Poštnina plačana pri POŠTI 1225 LUKOVICA obvestila CAS OBDAROVANJ Prihaja čas praznovanj, čas obdarovanj, čas veselja. Otroci v začetku decembra verjetno najtežje pričakujejo tisto jutro, ko jih na mizi čakajo miklavZeva darila. Če se sami povrnemo v čas otroštva, se lahko spomnimo, kako nas je bilo eno samo pričakovanje, velika radovednost in prijetno vznemirjenje. Občutki, ki se jih spominjamo vse Življenje. Morda kdaj tudi kakšno razočaranje, ker nas ni čakalo tisto, kar smo si želeli in napisali na listek, namenjen sv. Miklavžu. Ampak običajno je veselje nad tem, kar nas je zjutraj čakalo, premagalo tisto drobceno razočaranje. Moji spomini na miklavževa jutra so resnično lepi in barviti. Prav živo se Se vedno spominjam vznemirljivega večernega pričakovanja in tisto jutro sem res komaj čakala, da vstanem, pa čeprav sicer zelo rada spim. V mojih časih je bil december doma v znamenju Miklavža, drug praznik pa je bil, ko nas je v očetovi službi pričakal dedek Mraz. Tudi tega sem se veselila, saj je bil že sam dogodek v mojih otroških očeh nepopisno zanimiv. Ampak - to so bili moji časi. V današnjih časih pa je skorajda cel decemlx-r eno samo praznovanje in obdarovanje. Smo v dobi potrošništva, ki je s seboj prinesla tudi nakupovalno mrzlico. Če so izdelki v trgovinah na voljo, trgovci naredijo vse, da jih prodajo. In ker vsi kupujejo, moramo tudi mi. Ker sami dobivamo darila, jih moramo tudi kupiti. Tu ni več samo Miklavž - tu so še božična pa novoletna darila, pa morda še kaj. Zdi se, da decembrsko nakupovanje včasih presega že vse razumne meje in finančne zmožnosti. Pomembno je, da svoje bližnje razveselimo, da v otroških očeh prižgemo iskrice navdušenja A kje so meje? Je morda krivo tudi pomanjkanje časa in želimo z darili nadomestiti čas, ki ga nismo uspeli nameniti svojim bližnjim? Je morda to bojazen, da bomo dobili več kot dali? Z nekaj stavki in s svojim razmišljanjem ne morem nič spremeniti, to vem. Rada bi samo povedala, da so tudi preprosta in skromna darila veliko vredna, če so dana z resnično ljubeznijo in iskrenostjo. Morda doma narejena, morda malenkost, ki si jo je nekdo že dolgo želel, včasih pa bo zadostovala že prijazna beseda, iskren stisk roke in kakšen obisk, za katerega med letom nimamo časa. Želim vam, da preživite lep zadnji mesci letošnjega leta. Naj bo v znamenju veselja, dobre volje in človeške topline. A Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 23. decembra, je 8. december. KD FRANC BERNIK DOMŽALE petek, 26. november 20.00 - IZVEN > Aleksander Piroženko - klavir koncert klasične glasbe Aleksander Piroženko je eden od najboljših in najbolj obetavnih ruskih pianistov. Rodil se je leta 1979 v St. Petersburgu, ko je leta 1998 končal študij klavirja na liceju v St. Peterburgu, je nadaljeval na tamkajšnjem državnem konzervatoriju v razredu profesorja Alexandra Sandlerja. Že relativno zgodaj se je začel udeleževati različnih tekmovanj, na katerih je osvojil številne prve nagrade in priznanja. Trenutno gostuje v Sloveniji, zato smo se ga kot vrhunskega izvajalca odločili uvrstiti v naš koncertni program. Cena vstopnice: 1200 sil. Dijaki in Sludenli glasbenih ŠOl imajo jiri nakupu vstopnic 50% popusta. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Kranj in SLOVENSKA PROSVETNA ZVE.ZA CELOVEC vabita na dvojezično razstavo MOČ Šibkih - ženske v času kmečkega gospodarjenja avtorice Irene Destovnik. Razstava bo v Razstavišču Sava in Kokra ZVKDS, OE Kranj, TomSiccva 7 v Kranju od 10. do 30. novembra KHCTUSU umpu um IMBH KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica 46, v pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si, tel.: 01/72-35-116 Po sprejetju sprememb Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (Ur.l.RS 116/04) lahko kmetijska gospodarstva, ki so spomladi vložila vloge za subvencije, do 31.12.2004 vlagajo vloge tudi za ukrepa: 1. Podpora izvajanju Eli standardov na kmetijskih gospodarstvih (več v oktobrskem Rokovnjaču). Izvajanje EU standardov (varnost in zdravje pri delu, varstvo rastlin in nitratna direktiva) je pogoj za Izplačilo subvencij. 2. Zgodnje upokojevanje: Prenosnik, ki želi pridobiti rento iz naslova tega ukrepa, mora biti v letu vstopa v ukrep poleg ostalih pogojev star med 55 do 61 let (ženske) ali 63 let (moški), vsaj zadnjih 5 let mora biti pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali član kmečke družine in ne sme biti upokojen po nacionalni shemi upokojevanja. Prevzemnik pa mora biti na dan prenosa star vsaj 18 let ali največ 50 let in ustrezno usposobljen za kmetovanje. Obrazce, pomoč pri njihovem izpolnjevanju in po uredbi obvezne zahteve (popisni list, izračun potrebnih kapacitet za živinska gnojila, gnojilni načrti) lahko dobite v svetovalni službi. Popisne liste za kmetije nad 5 GVŽ mora podpisati kmetijski svetovalec! Vse, ki že imate potrebna dokazila za posamezni ukrep, prosim, da se čimprej oziroma najkasneje do 20. decembra oglasite v svetovalni službi za izpolnitev obrazcev. Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka VABILO NA RAZSTAVO PTIC Društvo za varstvo in vzgojo ptic Domžale prireja RAZSTAVO PTIC 17., 18. in 19. decembra 2004 v domu Janka Kersnika v Lukovici. Razstavljenih bo več vrst ptic, in sicer: barvasti kanarčki, kanarčki pevci (harški vrvivci), papige in nekatere zunanje ptice. Za vse , kar vas v zvezi s pticami zanima, vam bo na voljo informator. Ptice bo mogoče- tudi kupiti. Vabimo vse ljubitelje narave in posebej ptic, zlasti še otroke iz vrtcev in šolsko mladino. Ob ogledu razstave se boste lahko tudi včlanili v naše društvo. /" Ivan Leveč obvestila SPOŠTOVANI STARŠI IN OTROCI! Obračamo se na vas z. Zeljo, da bi poslala udeležba vaših otrok v prometu prijetna, prevsem pa varna, zato vas v sestavku obveščamo o temeljnih pogojih za udeleži*) pe.šcev-udeležencev v prometu, varni hoji in prečkanju vozišča ter varnem šolskem prevozu otrok. S skupnimi močmi se potrudimo, da bo otroštvo prijetnejše, varno in brez neprijetnih posledic. OTROCI ■ UDELEŽENCI V PROMETU Na otroke - udeležence v prometu so ostali udeleženci dolZni posebej paziti in jim pomagati. Otroci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko se starši prepričajo, da so sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnnimi razmerami na površinah, kjer se srečujejo s prometom. Otroci morajo imeti na poti v prvi razred osnovne šole tet domov spremstvo. Spremljevalci so poleg odraslih oseb lahko otroci, stari od K) do 14 let, če to dovolijo starši otroka. Otroci, mlajši od 7 let, lahko hodijo v šolo brez spremstva, če to dovolijo starši, vendar le v obmučju umirjenega prometa. Otroci morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu predpisan odsevnik - kresničko. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, morajo na poti v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Pešci morajo hoditi po površinah, namenjenih za hojo pešcev, če lete niso urejene, smejo izjemoma hoditi tudi po drugih površinah (kolesarska steza, cesta). Pri tem pa ne smejo ovirali drugih udeležencev v prometu, ki jim je omenjena površina namenjena. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni urejenih površin za pešce, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje, vendar lahko uporabljajo le 1 meter ceste. Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, če je to zanje varneje (nepregleden ovinek, plaz). Pešec mora prečkati cesto ali kolesarsko stezo na prehodu za pešce, če je leta oddaljen več kot 100 metrov, pa sme cesto prečkati izven prehoda za pešce. Pešec ne sine prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni fizično ali ju ločuje neprekinjena črta. Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti, predno stopi na vozišče, se mora prepričati, ali lahko to varno stori. Prav tako vas opozarjamo na varno vožnjo otrok v vozilih, saj morajo bili otroci, mlajši od 12 let in manjši od 1S0 cm, zavarovani z ustreznimi zadrZnimi sistemi, ki so primerni otrokovi rasti in telesni teži, V vozilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti, otroka ni mogoče- zavarovati na lak način, smejo ti otroci sedeti le na zadnjih sedeZih. STARŠI! Opozarjamo vas, da v prisotnosti otrok in tudi sicer ne kršite celno-prometnih predpisov, saj boste s tem pripomogli k varnejši udeležbi v prometu, prav lako bodo tudi vaši otroci v prometu varnejši, ko se bodo po vas zgledovali. V šoli se pozanimajte, kje mimo vašega doma poteka varna šolska pot in po njej spremljajte otroka v šolo. Pozivamo vas, da vaša pozornost in previdnost ob začetku šolskega leta ne bosta trajali samo nekaj dni ali tednov, saj so otroci na cesti skozi celo leto. Otroke opazujte in nadzorujte ludi v proslem času, saj se njihova igra lahko kmalu Sprevrže v nesrečo. ORGANIZIRANI PREVOZI OTROK V ŠOLO IN IZ ŠOLE Varnost na šolskih avtobusih in kombiniranih vozilih za prevoz: • šolski avtobusi so najvarnejša oblika prevoza otrok v šolo; • najbolj nevarna dela vožnje s šolskimi avtobusi sta izstopanje in vstopanje; • število smrtnih žrtev med tistimi, ki vstopajo v šolske avtobuse ali izstopajo iz njih, je v primerjavi s Številom smrtnih žrtev med otroci na avtobusih trikrat večje; • prostor, kjer otroci vstopajo in izstopajo, se imenuje "nevarna cona"; • nevarna cona je prostor okoli avtobusa, kjer obstaja nevarnost, da voznik otroka ne bo videl (3 metre pred avtobusom, kjer je voznik lahko previsoko, da bi videl otroka, 3 metre na katerikoli bočni strani avtobusa, kjer je lahko otrok v voznikovem mrtvem kolu in za avtobusom). šolarji ki se vozijo s šolskimi avtobus, naj bi vedno: • na avtobusno postajo prišli vsaj 5 minut pred prihodom avtobusa; • stali vsaj 5 velikih korakov (3 metre) od roba vozišča; • počakali, da se avtobus ustavi, odpre vrata in jim voznik dovoli vstop; • bili prepričani, da jih voznik avtobusa vidi in oni vidijo njega; • se pred prečkanjem ceste ustavili ob robu avtobusa (pred njim) in se prepričali, če je prečkanje varno, tako da pogledajo levo-desno-levo. Med vožnjo: • morajo biti pripeli '/ varnostnim pasom; • mora|o vedno sedeti na sedežu, obrnjeni v smeri vožnje; • ne smejo motiti voznika; • ne smejo nikoli stati na premikajočem se avtobusu, če so sedeži prosti; • morajo ubogati voznika; • ne sinejo bili glasni; • ne smejo ničesar dajati skozi okno - rok, nog, glave, šolske torbe ipd.; • se ne smejo prerivati. £j Marko Kladnik, vodja policijskega okoliša ŽUPNIJSKA KARITAS BRDO IN ZLATO POLJE VABI NA MIKLAVŽEV VEČER VSE OTROKE OD 1. LETA STAROSTI DO VKLJUČNO 1. IN 2. RAZREDA DEVETLETKE. SV. MIKLAVŽ VAS BO OBISKAL V SOBOTO, 4. 12. 2004, IN SICER NAJPREJ V KULTURNEM DOMU ANTONA MARTINA SLOMŠKA V ŠENTVIDU OB 14.30 IN NATO V KULTURNEM DOMU JANKA KERSNIKA V LUKOVICI OB 16.30. KER SV. MIKLAVŽ VE, DA SO NAŠI OTROCI SKORAJ VEDNO PRIDNI, VAS BO OBDARIL S SKROMNIMI DARILI. IJUBI OTROCI, PRISRČNO VABI SV. MIKLAVŽ! Opozorilo investitorjem oziroma lastnikom nedovoljenih gradenj, ki so v skladu z 11. členom t.i. črnograditeljskega zakona do 10.10.1993 vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit. Ker se glede na določbe 201. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 - odl.US, 41/03 - ZVO-1, 45/04 - ZVZP-A, 47/04, 57/04-ZCS-IA in 62/04 - odl.US, ZGO-1) tistim investitorjem oziroma lastnikom nedovoljenih (črnili) gradenj, ki so leta 1993 vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe in vplačali depozit, izteka rok za vlozilev zahtev za izdajo dovoljenja za legalizacijo njihovih gradenj, po preteku navedenega roka pa bodo inšpektorji lahko začeli ali nadaljevali postopek izvršbe tudi za objekte, za katere je bil vplačan depozit, je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za graditev in sistem prostora, posredovalo naslednje OBVESTILO Investitorje oziroma lastnike objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni brez predpisanih dovoljenj in se zato štejejo, za nedovoljene (črne) gradnje, opozarjamo, da je z določbami 20], člena ZGO-1 določeno, da po 1.1.2005 ne glede na to, da so v skladu zli. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, St. 1H/93 in 47/93, ZUN-ČG) vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit, ne bodo več varovani pred takšno prisilno odstranitvijo, razen če so pri krajevno pristojni enoti že vložili oziroma bodo najpozneje do 31.12.2004 vložili zahtevo za njihovo legalizacijo. Zato vsem takšnim investitorjem priporočamo, da čimprej, najpozneje pa do 31.12.2004 pri krajevno pristojni upravni enoti vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. OBČINSKA UPRAVA iz naših krajev Pohod na Rašico T^-^ drugi polovici oktobra je Športno društvo /.lato 1 / Polje organiziralo jesenski pohod na 641 m visoko f/ Rašico, na kateri je bil 17. avgusta 1941 ustanovljen Kamniški bataljon. Tudi tokrat se je zbralo preko štirideset pohodnikov, ki so v prekrasnem sončnem vremenu z avtobusom kreneli do Gameljn, nato pa po gozdni stezi v smeri rašiškega vrha. V prijetnem vzdušju so na čelu pešačili najmlajši, nadvse presenetljivo zlahka pa sta premagovala rašiški hrib tudi najtarejša pohodnika štiriinsedemdesetletna Francka Korošec iz Obrš in sedemdesetletni Jože Zupančič iz Zlatega Polja. Po uri in pol hoje smo prispeli do 16 m visokega razglednega stolpa in se seveda povzpeli tudi na vrh ter uživali v prekrasnem razgledu na vse strani. Druga polovica pohoda je potekala proti Dobenu, kjer smo imeli Jože Zupančič iz Zlatega polja - najstarejši jmhodnik. Ilkčetova marna iz ObrS se je povzpela na Km visok na RaSico razgledni stolp {najstarejša udeleienka) krajši postanek, nato pa nas je pot vodila po strmini navzdol do gradu Jable, kjer nas je čakal avtobus in nato vožnja nazaj v Zlato Polje. Predsednik športnega dntštva Janez Hribar se je zahvalil vsem udeležencem pohoda, vodičema Marjanu Korošcu in Tonetu Bernolu, Romanu Klopčiču za podarjena jabolka, zahvalo pa je namenil tudi prevozniku Cirilu Gerčarju iz. Rafolč za varno in prijetno vožnjo. Društvo je financiralo stroške prevoza, vsakemu pohodniku podarilo sladek krof in ob koncu pohoda napitek. Vsem nasvidenju na spomladanskem pohodu. /n Tone I labjanič Zlatopoljskt pohodni ki ob stolpu na RaSict Za spravo položili vence Ob dnevu spomina na mrtve so v občini Lukovica pripravili kratko spominsko slovesnost s položitvijo vencev. Župan Matej Kotnik se je najprej poklonil padlim borcem druge svetovne vojne ob spomeniku NOB. Samo polaganje venca so spremljali zvoki slovenske himne in Zalostinke Godbe Lukovica, medtem ko besede ob spominih na preminule niso bik potrebne. Enake pozornosti so bili deležni vsi padli in pogrešani vojaki prve svetovne vojne, ki jim je bil pred Marijinim spomenikom v središču Lukovice položen enak venec. Vsi udeleženci spominske slovesnosti smo se odpravili še na Brdo, da se ob zvokih Godbe Lukovica pred kapelico Žalostne Matere Božje ob spomeniku poklonimo zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne. Župan je tudi tam položil enak venec in s tem prispeval k duhu sprave našega naroda. Verjamem, da so enako mislili tudi vsi prisotni, od predstavnikov borcev NOB, veteranov vojne za Slovenije, župnika Andreja Sveteta in ostalih, brez katerih slovesnost ne bi dosegla svojega namena in prav vsi prisotni na slovesnosti naj bi prispevali k enotnosti in spravi. Leon Andrejka DOM NA ČEMŠENIŠKI PLANINI Nad Trojanami vabi na DNEVE DOMAČIH KOLIN Pečenica z zeljem 900 SIT Krvavica z zeljem 750 SIT Zasavska jeternica s prilogo 850 SIT ZDRUŽITE PRELEP IZLET NA ČEMŠENIŠKO PLANINO Z ODLIČNO MALICO! DELOVNI ČAS: LETNI: Od 1. aprila do 31. septembra od 7. do 20. ure Torek od 9. do 20. ure ZIMSKI: Od 1. oktobra do 31. marca od 9. do 17. ure PONEDELJEK ZAPRTO! Za večje organizirane skupine priporočamo prednaročila! Tel. 051 306 357, 03 56 77 125 iz naših krajev O odnosih med starši, učitelji, otroci ter šolo f—~w .ikonska skupina Z Brda je tudi tO jesen pripravila v Kulturnem domu Matrina Slomška v Šentvidu zelo dobro obiskano in odmevno predavanje o današnjih odnosih v šoli in doma. Predavanja SO se udeležili med drugimi župan občine, ravnateljica osnovne šole in župnik z Brda, v uvodu pa je obiskovalce in gOSte ter predavatelja pozdravil eden od organizatorjev predavanja Tone Meden. Predavatelja sla bila znani psiholerapevl in pisec knjig s lega področja Hubert Požarnik in Angelca Likovič, nekdanja ravnateljica in sodelavka za področje šolstva v Bajukovi vladi. Najprej je spregovoril g. Požarnik in navedel nekaj dejstev, ki vladajo danes pri nas in v svetu v trikotniku šole, ki ga povezujejo starši, učitelji in otroci. Dejal je, da starši lahko uspešno delujejo v pravi, urejeni, trdni in spoštovani družini, ne pa v izvenzakonskih zvezah in "koruz.ništvu", kar je danes popularno. Vse preveč je ločitev in s tem otrok, ki nimajo opore in prave vzgoje. Premalo je rojstev. Evropa maši pomanjkanje otrok s priseljenci, kar se obeta tudi pri nas. Danes je stopnja odraslosti nekako izpuščena, samostojno zelo težko zaživijo, statistično šele okrog 30. leta. V prenekaterih družinah vlada socialni hlad, ni topline, kar je odraz liberalne družbe. Starši so vsak dan bolj nemočni glede vpliva okolja -ceste, televizije, literature, zabave sovrstnikov, družbe. Nekateri starši se strinjajo, da so to novi časi in je tako prav. Mnogi starši pa pričakujejo, da bosta šola in verouk popravila, kar je nepravilno, tako da bo njihov otrok ostal na pravi poti. Vsekakor pa je iluzorno pričakovati, da bosta to postorila samo šola ali (in) verouk. Nato je g. Požarnik izpostavil šolo in učitelja ter nekatere anomalije ob tem. Vsak predmet je najpomembnejši, pomembnejši od drugega. Predmeti ali stroke med seboj niso povezani, Zato je toliko snovi in balasta. Zelo pomembna je tekmovalnost in točke, samo najboljši naj uspejo. Preveč je birokratizacije učiteljev, predvsem razrednikov. V zadnjih letih se je močno zmanjšal ugled učiteljev, zato je danes ta poklic težko