga doma izgubili	z ekipo	
Inter Diskont, bilo je 4:5. Do-		
mačini so z dvema zmagama		
Danila Piljaka povedli		4:2,
nato pa izgubili zadnja tri sre-		
čanja. S tem so na lestvici padli		
za mesto in bodo do konca re-		
dnega dela krčevito branili 4.		
mesto, ki še vodi v končnico.		
2. SNTL (ž)		
4. KROG: Inter Diskont ■		- Cir-
kovce 2:5, Ljubljana -	Preserje	
1:5, Inter Diskont - Sobota 5:2.		
1. PRESERJE 5 5	0	10
2. CIRKOVCE 5 4	1	8
3. INTER DISKONT 6 2	4	4
4. SOBOTA 5 2	3	4
5. LJUBLJANA 5 0	5	0
INTER DISKONT -		
CIRKOVCE 2:5		
Urša Večko - Ina Unger 0:3,		
Lea Kadiš - Iva Unger 3:0,		
Nuša Kadiš - Nika Belaj 0:3, Lea Kadiš - Ina Unger 2:3, Urša Večko - Nika Belaj 0:3, Nuša Kadiš - Iva Unger 3:1, Lea Kadiš - Nika Belaj 2:3.
Igralke iz Cirkovc v 2. ligi še naprej pridno zbirajo točke in držijo priključek z vodilno ekipo Preserja. Za uspeh na gostovanju na Koroškem sta bili odločilni tesni zmagi Ine Unger in Nike Belaj proti Lei Kadiš.
Zmagovalna ekipa območnega prvenstva v košarki - OŠ Markovci
2. SNTL (m)
V četrtek, 5. januarja, je bilo v športni dvorani OŠ Poljčane izvedeno območno tekmovanje v košarki za starejše učenke letnikov 2002 in mlajše. V polfinalnih tekmah sta bili zelo prepričljivi ekipi OŠ Majšperk in OŠ Markovci, ki sta tekmici premagali z visoko razliko. Bolj izenačeni sta bili tekmi za končno 3. in 1. mesto, prestižno zmago
na turnirju so osvojile učenke OŠ Markovci. Obe ekipi finalistki sta se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Markovci 2:29, OŠ Majšperk - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 28:8;
tekma za 3. mesto: OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Po-
horskega bataljona Oplotnica 20:29;
tekma za 1. mesto: OŠ Markovci - OŠ Majšperk 19:14.
Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ P. bataljona Oplotnica
4.	OŠ Kajetana Koviča Poljčane
UR
6. KROG: Ptuj		- Vesna 2:5,	
Ptuj - Savinja 1:5.			
1. SAVINJA	11	11	0 22
2. MELAMIN	11	10	1 20
3. RAKEK	11	8	3 16
4. MUTA	11	6	5 12
5. INTER DISKONT II	11	5	6 10
6. VESNA	11	4	7 8
7. LOGATEC	10	3	7 6
8. PTUJ	11	3	8 6
9. KRIŽE	10	3	7 6
10. PREBOLD	11	1	10 2
Ptujsko ekipo so tokrat sestavljali Luka Krišič, Darko Drčič, Zoran Podlesnik in Go-razd Selišek, manjkal je Mar-sel Šegula. Pravih možnosti za uspeh niso imeli, posamične točke sta osvojila Krušič in Podlesnik.
JM
V četrtfinale se je ob zmagovalni ekipi uvrstila še ekipa Oš Majšperk
torek • 10. januarja 2017
Šport
Štajerski	13
Anketa med športniki:
V	■	■ ■ ■
po cem so si zapomnili leto 2016 in kaj pričakujejo od leta 2017?
Foto: Marjan Kelner
Jernej Finšgar, trener v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj: »Pravkar iztekajoče leto smo si v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj zapomnili predvsem po konstantni kakovostni pripravljenosti naših tekmovalcev. Na Pokalu Slovenije in Alpe Adria smo na obeh dosegli 3. mesto, na državnem prvenstvu pa smo se okitili s srebrno medaljo. Leto je minilo brez resnejših poškodb, česar si seveda želimo tudi v prihodnje. V kategoriji dečkov smo imeli 31 nastopov. Največje navdušenje letos je bilo gledati Tour de France, svetovno prvenstvo, olimpijske igre. Nemogoče je uspevalo Petru Saganu, je izjemen in inspiracija vsem v kolesarskem športu. V sezoni 2017 si želimo strpne voznike, saj se naši treningi odvijajo tudi na cesti. Kar se tiče uspehov, bi nam bilo v veliko veselje, če bi nekateri fantje sezono kronali z reprezentančnim dresom. V letu 2017 se zahvaljujem za podporo in sodelovanje vsem staršem tekmovalcev, sponzorjem in drugim simpatizerjem ter jim želim vse dobro.«
Foto: Crtomr Goznik
Boris Premzl, predsednik Keglja-škega kluba Drava Ptuj: »Vsem športnicam in športnikom želim v letu 2017 veliko sreče, zdravja, izpolnitev vseh skritih želja ter veliko tekmovalnih uspehov. Člani Kegljaškega kluba Drava smo jesenski del tekmovalne sezone 2016/17 končali srednje uspešno. Več smo pričakovali predvsem od ženske ekipe v 2. državni ligi, ki pa je žal ostala kadrovsko okrnjena, medtem ko sta moški ekipi še vedno v konkurenci za najvišja mesta. Upam, da se ženska ekipa v drugem delu sezone nekako uredi in se prebije vsaj na sredo lestvice, za moški ekipi pa verjamem, da se bosta borili za mesta med prvimi tremi.«
Foto: Crtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sašo Petek, trener kadetov RK Drava: »Leto 2016 si bom najbolj zapomnil po dveh ključnih in doseženih ciljih v tem letu. Prvi je bil ta, da sem bil trener in del ekipe, ki je ponovno vrnila ženski rokomet na Ptuju v 1. državno ligo. Imel sem čast trenirati res odlično ekipo, ki je vztrajala do konca. Zato lahko samo še enkrat čestitam članicam, da smo skupaj naredili nekaj izjemnega. Drugi cilj, ki sem ga dosegel v letu 2016, je ta, da sem diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani v višjega trenerja rokometa 3. stopnje. Novost je pa tudi ta, da sem po sedmih letih treniranja ženskih rokometnih ekip prestopil v RK Drava Ptuj, kjer sem prevzel odlično mlado ekipo kadetov. Moje želje in želje kluba so športno izobraziti in kakovostno razviti čim več igralcev, ki se bodo v prihodnosti priključili članski ekipi RK Drava. Ob koncu bi morda dodal še misel, ki mi je najbolj všeč: 'Ko se življenje spremeni in postane težje, spremeni sebe in postani močnejši'.«
Jure Matjašič, nogometaš Domžal: »Leto 2016 je bilo glede športne plati zelo pestro. V začetku leta sem bil poškodovan, zaradi česar je bilo vprašljivo moje nastopanje v celotni sezoni. Po saniranju poškodbe in ponovni vrnitvi trenerja Slavka Matica v Zavrč se je obrnilo tako, da velja preteklo leto za najuspešnejše v moji karieri. Po vpoklicu v reprezentanco Slovenije in prestopu v NK Domžale bi si težko želel kaj več. V letu 2017 si želim, da nadaljujem po tej športni poti in da leto mine brez poškodb. Ob tej priložnosti bi vsem bralcem zaželel, da leto 2017 preživijo mirno, v družbi svojih najdražjih in da dosežejo cilje, ki so si jih zadali.«
Uspešno 2017!
Foto: Crtomr Goznik
Mag. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »Za iztekajoče leto lahko z veseljem ugotavljam, da je bilo nogometno izjemno uspešno, saj smo lahko ponosni na izvolitev predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, posledično pa smo dobili tudi novega predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijatovica. Rezultati nogometne reprezentance kakor tudi naših klubov na državnem in lokalnem področju so zadovoljivi. V letu 2017 pa pričakujem dobre reprezentančne predstave in uvrstitev na svetovno prvenstvo v Rusiji. Da smo Slovenci športna nacija, dokazujejo odlični rezultati naših ekip in posameznikov v mednarodnem merilu, ob relativno majhnem finančnem vložku in slabših pogojih za delo, zato si želim podobnih rezultatov tudi v prihodnje.«
Foto: Crtomr Goznik
Vladimir Sitar, trener v Klubu borilnih veščin Ptuj in predsednik KZS: »Najprej želim vsem zdravo, srečno in uspešno leto 2017. Moje želje, povezane s športom, so, da bi se čim več mladih in tudi iz ostalih generacij odločalo čim več časa preživeti na športnih terenih in prostorih. Vsem bi želel veliko užitka ob ukvarjanju s športom, saj so zmagovalci postali že z odločitvijo za šport. Vsem želim veliko užitkov ter veselja, predvsem pa leto brez poškodb.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomir Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Veronika Domjan, Atletski klub Ptuj: »Bralcem bi zaželela predvsem zdravja, veeeliko pozitivne energije, bodite športno aktivni in se trudite doseči cilje, ki ste si jih zadali. Ni pomembno, ali imate velike ali male cilje, pomembno je, da jih imate. Za prihodnjo sezono si zase želim predvsem to, da ostanem zdrava. Če bom imela zdravje in ob sebi ljudi, ki me podpirajo, bodo rezultati, ki sem si jih zadala, prišli sami od sebe.«
Foto: Crtomr Goznik
Denis Lazar, Boks klub Ring: »Vsem bralcem želim čim bolj čudovito, veselo, navdihujoče in brezskrbno leto 2017. Naj se izpolnijo vsi zadani cilji. Sam leto 2017 že sedaj vidim kot najuspešnejše do sedaj. Upam, da ostanem brez poškodb, saj bi želel brez nepredvidljivih ovir priti do odličnih rezultatov, za katere se potim na treningih. Upam, da bom pri športnih navdušencih pustil močan vtis ter da bodo tisti, ki bodo gledali moje borbe, še kdaj prišli z veseljem pogledat nove.«
Sv
Foto: Crtomr Goznik
Primož Gorše, trener nogometašev Vidma: »Leto 2016 je bilo za slovenske športnike zelo uspešno. Tu mislim predvsem Petra Prevca, rokometaše, nogometaše, judoiste ... Ogromno je bilo res lepih dosežkov, ne bi želel izpustiti nikogar. Tudi Videm je imel res imenitno sezono, vrhunec je bil nedvomno zmaga v pokalu MNZ Ptuj. Vsem želim v novem letu predvsem zdravja, sreče, obenem pa si želim čim večji obisk na tekmah Vidma.«
Nikola Bistrovic, trener ZRK Akli-mat Ptuj: »Leto 2016 si bom zapomnil predvsem po OI v Riu in odhodu v športni pokoj verjetno neponovljivega plavalca Phelpsa z neverjetnimi 21 zlatimi medaljami iz OI, Bolta s tretjim trojnim dvojčkom na tretji zaporedni olimpijadi (zlate na 100, 200 in 4x100 m). Umrl je Mohamed Ali. V pokoj je odšla naša največja smučarka Tina Maze (2 zlati na OI in en veliki kristalni globus z največ osvojenih točk v zgodovini). Najboljši slovenski športnik Peter Prevc je osvojil vse, kar se je v smučarskih skokih dalo osvojiti (novoletno turnejo, skupno zmago v SP ...). Rokometaši so se kot edini ekipni športniki, ki so branili barve Slovenije v Riu, zavihteli na solidno 6. mesto. Punce so se po dolgih šestih letih uspele uvrstiti na EP na Švedskem in v skupini premagale favorizirane domačinke. RK Drava in ŽRK Ptuj (Aklimat) sta se uvrstila v prvo ligo. V letu 2017 želim vsem bralcem Tednika vse dobro, da bodo zadovoljni s seboj in svetom okrog njih. Lokalnim športnim navdušencem obljubljamo, da bomo ime Ptuja zastopali v najboljši luči in da bo ŽRK Aklimat Ptuj prijetna tema pogovorov v 2017.«
D
Foto: Crtomr Goznik
Matjaž Tomažin, trener Kluba tajskega boksa Ptuj: »Bralcem Štajerskega tednika želim ob novem letu, naj sanje vsakega postanejo resnica, veselje pa širno kot nebo, naj leti kot ptica. Ljubezni in zdravja, cvetijo naj polja in vsakogar spremlja naj dobra volja, srečno vsem 2017. Moje športne želje v 2017 pa so predvsem vezane na zdravje; če bo zdravje, lahko dosežemo svoje želene uspehe in cilje, ki jih krojimo skozi treninge. Srčno upam, da tudi letos z mojimi varovanci posežemo po medaljah na enem izmed večjih tekmovanjih.«
Mina Markovič, športna plezalka: »V novem letu želim vsem predvsem veliko zdravja, lepih, toplih in prijetnih trenutkov v družbi tistih, ki vam veliko pomenijo, da si vsi skupaj naberemo energije, s katero bomo kos vsakodnevnim izzivom na poti, po kateri hodimo. Srečno 2017!«
Foto: Črtomir Goznik
Karel Sauperl, trener v Kung fu klubu Ptuj: »Jutrišnji dan pripada tistim, ki zaupajo miku svojih sanj, tistim, ki za svoje sanje živijo, vanje verjamejo in gradijo svojo prihodnost. Ob začetku leta 2017 želim vsem obilo sreče in osebnega zadovoljstva, veliko drobnih, a istočasno velikih radosti, osebne rasti ter uspehov. Živite svoje sanje. V novem letu želim vsem, ki se ukvarjajo s športom, obilo zadovoljstva in dobre energije ter veliko športnih uspehov. V našem klubu ravnokar poteka menjava generacije tekmovalcev, zato upam in si iskreno želim, da bi se mladi bolj odločali za športno aktivnost (kakršnokoli), saj lahko s pomočjo športa razvijejo močno osebnost in delovne navade ter poskrbijo za svoj razvoj in zdravje. Vsekakor si želim čimveč uspehov na tekmovanjih, tako na državni kakor na mednarodni ravni. Želim si, da tako rekreativci na treningih kot tekmovalci na tekmovanjih dajo od sebe svoj maksimum in potem bodo rezultati neizbežni.«
Foto: Crtomr Goznik
Franjo Rozman, predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj: »Glede na to, da so se vse moje lanske želje, zapisane v Štajerskem tedniku, uresničile, bi si tudi za leto 2017 želel, da bi vse ekipe, ki so napredovale v višji rang tekmovanja, tam tudi ostale, oz. če je možno, napredovale tudi v prihodnje. Mladim perspektivnim športnikom želim, da bi tudi v starejših kategorijah dosegali odlične rezultate. Športni zvezi MO Ptuj želim, da bi se trend vključevanja društev in klubov v to zvezo še nadaljeval. Regijski pisarni OKS-ZŠZ na Ptuju želim, da še naprej uspešno pomaga pri ustanavljanju novih športnih zvez in krepi sodelovanje med njimi ter širi informacije o svetovnih športnih trendih. Županu MO Ptuj g. Miranu Senčarju želim, da bi prihodkovna stran proračuna MO Ptuj premagala odhodkovno stran. Zase, pa ... hm, če bom tudi letos 'plaval' še naprej v isti družbi, bo to več kot dovolj.«
Foto: Crtomr Goznik
Majda Raušl, Strelski klub Ptuj: »Moja želja je, da ostanem zdrava, da lahko svojo srečo, ljubezen in uspehe delim z ljudmi, ki me obdajajo. Vse to me zadovoljuje in mi daje navdih za doseganje zastavljenih ciljev.«
Pripravila: DB, TP
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 10. januarja 2017
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
KMN Draženci v pomembni tekmi remiziral s KMN Poetovio Plindom
REZULTATI 8. KROGA: Haj-dina - ŠD Rim 0:5, ŠD Ptujska Gora - Trcko 3:4, KMN Draženci - Poetovio Plindom 0807300 2:2, Bagerkom -ŠD Destrnik Virtuozi 3:0 (b. b.), MŠD Ptuj - Andiamo Pizza Saš 2:11, ŠD Draženci - EHM Team 4:0.