opravljali. Če bo Slo tako naprej, bodo le redki učitelji dočakali upokojitev. V nadaljevanju je predavatelj govoril še o otrocih in vzgoji. Ugotovil je, da je vedno več Otrok, ki niso olikani, poslušni, obvladljivi. Danes so otroci vse bolj zahtevni zaradi pravic, ki jih imajo. Ob kaznovanju se zato Čutijo prizadeti, zato kazni velikokrat niso učinkovite. Glede vzgoje je poudaril, da si morajo starši in šola vzgojo deliti. Starši naj si za to vzamejo več časa, kajti izobrazbo lahko kasneje nadoknadimo, vzgoje pa ne. V družini naj bo vzgoja vedno enotna. Pomembno je, da starši tako delajo, kot govorijo. Otroku mora biti vedno jasno, kdaj je "da" in kdaj "ne". Starši morajo biti potrpežljivi in vztrajni. Ozračje v družini naj bo ljubeče in prijazno. O šoli, ki mora tudi vzgajati, ne samo izobraževati, pa je g. Požarnik menil, tla je treba upoštevati osebnostni razvoj učitelja, ga izobraževati v smeri vzgoje in mu dati več pooblastil. Na koncu je predavatelj izpostavil še vzgojne cilje, h katerim morajo stremeti vsi, ki se ukvarjajo z. vzgojo otrok. To so: strpnost, poštenost, hvaležnost, potrpežljivost, odkritost, solidarnost, resnicoljubnost itd, Dodal je še primer dobro vzgojenega otroka, ki naj bi bil v življenju dober delavec v svojem poklicu, dober človek, dober starS in tudi dober kristjan. Zatem je nastopila gospa Angelca Likovič, ki je povzela nekaj dejstev, ki jih je poudaril že i lubert Pož.amik, nato pa izpostavila današnjo 9-letno osnovno šolo, tla je prezahtevna, prenatrpana s snovjo, preveč tekmovalna, da je otrokom vzela "dušo". Govorila je o Beli knjigi o razvoju šolstva, ki preveč poudarja izobraževanje, skoraj nič pa vzgoje. Po njenem mnenju je treba spremeniti tudi Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev, ker je preveč liberalen. Poenotiti je potrebno tudi učbenike in mnoge delovne zvezke ukiniti, ker povzročajo stroške staršem, otroci pa se iz njih malo naučijo. Ponovno bi bilo potrebno uvesti ocenjevanje vedenja, da bi učitelji lažje vzgajajli, kot so nekoč. Veliko pričakuje od novega šolskega ministra, ki bo kmalu prevzel svojo dolžnost. Sledila so vprašanja in mnenja poslušalcev. Izrečena je bila pohvala osnovni Soli z Brda za prispevek na Internetu, postavljeno je bilo vprašanje o trajnosti učbenikov. Govorilo se je tudi o nestrinjanju ponovnega uvajanja ocenjevanja vedenja, ker se s tem posega v otrokovo osebnost pa o prepolnih gimnazijah in skoraj praznih poklicnih šolah, kar ima za posledico pomanjkanje kvalificiranih delavcev v določenih panogah industrije. Predavatelja sta odgovarjala in v pogovoru je petkov večer hitro minil. Na koncu pa sta vse prisotne povabila, da strnejo vrste, da bi tako naSe otroke lažje vzgajali in izobraževali za prihodnost. Kamilo Domitrovič Zdravo življenje (lJ™n srečanje v nizu delavnic "ZlVIMO ZDRAVO" je bilo 11. novembra 2004. Več kot V#J petdeset se nas je zbralo in z zanimanjem prisluhnilo uvodni predstavitvi programa, ki bo v naši občini polekal vse do pomladi. Vodja projekta je dr med. Tatjana Kofol Bric. Na prijeten način nam je razložila, zakaj Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana sploh organizira delavnice s tematiko zdravega načina življenja in kje so nekateri vzroki kroničnih bolezni, na katere z. načinom življenja lahko vpliva tudi posameznik. Zdrava prehrana, gibanje, izogibanje dejavnikom tveganja, zdrav način živi jenja,... bodo vsebine vseh srečanj. Nismo pa samo poslušali teoretičnih napotkov, tudi telovadili smo že. Nekaj sprostitvenih vaj in vaje za mišice vratne hrbtenice smo naredili skupaj in s pomočjo ge. Nike Škrabl, ki nam je nazorno predstavila in demonstrira ki vsako vajo. Poleg zanimive teme so nam gibalne minute popestrile večer in morda začrtale začetek sprememb. Ura in pol druženja je minila hitro in na obrazih udeležencev je bilo zaznati zadovoljstvo, zato ste v našo družbo vabljeni tudi vi. Pomemben člen v organizaciji projekta Z.ivimo zdravo pa ima prav gotovo Občina Lukovica, saj s soglasjem in s pomočjo pri organizaciji odraža tudi odnos do zdravja in počutja občanov. Zagotovitev prostora in tehničnih pripomočkov za organizacijo delavnic ter informiranje občanov poteka s pomočjo ge. Mojce Cerar, zaupanje projektu pa je pokazal tudi župan Matej Kotnik, saj se je uvodne delavnice udeležil in s svojo prisotnostjo potrdil pomembnost zdravega načina življenja za vsakega posameznika in celotne družbe. A Irma Markovšek občinske novice poštovani občani! (% \ V tej Številki Rokovnjača objavljamo dva članka, ki sta bila objavljena v Glasu občin - glasilu Združenja občin Slovenije in se z vsebino na —* vseli področjih dotikata ludi občine Lukovica. Avtorici nazorno način analizirata, kako država "skrbi" za svoje lokalne skupnosti. Lepe pozno jesenske dni vam želi vaš župan Matej Kotnik. Kdaj in kako do novega sistema financiranja občin Od države dobivajo občine vedno znova nove dolžnosti in obveznosti. V tem trenutku jim naloge določa približno 90 zakonov. Posledično pa z zakoni določene obveznosti za lokalne skupnosti pomenijo zagotavljanje novih dodatnih finančnih sredstev, ki pa jih država praviloma ne zagotavlja. Občine so zato v finančno v nezavidljivi situaciji. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj primerjalnih statističnih podatkov in morebitna razmišljanja, kako poiskati najugodnejše rešitve za izhod iz te situacije. Če pogledamo številke, je skupni obseg lokalnih javnih financ v Republiki Sloveniji približno 12,5 % vseh javnih financ oz. približno 5,3 % BDP, medtem ko se ta delež, v ostalih državah članicah EU giblje okoli 26 % javnih financ oziroma 16 % BDI' (Vir: Pokrajina, druga raven lokalne samouprave, Inštitut za lokalno samoupravo, Ljubljana 2004). Razlika je več kot očitna. Vzroki za takšno stanje so večplastni. Ostale države članice EU imajo namreč vzpostavljeno tudi drugo stopnjo lokalne samouprave - pokrajine, ki predstavljajo precejšen delež prikazane razlike. Poleg tega pa je sedanji sistem financiranja občin problematičen zaradi neprimerne davčne strukture kot tudi sistema finančne izravnave. Glede virov financiranja občin je potrebno poudariti, da je med vsemi viri v ospredju dohodnina, ki obsega okoli 42 % vseh prihodkov občin. Struktura občinskih prihodkov pa izgleda takole: • 34 % je lastnih virov (davčnih in ncdavčnih); • 46 % je odstopljenih oz. deljenih virov (dohodnina ...); • 20 % virov se zagotavlja iz prenosa višjih ravni upravlja. Dejstvo je, da sedanji sistem financiranja občin nujno potrebuje spremembe. Nekaleri strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to tematiko, vidijo rešitev v dveh fazah, in sicer s poveča delež, lastnih virov, preko vzpostavitve večje davčne avtonomije občin na eni strani in posledičnem zmanjševanju števila občin, ki prejemajo finančno izravnavo na drugi strani. Do takega koncepta sprememb so najverjetneje prišli na podlagi primerjalnih podatkov in analiz iz drugih držav. Vendar pa najverjetneje ta koncept sprememb financiranja občin ne bi dosegel pravega rezultata. Vsekakor bi bilo potrebno poiskati kompromisen predlog, kajti večja davčna avtonomija lokalnih oblasti, tudi če bi jo bilo možno izpeljati, zaradi specifičnosti slovenskega prostora, ne bi pripeljala do pravih rezultatov. Prisiljeni bomo iskali neke SIII GENERIS kompromisne modele, drugače bo situacija, tako za državo kot tudi za občine, postala nevzdržna. Eden izmed mnogih možnih kompromisov je, da bi se po sistemu razdeljevanja dohodnine, ki si jo občine delijo z. državo (35 % občine : 65 % država), delil še kakšen drug davek, ki ga sedaj pobira samo država. Dejstvo je, da je Republika Slovenija v evropskem prostoru uvrščena v države z najnižjo stopnjo fiskalne decentralizacije, kar nujno kliče po ureditvi te problematike. Poleg zaznavanja problematike financiranja občin se Slovenija že kar nekaj časa ukvarja z. ustanovitvijo druge ravni lokalne samouprave, za katero politika še ni našla skupne odločitve. Vsekakor je zelo pomembno, da se ob vzpostavilvi sistema financiranja pokrajin reformira tudi financiranje občin. Še boljše, tako za državo kot za občine, bi pa bilo, da bi se že prej našla kompromisna rešitev, ki bi to zapleteno problematiko čim prej odpravila. /» Andreja Novak septembrski številki glasila Rokovnjač je bil v rubriki "Na obisku" objavljen članek z naslovom Živeti s posluhom za starejše ljudi avtorice MAJDA HROVAT. V članku je med drugim govora o delu skupine starih za samopomoč Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet, v okviru katerega delujejo posamezne skupine (v Občini Lukovica skupina Korenine). Ga. Hrovat se v članku sprašuje, zakaj je Občina Lukovica v letošnjem letu Medgeneracijskemu društvu Jesenski cvet namenila več kot polovico manj sredstev kot pretekla leta. V zvezi s tem vprašanjem pojasnjujemo: Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet tako kot druga društva, ki se želijo financirati iz proračuna občine, vsako leto Občini Lukovica posreduje vsebinski in finančni plan. V preteklih letih je Občina Lukovica dodeljevala sredstva posameznim društvom na podlagi njihovih planov, seveda v okviru proračunskih možnosti. V letu 2004 pa so bila sredstva večini dm.štev razdeljena na podlagi javnih razpisov. Občinski svet Občine Lukovica je med drugim v letu 2004 sprejel Pravilnik za vrednotenje programov organizacij in dru.štev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Lukovica, ki je bil podlaga za izvedbo javnega razpisa. Na javni razpis za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti za leto 2004 je prispelo 11 vlog (med njimi tudi vloga društva Jesenski cvet). Datštvom so bila sredstva dodeljena v skladu z. merili in kriteriji zgoraj navedenega pravilnika. Prednost pri dodeljevanju sredstev imajo društva s sedežem v Občini Lukovica, česar pa Društvo Jesenski cvet nima. Prav tako pa na višino dodeljenih sredstev vpliva število članov društva (v skupino Korenine je vključenih 10 članov). Pri dodeljevanju sredstev posameznim društvom se upošteva tudi vsebinski program dm.štev (redna dejavnost, skrb za bolne in ostarele, strokovni izlet, obdaritev jubilantov ...). Društvo Jesenski cvet je tako v letu 2004 od skupno 11 dru.štev, ki so se prijavila na javni razpis, pridobilo 12 % razpisanih sredstev. Občina Lukovica Zeli, da bi skupina Korenine delovala še naprej. Poudarjamo, da so bila sredstva razdeljena pravično v skladu s sprejetim pravilnikom. to Občinska uprava FtIZElAJ Pogacar Irena s.p. Ljubljanska 104, Domžale tel.: 01/72 41 500 Delovni čas: pon ■ pet: 9-20" sobota: 7-12? Saga o vrtcu Ce drugega ne, sem dolžna vsaj besedo vsem občinam, ki so podprle pobudo Občine Sodražica, za spremembo sistema financiranja vrtca. Prav nič nas ni presenetilo, da ministrstvo (še) ni utegnilo odgovoriti niti Združenju občin, kaj šele Občini Sodražica, in s pisno besedo pobudniku povedati, kakšno je njegovo stališče in kako namerava pobudo obravnavati. Sekretarka Vida Starič Holobar nam je za ta prispevek povedala (zapisala preko e-pošte), da se je do teh predlogov ministrstvo ob različnih priložnostih že večkrat opredelilo (spomladanski posveti, dopisi posameznim občinam, odgovori na poslanska vprašanja itd.) in jih zavrnilo kot "neutemeljene, nekonsistentne in v nasprotju z drugimi sistemskimi rešitvami". "Pravična" lestvica Na ministrstvu prav tako zavračajo ugotovitev, da je trenutna lestvica, ki starše razvršča v 8. plačilnih razredov, krivična. Njihovi zbrani podatki o plačilih staršev, ki so jih prejeli od vseh občin, kažejo, "da so starši zelo enakomerno obremenjeni po posameznih plačilnih razredih ter da je razpon dohodkov znotraj posameznega razreda postavljen ustrezno." Po končani analizi bodo podatki, ki dokazujejo to trditev, objavljeni na spletu in dostopni javnosti, pravijo na ministrstvu. Torej se v kratkem še ne moremo nadejati vsaj spremembe lestvice, ki trenutno najbolj obremenjuje 5. plačilni razred in dodeljuje staršem v 2. plačilnem razredu vsaj 100 % vi.šje plačilo vrtca, kot bi ga imeli v 1. plačilnem razredu, čeprav je podvojitev njihovega dohodka ob prehodu iz I. v 2. razred dejansko vprašljiva. Lestvica seveda priznava tudi to, da velik odstotek staršev v Sloveniji ni sposoben pokrili niti StroSkov prehrane, saj plačilo 1. plačilnega razreda namreč ne pokriva niti tega stroška (glede na slovensko povprečje). In spel se sprašujemo, zakaj za vse te otroke, ki še v vrtcu veljajo za socialno ogrožene, ni poskrbljeno tudi v šoli. Subvencionirane prehrane v šoli gotovo niso deležni vsi otroci, katerih starši so v vrtcu plačevali 10 % cene programa ali bili celo oproščeni plačila. Kdo zavaja? Na spletni sirani Skupnosti občin Slovenije in v glasilu Skupnosti občin lahko preberemo obširen komentar k pobudi, s katerim se na več mestih ne moremo strinjati. Med drugim lahko preberemo, kaj naj bi poenotenje cene vrtca, kol ga predlaga Občina Sodražica, prineslo staršem. Glede na to, da vsaka občina zase ve, kolikšen delež dejansko znašajo stroški dela, stroški prehrane ter stroški materiala in storitev, I* ugotovitev, da bodo po predlogu Občine Sodražica morali starši plačevati 30 % trenutne cene programa, zavajajoča ("Predlagano plačilo staršev naj bi pokrilo stroške za hrano in občinske novice materialne stroške, ki v povprečju predstavljajo 30 % cene programa", Marija Fabčič, višja svetovalka v MO Ljubljana v prispevku "Zakaj centralizacija financiranja in enako plačilo staršev za vrtec zmanjšuje pravico do enakega dostopa do javnih storitev (1)", ČaSOSpis, maj/junij 2004, št. 16/17). To bi namreč za prvo starostno skupino v današnjih razmerah ob povprečni ceni 84.000 SIT pomenilo več kot 25.000 SIT. Do bolj verodostojnega podatka o dejanski finančni obremenitvi staršev, ki jo prinese predlog Občine Sodražica, pa pridemo, če vemo, da stroSek za živila znaša ca. 8.000 SIT, celotni stroški materiala in storitev še dodatnih 8.000 SIT - skupaj torej okoli 16.000 SIT. Predlog Občine Sodražica pa vsebuje tudi večkrat spregledano besedilo "do materialnih Stroškov (material, ki se neposredno potrebuje za izvajanje programa)". K večji obremenitvi proračuna, ki ga tak predlog prinese, pa tole: Ker je v Sloveniji več občin, ki vedno težje zmorejo stroSek vrtca, in ker vemo, da je največji strošek v vrtcu ravno strošek zaposlenih, vztrajamo, da se ta strošek prenese na državo. V državni malhi se je še vedno našel denar, če je bila le volja za to. V primerjavi z. vsemi aferami, kam vse se davkoplačevalki denar pretaka, bi bil tovrstni ukrep s strani državljanov deležen prej pohval kot graje. Po 15- novembru Poletje se preveša v jesen, kot bi mignil bo tu 15. november, rok za oddajo vlog za znižano plačila vrtca za leto 2005, nejasnosti pa ostajajo. Občine vsaka po svoji presoji in najboljši veri sprejemamo novo ekonomsko ceno vrtca, dajemo soglasje k sistemizaciji v vrtcu in se trudimo razumeti smisel in skladnost vseh normativov, da ne bi preveč oškodovali razvoja otrok, po drugi strani pa ne dovolili, da cena, ki se plačuje za javne vrtce, rasle v vrtoglave zneske. Starič Holobarjevo smo tudi povprašali, ali lahko občine pred ponovnim navalom obravnavanja vlog za znižano plačilo vrtca pričakujemo natančnejša in bolj jasna navodila, kako obravnavati vloge. Kot kaže, se bomo morale občine zadovoljiti z okrožnico, ki nam je bila posredovana v začetku letošnjega koledarskega leta in je pustila številna odprta vprašanja. Torej naj bi se zaposleni na upravah še naprej borili z ugotavljanjem, kateri "stroji, orodja in delovne priprave so posamezniku nujno potrebni za opravljanje dejavnosti", katera "delovna in plemenska živina je kmetu nujno potrebna za kmetijsko dejavnost", kaj poleg počitniških hiš in zidanic se še Šteje za prostor za počitek in rekreacijo, kaj so to "dragocenosti večje vrednosti", in seveda, kako do teh podatkov priti. Učinki pravilnika o metodologiji To, da je potrebno ekonomsko ceno vrtca na državni ravni spraviti na isti imenovalec, se je poskušalo urediti s pred letom sprejetim Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Po zadnjih podatkih, ki jih najdete, če dobro prebrskate spletno stran ministrstva (http://www.mszs.si/slo/solstvo/pdf/ cene- vrtcev.xls) razberemo, da je ceno po metodologiji sprejelo 112 od skulpno!86 občin, ki imajo vrtce. Izmed teh 112 občin jih je 45 v prehodnem obdobju, kar pomeni, da se bo cena še dvignila. Kar nekaj občin ceno sprejema s 1. septembrom, ko se na novo oblikujejo oddelki, tako da bo na dejanske učinke pravilnika o metodologiji potrebno Se malo počakati. Kljub vsemu pa zbode v oči najvišja cena, ki je za prvo starostno skupino za več kot 79 % višja od najnižje in dejstvo, da sta bili obe ceni sprejeti po novi metodologiji in nista v prehodnem obdobju (podatek z omenjene spletne strani), 'listi, ki se gibamo bližje povprečju ali nad povprečno ceno, bi prav radi izvedeli, kako jim je po veljavni metodologiji v Nazarjah uspelo organizirati varstvo za tako nizko ceno in jim seveda slediti. Neuradno pa izvemo, da višje cene občinski svet v Nazarjah enostavno ni bil pripravljen sprejeti, ravnatelj pa dodaja, da ima vrtec "srečo", ker nima "dragega" kadra (prebrano v Večeru, 3. 9. 