1. ŠD RIM	8	6	2	0	29:8	20
2. KMN DRAŽENCI	8	6	1	1	37:17	19
3. BAGERKOM	8	6	1	1 22:12		19
4. TRCKO	8	5	0	3 32:22		15
5. POETOVIO PLIN.	8	4	3	1	27:18	15
6. ANDIAMO PIZZA	8	4	2	2	29:17	14
7. ŠD PTUJSKA GORA 8		3	1	4	20:26	10
8. DESTRNIK VIRT.	8	3	0	5	24:26	9
9. ŠD DRAŽENCI	8	2	1	5	19:36	7
10. MŠD PTUJ	8	1	1	6	13:35	4
11. EHM TEAM	8	1	0	7	8:23	3
12. HAJDINA	8	1	0	6	12:34	3
Po božično-novoletnih praznikih so se na parket vrnili igralci v Zimski ligi malega nogometa Zavarovalnica Generali. Rim je spet demonstriral svojo moč, Hajdino je premagal s 5:0. Trcko je v napetem srečanju ugnal ekipo Ptujske Gore, derbi kroga med KMN Draženci in Poetoviom Plindo-mom pa ni dal zmagovalca, na koncu je bilo 2:2. To obema ekipama še vedno daje upanje za uvrstitev v končnico. Bagerkom je brez boja slavil proti Destrniku, Andiamo pa je povsem dotolkel novince v ligi, ekipo MŠD Ptuj. Na zadnjem srečanju 8. kroga je ekipa ŠD Draženci visoko ugnala EHM Team.
tp
ONL Videm
Člani
4. KROG: EHM Team -Krovstvo Petrovič ŠD Selan 0:10, ŠD Zg. Pristava Bar Incognito - NK Videm mladina 3:2, KMN Majolka člani - ŠD AS 4:3, NK Tržec R21 - ŠD Pobrežje člani 2:1. Prosta je bila ekipa ŠD Lancova vas člani.
1.	KMN MAJOLKA 4 4 0 0 24:9 12
2.	ŠD AS	4 3 0 1 22:11 9
3.	PETROVIČ SELAN 3 2 0 1 19:8 6
4.	ŠD LANCOVA VAS 3 2 0 1 19:12 6
5.	ZG. PRISTAVA 3 2 0 1 11:8 6
6.	NK TRŽEC R21 4 2 0 2 12:12 6
7.	ŠD POBREŽJE 3 1 0 2 9:11 3
8.	EHM TEAM 4 0 0 4 10:27 0
9.	VIDEM MLADINA 4 0 0 4 8:36 0
Gimnastika • GD Ptuj
Dinamična gimnastična predstavitev
Gimnastično društvo Ptuj je zelo aktivno skozi vse leto, v športni dvorani Center izvaja trenažne procese od predšolskih otrok do članic. Ti imajo vsako leto kakšno večjo predstavitev in takšna je bila minuli četrtek, ko so z manjšo zakasnitvijo zaradi različnih aktivnosti v decembru izvedli božično-novole-tni nastop.
Na posebej pripravljenem parterju v športni dvorani Center je vladala izredna energija, ob gimnastičarjih iz Ptuja so se predstavili tudi posebni gostje iz njihove celjske podružnice (GD Ptuj je pred štirimi meseci v Celju ustanovilo podružnico, sedaj tam vadi že približno 60 otrok, op. a.). O programu na sami prireditvi je predsednik GD Ptuj Rikardo Flanjak povedal: »Najmlajši sodelujoči, predšolski otroci, so na nastopu izvajali motorične vaje, kot so prevali, stoje in podobne zadeve. Nato so se stopnjevali nastopi do tekmovalnih vrst, kjer telovadci delajo že prave akrobacije, kot so salte, šravbe, dvojne šravbe ... To je bila klasična prireditev z mnogo nastopi,
z mnogo gimnastičnimi elementi, po kateri smo nastopajoči in tudi mi trenerji zelo zadovoljni.«
Pod vodstvom društvenih trenerjev in trenerk Nataše Kante Flanjak, Rikarda Flanjaka, Tjaše Flanjak, Katje Zupanič, Vite Toli-čič, Gordane Kolednik, Nuše Majcenovič, Anje Molnar, Pie Panič, Eve Ve-selič, Nine Ekart in Tadeja Plohla so navdušili obiskovalce z nastopi predšolski otroci, punce stare od 6 do 10 let, punce stare od 10 let naprej, skupina fantov in tekmovalne skupine, v kateri najdemo cicibanke, cicibane, mlajše dečke, mlajše deklice, starejše deklice, mladinke in članice. Več o samih nastopih in prireditvi je povedala glavna organizatorka dogodka, odlična gimnastičarka in trenerka Tjaša Flanjak: »Naši otroci so na božično-novole-tnem nastopu pokazali, kaj so se do sedaj naučili v GD Ptuj. Vsaka skupina je imela različne vaje in svoje koreografije. Po tej predstavitvi sem zelo srečna, saj smo znova dokazali, da na Ptuju gimnastika še živi v velikem številu in da je
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ekipe Trcko (v zelenih dresih) še naprej zasedajo mesto pod vrhom Zimske lige M NZ Ptuj.
Veterani
4. KROG: ŠD Zgornja Pristava veterani - ŠD Lancova vas veterani 4:5, ŠD Pobrežje veterani - JP Team 5:5, KMN
Majolka veterani - Joe Fer-nandes Copy Sitar veterani 8:4. Ekipa Gostilna Kozel ŠD Selan je bila prosta.
1.	JP TEAM 4 3 1 0 22:16 10
2.	KOZEL ŠD SELAN 3 3 0 0 13:4 9
3.	KMN MAJOLKA	4
4.	ŠD LANCOVA VAS	3
5.	ŠD ZG. PRISTAVA	3
6.	ŠD POBREŽJE	3
7.	JOE FERNANDES	4
2	0	2	27:15	6
2	0	1	12:10	6
1	0	2	9:17	3
0	1	2	8:16	1
0	0	4	11:24	0
Darko Lah
za ta šport veliko zanimanje.«
Po končanih atraktivnih nastopih je sledila tudi podelitev priznanj za naj gimna-stičarja leta 2016 v GD Ptuj po posameznih starostnih kategorijah. Ob tekmovalcih so podelili nagrade tudi posameznikom, ki že dalj časa na različne načine pomagajo GD Ptuj, ki se že leta uspešno ukvarja s tem osnovnim bazičnim športom, katerega vadba je zelo priporočljiva pri razvoju vsakega otroka.
Mlajše deklice:
1.	Eva Druzovič
2.	Arabela Kekec
3.	Tamara Slanič
Starejše deklice:
1.	Mia Molnar
2.	Zala Veselič
3.	Pia Kramberger
Mladinke:
1.	Vita Toličič
2.	Anja Molnar
3.	Pia Panič
Članice:
1.	Tjaša Flanjak
2.	Eva Veselič
3.	Nuša Majcenovič
Fantje:
1.	Gašper Turk
2.	Tevž Vargič
David Breznik
Šah • Domače in svetovne lestvice
Od Ptujcanov najboljša Nika Kralj in Aleksander Beljavski
Tudi šahisti so ob koncu leta 2016 naredili inventuro in glede na osvojene mednarodne rating točke stopajo v novo leto z različnih pozicij. Od članov Šahovskega društva Ptuj na slovenskih šahovskih lestvicah najboljši mesti zasedata Nika Kralj, ki je v konkurenci deklet do 12 let prva, ter VM Aleksander Beljavski, ki je med člani drugi.
Na začetku leta 2017 se je stanje na slovenskih lestvicah mladih do 12 let bistveno spremenilo, saj so posameznice in posamezniki prestopili v višjo starostno kategorijo. Nika Kralj je bila že v letu 2016 med dekleti do 12 let ves čas uvrščena na 2. mesto, saj je bila pred njo samo leto starejša šahistka, ki pa se je letos preselila v kategorijo do 14 let. Pri Niki je treba zapisati še to, da je na zelo visokih mestih v vseh preostalih starostnih kategorijah tako med dekleti kot v absolutni konkurenci. Pri dekletih je 4. med U-14,8. med U-16,14. med U-18, 21. med U-20 in 54. med članicami. V absolutni konkurenci deklet in fantov je 3- med U-12, 15. med U-14, 36. med U-16, 59. med U-18 in 82. med U-20.
Tudi VM Aleksander Beljavski je celotno leto 2016
držal drugo mesto, s katerega starta tudi v novo leto, saj ga ni uspelo prehiteti nobenemu slovenskemu velemojstru, pred njim pa je le VM Luka Lenič. Posebno pozornost si zasluži še Naj Pivec, ki je v letu 2016 izredno napredoval, saj je skupaj osvojil 1776 ratinških točk, kar ga na januarski slovenski lestvici fantov do 14 let uvršča na odlično 5. mesto. V višjo starostno kategorijo sta prestopila tudi mojstrska kandidata David Murko in Andraž Šuta, ki v konkurenci fantov do 20 let zasedata 17. in 21. mesto, kar je le za 3 oziroma 4 mesta slabše od zadnjih uvrstitev v konkurenci U-18.
Prvič pa se je na seznam veteranov s 1801 ratinško točko na 84. mesto uvrstil Ciril Kužner, medtem ko je VM Aleksander Beljavski na tej lestvici prvi, družbo pa jima delata še Janko Bohak na 49. in Martin Majcenovič na 55. mestu. Skupaj je na različnih slovenskih lestvicah januarja 2017 dvajset članov ŠD Ptuj, in sicer štiri šahistke in 16 šahistov. Od tega jih je kar dvanajst v različnih mladinskih kategorijah, kar je vsekakor garancija za nadaljnje uspehe društva.
Na svetovni članski lestvici med prvimi desetimi, kjer so trije Američani, dva Rusa
ter po en Norvežan, Francoz, Indijec, Armenijec in Nizozemec, ni večjih sprememb. Še vedno je na prvem mestu aktualni svetovni prvak Norvežan Magnus Carlsen z 2840 točkami, samo 13 točk manj jih ima na 2. mestu Fabiano Caruana iz ZDA, tretji pa je Rus Vladimir Kramnik z 2811 točkami. Rus Sergey Karjakin, ki je novembra lanskega leta izgubil dvoboj za naslov svetovnega prvaka, je z decembrskega šestega mesta zdrsnil na osmo, največ točk, in sicer 14, pa je pridobil Američan So Wesley, ki je z 2808 točkami še edini v »klubu 2800« na 4. mestu. Največji padec med dvajse-terico je na januarski lestvici doživel nekdanji svetovni prvak Bolgar Veselin Topalov, saj je s 15. zdrsnil na 21. mesto, ob tem pa izgubil še 21 ratinških točk. »Ptujčan« Jurij Krivoručko je januarja pridobil eno mesto v primerjavi z decembrom lanskega leta in je z 2701 točko na 42. mestu. Od slovenskih šahistov je na svetovnih lestvicah najboljših stotih le bivša mladinska svetovna prvakinja do 16 let Laura Unuk, ki je na januarskin mladinski lestvici na 41. mestu z 2241 točkami, vodilna Kitajka Tinqjie Lei pa jih ima 2467.
Silva Razlag
Utrinek s prireditve v športni dvorani Center
Naj Pivec
torek • 10. januarja 2017
Šport
Štajerski	15
Smučanje • Zlata lisica
Slovo šampionke, odlično vzdušje, odlični rezultati naših
Tekmovanje za Zlato lisico se je še enkrat več izkazalo za izjemen športni dogodek, kakršnih bi Maribor potreboval še več. Letos je bil še posebej nabit s čustvi sobotni veleslalom, na katerem je izjemno bogato in uspešno športno pot v svojem slogu sklenila najboljša slovenska smučarka vseh časov Tina Maze. Njen izbor Maribora za zaključek kariere je jasen: »Nikjer na svetu nimam take podpore kot prav v štajerski prestolnici.«
Pred približno 15 tisoč gledalci je štartala s številko 34, ob progi skočila v objem partnerju in vodji ekipe Team to aMaze Andrei Massiju, tik pred ciljem pa se je ustavila, odpela smuči in peš prešla ciljno črto. Dan pred tekmo še sama ni vedela, na kakšen način bo končala svojo pot. Imela je na izbiro, da bi z vso resnostjo tekmovala, a se je na koncu odločila, da bo odstopila. Kljub temu je požela veličasten prizor navdušenja na polnem Snežnem stadionu na Mariborskem Pohorju.
»Bilo je zahtevno, kar se čustev tiče. Vsi smo bili čustveno razpoloženi. Seveda, to je velik dan in velika zgodba je za nami. Veliko ljudi me je prišlo pozdravit in to mi res ogromno pomeni. Veliko je bilo lepih in tudi težkih trenutkov v smučanju in sem za vse doživeto zelo hvaležna. Za menoj je krasna zgodba in upam, da bo šla ta tradicija še naprej,« je povedala Maze-jeva.
Meseci od začetka sezone, ko je na novinarski konferenci v avstrijskem Soldnu sporočila, da se želi tekmovalno upokojiti in da želi zadnjič v karavani svetovnega pokala alpskih smučark nastopiti v Mariboru, pred domačimi navijači, so bili polni negotovosti o tem, kako bo končala svojo profesionalno kariero vrhunske športnice. Nastopi-
ti v Mariboru, kjer je pred 18 leti tudi doživela krst na tekmovanjih najvišje ravni ter je osvojila prve stopničke, pred tem pa gledala, kako so se po pohorski strmini spuščale njene vzornice ter sanjala o tem, da bo enkrat tudi ona med najboljšimi, je bila velika želja slovenske šampionke.