2004). Strateški svet V sredini avgusta je minister Gaber izdal Sklep o ustanovitvi strateškega sveta za oblikovanje politik na področju dejavnosti predšolske vzgoje v lokalnih skupnostih. Strateški svet ima 17 članov, od tega 5 predstavnikov Ministrstva za Šolstvo, znanost in šport, 4 predstavnike Skupnosti občin Slovenije, 2 predstavnika Združenja Občin Slovenije, 2 predstavnika Združenja ravnateljev Slovenije, 2 predstavnika Skupnosti vrtcev Slovenije, 1 predstavnika Ministrstva za notranje zadeve (Direktora! za lokalno samoupravo) in 1 predstavnika Ministrstva za finance (Sektor za proračun). Število predstavnikov Skupnosti Občin in Združenja občin naj bi bilo v sorazmerju s številom občin, ki jih vključujeta. Kot predstavnici Združenja občin sva imenovani Petra Žvan in Darja Vetrih. Svet naj bi obravnaval posamezna vprašanja s področja predšolske vzgoje z. vidika pristojnosti lokalnih skupnosti, oblikoval stališča o strategiji nadaljnjega razvoja dejavnosti predšolske vzgoje v lokalnih skupnostih, svetoval ministru pri oblikovanju politike na področju predšolske vzgoje ter na prošnjo ministra opravljal tudi druge naloge. Prvikrat naj bi se sestali v septembru. Glede na celotno problematiko predšolske vzgoje pričakujemo veliko dela. Upamo na odprt dialog in pripravljenost na sodelovanje. Pričakujemo, da bomo tudi s predstavniki Skupnosti občin našli skupen jezik, saj je našo pobudo podprlo tudi precej občin članic Skupnosti občin. £n Darja Vetrih, Občina Sodražica na obisku MATIC POŠEBAL ■ REZBAR Širše (*J V, bilo i o govorirrao o domači obrti, največkrat pomislimo na suho robo, morda na lončarstvo, v našem širšem okolju tudi na slamnikarstvo, redkokdaj ali pa sploh ne, na veščino rezbarstva. Le-to je ilo v preteklih stoletjih, ko je preprost slovenski človek v kosu lesa zaslutil možnost oblik, ko je vzel v roke preprosto orodje, dleto, in je pod spretnimi rokami nastal umetelen svečnik, drugič oporna palica z nenavadnim ročajem, morda okrasen okvir za poročno fotografijo, njegov vsakodnevni spremljevalec. Čeprav rezbarske umetnine danes DOM Matic Pošebal domaČa in UMKTNCršTNA OBRT lahko občudujemo, restavrirane, seveda, tako v slovenskih cerkvah, saj je veliko oltarjev iz. preteklih stoletij lesenih, kot tudi kje pri ljubiteljih starin ali na bolšjakih, nam verjetno ne prodre v zavest misel, da se za tako ohranjanje veščine, obrti in dediščine zavestno lahko odloči mlad človek in izbere rezbarstvo tudi kol način oziroma smisel Življenja. Prav za to se je odločil Matic Pošebal, ki si z Zeno Špelo gradi dom v Trn javi. Po končani srednji ekonomski šoli in nekaj letih ukvarjanja z. novinarstvom je iskal svojo nišo, svojo priložnost, s katero bi v celoti izkoristil vse tisto, kar je nekako spalo v njem. Les mu je bil Ze od nekdaj prijazen material in načrtno se je lotil raziskovanja. To ga je pripeljalo do Erika Curka, priznanega mojstra rezbarja z. Bleda. V 19. stol. je uk, vajeništvo v rezbarski delavnici, trajal kar 7 let. Matičevo osnovno izobraŽevanje je trajalo sicer le eno leto, vendar je bilo intenzivno in splačalo se je. To je bilo listo! Osnovno rezbarsko orodje dleto -mu je kaj kmalu postalo domače in dleta si sedaj izdeluje sam. (Uporablja več kot 40 različnih dlet. - Op. M. K.) Matic rezbari v svoji delavnici v Trnjavi, dela večinoma po naročilu, po vzorcu pa pod spretnimi prsti nastajajo tudi izvirni avtorski izdelki. Uporablja vse vrste lesa. Poudarja, da ne Zeli postati proizvajalec rezbarskih izdelkov, čuti, namreč, da je vsak izdelek, čeprav je še tako droben, rezbarska mojstrovina. Njegova največja Zelja, cilj in vizija je, da bi rezbarska delavnica prerasla v nekakšen učni center, ki bi temeljil na ohranjanju dediščine, znanja, ki bi ljudeh, predvsem v mladih, ozavestil pomen ohranjanja veščine rezbarjenja. Ob tem izpostavlja še problematiko vrednotenja, saj se strojno narejen izdelek ne more primerjati z dediščino znanja, ki jo mora uporabiti pravi rezbar z. dletom v roki, da izdelek pod njegovimi rokami dobi obliko, da zaZivi. Odločil se je popularizirati rezbarstvo in z Zeno Špelo, ki mu pri uresničevanju načrtov neutrudno pomaga, vrata svojega doma gostoljubno odpirata vsem, ki jih zanima delo z. lesom, rezbarjenje in ohranjanje dediščine. £n Marta KerZan Stol Rex - oblikovalski dosežek Nika Kralja Pred petdesetimi leti je arhitekt Niko Kralj, Prešernov nagrajenec leta 1962 in častni občan občine Lukovica, oblikoval stol Rex, ki je v oblikovalskem okolju postal pojem sodobno funkcionalno oblikovanega uporabnega predmeta. Njegova uporabnost (v različnih izpeljavah), hkrati pa estetska zunanjost stolu dajeta posebno mesto med slovenskimi oblikovalskimi dosežki. Sam arhitekt poudarja, da ima siol predvsem uporabno vrednost. Zanj je razvil tudi poseben tehnološki postopek izdelave. Stol Rex je pomemben oblikovalski dosežek tudi v mednarodnem oblikovalskem svetu, saj je razstavljen tudi v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. 0* Marta Keržan na obisku Tjaša je s Plesnim klubom Miki priplesala v sam svetovni vrh jaša Korošec, trinajstletna učenka osmega razreda devellelke OŠ Janka Kersnika Brdo, doma iz Zgornjega 1'elelinjka pri Blagovici, pleše že svojih sedem mladih let V prvem razredu v podružnični šoli v Blagovici SO jo vpisali v Plesno šolo Miki, kjer je skupaj s svojimi vrstniki soplesalci nastopala na prireditvah v šoli, oh zaključku leta pa v Domžalah. Ker raste Tjaša in ker rasteta volja in znanje plesa, se je pred štirimi leti vpisala v PK Miki na Viru, sedaj pa je klub našel boljše pogoje in prostor za vadbo v Jaršah. Na treninge, trikrat tedensko po uro in pol, pred nastopi trenirajo tudi do pet ur in ob vikendih, jo vozi ala, ker je starši zaradi delovnih obveznosti ne utegnejo. V šoli ima od lanskega leta priznan status športnika, ki si ga lahko pridobi le s pridnostjo tudi v šoli. Tjaša pove, da jo ples tako motivira, tla se Se uči raje, saj je bila lansko leto odlična. Tudi starši so ji postavili podoben pogoj, namreč dober uspeh v šoli, potem pa ples, kajti za ta Spoti morajo poseči globoko v žep. Plesni klub Miki šteje šest let, pa že beleži vitine uspehe. Prav gotovo je tt) zasluga predsednice kluba SaSe Kminič in predvsem trenerk Romane Pahor ter Anite Čanadi ter koreografa Blaža Godca, ki je bil svetovni prvak v show plesih leta 2002. Letos je PK Miki osvojil najprej naslov tlržavnega prvaka pri mladincih junija v Ljubljani in si tako prislužil nastop na svetovnem prvenstvu na Madžarskem v DunaujvaroSu od osmega tlo desetega oktobra. In zgodilo se je. V kategoriji show formacije-mlatlinti so s točko Gannibals osvojili prvo mesto. Seveda je v tej formaciji nastopila tudi Tjaša. Konkurenca je bila kar močna, kajti nastopili so plesalci iz enaindvajsetih držav. Prav gotovo so skupini k tako velikemu uspehu pripomogli tudi starši, ki so tako navijali, da so menda preglasili celo glasbo. S tem so mladi talenti na nek način poplačali trud in stroške svojim staršem in sevetla tudi številnim donatorjem, ki so prispevali denarna sredstva za prevoz in nakup športnih ter tekmovalnih oblačil. Letos novembra se bo TjaSa s PK Miki udeležila Se svetovnega prvenstva v Riesi v Nemčiji in ker so že takt) uspešni, bodo gotovo tudi lam posegli po dobrih uvrstitvah, PK Miki veliko nastopa tudi s pevko Romano Krajnčan, ko le-ta promovira svoje plošče in nastopa za otroke. V pogovoru s Tjašino trenerko Romano Pahor sem izvedela, tla je naša mlada zveztla zelo nadobudna, učljiva in polna energije, taka, kakršni so tudi njeni soplesalci, Skratka, Romana Pahor pravi, tla je s temi mladimi veselje delali, da so veliko bolj motivirani kot vrstniki v naši prestolnici. Prav gotovo so starši in ata, ki s svojimi taksi vožnjami prevaža TjaSo na treninge in avdicije, zelo vestJi in zadovoljni z. njenim uspehom. VestJ ga je tudi brat Nejc, čeprav mu njegov "moški ego" ne dopušča, tla bi veselje tudi pokazal. Še mnogo uspeha, Tjaša, in s plesno skupino zapleši še na veliko prvih mest. /» Milena Bradač Commerce to zimo Ih potn6od LOILULKO ULJ LE UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (g) 01/723 09 00 www.hfKommerce.si otroci ustvarjajo RAZIGRANE DEJAVNOSTI V TEDNU OTROKA NA OŠ JANKA KERSNIKA BRDO C ilj tedna otroka se je spomniti na otroke, ki so nase bogastvo, na otrokove pravice in na vse lepo, kar nam dajejo in kar jim mi lahko nudimo /a njihov optimalni razvoj. Ob tem se moramo zavedati, da veliko otrok nima možnosti, da v otroštvu doživijo srečo, razigranost, varnost, brc/skrbnost in pozornost nas odraslih do njih. V tednu otroka smo učitelji in mentorici šolske skupnosti za naše učence pripravili vrsto dejavnosti z namenom imeti se lepo, sproščeno, ustvarjalno in zabavno ter seveda malce drugače kot ostale dni v šolskem letu. Cilj nam je bil tudi potrjevati otrokova močna področja in krepiti občutek lastne vrednosti. Vas zanima, kaj vse smo počeli? Zjutraj smo se prebujali ob ŠOLSKEM KINU tako, da smo učenci razredne stopnje na hodniku, učenci predmetne stopnje pa v učilnici tičali skupaj (mmmm, je bilo prijetno) in si ogledali naše priljubljene filme. Ideje za filme smo predlagali učenci. ODMORI so bili GLASBENI, ŠPORTNI, IGRIVO obarvani in RAČUNALNIŠKI. Učenci smo vrteli in poslušali glasbene želje ter se šli družabno tekmovalne igre. Starejši učenci smo se najbolj zabavali ob vlečenju vrvi, mlajši pa ob obešanju perila in poskokih za bonbončki. Zadnja dva dneva smo med odmori nastopali (zapeli in zaplesali) na karaokah. Starejše učence je premagala trema in so se le redki upali nastopiti (čestitke pogumnim), medtem ko smo pri mlajših zaradi številčnosti nastopajočih odmor potegnili krepko čez zvonjenje. Med odmori smo se lahko razmigali v MALI in VELIKI TELOVADNICI in NA IGRIŠČU, kjer so nam učitelji pripravili športne rekvizite, igre ali turnir v nogometu. Najbolj zainteresirani smo bili seveda fantje. ODPRTA pa so bila tudi VRATA RAČUNALNICE, kjer smo lahko igrali igrice in se urili ob delu z računalniki. Vesele igre (ohelamo perilo) na hodniku med odmorom. MALICA PO IZBIRI UČENCEV razveseljevala želodčke. nam je ta teden Med velikimi in malimi se je takoj vzpostavil prijeten slik. fantje v /desnem elementu. Ustvarjalne delavnice - jesenska dekoracija v OPB. OsmoSolec Gašper Korošec je RAZSTAVIL SVOJI', SLIKI; na svoji prvi razstavi v družbi sošolcev. Poglej, kak.fnega ježka sem izdelala! Zelo ustvarjalno in zanimivo je bilo cel teden v oddelkih podaljšanega bivanja, kjer so učiteljice pripravile USTVARJALNE DELAVNICE. Prva dva dni so učenci IZDELOVALI JESENSKO DEKORACIJO, nato so .se URILI V IGRAH IN DRAMATIZACIJI, zaključili so z barvito jesensko RAZSTAVO IZDELKOV, ki vas vabi na ogled. Pridite! Ta teden smo predstavniki SKUPNOSTI UČENCEV ŠOLE SPREJELI MEDSE PRVOŠOLČKE, ki že zdijo za klopmi v Vrtcu Medo. Srečanje je bilo nadvse prijetno - osmarji smo obudili spomine na naše prve šolske dni, prvošolčki pa so nas poslušali z velikimi radovednimi očmi. Učenci razredne stopnje so bili deležni darila Blagovnice Vele - lončkov. Učenci predmetne stopnje pa so lahko teden zaključili poplesavajoč na letos prvem ŠOLSKEM PLESU, ki ga je pripravil 8.c. Verjetno najlepše za vsakega učenca pa je bilo skrito presenečenje s strani učiteljev - DVA DNEVA BREZ DOMAČIH NALOG. J »mg«, d.o.o. Podjetje za računovodske storitve, d.o.o., Lukovica Spodnje Praprece 38, 122S Lukovica tel.: 01 723 66 73 fax: 01 723 66 74 GSM: 041 627-746 e-mail: karmcn.miran@sinl.net IZVAJAMO: -knjigovodske In računovodske storitve po sistemu dvostavnega knjigovodstva in izdelamo poročila po zakonskih predpisih za zasebnike, obrtnike in družbe. Analiziramo, planiramo in svetujemo. UGODNOSTI: -obračun po dejanskem številu dokumentov. Pri prehodu iz enostavnega knjigovodstva na dvo8tavno otvoritev BREZPLAČNO. g društva Kako nastaja novo gasilsko vozilo Tf) PGD Luki 1 / odločili za V DO povečal 4 if* Lukovica smo se po dolgih 15-ih letih za nakup novega gasilskega vozila, ki povečalo požarno varnost v celotni občini, predvsem pa v požarnem okolišu, ki ga pokriva naše društvo, saj sedanje vozilo 2c dolgo ni več najbolj primerno (pomanjkanji' vode). Zato smo se odločili nabaviti gasilsko vozilo s cisterno. Investicijska vrednost vozila je bila ob začetku ocenjena na 30 milijonov tolarjev, zato je bila investicija razdeljena na dva dela, in sicer na nakup podvozja in nadgradnjo vozila. Nakup podvozja v vrednosti 11,5 milijonov tolarjev je bil, ob pomoči KS Lukovica (6 milijonov), Občine Lukovica (2 milijona) in s sredstvi krajanov in z. lastnimi sredstvi, realiziran decembra leta 2002. Zaradi iskanja sredstev za nadgradnjo smo bili prisiljeni podvozje garaZ.irati za celo leto. V tem letu smo iskali dodatna sredstva in izbirali proizvajalca nadgradnje. Ker dodatnih sredstev ni bilo, smo morali zaradi visoke cene nadgradnje (18,1 milijonov tolarjev) zaprositi za lising. V času, ko so se urejale finančne zadeve, je bil izbran tudi proizvajalec nadgradnje, t.j. podjetje KURO GV, d.o.o., II. Bistrica. S proizvajalcem in lisingodajalcem sta bili podpisani pogodbi v sredini meseca julija letošnjega leta. Po pogodbi s proizvajalcem je rok za dokončanje nadgradnje prva polovica meseca decembra letošnjega leta, za pokušino pa si oglejte sliko vozila v nastajanju. Prepričani smo, da se bo vse dobro izteklo in da bo vozilo služilo svojemu namenu. Naj vas tudi spomnimo, da se bliža novoletni čas, tj. čas, ko vas vsako leto obiščemo in tudi ob tej priložnosti pričakujemo vaše prispevke, 0* Gasilci PGD Lukovica Že vnaprej se vam zahvaljujemo in vas pozdravljamo: NA POMOČ/ Živimo zdravo erjetno vas je Ze večina seznanjena, da ZZV Ljubljana v sodelovanju z Občino Lukovica in Zdravstveno postajo Lukovica za vse prebivalce Lukovici' in okolice organiziramo program "ŽIVIMO ZDRAVO", Izvaja se v obliki vsakotcelenskih delavnic v kulturnem domu v Lukovici (v četrtek, z izjemo prazničnih dni), ki so v polnem teku Ze od prve polovice letošnjega novembra in bodo trajale vse tja do dntge polovice marca. Poleg predstavitve zdravega načina Življenja, dejavnikov tveganja za zdravje, preventivnih metod, bo z. začetkom januarja leta 2005 velik del programa posvečen zdravi prehrani. In sicer so na sporedu delavnice: Piramida zdrave prehrane in zdrav kroZnik (13. 01. 2005), Osnove zdrave prehrane (27 .01. 2005) in Zdravo kuhanje (3. in 10. 02. 2005). Verjamemo, da se bo za vsakogar našlo nekaj zanimivega in uporabnega. Do lakrat pa vam, glede na lo da se nam prubliZajo decembrski prazniki, predstavljamo 2 kuharska recepta, ki sta v skladu s priporočili za zdravo prehranjevanje. Jedi vsebujeta malo maščob, veliko prehranskih vlaknin, ne vsebujeta jajc in sta brez. holesterola, sta hitro prebavljivi in nizke kalorične vrednosti. Šahovske novice septembru je bilo v GriZah pri Žalcu posamezno in ekipno državno prvenstvo v pospešenem šahu (2 x 10 min., z dodatkom 5 sek. na potezo - švicarski sistem). Iz. Šahovskega društva Črni graben sta se posamičnega tekmovanja udeležila dva člana. Mojstrski kandidat Janez Hribar je v devetih odigranih partijah osvojil 0,5 točke in v skupni razvrstitvi zasedel odlično osmo mesto. Za zmagovalcem Marjanom Črepanom je brez. izgubljene partije zaostal samo točko in pol Med drugim je premagal mojstra flde Danijela Vombeka in mojstra Vlaclimirja Ivačiča. Solidno je igral tudi Alojz. Cijan, na koncu uvrščen v zlato sredino Nekoliko slabša je bila uvrstitev celotne ekipe v sestavi: Janez Hribar, Tomo Omahna, Zoran Nikolič in Alojz. Cijan. Prvo mesto je osvojila ekipa Branik iz Maribora, ekipa Vele DomZale je bila II., ekipa Črnega grabna pa 17. praznični: krogiice p< vtrebujemo: 25 dag suhih fig, 25 dag suhih sliv brez koščic, 15 dag mletih mandeljnov, 15 dag sladkorja v prahu, malo nima, 10 dag grobo sesekljanih mandljev za posipanje. Priprava: Zmeljemo fige in slive, dodamo sladkor in mandeljne. Vse skupaj Se enkrat zmeljemo. Dodamo malo ruma. Oblikujemo majhne kroglice in jih povaljamo v fino sesekljanih mandeljnih. Serviramo v papirnatih košaricah bibiijski kolač Pc itrebujemo: 3 Žlice olja, 10 dag sladkorja in 1 veliko Žlico medu, 40 dag moke, 1/4 I vode, 1 pecilni prašek, 1 čajno Žlico sode bikarbone, pol Žličke mletega cimeta, 3 Žlice marmelade, malo soli. Priprava: Sestavine naj bodo sobne temperature, med naj bo vroč. Dobro jih premešajte z. električnim mešalnikom; preden vmešate moko, dodajte sodo bikarbono in pecilni prašek. Testo je nekoliko bolj gosto, zato mu dodajte: 15 dag rozin, 10 dag narezanih mandeljnov (ali praZenih lešnikov), 10 dag narezanih suhih lig. Pecite v namazanem in z drobtinami posutem podolgovatem pekaču pri zmerni temperaturi 40-45 min. Ohlajen kolač narežite in ponudite, Dober teki A> Branka Dukič, univ. dipl. Živilski tehnolog A Bojan Marinček gospodarstvo Gostilna Benkouič Gostinska dejavnost je ob magistralni cesti, ki pelje skozi Črni graben, zelo razvita. Tokrat smo se ustavili v gostišču z več kot 180-letno tradicijo v gostilni Benkovič v Blagovici, ki je tudi gospodarsko pomembna. V pogovoru z gostilničarjem Mirkom, sinom gospodarja Benkoviča, je bilo moč izvedeti marsikaj. Pisni viri gostinstvo na tej lokaciji omenjajo Ze leta 1822. Takrat naj bi se na 120 ha veliki kmetiji ukvarjali z Živinorejo, gozdarstvom, s furmanstvom, posebej pa z gostinstvom, saj je skozi te kraje Ze takrat tekla močna prometna Žila. Uveljavljeno ime Benkovič izhaja iz leta 1900, ko se je na kmetijo priženil mlad gospodar s tem priimkom. Vse do druge svetovne vojne je življenje teklo normalno. Po vojni je vso kmetijo z gostilno vred takratna oblast nacionalizirala. Z zakonom o denacionalizaciji pa so Benkoviči pred nekaj leti dobili celotno posest z objekti vrnjeno, gostinsko dejavnost pa so vse skozi opravljali. Danes se gostilna preživlja s prehodnimi gosti, od tovornjakarjev, delavcev na avtocesti do turistov. Ponudba je zelo pestra, saj ponujajo več vrst malic in tudi dnevna kosila. V zimskem času pa so poslastica domače koline in vse, kar spada zraven. Ob različnih praznovanjih lahko sprejmejo tudi manjSe zaključene družbe. Gospodar na kmetiji in tudi nosilec gostinstva je oče Benkovič, mama Marija skrbi za kuhinjo in življenje v gostilni, pomaga pa ji Se ostala dmžina, tako da je skupno pet zaposlenih. Sicer je oče Benkovič daleč naokrog znan kot velik ljubitelj in rejec konj. Njegova čreda Šteje okrog 10 živali, je pa že dvajseto leto tudi dober kasaSki tekmovalec. Je član Konje- rejskega društva Lukovica in aktiven član Kasaškega kluba Ljubljana - Stožice. Mnogi med nami ga poznamo tudi po furanju -prevažanju lesa s parom konj in dvema vozovoma proti papirnici Količevo. To dejavnost zdaj opušča zaradi let, čeprav Se vedno rad gozdari. Kot dober poljedelec se gospodar Benkovič ukvarja Se s pridelavo različnih žit, predvsem pa zelja, ki ga potrebuje gostilna, višek pa proda zeljarjem. Z dokončno izgradnjo pobočne variante avtoceste se bo v tem idiličnem blagovi.