Zadnja v celoti tekmovalna tekma za Mazejevo je bil boj z avstrijsko izzivalko, takrat še Anno Fenninger, zdaj poročeno Veith, marca 2015 na finalu sezone 2014/15 v francoskem Meribelu za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. A Mazejeva je tudi zadnji nastop vzela z vso resnostjo, na tekmo se je pri-
pravljala, trenirala, znova pa se je oblikovala šampionska ekipa s serviserjem Andreo Vianellom in trenerjem Livi-om Magonijem. Mazejeva se je v tem času celo spustila v boj z Mednarodno smučarsko zvezo (Fis) in Mednarodnim športnim razsodiščem (Cas), saj je prepričana, da bi ji morali upoštevati status po-škodovanke. V času premora je namreč opravila ginekološki operativni poseg, kar pomeni, da bi morala na Zlati lisici startati med najboljšimi veleslalomistkami v prvi petnajsterici. Njena zahteva je bila zavrnjena.
Ozračje pa je še bolj razgrel spor z domačo Smučarsko
zvezo Slovenije o sponzorjih oziroma sponzorskih našitkih na bundi oziroma dresu. V javnost je pricurljal predlog iz njenega štaba o finančnem nadomestilu zlatih sponzorjev smučarske zveze za njen nastop v Mariboru. Nobena juha pa se ne poje tako vroča, kot se skuha in sledil je dogovor med pravnima zastopnikoma obeh strani, da bo večkratna olimpijska in svetovna prvakinja nosila dres brez našitkov.
»Kot veste, smo imeli pred tekmo nekaj težav, ampak je zdaj tega konec in Tina je pokazala še en svoj obraz, ki ga do zdaj še nisem videl. Ta kratkotrajni trening, ti zavoji, ki jih je naredila samo za publiko, nimam kaj veliko komentirati ... « je dejal Massi o nastopu Mazejeve, ki si je po koncu sezone 2014/15 vzela tekmovalni premor. Med umikom iz tekmovalnega športa je dokončala študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru ter si pridobila naziv profesorice razrednega pouka, a se v poklicu še ni preizkusila,
kot se je v glasbenih vodah in tudi s komentiranjem smučarskih tekmovanj.
»Mislim, da imam veliko odprtih vrat za druge poti po koncu športne. Nekaj časa pa še ostajam v športu, to je gotovo. Ta stvar mi je najbolj blizu in imam tudi največ izkušenj v športu. Počasi, počasi pa bom šla tudi kam drugam,« pravi Črnjanka, ki so se ji poklonili številni ugledni gostje.
Veleslalom: Drevova 8., Štuhčeva 14.
Sobotno tekmo pa so ob Tininem slovesu zaznamovale tudi njene naslednice v slovenski reprezentanci, saj so dosegle zelo lep ekipni uspeh. Kar tri so se namreč uvrstile med dobitnice točk, vse med najboljših dvajset.
Za najboljši slovenski izid je poskrbela Ana Drev z 8. mestom. Ilka Štuhec je tudi v Mariboru nadaljevala z dobrimi veleslalomskimi nastopi in s 14. mestom postavila svoj najboljši izid v svetovnem pokalu v tej disciplini. V dvaj-seterici najboljših je končala tudi Tina Robnik, vpisala je 19. mesto.
Vrstni red na vrhu so krojile Francozinja Tessa Worley, Italijanka Sofia Goggia in Švicarka Lara Gut, ki so v tem vrstnem redu osvojile prva tri mesta. Američanka Mika-ela Shiffrin je končala na 4. mestu.
Slalom: uvrstitvi kariere za Ano Bucik in Ilko Štuhec
Slovenske smučarke tudi v nedeljo niso razočarale številnih gledalcev, prav nasprotno, navdušile so jih z novim ekipnim uspehom. V finale sta se uvrstili dve, Ana Bucik in domačinka Ilka Štuhec, ter obe dosegli najboljša izida ka-
riere v slalomu. Ana Bucik je tekmo končala na 7., Ilka Štuhec pa na 10. mestu!
Slalomsko tekmo za Zlato lisico je dobila ameriška slalomska kraljica, vodilna v skupnem seštevku ter v posebnem seštevku discipline, Mikaela Shiffrin, ki je vodila že po prvi vožnji. Drugo mesto je pripadlo Švicarki Wendy Holdener, tretja je bila Šve-dinja Frida Hansdotter.
Shiffrinova, ki je bila na sobotnem veleslalomu četrta, je s slalomsko zmago slavila tudi v pohorski kombinaciji ter je tako osvojila tudi seštevek 53. Zlate lisice.
Trenutno petouvrščena v skupnem seštevku svetovnega pokala Ilka Štuhec je dvodnevno dogajanje v Mariboru strnila v nekaj stavkih: »Vsekakor je bilo že vzdušje samo res noro, tako v soboto kot tudi v nedeljo. Moji nastopi tudi, ne sicer idealni, a vseeno v redu. Kot sem rekla že v Val d'Iseru, ko leti, leti. Te dobre vožnje, ti dobri rezultati mi dajejo še večjo samozavest in upam, da bo tako tudi naprej. Načrti za naprej so najprej treningi, potem pa sledijo trije vikendi zaporednih tekem v hitrih disciplinah, kjer si želim pokazati čim več. Tekmovalno je bil slalom kar velika neznanka, a kar se voženj tiče, sem vedela, kaj lahko naredim. To sem skoraj v celoti pokazala in moram reči, da sem zadovoljna z nastopi.«
Zasedeni hoteli, številni tuji gostje, zabava v mestu, optimistični pogovori o športu in razvoju turizma, številne pohvale o zares izjemno pripravljenih progah - vse to je za Maribor pravi balzam ... Ko bi se vsaj del tega optimizma razširil na druga področja življenja, npr. v gospodarstvo in politiko, potem bi bilo vse skupaj veliko lažje, boljše, bolj barvno in optimistično.
sta, JM
»Sem fejst navijala«
»Sem velika privrženka smučanja pod Pohorjem, ker stanujem tukaj v bližini. Na stadion sem prišla zaradi Tine Maze in vseh drugih, ki tekmujejo. Navijam že iz prejšnjega stoletja, vse od leta 1996. Sem 'fejst, fejst' navijala, da se je 'čulo'. Tinina poslovilna tekma ni edini razlog, da sem prišla sem, je pa bila zanesljivo pika na i, tega nisem želela zamuditi, tudi če bi bilo treba po štirih, bi prišla,« je dejala Mariborčanka Jolanda.
Tina Maze
Pomembni zaznamki kariere
Foto: Črtomir Goznik
Tina Maze med slovesom od belih strmin
Zadnja zmaga v Mariboru 26. januarja 2013
»Navijači so mi vedno dali energijo po tej pohorski strmini. Žal sem naredila na zadnjih tekmah pred slovesom veliki napaki in ostala praznih rok. Toda tedaj, leta 2013, sem zmagala in to je bilo res čustveno doživetje, skoraj kot današnje slovo. Zame je bila najboljša slalom-ska tekma, ko sem vodila v disciplini, ki ni bila moja najljubša, ker ni v mojem karakterju take nepredvidljivosti. Zdržala sem pritisk, bila hladna pred številnimi gledalci. To je bilo zelo težko in uspela mi je najlepša tekma, po kateri smo skupaj z navijači prepevali slovensko himno in s tem pozabili na razočaranje v veleslalomu, kjer me je premagala Lindsey Vonn.«
Olimpijske igre Soči 2014
»Olimpijske igre so sanje vsakega športnika. Tradicija olimpijskih iger, pomen, vse skupaj je tako močno in izjemno. To je poseben trenutek, na posamezen dan moraš v enem trenutku pokazati, kaj znaš. Za nagrado so ostali izjemni spomini. V smuku sem delila prvo mesto z Dominique Gisin, zmagala pa sem v veleslalomu.«
Sezona svetovnega prvenstva Schladming 2013, zlato v superveleslalomu, srebrni medalji v superkombina-ciji in veleslalomu, veliki kristalni globus, kopica rekordov
»To je bila vrhunska sezona, sezona 2414 točk. Res je sicer,
da sem osvojila le tri medalje na SP, lahko bi jih več, kar se sliši sicer zelo visokoleteče, vendar je bilo to tedaj realno uresničljivo. Naredili smo pesem Moja pot, moja odločitev, to je bila zima mojega prvega glasbenega nastopa. Res izjemna sezona.«
OlvVancouvru 2010
»Doletela me je čast, da sem nosila slovensko zastavo na odprtju. Ti trenutki ti povejo, kakšen ponos je zastopanje države. Tega sem se naučila skozi čas, kot mlajša se nisem zavedala, koliko to pomeni za nacijo. V Kanado sem prišla samozavestna, po medalje in osvojila dve srebrni. Dejali so, ta pa je postala samozavestna. Kot da bi bila malo v oblakih, ljudi, ki ciljajo visoko, takih nimamo radi. Toda sama sem letela zelo trdno na tleh.«
SP Garmisch-Partenkir-chen 2011, zlato v veleslalomu, srebro v superkombinaciji
»Velika je razlika med 1. in 2. mestom. Res je sicer razli-
ka le enega mesta, toda pristop je povsem drugačen kot zgolj boj za medaljo, biti moraš res zelo, zelo dober. Pristop je povsem drugačen in to je pri meni kar dolgo zorelo. Tedaj sem naredila preboj v vrh. Pred tem so mi že govo-
rili druga, pa druga, pa spet druga, kdaj boš pa zmagala? V Garmischu mi je uspel ta preboj na prvo mesto, čeprav so se mi med hitenjem proti zmagi kar tresle noge, vendar sem premagala to, kako naj rečem, strah pred uspehom, kar mi prej ni uspelo, in zmagala.«
Zmaga na tekmi za svetovni pokal leta 2005 v Soldnu, kjer je sicer tudi prvič v karieri slavila v sezoni 2002/03
»Ob meni Janica Kostelič (2.) in Anja Paerson (3-). Obe sta bili moja idola in velika motivacija. Letela sem po tej progi, izvrstno je bilo. Poleg tega sta me na rame dvignili tekmovalki in to taki zvezdnici. Pozneje me nikoli več dve tekmovalki nista dvignili na rame. Žal so šle po tej tekmi stvari navzdol, preden smo osnovali svojo ekipo. Žal tedaj še nisem znala biti konstantno v svetovnem vrhu.«
sta
16 &o/m¿zTEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 10. januarja 2017
Ormož • Čaroben pravljični večer za odrasle
Tudi odrasli uživajo v pravljicah
Da odrasli radi poslušajo pravljice in tudi resnične zgodbe iz preteklosti, je razkril tokratni pravljični večer za odrasle v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož.
V ormoški knjižnici so takoj po novem letu nadaljevali z zanimivim dogajanjem za odrasle in otroke. Tako so sredin hladen zimski večer popestrili s pravljičnim večerom za odrasle. »Čaroben svet zgodb je zagotovo dober uvod v druženje, ki ga bomo pripravljali v tem letu«, je zbrane nagovorila direktorica knjižnice Milica Šavora. Dobra ura in pol je s šestimi pripovedovalci pravljic in ob glasbeni spremljavi Sare Hercog in Thierryja Šavo-re Dinge minila kot bi mignil. Zgodbe so oživljali knjižničar-
ji Lea Hedl in Robert Kereži iz Mariborske knjižnice, Aleksandra Papež iz Knjižnice Lenart, Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ter Vesna Radanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota in Agica Kovše iz Mariborske knjižnice, ki sta pripovedovanje začinili še z narečjem.
S pravljičnim večerom so tako pester program dogodkov za odrasle letos odprli. Že v sredo vabijo na predavanje Kako v svoje življenje vnesti pravo ljubezen. Predavala
bo Bojana Fenda Hauba. Na predavanju pa boste izvedeli, kako z učinkovitim vodenjem dosegati cilje v skupini, organizaciji ali družini, povečati raven inovativnosti in ustvarjalnosti, dvigniti raven zadovoljstva ipd. Sicer pa je pestro tudi vsak četrtkov popoldan v ormoški knjižnici. Ta četrtek bo potekala ustvarjalna delavnica umetnosti kleklja-nja čipk, ki jih vodi Silvestra Horvat; prihodnji četrtek pa bralni klub.
Monika Levanič
Pravljicam je v ormoški knjižnici prisluhnilo lepo število ljudi.
Videm • Srečanje starejših v KS Sela
Še na mnogo lepih srečanj
Srečanje starejših občanov KS Dolena vsako leto tretjo nedeljo v decembru pripravljajo člani sveta KS Dolena: Jožef Godec, Dušan Hebar, Darko Jerenec, Slavica Petrovič in Marjeta Dominc v sodelovanju z Občino Videm.
Krajevna skupnost zajema vasi Popovci, Zg. Pristava in Dolena, kjer je že okrog 40 članov starejših od 70 let. Vse prisotne je pozdravil predsednik KS Dolena Jožef Godec in jim zaželel veliko zdravja in sreče ter da se ponovno srečajo drugo leto. Srečanja starejših občanov se je udeležil tudi župan Friderik Bračič in vse
navzoče pozdravil z novoletnimi voščili.
Na prireditvi so zapeli ljudski pevci FD Rožmarin iz Do-lene, starši vrtčevskih otrok so zaigrali igrico Zrcalce in zaplesala je otroška FS Rožmarin Dolena. Obiskal pa jih je tudi Božiček in jim razdelil skromna darila.
Ob kramljanju, glasbi, pet-
ju ljudskih pesmi in plesu so vsi zbrani končali druženje s prijetnim občutkom, ob koncu pa so si drug drugemu zaželeli trdega zdravja, veliko energije, da postorijo, kar so si zadali v življenju, da najdejo čas za oddih, sprehode, klepet in še na mnoga lepa srečanja.
ZG
Ptuj, Rogoznica • Častitljiva obletnica krajanke
Cilkinih 95 let
Ob 95. rojstnem dnevu smo bili na obisku pri mami, babici, prababici, tovarišici in teti Cilki.
Rojena je bila 1921. leta v številni družini Joštovih iz Pod-vincev. Šolo je obiskovala v Ptuju. Že v mladosti je pomagala skrbeti za svoje mlajše brate in sestre, kar je privedlo do tega, da se je šolala za vzgojiteljico. Službo je dobila v ptujskem vrtcu. Na delo se je vozila s kolesom ali pešačila in na tej poti od Podvincev skozi Rogoznico na Ptuj je preskočila iskrica in spoznala je sedanjega moža Jožeta. Z Jožetom Kraljem sta si na domačiji v Rogoznici ure-
dila svoj dom. V zakonu sta se jima rodila dva fanta, Milan in Rajko. Z veseljem je opravljala delo vzgojiteljice, preko njenih toplih rok in čudovitega srca je otroštvo preraslo ogromno otrok, tudi sam sem bil med njimi. Z možem Jožetom preživljata jesen življenja na svojem domu ob druženju s sinovoma in njunima ženama tremi vnuki in pravnukinjo, čas pa si krajša s čitanjem in križankami. Ob obisku nas je veselo sprejela na domačem pragu, z
nami pokramljala o preteklosti pa tudi sedanjosti. Ob odhodu smo ji zaželeli veliko zdravja, veselja in zadovoljstva med svojimi najdražjimi in da se ob stoletnici ponovno najdemo za isto mizo.
Vsem dobrim željam se pridružuje vseh 450 članic in članov DU Rogoznica in stotine otrok, za katere je skrbela tova-rišica Cilka.
Društvo upokojen cev Rogoznica
Zlatoličje • Aktivni člani noneta PGD
Lepo petje = lepo srce
Zgodovina petja v PGD Zlatoličje sega v leto 1959, ko je bil ustanovljen prvi moški gasilski pevski zbor pod vodstvom zborovodje Martina Colnariča. V letu 1974 se je ponovno ustanovil moški gasilski pevski zbor pod vodstvom zborovodje Valterja Žumra, nato pa je sledilo nekaj let zatišja.
V januarju leta 2011 se je nekaj gasilcev veteranov odločilo, da svoje glasove združijo in ustanovijo manjšo pevsko skupino. Tako je po 36 letih, ko je prenehalo zborovsko petje v njihovem društvu, nastal nonet PGD Zlatoličje.
Nonet PGD Zlatoličje predstavljajo gasilci, ljubitelji petja. V svoje vrste sprejemajo mlajše člane, ki bodo zagotovo poskrbeli, da bo njihov nonet deloval tudi v prihodnje. Imajo široko podporo občine Starše.
Pod vodstvom profesorja glasbe Oliverja Bučka imajo v svojem repertoarju slovenske ljudske pesmi, da ohranjajo slovensko ljudsko izročilo. V njihovem šestem letu delovanja je za njimi več kot 50 nastopov na javnih prireditvah v domači občini in tudi širše ter izven meja domovine. Vsako leto se udeležijo srečanja gasilskih pevskih zborov in pihalnih godb, ki jih organizira Gasilska zveza Slovenije. Odličen nastop so imeli v tednu
dobrodelnosti na Ptuju na 22. Dobrodelnem koncertu Karitas ptujske in završke dekanije - V objemu dobrote.
Prepričani so, da bo imel Nonet PGD Zlatoličje dolgo dobo ubranega petja starih slovenskih pesmi. Organizacijski vodja Janez Ekart je povedal, da jih pri delovanju vodi znani izrek Antona Martina Slomška: »Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi; če ima lepo petje, ima tudi lepo srce.«
ZG
Foto: ML
Foto: ZG
Foto: ZG
torek • 10. januarja 2017
Naše prireditve
Štajerski TEDNIK 17
Velika Nedelja • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Najboljši so bili Taja, Minea, Bella, Nika, Elena, Danijela, Ben Maj, Matic in Nina
Tretja sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki spodbuja petje slovenskih zabavnih in narodno-zabavnih pesmi ter drugačno preživljanje prostega časa mladih, prehaja v zaključni del. Polfinalisti so že skoraj v celoti izbrani, zadnji si bodo polfinalno vstopnico pripeli še v tem tednu, v prihodnjem tednu pa bodo na dveh polfinalnih prireditvah, 18. januarja bo v Kidričevem, 19. pa na Ptuju, izbrani še preostali finalisti. Prvih osem je bilo izbranih že na decembrski polfinalni prireditvi v Markovcih. Finalna prireditev bo predvidoma februarja.
Petega januarja je predizbor potekal v Kulturni dvorani v Veliki Nedelji, kjer so peli mladi nadarjeni pevci iz osnovnih šol Sveti Tomaž, Velika Nedelja in Ormož, ki so imeli močno podporo v občinstvu. Projekt sta podprli občini Sveti Tomaž in Ormož. Skupaj je nastopilo 24 pevk in pevcev, v polfinale so se uvrstili najboljši iz obeh kategorij iz vsake šole.
Iz OŠ Sveti Tomaž sta v mlajši kategoriji peli Taja Rajh in Stela Hebar, v starejši Eva Di-mitrovski, Ema Erjavec, Minea Lipovšek in Amadeja Krajnc. V mlajši kategoriji so iz OŠ Velika Nedelja peli Diana Dovečar, Bella Munda ter Niko Dovečar in Rene Cigler, v starejši pa Tjaša
Zamuda, Alja Krajnc in Asja Ku-mer ter Nika Meško. Iz OŠ Ormož so v mlajši kategoriji peli in igrali Katarina Markovič in Tiya Kikl, Lana Bogdan ter Elena Hudin, Danijela Vukovic in Ben Maj Gašparič, v starejši pa Ema Šoštarič, Maja Bokša ter Matic Petek in Nina Bokša. Komisija, v kateri so bili Tone Toplovec, Majda Goznik in Dalibor Bede-nik, ki je prireditev tudi vodil, prinesel pa je tudi pozdrave družbe Radio-Tednik Ptuj ter voščilo ob novem letu, je pol-finalni vstopnici med mladimi pevci iz OŠ Sveti Tomaž podelila Taji Rajh, učenki 5. razreda v mlajši kategoriji, ter Minei Lipovšek, učenki 6. razreda v starejši kategoriji. Taja je bila zmage
Sponzorji prireditve
^ PILOT
Simply Write
rr
Foto: Črtomir Goznik
Iz OŠ Ormož so se v polfinale uvrstili Elena Hudin, Danijela Vukovic in Ben Maj Gašparič v mlajši kategoriji (prvi trije z leve) ter Matic Petek in Nina Bokša v starejši kategoriji (prvi in druga z desne).
Foto: Črtomir Goznik
Iz OS Sveti Tomaž sta se v polfinale uvrstili Taja Rajh v mlajši kategoriji (četrta z leve) in Minea Lipovšek v starejši kategoriji (tretja z leve).
nadvse vesela, ni je pričakovala, kar zgodila se je, je povedala. Najraje poje slovenske pesmi, všeč so ji narodne, pa tudi kakšen rap. Kako bo v polfinalu, še ne ve. Minea med nastopom ni bila najbolj sproščena. Poje že dolgo, za nastop se je pripravljala med novoletnimi prazniki. Zelo je bila presenečena, da se je uvrstila v polfinale, saj tega ni pričakovala.
OŠ Velika Nedelja bo v polfinalu v mlajši kategoriji zastopala Bella Munda, učenka 5. a-ra-zreda, v starejši pa Nika Meško, učenka 7. a-razreda. Bella poje že dolgo, najraje slovenske narodne pesmi. Občutki ob zmagi so bili zelo dobri. Nika se je pol-finalne uvrstitve, kjer želi prav tako dobro zapeti, zelo razvese-
lila. Poje že dolgo, na predizbor se je pripravljala nekaj časa.
V mlajši kategoriji so se iz OŠ Ormož v polfinale uvrstili trije: pevki Elena Hudin in Danijela Vukovic ter Ben Maj Gašparič na diatonični harmoniki, učenci 3- razreda; v starejši pa Matic
Petek in Nina Bokša, učenca 9. razreda. Elena, Danijela in Ben Maj so se uvrstitve v polfinale zelo razveselili, niso je pričakovali. Radi pojejo oz. igrajo, na odru se počutijo dobro. Želijo si, da bi jim uspelo tudi v polfinalu. Matic in Nina sta pela dvo-
BAGS
SMORE SMORE
«» fri ion
nSAZAS IGPPBOJECTING
glasno, Matic je igral tudi na klavirju. Nista pričakovala, da jima bo že prvič uspelo, to je zelo vesela novica, da gresta naprej. Nina, ki tudi igra klavir, je povedala, da sta se že prejšnje leto odločila, da bosta skupaj pela na tej prireditvi. Najbolj jima ležijo narodno-zabavne pesmi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Iz OS Velika Nedelja sta se v polfinale uvrstili Bella Munda v mlajši kategoriji (druga z leve) in Nika Meško v starejši (peta z leve).
Majšperk • Ponovoletno srečanje
Sodelovanje ustvarja nove priložnosti in možnosti
»Časi nam zagotovo niso najbolj naklonjeni, vendar če bomo delali skupaj, držali skupaj, ostali povezani, se bodo pojavile tudi nove priložnosti,« je zbranim na ponovoletnem srečanju v Majšperku dejala županja Darinka Fakin.
Novo leto prinaša nove priložnosti za skupno delo, in ker si na majšperški občini želijo tudi v tem letu dobrega sodelovanja, se je županja po novem letu tradicionalno srečala s poslovnimi partnerji občine, podjetniki, obrtniki, župani,
društvi in drugimi organizacijami ter sodelavci občine. »Danes smo zbrani vsi, ki si želimo razvoja kraja in ki smo odgovorni, da ima naš kraj priložnost in prostor za razvoj,« je še povedala ter zbranim zaželela: »Srečajte prave ljudi in
naj bodo vaši prijatelji pravi prijatelji, ljudje, ki vam bodo pomagali.«
Recept iz kuhinje: »Trud in trdo delo«
Da sodelovanje resnično
prinese nove priložnosti in možnosti, je lani dokazal podjetnik Albin Brencl, ki je podpisal več milijonov evrov težko partnersko pogodbo z združenjem mladih županov Senegala. A to bojda ni bil največji posel lanskega leta: »Največji
Foto: Mojca Vtič
konkretni posel sem sklenil na Hrvaškem, a o tem še ne bi govoril, s Senegalom smo za zdaj podpisali šele pogodbo. Je pa bila druga polovica lanskega leta brezhibna, izredna. Obeti za prihodnje so - da se poslovno vračam med žive.« Da je bilo leto 2016 uspešno in dobro, je dejal Jani Vuk, ki vodi Picerijo Špajza. O izzivih pa je povedal: »Vedno so neki izzivi, med njimi je zagotovo vključevanje lokalne hrane in vina. Malo se bomo igrali s temi okusi. Sicer pa si želimo, da bomo tudi v 2017 uspešni, da preživimo, da zadovoljimo čim več ljudi.« In kakšen je recept iz kuhinje Špajza za dosego teh ciljev: »Trud in trdo delo.« Tudi obrtnik Mirko Pislak je leto 2016 ocenil kot uspešno: »Nekateri veliki projekti so sicer lani iz-
padli, vendar pa je bilo dela za zdaj dovolj in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Za leto 2017 si želim, da bo vsaj takšno, kot je bilo preteklo, oziroma še boljše.«
V podjetniški coni na Bregu pri Majšperku pa niso samo obrtniki in podjetniki, temveč je tudi prav posebna tovarna Tovarna umetnosti. »Leto 2016 je bilo leto, ki še vedno hodi za nami. Vsekakor pa velja med lanskimi razstavami izpostaviti 5. državno tematsko razstavo Kvadrat in krog, kocka in krogla,« je dejal Dušan Fišer, duša in srce Tovarne umetnosti. In kako bo letos? »Za letos še usklajujemo vse podrobnosti, bomo pa novo sezono odprli že v začetku februarja z razstavo Sare Čeh.«
Mojca Vtič
18 štcgerskiTEBUK
Zeleni tednik
torek • 10. januarja 2017
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pa smo v novem letu
m	g^L -
Foto: Miša Pušenjak
Bob je ena prvih vrtnin, ki jih v rastlinjak lahko brez strahu sejemo že zdaj kljub mrazu zunaj.
Za nami je norenje in praznovanje, zdaj pa smo z velikim korakom že v novem letu. Mnogi me sprašujejo, kako bo ta mraz vplival na rastline.
Sama menim, da v tem trenutku še ni večjih skrbi. Res pa je, da lahko tako dolgo zamrznjena zemlja vpliva na to, da korenine rastlin, ki prezimljajo, ne bodo več mogle črpati vode iz zemlje - zimsko sušo. V nevarnosti so predvsem zimzelene okrasne rastline.
Bo pa zelo nevarno, če bo ta mraz popustil za kakšen teden in se potem, četudi samo ponoči, ponovno pojavil. Žal se veliko ne da narediti.
Preglejte skladišča s korenovkami in čebulnicami
Lanska jesen je bila dovolj suha, da večjih težav s skladiščenjem vrtnin ne bi smelo biti. Kljub vsemu je smiselno, da zdaj pregledate skladišča, predvsem tam, kjer imate korenček, rdečo peso skladiščeno v zabojčkih, ne v pesku ali žagovini. Vsak obolel gomolj ali koren lahko okuži vse sosednje, ki se jih dotika.
Nekateri tožijo, da imajo težave s česnom, da prhni. Dolžina skladiščenja česna je odvisna tudi od sorte, na to vedno opozarjam. V Sloveniji je veliko domačega
JANUAR WiUft
NEDELJA	52-lrten
1 Kova itto	
^ PONEDELJEK Malrtrij	
^ TOREK	
	
i SREDA i Aneela	Ol.Udvn
ČETRTEK	E W7T
CL.PETEK vJ Gaiper	Tlita krali 1
SOBOTA z<m><M	Sooini ijfioi 07 J8 S>«>lMtU
Q NEDELJA	
O SMfin	
/-\ PONEDELJEK —i JuUlJn	
10 z ■ urrifu-r	
4-1 SREDA 1 Pavlin	02,W4*n
1 ČETRTEK ■ Taiiana	g
in PETEK 13 Veroniki	
f SOBOTA	
1 . SiBfVo	
"1 r NEDELJA 1D jw	
	
Prosinec

m

*>aoo
mS M. 00
m
totlJO
16	PONEOELIEK Mate»	
17	TOREK Anton	
18	SREDA MJNMILS	03. tidin
19	Četrtek Marn	a D« 12
20	PETEK	
	SOBOTA	
L. I	Neža	
22	NEDELJA Cl«»	
23	PONEDELJEK Rarfto	
24	TOREK Fetiojan	
25	SREDA Dirko	Otutcdin
26	Četrtek Pavla	
27	PETEK	
28	SOBOTA Peter	1
29	NEDELJA Franc	
30	PONEDCLJEK Marirna	01 teden
»

31
Cvet je in oljnice


Plwkrvh» in udje
¡wst^a-11
si .no ntttin SSKÄÄSV*
M
¿F

Zdaj je skrajni čas za preprečevanje širjenja skladiščnih škodljivcev fižola, graha in boba
Če še niste, je zdaj tudi čas, da zamrznete vsaj tisto seme fižola, graha in boba, ki ga boste sejali naprej. Počasi se bodo pričeli pojavljati nadležni škodljivci, hroščki. Ti se izležejo iz semena in se v skladišču ponovno parijo. V skladiščih, kjer je temperatura nad 8 °C, imajo lahko celo več rodov.