škcm okolju marsikaj spremenilo. Že sedaj, je dejal sogovornik Mirko, jim kolone raznovrstnega prometa, ki nastajajo vsak dan v obe smeri, bolj škodijo kot koristijo, saj se vozniki zelo težko odločijo za postanek, ker se je potem težko ponovno vključiti v promet. Gostilna Benkovič se zato pripravlja na nove izzive kljub slabim časom, ki jih preživlja malo gospodarstvo. Gostilno nameravajo preurediti v turistično kmetijo s prenočišči, dobro gostinsko ponudbo, Sportno-rekreacijskim centrom, z jahalnim športom in ostalimi dejavnostmi, predvsem pa računajo na vikend goste. Družina Benkovič je prepričana, da bo s svojo tradicionalno iznajdljivostjo uspela. Pričakujejo pa tudi sredstva iz KU, ki so namenjena za razvoj malega gospodarstva. 0» Kamilo I )omilrovič PODJETNA REGIJA ■ REGIJA PRILOŽNOSTI kupna turistična ponudba sedmih občin Začelo se je pred tremi leti, ko so župani občin Kamnik. Komenda, Lukovica, Mengeš in Trzin ter županji občin Domžale in Moravče podpisali pismo o nameri in tako tudi uradno ustanovili Podjetno regijo, ki jo danes imenujemo tudi regija priložnosti. "Za skupen nastop so se tako odločile občine, ki ležijo severno od slovenskega glavnega mesta," pravi direktor Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik Miran Jereb. "V Podjetno regijo smo se povezali turistični delavci omenjenih občin, saj smo ugotovili, da je skupen nastop zelo pomemben in racionalen. Naša želja je bila, da to postane zaključena celota, v kateri fxxlo turisti našli marsikaj zanimivega, pestro turistično ponudbo in veliko različnih aktivnosti." Med aktivnostmi Podjetne regije v prvi polovici letošnjega leta velja omeniti nastop na Sejmu počitnic v Ljubljani in predstavitev na skupni stojnici ob letošnji razstavi cvetja v Arborelumu v Volčjem Potoku. Na Sejmu počitnic na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je bil od 19- do 23. marca 2004, so obiskovalci pokazali veliko zanimanja za dogajanja v vseh obCinah, ki so se povezale v regijo priložnosti. Turistične organizacije, ki delujejo v občinah, članicah Podjetje regije, so obiskovalcem ponudile vrsto novih prospektov in turističnih vodnikov, ki so obogatili turistično ponudbo teh krajev. Skupen nastop pomeni predstavitev pestre turistične ponudbe, ki je na tem področju zagotovo ne manjka. Žal pa je tudi res, da celo pred svojim domačim pragom, torej v svoji občini marsikaterega objekta, galerije, razstavišča, morda celo gostilne enostavno sploh ne poznamo, kaj šele, ko pokukamo in pogledamo, kakšne so turistične zanimivosti pri naših najbližjih sosedih. Prav zato je še posebej dobrodošla tovrstna literatura. Zato je regija priložnosti letos z. vrsto različnih prospektov predstavila svojo turistično ponudbo v posameznih občinah. Tako na primer občina Kamnik ponuja dvoumi obisk srednjeveškega mesta, poleg tega pa se obiskovalci lahko podajo še na iskanje Veronikinega zaklada. Občina Trzin je majhna, a živahna občina marljivih in trdoživih ljudi, o čemer priča tudi zgodovina, ki pravi, da so Trzinci sloveli po svojem pogumu in bojevilosli. Trzin je torej občina, kjer si roko poclajla tradicija in razvoj. (V sle malce pustolovca in v dobri kondiciji, I«) za vas več kot prijetno potepanje po Moravski dolini. S pesmijo v srcu lahko odkrijete občino Mengeš, poznano tudi kol evropsko glasbeno mesto. Nekdanja posest malteških vitezov - Komenda ponuja pestro zgodovino, katere delček obiskovalci lahko spoznajo v knjižnici Petra Pavla Glavarja, enega najpomembnejših moZ na Ko-mendskem. Občina Lukovica ponuja zanimivosti ob tisočletni poti. V vseh teh občinah so tudi številne tradicionalne prireditve, ki potekajo skozi vse leto. Podjetna regija je letos prvič izdala skupen koledar prireditev v letu 2004. V njem je seznam privlačnih in priljubljenih prireditev, ki so bolj ali manj tradicionalne in predstavljajo pomembno turistično ponudbo v posameznih občinah. Tako do zdaj morda niti nismo vedeli za dogajanje v sosednji občini, s pomočjo Koledarja prireditev pa bomo lahko uresničili marsikateri nedeljski izlet. Z enotnim koledarjem prireditev so v Podjetni regiji precej zniZali stroSke izdaje, pomembno pa je tudi dejstvo, da je na voljo v vseh turističnih organizacijah posameznih občin. Med vsakoletne prireditve sodi tudi razstava cvetja v Arboretumu Volčji Potok, kjer je vsako leto s svojo stojnico prisotna tudi Podjetna regija. Ze po tradiciji posamezne občine predstavljajo svoje posebnosti in s tem tudi turistično ponudbo. Tako je bilo tudi letos, ko so se predstavile vse občine, ki so vključene v Podjetno regijo. Vsekakor je zanitrtivo, da so se obiskovalci, ki so letos poleg dveh milijonov tulipanov občudovali Se makete iz priljubljenega celovškega Minimundusa, pogosto ustavljali tudi ob stojnici Podjetne regije. Prav tako preseneča, da se obiskovalci Živo zanimajo za krajše in daljše izlete po turistično zanimivih točkah občin. Šele zdaj spoznavajo, kaj lahko ponudi ena občina in kaj zanimivega bodo našli pri sosedih. Primo2 I lieng gospodarstvo Gradiško jezero Novo nastalo jezero, ki leZi pod gradiškim hribom, v zadnjem času dobiva pravo podobo. V dogovoru z. občino in pristojnim ministrstvom, naj bi voda stalno pokrivala pribliZ.no 3<) ha površine, volumen pa bi znašal okrog osemsto tisoč m1 vode. Ob stoletnih vodah pa se ta količina lahko poveča skoraj dvakrat. Jezero je bilo v ta namen tudi zgrajeno, kot moker zadrževalnik velikih voda. Jezerska pregrada se s svojo arhitekturo dobro vklaplja v prostor. Vode, ki se stekajo v jezero so: Drtiščica, in ostali mali pritoki z. okoliških bregov. Večino jezera leZi v ItikovSki občini, del pa sega tudi v moravsko občino. Morda je to vzrok, da jezero Se nima pravega imena. Dobro je, da so se pristojni le dogovorili, da je jezero po nekaj letih negotovosti le zaživelo, kajti od vsepovsod privablja veliko obiskovalcev v različnih letnih časih. Dostop do jezera je po asfaltirani cesti in nadvse prijetno se je sprehoditi po lepo speljani makadamski cesti okrog jezera, kjer so postavljene ob poti klopi, delo Turističnega društva Gradišče in občine. Cesto okrog jezera vzdržuje občina, za vodne površine skrbi MOPF. (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo). Na vodi in ob vodi lahko vidimo race, sive čaplje pa tudi štorklje, ribji zarod pa v komaj nastalem jezeru še ni zaživel. Ob poti spoznavamo rastlinje in roZe, ki so značilne za posamezne letne čase. Ob pogovoru z. mnogimi obiskovalci jezera, je večina njih menila, da je občina z. avtocesto dobila tudi turistični biser, ki pa ga premalo izrablja. Večina njih pogreša skromno okrepčevalnico zase ali za otroke, ker se po uri hoje okrog jezera, Ze kaj prileze. Opozoriti je potrebno še na posebne obiskovalce jezera, avtomobiliste, ki se vozijo in to divje po cesti okrog jezera. Ti ne upoštevajo prometnih znakov in tabel, kar je lahko zelo nevarno za ostale obiskovalce. Opazil sem, ko sem se tudi sam nekega dne sprehajal po tej poli, da je povoZenih veliko močeradov, ki so zaščitena Živalska vrsta v Sloveniji. lb Kamilo Domitrovič Mlekarska zadruga na Prevojah in za okolico, z.b.o., Prevoje pri Šentvidu 77, 1225 Lukovica objavlja VABILO K ODDAJI PONUDB ZA ODPRODAJO NEPREMIČNIN -TREH POSLOVNIH PROSTOROV Najugodnejšemu ponudniku prodamo poslovne prostore, ki se nahajajo v prvi etaZ.i stanovanjsko - poslovnega objekta na naslovu Šentvid pri Lukovici 33, 1225 Lukovica (parc.št. 12/2, k.o. Prevoje): 1. enota 1 - poslovni prostor v prvi etaZi, v izmeri 49,87 m2 2. enota 2 - poslovni prostor v prvi elaZi, v izmeri 49,87 m2 3. enota 3 - poslovni prostor v prvi elaZi, v izmeri 40,31 m2 skupna površina prostorov znaša 140,05 m2 in so zgrajeni do IV. gradbene laze. Minimalna ponujena cena za lm2 poslovne površine je 100.000,00 SIT. M«i/.na je tudi predelava poslovnih prostorov v stanovanjske prostore. Pogoji /a odkup: • ponudnik je lahko pravna oseba s sedeZem v republiki Sloveniji, ki se izkaZ.e z. registrskimi listinami, ki niso starejše kot 30 dni, ali fizična oseba, ki se izkaZe s potrdilom o državljanstvu; • pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, višino ponujene cene odkupa na Im2 poslovnega prostora (z, možnostjo predelave v stanovanjski prostor) v SIT. Upoštevane bodo samo fiksne ponudbe. • drugi pogoji bodo dogovorjeni s kupoprodajno pogodbo; • odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko; • uspešni ponudnik mora v 15 dneh od prejema obvestila, da je izbran, s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo; • prodajalec ni zavezan k sklenitvi kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Pisne ponudbe pošljite v zaprti ovojnici do vključno 10. 12. 