Na prostem izležejo največ jajčec v juliju, posebej če je vroč in suh. V takih letih pričakujte več težav s fižolarjem tudi pozimi. Zanj je bolj privlačen visok kakor nizek fižol. Samičke jajčeca na polju odlagajo v stroke tam, kjer so zrna pritrjena nanje. Po treh tednih se izležejo ličinke, ki se zavrtajo v seme. S semenom jih prinesemo v skladišče, kjer imajo pozimi idealne pogoje za razmnoževanje. Jajčeca, za-ležena na semenu, potem prinesemo ponovno na polje in razvojni krog je zaključen.
Najboljša zaščita je zamrzovanje semena. Nobena razvojna faza škodljivcev ne prenese temperatur pod -18 °C več kakor nekaj ur. Zato seme v papirnatih vrečicah ali vrečicah iz blaga zamrznemo za tri do pet dni. Ne bojte se, seme bo brez težav kalilo. Vendar ga morate seveda po taljenju spet posušiti.
Zamrznite ga tudi, če ste že opazili prve hroščke. Škodljivec ima najraje fižol, vendar ga najdemo tudi na grahu in bobu.


s&maftaarflcttir"
materiala, sort česna, ki nimajo drugega imena kakor tistega, ki ste jim ga dali vi. Zato morate lastnosti teh sort poznati vi. Na splošno velja, da se ozimne sorte česna skladiščijo krajši čas, kakor jare, spomladanske sorte. Mogoče me bo kdo ponovno napadel, a žal je res tako, da se nekatere ozimne profesionalne (tuje) sorte skladiščijo veliko bolje kakor naš Ptujski jesenski. Res pa je, da ima naš česen veliko močnejši vonj in okus.
Sama za sorto Ptujski jesenski upam reči, da se bo dobro držala le do sredine januarja. Od takrat naprej pa je odvisno od pridelovalnega leta, poletne nege nasada in veliko tudi od pravočasnega spravila. Enako velja tudi za skladiščenje čebule, kjer pa je naša ptujska rdeča (ptujski luk) na srečo prvak tudi pri skladiščenju. Slabo pa se skladiščijo zgodnje, predvsem bele sorte čebule.
Prhnenje strokov česna je lahko posledica glivični okužb, napada nematod tam, kjer je bil pridelan v ožjem kolobarju, lahko pa samo prepoznega spravila. Preverite torej vaša skladišča in vse obolele, omehčane čebule odstranite.
Prav tako je treba pregledati skladiščenje okrasnih čebulic in gomoljev
Tudi gomolje dalij, kan in gla-dijol hranimo nekje v kleteh. Prav
V skladišču preglejte vse shranjene korenovke.
Foto: Miša Pušenjak
tako gre za gomolje ali čebulice, zato jih je treba pregledati. Če ste naredili tako, kot sem priporočala in ste pustili na gladijolah in dalijah nekoliko daljša stebla, je zdaj čas, da jih porežete. Posebej pomembno je to obrezovanje, če opazite na teh ostankih stebel kakšne zelene, sive ali črne obloge. V tem primeru bodite posebej pozorni. Najprej obrežite zdrave gomolje. Šele potem se lotite obolelih. Najbolje bi bilo, da bi škarje med obrezovanjem tudi razkuževali. To lahko naredite z vžigalnikom ali alkoholom, če se vam ne smili.
Dalije tudi zdaj razdelimo, če jih želite razmnoževati. Pri deljenju poskusite narediti čim manj ran, običajno lahko velike šope gomoljev spravite narazen tako, da jih ne trgate veliko. Vsaka nova
rastlina naj ima vsaj en rastni vršiček, bolje pa je, da ima ena nova sadika tri gomolje skupaj.
Tako razdeljene gomolje vsaj za en teden shranite tako, da se ne bodo dotikali med seboj. Če jih imate v pesku, žagovini ali listju, ne bo težav, če pa so samo v mrežastih vrečah, naj bodo teden dni ponovno razprostrti, potem pa jih ponovno zložite v vreče.
Prve setve
Sama sem za te mrzle dni precej hvaležna, saj vas manj kakor nekaj prejšnjih dni mami na prosto ali kliče k prvim setvam. Mnogi namreč veliko prezgodaj posejete paradižnik, čeprav za sadike. Za dobro sadiko paradižnika, tako, ki je ne bodo motili veter, mraz ali dež, ko bo presajena na prosto, potrebujete 6-8 tednov. Posebej če jo vzgajate na kuhinjskem oknu. Idealna sadika paradižnika ima 5-6 listov, močno, čokato steblo in niti slučajno ne cveti. Na kuhinjskem oknu je tako pretoplo in so sadike redkokdaj čokate, običajno so stebla predolga in prenežna. Če boste paradižnik sejali zdaj, boste imeli sadike pripravljene konec marca. In kaj se bo zgodilo? Prehitro ji boste morali presajati na prosto. Upam, da je bila lanska lekcija za vse dovolj huda in paradižnika na prosto ne boste več sadili pred začetkom maja. Torej sejemo komaj v sredini marca.
V začetku februarja lahko, za vzgojo sadik seveda, sejete zeleno, listnati peteršilj, čebulo, por (če ga
Foto: Miša Pušenjak
Fižol, vsaj tisti, ki je namenjen setvi v letošnjem letu, zamrznemo.
želite imeti tudi poleti), nekatera zelišča, ki rastejo počasneje: timi-jan, žajbelj, če ga boste sejali, nekatere cvetlice enoletnice, ki pa jih po večini niti ne sejemo več sami: lobelija, mnogocvetne begonjice. Če rastlinjak ogrevate, je že tudi čas za setev oz. vzgojo sadik solate. Izberete lahko še vedno tudi prez-imne sorte: posavko, vegorko ali bistro. Prav tako pa lahko posejete in vzgojite tudi sadike letnih sort. Ljubiteljem mehkolistni sort jih priporočam, med krhkolistnimi sortami pa izberite braziljanko, gentilino, belokriško ali ledo. To so spomladanske sorte solat. Sadike, vzgojene sedaj, so seveda namenjene pridelavi solate v rastlinjaku tudi kasneje. Za vse drugo pa je še veliko časa in ne hitite.
Tisti srečneži, ki imate rastlinjake, pa se lahko počasi lotite dela. Ne samo vzgoje sadik, v rastlinjake lahko direktno v zemljo poseje-te bob in grah. Pred setvijo seme čez noč namočite v toplo vodo. Namesto tople vode priporočam kamilični ali žajbljev čaj. Lahko pa uporabite tudi raztopino pripravkov, ki vsebuje morske alge.
Prav tako lahko posejete tudi rukolo in azijske listnate rastline, zelo zanimiv in malo poznan je tudi zimski portulak, poskusite pa lahko posejati tudi mesečno redkvico. Vse vrtnine, razen mesečne redkvice, lahko posejete tudi za vzgojo sadik. V lončke premera do 5 cm po nekaj se-menk. Kalijo naj na toplem, v stanovanju, tam naj ostanejo do prvih pravih listov. Potem jih prestavite v neogrevan (ali ogrevan seveda) rastlinjak in pokrijte s tunelom. Ko bodo njihove korenine prerasle lonček, pa jih boste presadili v zemljo.
Če vam je zmanjkalo moto-vilca, špinače, blitve, lahko prav tako posejete še vedno tudi te vrtnine. Tudi pri njih priporočam vzgojo sadik, ne direktne setve, čeprav je tudi slednja možna.
Pred nami je že drugi delovni teden. Upam, da vas preveč še ne vleče ven, na prosto. Še enkrat, ne hitite s setvami, saj se le redko obnesejo.
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Prašičja epidemicna diareja (2.)
Predstavil bi vam 23 tehničnih korakov, da PED-virus nima več ekonomskega vpliva na rejo. Ukrepi za obvladanje in postopki ob izbruhu PED so sledeči: PRVI DAN:
-	evtanazija vseh pujskov, mlajših od deset dni;
-	ob prvem izbruhu vse pujske, starejše od deset dni, nemudoma odstavimo;
-	iz umrlih bolnih pujskov odstranimo črevesje. Ta material uporabimo za pripravo avtogene oralne vakcine za plemenke in mladice;
-	vakcino pripravimo tako, da zmeljemo celotno črevesje z vsebino vred. Pazimo, da pri mletju ne pride do sproščanja previsoke temperature, ki bi uničila virus. H gošči ne dodajamo klorirane vode, saj klor lahko uniči virus PED. UKREPI NASLEDNJIH NEKAJ TEDNOV:
-	naslednje tri do štiri tedne evtanaziramo vse pujske ob rojstvu;
-	vse odrasle svinje vakciniramo z vakcino, ki smo jo pripravili iz črevesja obo-
lelih pujskov, in sicer 10 mililitrov oralno trikrat na tri različne dneve;
-	s hitrim testom preverimo, ali vakcina vsebuje virus PED;
-	čez tri tedne ponovno inokuliramo svinje s črevesno goščo;
-	svinje inokuliramo s črevesno goščo vsakih šest tednov in ponovno tri tedne pred prasitvijo.
POSEGI NASLEDNJIH NEKAJ TEDNOV
-	zamrznemo zadostno količino črevesja obolelih pujskov, da bo zadostovala za pripravo vakcine za vsaj 18 tednov;
-	tekače, pitance in svinje tretiramo s pripravki proti driski;
-	svinjam sinhroniziramo estrus - posledica bolezni je moten spolni ciklus;
-	omejimo gibanje zaposlenih in menjavo opreme med oddelki, še posebej, ko začnemo rejo pujskov;
-	za vsak oddelek posebna obutev in oblačila;
-	dezinficiramo vse poti in opremo;
-	izvajanje sistema all in/all out in reja v serijah;
-	ko začnemo ponovno rejo pujskov do 20. dneva, pri njih ne izvajamo ničesar
-	niti vitaminizacije in ferumizacije;
-	v prasitveni boks vstopamo le, ko je nujno, škornje strogo razkužujemo;
-	kolostrum imuniziranih svinj zamrznemo za primer sekundarnega izbruha;
-	pujskov ne menjujemo med svinjami;
-	merjasec se ne sme gibati med svinjami do končanega izbruha;
-	farmo napolnimo s svinjkami v prvem tednu izbruha, da se prekužijo;
-	ko je stanje na farmi stabilno, odstranimo vse kužne materiale iz gospodarstva - tudi iz zamrzovalne skrinje;
-	v času sanacije moramo imeti na zalogi kolostrum prekuženih svinj. Zamrznjen kolostrum je uporaben deset tednov;
-	da zmanjšamo virusno obremenitev, prizadete pujske evtanaziramo takoj po rojstvu;
-	v nekaj tednih virus izgine;
-	slabotni pujski izločajo virus do 35 dni po infekciji;
-	ob striktnem izvajanju navedenih ukrepov pride farma v normalno proizvodnjo po dvajsetih tednih;
-	skupne izgube so znašale šest odstavljenih pujskov na svinjo na leto;
-	obdobje sanacije je za rejca zelo težavno in boleče.
KGZS zavod Ptuj Miran Zorin, dr. vet. med.
torek • 10. januarja 2017
Na sceni
Štajerski TCDNIK 19
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL Vikend
T • /	• V •	/• •	V
Ljudem prinašajo veselje in srečo
Ansambel Vikend je pred letom 2009 deloval kot trio Vikend, v katerem so nastopali trije fantje z Vinske Gore: Rajko Petek, Gregor Glušič in Tomi Skledar. To-mija je kmalu zamenjal Miha Volk, Miha Lesjak pa Gregorja. Zgodba ansambla Vikend pa se je začela po prihodu še enega basista, Petra Osetiča, s katerim so že decembra 2009 nastopili na festivalu Dolenjske Toplice, kjer so z lastno skladbo Tebi, Vinska Gora osvojili nagrado za najboljšo instrumentalno izvedbo.
„Ker smo želeli biti še boljši, smo k sodelovanju povabili še Melvina Majcna, ki nas je čudovito vpeljal tudi v zabavno glasbo. Prišlo je še do ene menjave, drugega basista Petra je zamenjal Gregor Gramc iz Krškega, ki je dal ansamblu tisto, kar nam je še manjkalo - ta pravo širino. Ansambel je v tej zasedbi pobral zelo veliko nagrad. To je bila resnično dobra ekipa. Ker nastopanje v ansamblu zahteva veliko časa, marsičemu se je treba odreči, in tudi zaradi družinskih obveznosti, se je od aktivnega nastopanja poslovil Melvin Majcen. Naša zadnja
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Vikend
Leto 2016 je bilo za ansambel Vikend resnično polno čustev, uspehov in tudi sprememb. Na 47. festivalu naro-dno-zabavne glasbe na Ptuju so prejeli kar tri nagrade: kot najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, Korenovo plaketo za najboljše večglasno petje in prvo nagrado občinstva.
Člani ansambla Vikend Raj-ko Petek, Miha Volk, Miha Lesjak, Gregor Gramc in Dejan Bojanec se bodo tudi v letu 2017 trudili za vse ljubitelje narodno-zabavne glasbe, ustvarjali glasbo za njih in jih razveseljevali. „Vedno je treba strmeti h kakovosti in se učiti, sprejemati pozitivne kritike ter spoštovati vse glasbenike, ki se
trudijo ohraniti bistvo te glasbe - ljudem prinašati veselje in srečo. Naj leto 2017 v vseh pogledih prinese vsakemu tisto, kar si sam najbolj želi! Vse dobro!" je pogovor sklenil Rajko Petek. Uspešno in razgibano zgodbo ansambla Vikend je v vseh letih delovanja začinila tudi marsikatera anekdota. Tako so nekoč prišli na poroko, kjer je že bil en ansambel. Ugotovili so, da so se za nastop dogovarjali z nevestinimi in ženinovimi starši, drug ansambel pa sta naročila mladoporočenca sama. Zadrego pa včasih povzroči tudi kakšen manjkajoči del narodne noše, ampak to je še najmanjša stvar. Glasba reši tudi največjo zagato.
MG
zavidljivo glasbeno kilometrino. Poti ansambla ne bi nikoli spreminjal, ker mora vsak ansambel dati nekaj skozi, da se na svoji poti uči, raste ter zna ceniti vsak svoj uspeh. Uspeh ne pride čez noč, za uspeh je treba trdno garati in vztrajati," je v imenu ansambla povedal Rajko Petek. V začetku so v glavnem igrali skladbe iz bogate narodno-zabavne zakladnice, kmalu so repertoar obogatili z lastnimi skladbami, ki so jim prinesle tudi več festivalskih nagrad. Festivali so pomembni
pridobitev je Dejan Bojanec z zaradi večje prepoznavnosti pri Slovenija.
ljudeh in druženja z glasbenimi prijatelji. Nagrade na festivalih so sad trdega dela in vztrajanja ansambla na njegovi poti. Večjo možnost za uspešnico pa ima, če veliko dela in ustvarja. Zelo veliko jim pomeni njihova skladbica Sin, ker je osebno izpovedna. „Radi imamo vsako svojo skladbico, nanje gledamo kot na svoje otroke," pravijo. Veliko nastopajo na različnih dobrodelnih prireditvah, radijskih prireditvah, zabavah in veselicah. Promocijo izvajajo tudi preko lokalnih televizij in RTV
Iz naše preteklosti
Sedemnajstega julija 2018 bo Štajerski tednik praznoval 70-letnico svojega izhajanja. Njegov predhodnik, glasilo Okrajnega odbora OF Ptuj, Naše delo, je prvič izšlo 17. julija leta 1948. V tedenskih nadaljevanjih bomo skušali povzeti dogajanje posameznih let in značilnosti posameznih obdobij.
„S tem, ko začenjamo izdajati svoj okrajni list Naše delo, smo napravili zopet korak naprej v političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju našega okraja. Okrajni odbor OF se zaveda, da je s tem prevzel odgovorno nalogo, kajti naš list mora biti pravo ogledalo dela in življenja v okraju, kakor tudi mora biti povezan z življenjem izven naših okrajnih meja. Da bo vsebina našega lista resnični odraz vse naše dejavnosti, potem moramo sodelovati prav vsi. Vsi, ki si želimo priboriti srečnejše življenje - socialistično družbo - bomo sodelavci tega lista. Vse naše politične organizacije z našimi osnovnimi partijskimi organizacijami na čelu, so dolžne, da izberejo iz svoje srede ljudi, ki bodo
Prva »črna kronika«
Precej pozornosti so v prvi številki glasila, ki je izšlo na štirih straneh, namenili tudi javni razpravi proti članom in organizatorjem oborožene tolpe iz Slovenskih goric, ki je 2. julija 1948 potekala pred senatom Okrožnega sodišča iz Maribora na Ptuju in je pritegnila veliko zanimanje vsega prebivalstva okraja. Zagrešila je niz zločinov in ropov zoper miroljubno in delovno ljudstvo. Deklarirala se je tudi kot nekakšna križarska - Matjaževa vojska, katere poedini člani naj bi takoj po prihodu Amerikancev in Angležev prevzeli vodilna mesta. Širila je tudi vojnohujskaško propagando. Glavna naloga v letu 1948 pa je bila organizirati odhod vojnih obveznikov JA v svoje zločinske vrste. Razprava je do potankosti razgalila vse protiljudsko delovanje zločinske družbe, moralno pokvarjenost in delomrznost članov. Umorili so sekretarja KO OF iz Zavrha - Ledineka, oboroženi so naropali več kot 100.000 dinarjev, odvzemali so živila, s katerimi so prirejali pojedine. Dva izmed članov tolpe Franca Polanca in Ivana Kuharja so obsodili na smrt z ustrelitvijo, Ivan Korent in Franc Erhatič sta bila obsojena na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom in zaplembo vsega premoženja, Katarino Polanec, pri kateri so potekale pojedine, so obsodili na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom, preostale člane pa na od 5 do 12 let prisilnega dela z odvzemom prostosti.
jJMWBM „
iVase delo
Olo.Ko Okrojnegp odbora OF. P|UJ
t-to L — t|«T. ,
PHl IT. Mit. I**»
KJTl f«""«-	Oh V. kongresu KPJ

n-a »¿TIZZZ	f^m^VuT'.* F r"•	i-"— ''-T -. 1 v.. : ,
tarifi"	...h., r.. V.z; /,,* • ■ ..........•,
"ww. vJL	4.»..'»v.» »ww'v,"^-]'.'^	J-:';-.'] .	•"
****^"«^"»»rJii"r.!'-.* 1 " ....... ■ >
— rurrt IW llnk aU-	rji» Ui n^ Vtll^il'jIlX i* **	Siff >«-TV«-..|t. ti ... ».^.«ij.o I M.
hMK	«.—. ......... „v	,,	.".
•m> ***** WM («rt a^r/ ..	D.^	, . ,
-	-M. L!'* .......... ■■ ' -Ml -	.. ..
» . ^^ M fijjjp.,, ^ ........ , .. . .	'.J
n i» «m.* >,.„w r* b»V»H» ur. e/u. at».	-•»<"<' •'•» ■>■■■< . ■ .. Hb ...
« ...» • »ofA. w IMHnmalll	»•«••• >> • • >■* a «i au*i ..... n	t^, ,.
«Nit t(WM .m.— ».............11 •'■»■v»	«ll,»»«lt .IJU». in	e,J ,
v, »t.i»i,n ..	h 'i ■ „t.j ......... m.
V«- »IMij« r
h M>"t«*iH kw^it*''iMjj'ki' r
X

Foto: Črtomir Goznik
Naslovnica prve številke glasila Naše delo, ki je izšla 17. julija 1948.
objektivno in kritično opazovali delo in življenje na vasi, v tovarni, v šoli, zadrugi itd., in o tem tudi pisali ter svoje dopise pošiljali našemu uredništvu," med drugim izhaja iz spremne besede ob izdaji prve številke glasila Naše delo.
Prva številka v čast V. kongresu KPJ
Sekretariat Okrajnega odbora OF je prvo številko okrajnega lista izdal v čast V. kongresu KPJ, ki se je začel 21. julija 1948. Lokalni časopis bo ljudi seznanjal z novicami v okraju, o borbi za plan in izgradnjo socialistične družbe, so še posebej poudarili ob izidu. Delavski razred in delavno ljudstvo sta v zadnjem času dokazala, da nas vodi KPJ po pravilni liniji in dajeta popolno zaupanje Politbiroju s tovarišem Titom na čelu. Na vse klevete Informbiroja je odgovorilo delavno ljudstvo Jugoslavije s še večjim delovnim poletom v izpolnjevanju plana. Delovni kolektiv v Strnišču je sklenil, da bo še pred rokom zgradil veliko tovarno in jo dal svoji socialistični domovini. Odkup za leto 1946 in še posebej za leto 1947 izpričuje borbo proti vaškim magnatom, ki so že prej sabotirali pri setvenem planu in skušali po tem ovirati odkup. Pri vpisovanju ljudskega posojila so se v času ob V. kongresu KPJ najbolj izkazali delavci in nameščenci ter mali kmetje, veliki kmetje pa so se z raznimi izgovori umaknili od sodelovanja.
Klevete Informbiroja so bile ovržene s poživitvijo gradnje zadružnih domov. Domova v Ro-goznici in Muretincih, ki sta bila zgrajena v dneh kongresa, sta bila največje priznanje KPJ. Mnogo drugih domov je svoje temelje dobilo v Tednu zadružnih domov, ki je trajal od 18. do 25. julija 1948. V dneh kongresa se je začel tudi odkup belega žita. V tem času so se utrjevale tudi kmetijske zadruge, da so postale najboljši borci za socializem na vasi. V čast V. kongresu KPJ so tekmovali tudi ljudsko-prosvetni aktivi na področju vsakega KLO organizirati knjižnico. Tako je v kratkem nastalo 92 knjižnic. V prvi številki glasila Naše delo so bile predstavljene tudi prosvetne naloge v okviru okrajnega petletnega plana, da se v sedemletke in nižje gimnazije zajame 75 % šoloobvezne mladine ter da se šolski obisk dvigne na 100 %. Za redno in uspešno šolsko delo je potreben vsaj 80-odstotni obisk. Tega pa v prvem polletju leta 1948 ni doseglo niti 20 osnovnih šol. Najslabše je bilo na Destrniku, kjer so imeli komaj 54-odstotni šolski obisk. S 96-odstotnim obiskom pa so se lahko pohvalili v šoli v Cirkovcah, s 95-odstotnim v šoli v Središču in na Humu s 94,9-odstotnim obiskom. Z dobrim obiskom so se lahko pohvalile tudi haloške šole. Med drugim se je začela objavljati Mladika, da so zagotovili pogoje za združitev mestne in okoliške šole.
Čas, ko je festival narodnih plesov spremljalo 3000 ljudi...
V prvi številki glasila Naše delo so pisali tudi o položaju preužitkarjev in novi uredbi o odkupu žita. Mestni odbor OF je tudi v letu 1948 organiziral festival narodnih plesov, ki je potekal v letnem gledališču v Ljudskem vrtu, ki ga je urejala Osvobodilna fronta. 11. julija 1948je festival spremljalo nad 3000 obiskovalcev s Ptuja in okolice. Dramske skupine pa so v tem letu dobile „navodilo", da naj uprizorijo dela, ki bodo v človeku budila vero v življenje, ga pozivala k aktivnosti, ga vzgajala v ljubezni do dela, mu vcepila patriotizem itd. Na drugi strani pa naj bi tudi odrske uprizoritve bičale vse negativnosti v družbi, ki so dediščina kapitalistične preteklosti.
Prva številka breze ene same fotografije
Urednik prve številke glasilaje bil Drago Zupančič, učitelj in pomočnik poverjenika za prosveto Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. Pri njeni pripravi so sodelovali tudi drugi aktivisti, sodelovala je tudi Mija Štefe, referentka za ljudsko prosveto in sekretarka celice KP. Novinarjev v pravem pomenu besede takrat še ni bilo. Vsebina je bila strogo nadzirana, nič ni šlo mimo Komunistične partije, ki je kulturo in prosveto nadzirala s pomočjo agitpropa (komisij za agitacijo in propagando).
Prva številkaje izšla brez ene same fotografije. Natančnih podatkov o nakladi ni, po nekaterih virih naj bi bile prve številke natisnjene v 2.000 izvodih. Več o letu 1948 pa v naslednjem prispevku.
Pripravila: MG
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 10. januarja 2017
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
škotska juha,	piščančji paprikaš,	beluševajuha s	kašnate klobase,	ričet s prekajenim	juha, goveji zrezki v	krompirjeva juha,
jabolčni zavitek	široki rezanci, solata,	krutoni, makaronovo	kisla repa, matevž,	mesom, palačinke	omaki, dušena ajdo-	džuveč s svinjino,
	skutne miške	meso, solata, kompot	koruzna zlevanka		va kaša, motovilec, smetanova strjenka z gozdnimi sadeži	solata, sadje
Škotska juha
Sestavine: 450 g jagnjetine - vrat (lahko tudi mlada govedina), 2,2 l vode, 1 žlička soli, 50 g ješpre-njčka, 50 g graha, 1 velika čebula, 1 por, 3 korenčki, 1 manjša repa, 2 stebli zelene, 0,25 glave zelja, 2 žlici nasekljanega peteršilja.
V velik lonec nalijemo vodo. Dodamo sol, meso (v kosu) in ješprenjček. Lonec pristavimo in počakamo, da voda zavre. Tekočina naj nežno vre 2 uri, da se meso zmehča. Po eni uri kuhanja dodamo vso zelenjavo: grah, nasekljano čebulo, na kolobarčke narezano korenje, nasekljano zeleno in por ter na kocke narezano repo. 15 minut pred koncem kuhanja dodamo na trakove narezano zelje. Po dveh urah iz lonca odstranimo meso in ga narežemo na za grižljaj velike koščke. Meso vrnemo v lonec in jed kuhamo še 5 minut. Po okusu dosolimo in popopramo.
Smetanova strjenka z gozdnimi sadeži
Sestavine: 600 ml sladke smetane, 50 g sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 2 lista želatine, 50 g mandljevih lističev, noževa konica cimeta (po želji), zamrznjeni gozdni sadeži, žlica sladkorja.
V kozici kuhamo 400 ml sladke smetane in sladkor na majhnem ognju, da počasi vre, dokler se smetana ne zgosti. Dodamo dva lista v hladni vodi namočene želatine, da se razpusti. Preostalo smetano trdo stepemo in primešamo masi, ko se ta že nekoliko ohladi. Premešamo, po želji dodamo mleti cimet in maso nalijemo v poljubne modele. Po vrhu potresemo s praženimi mandljevimi lističi. Smetanovo strnjenko postavimo v hladilnik, da se ohladi. Zamrznjene gozdne sadeže malo podušimo s sladkorjem in še tople postrežemo s strnjenko.
ZPS • Z novim letom so obvezni javljalniki ogljikovega monoksida
Detektor CO ni enak javljalniku dima
Detektorje ogljikovega monoksida (CO) je treba z novim letom namestiti v vse bivalne prostore, v katerih so gorilne naprave s fosilnimi gorivi. Vgradnja naprave za odkrivanje CO je obvezna, če se v bivalnem prostoru uporablja gorilna naprava, katere delovanje je odvisno od zraka v prostoru. Ponudniki so že začeli pritiskati na potrošnike, predvsem na starejše in tiste malo manj spretne.
Najprej je treba vedeti, da javljalnik CO ni enaka priprava kot javljalnik dima. Oba sta sicer v gospodinjstvu najboljši pripomoček za opozarjanje pred povečano koncentracijo CO in požarom, oba nas pravočasno z zvočnim signalom in rdečo lučko opozorita, da je presežena dovoljena vrednost CO oziroma dima.
Ponudnikom, ki kličejo po telefonu, vabijo na predavanja in prepričujejo,
da je zgolj njihov izdelek edini primeren, ne smemo nasesti. Če ga ponujajo po izjemno ugodni ceni, je to še dodaten znak za previdnost. Na trgu je namreč nemalo izdelkov, ki ne opravljajo svoje naloge. Kako naj torej potrošnik ve, da ne kupuje mačka v žaklju?
Izdelek mora imeti vso potrebno dokumentacijo, ki dokazuje, da je izdelan v skladu z veljavnimi standardi, vključno z navodili za pravil-
no namestitev in varno uporabo (v slovenskem jeziku, seveda). Če ima izdelek naslednje oznake, skoraj ne moremo zgrešiti: CE; ime proizvajalca ali dobavitelja ali blagovna znamka; naziv, model proizvoda, tip plina, ki ga zazna; tip (A ali B), serija, serijska številka ali drugi podatki za identifikacijo proizvoda; standard (priporočljiv je standard EN 50291-1); napetost, frekvenca, nazivna velikost varovalke
FOTO: Splet
in način priključitve na omrežje (pri električnem napajanju); tip in velikost zamenljivih baterij (pri baterijskem napajanju); življenjska doba izdelka.
Cene za javljalnik z baterijskim napajanjem in preprosto montažo se začnejo pri 25 evrih. Za ta denar dobimo preverjeno učinkovit izdelek za namestitev na steno s sedemletno življenjsko dobo in sedemletno garancijo, ki deluje v skladu s priporočenim standardom, na povečano koncentracijo CO pa opozarja s svetlobnim in tudi z zvočnim signalom.
Priporočljivo je redno preverjati stanje baterij, na njihovo izrabljenost običajno opozarja utripanje lučk, pri nekaterih modelih tudi zvočni signal. Pametni modeli omogočajo povezavo s pametnim telefonom, na katerem lahko spremljamo vrednost CO v prostoru. Tudi ko nas ni doma, dobimo na telefon obvestilo o aktiviranju javljal-nika, slabi bateriji ipd. Bolj izpopolnjeni modeli na električno napajanje stanejo tudi več kot 100 evrov. Na voljo so še kombinirani javljalniki dima in CO, cene pa se začnejo pri 40 evrih. Za 45 evrov dobimo izdelek z elektro-kemičnim tipalom za ogljikov oksid in fotoelektričnim tipalom za dim, z desetletno življenjsko dobo in garancijo.
V slovenskih bolnišnicah se vsako leto zaradi zastrupitve s CO (ta je eden najpogostejših vzrokov smrti zaradi zastrupitve) zdravi okrog 50 oseb. Okrog 20 jih umre: deset oseb na ta način naredi samomor, pet se jih zastrupi pri vdihavanju dima v poža-
rih, pet pa jih umre zaradi zastrupitve s CO v prostorih s kurilnimi napravami, ki za delovanje porabljajo zrak iz prostora. Največ zastrupitev se zgodi v kopalnicah s plinskimi pečmi za ogrevanje vode, na vikendih s kamini in neustreznimi dimniki, pa tudi v zaprtih prostorih, v katerih uporabljajo agregate ali motorne žage. CO nastaja tudi v skladiščih peletov, a so tam zastrupitve v resnici zelo redke.
Na tržnem inšpektoratu priporočajo, da javljalnik namesti pristojna oseba, vsekakor pa mora biti javljalnik opremljen z navodili proizvajalca za pravilno namestitev. Na Slovenskem združenju za požarno varstvo priporočajo, da se javljalnik CO v prostoru s kurilno napravo namesti na strop, vsaj 30 cm stran od luči in sten. Če ga ni mogoče namestiti na strop, ga lahko namestite tudi na steno, vsaj 15 cm pod stropom in nad višino vrat ali oken. Nikakor pa ga ne namestimo nad kurilno napravo.
Ogljikov monoksid je zelo strupen plin, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju. Je brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati in ne vemo, kdaj naj bi zastrupljal. Znaki zastrupitve so zelo neznačilni. Na začetku so podobni kot pri virozi ali gripi: človek je slaboten, omotičen, vrtoglav, lahko bruha, za krajši čas izgubi zavest. Če gre za hujšo zastrupitev, se pojavi še zmedenost, dihanje je oteženo, značilna je bolečina v prsih in epileptični napad.
Barbara Primc
torek • 10. januarja 2017
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se
Prireditvenik
... da bo treba na stara leta spet sesti v šolske klopi in obnoviti svoje znanje o zapisovanju merskih enot. Medtem ko so se kuharji in trgovci naučili, da dekagram že kar nekaj časa zapišemo kot dag, pa očitno gostinci še ne obvladajo, da je okrajšava za deciliter dl. Ker tale dcl bi se najbrž prebral deci-centiliter; koliko naj bi to bilo, pa si izračunajte sami. Mi smo dobili vrednost 1 mililiter. Z1 mi-lilitrom pa nas res ne bodo pritegnili ...
Govori se ...
... da nas založniki prepričujejo, da v naši državi knjige niso drage. Česar jim seveda niti najmanj ne verjamemo. V »revni« Nemčiji lahko na primer kupite broširano Ano Ka-renino za 7,19 evra, neko angleško verzijo smo našli za 2,90 € (naprodaj tudi
Torek, 10. januar
2 del +1 del
brezplačno
13:00 Slovenska Bistrica, prostor Območne obrtno podjetniške zbornice, Špindlerjeva ulica 2e, brezplačna delavnica Novosti, spremembe, opozorila, izplačila dohodkov fizičnim osebam
17:00 Narodni dom Ptuj, Jadranska ulica 13, Vrtec za starše, Kako otroka naučiti upravljati s čustvi, ko kuha jezo?
Sreda, 11. januar
na slovenskem trgu, samo angleščino morate obvladati), m edtem ko smo jo za »bogate« Slovence našli po 2 x 16,95 € (dva dela, ki sta bila pripravljena za maturo 2016).
... da se nekemu Ptujča-nu dogaja velika sramota: nedavno so ga »obiskali« vlom ilci in sedaj ga naokoli ogovarjajo, da mu niso imeli česa ukrasti,
...da se je prejšnji teden znova pokazalo, da je najlepša služba pri meteorologih. Če ne veš, kakšno
bo vreme, vržeš kocke, in kakor pokažejo, pač pokažejo. Včasih tudi narobe... Ali pa je kaj narobe z meteorološko geografijo: sneg so napovedovali v osrednji Sloveniji, dobili pa smo ga na vzhodu.
... da stari Rimljani res n iso imeli pojma o tržnem gospodarjenju. Gradili so mostove, ki so vzdržali stoletja, borlski pa je po štirih desetletjih potreben temeljite obnove. Tako se to dela - šlampasto, da imajo gradbinci zagotovljen po-
Foto: Tajno društvo PGC
sel tudi v naslednjih letih in desetletjih!
... da se je zdravstvena ministrica grdo maščevala zdravnikom za njihovo nedavno stavkovno izsiljevanje: po novem letu jim je zaukazala pisati elektronske napotnice. In sedaj za enega pacienta porabijo trikrat toliko časa kot prej. Žalostno je edino, da so stavko zakuhali sekundar-no-terciarniki, najeb... pa so tisti v osnovnem zdravstvu. Pacientov pa tako nihče nič ne vpraša.
1:00 Ptuj, Mestni kino, srečanje Zdravo sosed, srečanje upokojencev z ogledom filma Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
Četrtek, 12. januar
18:00 Lenart, Center Slovenskih goric, Literarno branje 18:00 Markovci, poročna dvorana občine, praktična predstavitev delovanja metode EFT, dvig motivacije, samopomoč, kako pregnati skrbi in tesnobo v kratkem času, pregnati dvom v možnost lepšega življenja
Petek, 13. januar
17:30 Juršinci, kulturna dvorana, brezplačno predavanje o cestno-
prometnih predpisih 18:00 Slovenja vas, gasilski dom, tradicionalno luščenje bučnic Košicenbal
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, koncert uglasbene poezije Ne bodi
kot drugi, Ditka in Feri Lainšček 21:00 Ptuj, park pri CID-u, koncert Tango in Keš Horror Show, rap
Mestni kino Ptuj
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	4	5	1					
				3				8
				2			7	3
	2	9	7					4
								
8					1	3	6	
1	8			6				
7				5				
					4	6	9	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	O
Bik	V	©©©	€€	GGG
Dvojčka	vv	©	€€€	O
Rak	V	©©©	€€	OOO
Lev	VV	©	€€€	O
Devica	VVV	©©	€	OO
Tehtnica	v	©		GGG
Škorpijon	v	©©©		GG
Strelec		©©		G
Kozorog	v*	©		GGG
Vodnar	v	©©©		GG
Ribi		©		GGG
Torek, 10. januar: 19:00 Mini retrospektiva filma ptujskih Gimnazijcev in pogovor z avtorji. Sreda, 11. januar: 11:00 Filmska čajanka: Stoletnik, ki je zlezel
skozi okno in izginil; 20:00 Potniki. Četrtek, 12. januar: 19:00 Liffe po Liffu: Toni Ermann. Petek, 13. januar: 16:00 Balerina in Viktor; 18:00 Potniki; 20:15 Asasinov nadzor.
Štajerski 1	rEDNIK
www.tednik.si	
ÉÍÍ Stajerskitednik	-Stajerskitednik
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. do 16. januarja 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
RADIOPTUJ
Kaj pomeni varstveni dodatek za upokojence?
Nn udaru v ^etrtek °b 16, uri 1 Marii° s|°dnjak-
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 16. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Monika Hozjan, Slamnikarska ulica 8, 1234 Mengeš.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 ŠtajerskiTEDHiK
Šport, poslovna sporočila
torek • 10. januarja 2017
v	^
Šah • Področno tekmovanje OS
Ptujski osnovnošolci osvojili kar devet medalj
V organizaciji Zavoda za šport Mestne občine Ptuj in tehnični izvedbi Šahovskega društva Ptuj je sredi decembra minulega leta potekalo območno tekmovanje za mlade šahiste in šahistke osnovnih šol. Od 14 osnovnih šol podravske regije jih je imelo predstavnike osem iz ptujskega območja, in sicer OŠ Cirkulane-Zavrč, Destrnik-Trnovska vas, Gorišnica, Hajdina, Ljudski vrt Ptuj, Markovci, Olga Meglic Ptuj in Žeta-le. Od skupno 15 možnih medalj so jih osvojili kar devet, od tega tri zlate, tri srebrne in tri bronaste.
Najštevilčnejše zastopstvo je poslala OŠ Gorišnica, 21, za njo OŠ Destrnik-Trnovska vas, 17, sledita pa OŠ Čre-šnjevec in Poljčane s 15 udeleženci. Med osmimi šolami, ki so osvojile medalje, je bila najuspešnejša OŠ Žetale s kompletom medalj. Zlato je osvojila Amalija Skok v konkurenci deklet do 15 let, srebrno Jernej Kos, bronasto pa Nejc Butolen, oba v konkurenci fantov do 15 let. V konkurenci deklet do 12 let je suvereno z vsemi možnimi točkami zmagala Nika Kralj iz OŠ Gorišnica, srebrna medalja je pripadla Zali Kram-berger iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, bronasta pa Lauri Horvat iz OŠ Gorišnica. Svojo premoč je v konkurenci fantov do 15 let dokazal Tadej Murko iz OŠ Hajdina, ki je osvojil 8 točk, pri dekletih do 15 let pa sta Amaliji Skok delali družbo Pia Kramberger iz OŠ Ljudski vrt Ptuj s srebrno in Mateja Golc iz OŠ Cirkula-ne-Zavrč z bronasto medaljo. Prav Mateja je prijetno presenetila, saj je zaradi drugih obveznosti v zadnjem času nekoliko manj časa posvetila šahu, a se očitno vrača med najboljše. Je pa zanimivo, da so prvih enajst mest v tej konkurenci zasedle mlade šahist-ke iz ptujskih šol. Najboljši trije fantje do 12 in 15 let in
Najboljši v kategoriji fantov U-12
Najboljše v kategoriji deklet U-12
najboljša tri dekleta do 12 in 15 let so si priborili pravico nastopa na osnovnošolskem državnem prvenstvu, ki bo 15. januarja v Kranju. Glede na regijske kvote se je na omenjeno državno prvenstvo uvrstila tudi četrta Vita Irgolič iz OŠ Gorišnica v konkurenci deklet do 12 let. Tekmovanje je potekalo še v konkurenci fantov do 9 let, ki pa ni bilo kvalifikacijsko, medtem ko za dekleta v tej konkurenci tekmovanja ni bilo.
Rezultati:
fantje U-9 (25): 1. Liam Lu-garič (OŠ Pohorskega odreda) 8 točk, 2. Matic Sep (OŠ Čre-šnjevec) 8, 3. Tim Malnar (OŠ Pohorskega odreda) 7, 4. Matej Kokot (OŠ Cirkulane-Zavrč)
Mali nogomet
Zmagoslavje SM teama
Zmagovalna ekipa turnirja v Ljutomeru: SM team
6	točk ...
dekleta U-12 (12): 1. Nika Kralj (OŠ Gorišnica) 9 točk, 2. Zala Kramberger (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 6, 3. Laura Horvat 6, 4. Vita Irgolič (obe OŠ Gorišnica) 6 itd.
fantje U-12 (47): 1. Vid Ba-uman (OŠ Poljčane) 9 točk, 2. Jaka Kop (OŠ Črešnjevec) 8, 3. Aljaž Rup (OŠ Pohorskega odreda) 7 ... 7. Timi Tušek (OŠ Cirkulane-Zavrč) 6 točk ...
dekleta U-15 (16): 1. Amalija Skok (OŠ Žetale) 8 točk, 2. Pia Kramberger (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 6,5, 3. Mateja Golc (OŠ Cirkulane-Zavrč) 6 točk ...
fantje U-15 (48): 1. Tadej Murko (OŠ Hajdina) 8 točk, 2. Jernej Kos 7, 3. Nejc Butolen
7	(oba OŠ Žetale) ...
Silva Razlag
V ljutomerski športni dvorani ŠIC je na 8. spominskem turnirju Franca Škrinjarja nastopilo 22 ekip. Drugič
zapored je slavila ekipa SM team iz Ljutomera, ki je v finalnem obračunu premagala vrsto Gostilne Kurbos iz Nor-šincev pri Ljutomeru (4:2). V polfinalu je SM team s 4:1 premagal Manar GT OZ bar Kapela, Gostilna Kurbos pa je bila z enakim izidom (4:1) boljša od Skale Lenart. V tekmi za 3- mesto je Manar GT z 2:1 odpravil Skalo.
Najboljši strelec turnirja je bil Roman Iskrač (Gostilna Kurbos) s sedmimi zadetki, najboljši igralec Alen Fetič, najboljši vratar pa Edis Ku-kovica (oba SM team). Za SM team so nastopili: Kukovica, Jolič, Fetič, Kroflič, Šnofl, Ru-smir in Kraljevič.
NŠ
AKCJSKA PONUDBA V MESNICAH «JOŽETA FONGUŠTA
PREK. ZADNJA KRACA SAMO 1,99 €/KG
V PONUDBI TUDI: ODOJEKVCELEM ALI RAZSEKU 3,97C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, _JUNEČJA REBRA 3,88 C/KG, ZORJEN ROZBIF IN SE MNOGO VEČ..._
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST. Tel.: 02/80-39-150
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: \J01,00 kWh/m2 na leto^
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami Podravja vabi na
POLFINALNE PRIREDITVE:
18.januarja2017
v večnamenski športni dvorani v Kidričevem
19.	januarja 2017 v športni dvorani
Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj
Vstop je prost!
SAZAS
Štajerski! www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
mr*
^f m cestno podjetje ptuj
/S
1 PILOT
Simply Write
mm IB
BAGS
SMORE SMORE
www.tednik.si
tednik@tednik.si
Foto: NS
torek • 10. januarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Slovenska Bistrica in Osnovno šolo Slovenska Bistrica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.
Vidimo se v četrtek, 12. januarja, ob 18.00 v avli Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
RADIOPTUJ
V , ' I ' I l'1 ,
* mm hü
bags
SMORE SMORE
W w ©
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
TOREK 10. januar 8:00 Gbsbena osmica (tuja), pon. 8:30 Utrip Ormoža 9:50 Pomurski tednik 10:15 SKL S03E14, pon. 10:40 Glasba za vse, pon, 11:10 Kuhinjica, por. 11:35 Na obisku pri bratih Domini kancih, por. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Povabilo ra kavo: Petra Greiner, pon. 13:00 Sport(no): Pregled leta 2016, pon. 14:00 Videostrari i 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 13:30 Se&enca, pon. 18:50 Glasbena osmica [slo.), por. 19:20 Pogled nazaj, pon. 19:35 Cista umetnost - december, por. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Javne službe Ptui, pon. 21:40 Grajske igre 2012, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Minuta za MS MOP, pon. 23:35 Videostrari
ČETRTEK12. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:00 Regi Gorišnica, pon. 9:00 SKL S03E14, pon. 9:25 Kuhinjica, por. 9:50 Sport(no): Denis Lazar, pon. 10:20 Komunalno podjetje Ptuj, pon. 11:05 Glasba za vse, pon. 11:35 FACE 2016,pon. 12:00 ptujska kronika, pon.
SREDAH.januar 7:30 Glasbena osmica (slo.}, pon. B:00 Utrip ormoža, pon. 9:20 Pomurski tednik, pon. 9:45 SKL S03E14, pon. 10:10 Kuhinjica, pon. 10:35 Minuta za MS MOR pon. 11:40 sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Komunalno podjetje Ptuj, pon, 13:15 Sport(no): Pregled leta 2016, por. 14:15 Videostra ni 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Sport(no): Denis Lazar 18:55 Glasbena osmica {tuja), pon. 19:25 Glasba za vse, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Gostilna »Pr Francet«, pon. 21:20 Povabilo na kavo: Petra Greiner, pon. 21:50 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Redi Gorišnica, pon, 23:25 Videostrani
12:25 Čista umetnost - december, pon. 12:50 CharlieChaplin festival, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 portal
18:35 Cista umetnost - januar 18:55 Minuta za MS MOR pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal, pon. 20:35 glasbena osmica (slo.)
21:05 Športno): Denis Lazar, pon, 21:35 Pol stoletja norosti in bolečine, 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Kurentova svatba, pon. 23:45 Videostrani
pon.
Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
08:(X) Boiični koncert Okteta Dcslmik 09: ]0 Gostilna pri Francetu 10:10 Destmik, oddaja iz preteklosti 12:00 Vidra strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo lti:00 Mujšperk - Komedija tfoeing Boeing 20:00 Dobrodelni konccrt OŠ Destmik 21:30 Majšpcrk - Slovesnost ob prazniku 23:00 Videostrani
I 08:00
PROGRAMSKI —11000 NAPOVEDNIK
voč na spletni strani www.siptv.sf
11:30 15:00 IS: 00 20:00 21:30
SIP
Novoletni koncert v Skorbi Otroci pojejo slovenske pesmi ( pol finale)
StarSe - Oddaja iz preteklosti Italijanska trgovina - v živo Oddaja iz občine Starše V spomin na Vajenima Žumra Novoletni koncert v Skorbi
	
	o
	OJ
	t"
	^
	UJ
	i-
	ÙL
	F
	Lil
	"J
08:00 Kronika iz občine Dornava 09:15 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta Dornava - v živo 20:00 Oddaja iz občine Dornava 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Vidco strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o,o,; 02 749 34 27; 031 627 340
v
Štajerski ^
TEDNIK a
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d.
Tel. 051 667 170._
UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS.
KMETIJSTVO
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Tel. 041 893 305. David Vuči-
na, Štajerska vas 10, Loče._
PRODAMO odojka, težka od 25 do
30 kg. Tel. 031 269 480._
KUPIMO senene bale - kvadratne. Tel. 02 713 0046.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
PRODAM dve svinji, 150 kg in 200
kg. Tel. 041 986 390._
KUPIM slamo v balah. Tel. 031 326
682._
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
PRODAJAMO bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949.
VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si.
Zapel je zvon tebi v slovo. Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Štefana Kmetca
IZ DRAŽENCEV 55 31. 10. 1944 t 3. 1. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala gospodu naddekanu Marijanu Feslu za ganljive besede slovesa in lepo opravljen obred, sosedom Horva-tovim za nesebično pomoč in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvala tudi podjetju JP Montage s Ptuja za razumevanje in podporo v času bolezni.
Vsi, ki smo te imeli radi
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski
www
Štajerski TEDNIK
cciffe
Rajšpova ulica 26, Ptuj (Nova Goja center)
RADIOPTUJ
^ 89,8-98,2-104:3
4f.
If
V nedeljo, 15. januarjaj^b 118.00 v GO-CAFFE na Rajšpoyj ulici na Ptuju.
Gostja tokratnega zimskega glasbenega več^a Radia Ptuj A
i__„!...„:__|-| inm-	^ft	•
bo skupina FLIRRT.
Vabljeni na jav
idijsko oddajo! Vstop prost!
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCU.NICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
-
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
à
FtADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Slovenija • Na slovenskih smučiščih se letno poškoduje skoraj 1000 ljudi
Lani 866 nesreč, od tega 33 hujših
Smučarska sezona 2016/2017 je v polnem zagonu. In kako varna so naša smučišča? V lanski smučarski sezoni se je zgodilo 866 smučarskih nesreč, od tega jih je bilo 33 s hujšo telesno poškodbo.
Nizke temperature so žični-čarjem decembra omogočile zasneževanje in zagon smučarske sezone 2016/2017 kljub pomanjkanju naravnega snega. Užitki na snegu pa se žal prevečkrat končajo s poškodbami. Iz podatkov Inšpektorata RS za notranje zadeve (IRSNZ) izhaja, da se je v smučarski sezoni 2015/2016 na 17 smučiščih zgodilo 866 smučarskih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 929 oseb. Nesreč je bilo sicer precej manj kot v letu poprej, skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da ostaja visok delež težjih nesreč. Od 866 nesreč jih je bilo namreč kar 33 s hujšo telesno poškodbo; v smučarski sezoni 2014/2015 od vsega skupaj 966 nesreč 36, v 2013/2014 pa od 642 nesreč 19 s hujšo telesno poškodbo. »Pri številu nesreč na smučiščih je treba upoštevati tudi število obiskovalcev na smučiščih in dolžino smučarske sezone, zato bi bilo treba pri podaji ocene o številu nesreč upoštevati tudi te podatke, da bi lahko podali relevantno oceno o morebitnem večjem oziroma manjšem številu nesreč na smučiščih skozi daljše časovno obdobje. Neposredna primerjava sezon glede nesreč na smučiščih je torej smiselna le ob hkratni navedbi števila obratovalnih dni in obi-skanosti smučišč,« pa pri tem opozarjajo na ministrstvu za notranje zadeve.
Glede na to, da so med slovenskimi smučarji priljubljena tudi tuja smučišča, smo še povprašali po nesrečah naših smučarjev na tujem, a so nam sporočili, da te evidence ne vodijo, prav tako pa ne vodijo
evidence nesreč smučarjev na površinah izven urejenih smučišč (turno smučanje, freeride itd.), saj zakon o varnosti na smučiščih ureja smučanje na smučiščih in ne izven njih.
Največkrat padci po lastni krivdi
»Delež domačih udeležencev (prebivalci Republike Slovenije) v nesrečah na smučiščih se je enako kot v sezoni 2014/2015 v primerjavi s prejšnjo sezono zmanjšal za dve odstotni točki, tako da je bil delež udeležencev iz Slovenije v nesrečah na smučiščih 76 odstotkov,« še poročajo na mini-
strstvu. Ob tem pa so pojasnili, da podatkov o vzrokih nesreč na smučiščih vse do septembra 2016 niso vodili. Po novem pa bodo vodili podrobnejše podatke glede nesreč na smučiščih, med drugim tudi podatke o vzroku nesreče in o vrsti poškodbe ter poškodovanem delu telesa.
Sicer pa gre vzroke za nesreče na smučiščih na podlagi prejetih zapisnikov iskati predvsem v ravnanju udeležencev: »Iz podatkov je razvidno, da gre v večini primerov za padce, predvsem po lastni krivdi. Iz ugotovitev nadzornikov o nesreči ter izjav udeležencev lahko najdemo še druge vzroke oziroma dejavnike, med
Nesreče na smučisčih
katerimi velja poleg naletov izpostaviti tudi smučanje po robovih smučišča, kjer pride do nesreče zaradi naritega ali neteptanega snega ter drugih ovir, ki so vzrok za padec ali poškodbo. V smučarski sezoni 2015/2016 je bilo med nesrečami tudi 41 zapisnikov (5 %), kjer je poškodba oziroma nesreča nastala na vstopu ali izstopu oziroma pri uporabi žičniških naprav.«
Pri trkih smučarjev hudi, zapleteni zlomi
Po oceni policistov pa je pogost vzrok za nastanek ne-
V|V Vi
Foto: Črtomir Goznik
sreče neobvladovanje hitrosti smučanja, kar je povezano tudi s slabim znanjem smučanja ali pa s precenjevanjem posameznikovih psihofizičnih sposobnosti. »Veliko smučarjev je v nesreči udeleženo samih (padci, zdrsi ipd.). Pri trkih med dvema smučarjema prihaja zaradi relativno visokih hitrosti pri sodobnih tehnikah smučanja (carving) do kar hudih oziroma zapletenih, tudi spiralnih zlomov (predvsem kosti nog). V posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da je odgovornost za nesrečo na strani upravljavca smučišča -npr. nezaščitena ali slabo zaščitena nevarna mesta, uporaba teptalnikov snega v nasprotju
Za varnost na smučiščih tudi hrvaška policista
V začetku januarja, ko je smučarska sezona na vrhuncu, sta se slovenskim policistom pri zagotavljanju varnosti na smučiščih pridružila tudi hrvaška policista.
Hrvaška policista slovenskim kolegom pomagata predvsem pri sporazumevanju in postopkih s hrvaškimi državljani, in sicer sta bila prisotna med 2. in 11. januarjem na smučiščih na Rogli, Kopah in v Kranjski gori. To je obdobje šolskih zimskih počitnic na Hrvaškem, ki jih precej hrvaških turistov izkoristi za rekreacijo in uživanje na belih strminah slovenskih smučišč.
Vlada Republike Slovenije je protokol med slovensko in hrvaško policijo o pravilih in pogojih dela hrvaških policistov v Republiki Sloveniji v zimski turistični sezoni potrdila januarja 2013. Protokol o medsebojnem sodelovanju omogoča tudi gostovanja policistov. Takšen način sodelovanja se je izkazal kot zelo dober, saj omogoča hitrejšo in lažjo izmenjavo informacij, zato so policijski postopki krajši in za udeležence prijaznejši.
Telesna	I Smučarske sezone				
poškodba	| 2010/2011* 2011/2012*	2012/2013	2013/2014	2014/2015	2015/2016
Huda	- -	21	19	36	33
Lahka		1050	623	930	833
Skupaj	1170 1075	1071	642	966	866
* Ni bilo ločevanja podatkov o hudih in lažjih poškodbah, zbiralo se je le skupno število.
Napoved vremena za Slovenijo
Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka.
^////////////////////^^^
/
Osebna kronika
Rojstva: Lidija Cvetko Khan, Preclava 6, Podgorci -deček; Maja Drevenšek, Erjavčeva pot 2, Ptuj - deklica Ema; Janja Leskovar, Skrblje
3,	Majšperk -deklica Mojca; Mateja Jagarinec Milkovič, Mala Varnica 4 b, Zg. Les-kovec - deklica; Tjaša Šantl, Police 89, Gornja Radgona
-	deček Nejc; Anja Bela, Go-čova 9, Sv. Trojica - deček Filip; Polona Eržen, Kajuho-va ul. 1, Ptuj - deček Jure; Jasmina Bedrač, Muretinci
4,	Gorišnica - deček Lian; Mojca Bombek, Mestni Vrh 78 a, Ptuj - deček Vid; Lendita Zidi, Skorba 19, Hajdina
-	deklica Arijana.
Umrli so: Terezija Pernat, roj. Galun, Murska Sobota, Miklošičeva ul. 32, roj. 1937
-	umrla 24. decembra 2016; Robert Franc, Repišče 14, roj. 1971 - umrl 29. decembra 2016; Franc Kokol, Brezovec 33, roj. 1942 - umrl 29. decembra 2016; Jožefa Kolarič, roj. Šef, Ormož, Skolibrova ul. 12, roj. 1938 - umrla 31. decembra 2016; Alojzij Krimpak, Zg. Hajdina 165, roj. 1938 - umrl 1. januarja 2017; Alojzija Vogrinec, roj. Habjanič, Vinski Vrh 81, roj. 1929 - umrla 2. januarja 2017; Marija Petek, roj. Cvi-lak, Ptuj, Vičava 71, roj. 1921
-	umrla 2. januarja 2017; Anton Tominc, Apače 252, roj. 1939 - umrl 3. januarja 2017; Štefan Kmetec, Dra-ženci 55, roj. 1944 - umrl 3. januarja 2017; Viktor Feguš, Podlehnik 3 C, roj. 1942 -umrl 3. januarja 2017; Marija Širec, roj. Mikolič, Slape 14, roj. 1922 - umrla 3. januarja 2017; Matilda Petek, roj. Fur-bas, Gorišnica 7, roj. 1931
-	umrla 3. januarja 2017; Franjo Vrbanec, Ptuj, Kajuho-va ul. 3, roj. 1944 - umrl 4. januarja 2017; Marija Gaš-parič, roj. Raušl, Sejanci 7, roj. 1941 - umrla 4. januarja 2017; Marko Šterbal, Gorišnica 92, roj. 1941 - umrl 4. januarja 2017.
z določbami zakona itd. V nekaj primerih je bilo kot vzrok za smrt na smučišču naknadno potrjeno tudi nenadno obolenje oziroma možganska ali srčna kap smučarja,« še ugotavljajo na ministrstvu za notranje zadeve.
Monika Levanič
Danes bo na Primorskem precej jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo večji del dneva oblačno, tu in tam bo rahlo nale-taval sneg. Pihal bo veter vzhodnih smeri. Proti večeru bo oblačnost pričela razpadati. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -11, v krajih z burjo malo pod 0, najvišje dnevne od -6 do -3, na Primorskem okoli 3 stopinje C.
Opozorilo
Do vključno srede po Sloveniji še pričakujemo zelo nizke zimske temperature.
Obeti
V sredo bo precej jasno. Mrzlo bo in zjutraj ponekod po nižinah megleno. V četrtek bo zapihal jugozahodni veter. Od zahoda bo oblačnost naraščala, predvsem na Primorskem in Notranjskem bodo proti večeru že rahle padavine.
VIR: MNZ