2004 na naslov: Mlekarska zadruga na Prevojah in za okolico, z.b.o., Prevoje pri Šentvidu 77, 1225 Lukovica, s pripisom "nakup nepremičnin -enota 1 ali 2ali 3". Ogled prostorov je moZen po predhodnem dogovoru I kontaktno osebo g. Antonom Kotnikom, GSM 041/362-628. Ceste - ceste JI etos, pozno poleti in jeseni, je stara magistralna cesta, poškodovana od težkega transporta ob izgradnji avtoceste, dobila novo prevleko. Po avgustovskem obisku prvega moža Družbe RS za državne ceste Vilija Zavrlana pri županu in njegovi obljubi, da se bo osebno zavzel za čim prejšnjo preplastitev najbolj poškodovanih odsekov cest in obisku gospodarstvo državnega sekretarja Ministrstva za promet dr. Tomaža Vidica in drugega moža DARSA-Jožefa ZimSka v začetku septembra so dela stekla in prvi del sanacije cestišč je končan. Tudi stanovalci v neposredni bližini ceste so si oddahnili od nenehnega hrupa in močnih vibracij, ki jih je povzročala močno načeta cesta. Upamo, da bodo izvajalci naslednje leto popravili še tiste odseke, ki jih je težak transport najbolj poškodoval. Še letos pa naj bi se DARS z izbranim Jote}ZimSek (DARS), dr. Tomat Vidic (Ministrstvo za promet) in lupan Matej Kotnik na pogovorih o reSevanju različnih teiav, ki se pojavljajo ob izgradnji avtoceste skozi nalo občino. izvajalcem lotil ureditve preostalih črnih toč na stari magistralki, ki so v programu izgradnje avtoceste napisani kot nujni ukrepi za zagotovitev varnega prometa. Upamo, da izvajalca ne bo prehitela zima in da bodo dela kvalitetno izvedena. A Vinko Pirnat Cesta je obnovljena od Krainje do konca Spodnjih Lok. AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnikarsko la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec (031/303-033) TEČAJ CPP 13. 12. ob 18. uri _ m _ gospodarstvo Kratek povzetek 3. srečanja predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije Vrednotenje učinkov strukturnih skladov petek, 12. novembra 2004, je na Gospodarski zbornici Slovenije potekalo 3. redno srečanje predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije. Osrednji predavatelj je bil dr. Rolf Bergs, neodvisni svetovalec na področju vrednotenja programov, povezanih s strukturnimi skladi Nemčije. V svoji predstavitvi je poudaril predvsem pomen večstopenjskega vrednotenja programov, kjer se je treba zavedati, da je financiranje samo sredstvo in ne cilj. Vrednotenje pripomore k povezovanju vizije in realnih ciljev. - V drugem delu srečanja je potekala predstavitev in razprava o projektih Ljubljanske urbane regije, ki jih izvaja oziroma koordinira Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Dr. Rolf Bergs je na začetku opozoril, da je vrednotenje učinkov strukturnih skladov izjemno kompleksna tema, v katero je vpletena vrsta strokovnjakov. Potrebno je razumeli razmerje med programom ta projektom: skladnost In kakovost projekta sta soodvisni od skladnosti in kakovosti programa, v okviru katerega naslaja projekt, Namen regionalnih ali področnih (sektorskih) razvojnih programov je povezovanje in pospeševanje medregijskih aktivnosti, ki pripomorejo k rasti nacionalnega gospodarstva in gradnji socialnega sistema. Treba je razumeli tudi vlogo skladov-, ne gre preprosto za podpiranje organizacij, podjetij ali posameznikov. Sredslva Strukturnih skladov so samo sredstvo in ne cilj, v okviru Evropske unije obstajajo različni skladi, do katerih lahko dostopa jO tako organizacije kot tudi posamezniki, Pri prijavah je treba upoštevati tako evropsko kot državno regulativo in predpise. Dr Rolf Bergs je izpostavil predvsem predpise Evropske komisije (imenoval jih je nadnacionalne), evropsko konkurenčno pravo, državne zakone in regijske predpise. Pri vrednotenju učinkov strukturnih skladov so pomembne Štiri stopnje: predhodno, vmesno, dodatno (vmesno) in naknadno vrednotenje. Dr. Rolf Bergs je poudaril, da morajo pri vrednotenju Sodelovati neodvisni strokovnjaki, da s kritično distanco vseskozi spremljajo in preverjajo naslajanje projektne dokumentacije. Neodvisni strokovnjaki laZje in bolj objektivno ocenjujejo ustreznost projekta glede na program. Pri tem bi se naj osredotočili predvsem na razmerje med problemom, posnetkom stanja in strateškimi cilji ter opozorili, ali SO predlagani ukrepi res optimalni. Predhodna in vmesna faza vrednotenja sla pomembni predvsem zato, ker je na teh točkah projekt mogoče še spremeniti in ga prilagoditi. Pri vmesni stopnji vrednotenja poteka ludi analiza prednostih nalog pri ukrepih. Vloga tretje stopnje, lorej dodatnega (vmesnega) vrednotenja, je predvsem v tem, da se potrdi izvajanje priporočil in učinkov vmesne evaluacije. Prav tako pa bi naj s tretjo ravnjo vrednotenja preverili področja, za katera predhodna evaluacija ni bila mogoča Naknadno vrednotenje predstavlja zadnji korak, kjer spremembe, prilagoditve In dopolnjevanja projekta niso več možna. Ločiti je mogoče dve vrsti naknadne evaluacije: gre za tako imenovano globalno vrednotenje, ki je v pristojnosti Evropske komisije, ki ocenjuje kakovost in učinke. Po drugi sirani pa gre za regionalno oziroma sektorsko vrednotenje, ki predstavlja most medpreleklimi in prihodnjimi programi. Naknadno vrednotenje je lahko dober pokazatelj za naprej predvsem glede tega, ali je bilo v projektu predvidenega preveč ali premalo denarja. Mreža za ocenjevanje projekta za pridobitev sredstev zajema vrsto vprašanj oziroma kriterijev, ki se nanašajo na podvajanju projektov (čemur se Želimo izogniti), ustreznost zahtevanega sofinanciranja, utemeljenost prijave, prav tako pa se pojavljajo vprašanja, ali so prosilci za sredstva hkrati tudi del ciljne skupine in ali so prosilci za sredstva vredni zaupanja. Dr. Rolf Bergs je na koncu poudaril še, da je pridobitev sredstev le prva faza celotnega projekta - izjemno pomembna je faza implementacije, ko poteka spremljanje napredovanja projekta, nadzorovanje porabe finančnih sredstev in poročanje o morebitnih nepravilnostih. Na prihodnjem srečanju ugledni irski strokovnjak Pajd McMenamin Osrednja tema prihodnjega srečanja, ki bo polekalo 21. januarja 2005, bo Strateško programiranje in načrtovanje projektov. Na srečanju bo sodeloval ugledni strokovnjak z Irske, Pžid McMenamin. Njegov obisk bo imel velik pomen tudi na drZavni ravni, saj se bo med drugim srečal tudi s skupino strokovnjakov, ki pripravlja drZavni regionalni razvojni program. To pomeni, da tudi Ljubljansko urbano regijo prihodnje leto čaka oblikovanje Regionalnega razvojnega programa za obdobje od 2007 do 2013. Projekti v Ljubljanski urbani regiji V drugem delu srečanja so udeleženci prisluhnili predslavitvi nekaterih projektov RRA LtIR oziroma njenih sodelavcev. O projektu Sožitje med mestom in podeželjem sta govorila Maruška Markovčič in Josip Pintar iz. podjetja Kenguru d.o.o., projekt Izgradnje Tehnološkega parka Ljubljana-Brdo je predstavil Iztok Lesjak. Mateja Vadnjal, direktorica Centra za razvoj malega gospodarstva Ljubljana, je poudarila pomen razvoja podjetništva na vseh ravneh za uresničevanje Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Udeležencem srečanja, predstavnikom občin, je razložila osnovni pomen Centra za razvoj malega gospodarstva. Njegovo delo temelji na treh stebrih: svetovanju, povezovanju (med podjetji, brezposelnimi in Začetniki ter kmetijami) in financiranju. Center si prizadeva za razvoj učinkovite podjetniške kulture, za kar organizira različne aktivnosti. Mateja Vadnjal je Izpostavila področja, za katera lahko svojo priložnost za sodelovanje najdejo tudi občine LUR. To so: koncesija za opravljanje vavčerskega sistema svetovanja, informacije za podjetnike, podjetniško usposabljanje, podjetniški krožki, financiranje (predvsem sklad drznega kapitala, ki pomeni razvoj različnih oblik podjetniškega kapital) in skupni nastop pri pridobivanju sredstev Evropske unije Tomaž Konrad (RRA LUR) in Andrej Jus (podjetje Infos d.o.o.) pa sta predstavila novi projekt Somestje znanja in novih poklicev Partnerji oziroma sodelujoči pri tem projektu želijo v družbi vzpostaviti novo paradigmo da je znanje vrednota, ki jo je potrebno čuvati, gojiti in predvsem krepiti. Zato je potrebno najprej zbrati in združiti znanje, informacije in izkušnje, ki jih relevantni akterji na tem področju te imajo, ter temu s konstruktivnim sodelovanjem dodati Se nove dimenzije. Razvojno partnerstvo so poimenovali "A.M.I." to pomeni aktivno, mobilno, informativno in izobraževalno in je prva izvedbena oblika krovnega projekta Somestje znanja in novih poklicev, Namen razvojnega partnerstva "A.M.I." je razviti celoviti program usposabljanja in Izobraževanja, ki bo temeljil na novih, inovativnih in s sodobnimi tehnologijami podprtih pristopili z:i ugotavljanje možnosti zaposlovanja in usposabljanja ciljnih skupin. Projekt je usmerjen v zagotavljanje novih poti in načinov motivacije težje zaposljivih c i 1 j n i i i skupin. Za udeležence srečanja je RRA LUK pripravil tudi podroben seznam projektov, ki jih trenutno izvaja agencija, prav tako pa tudi tistih, ki so v pripravi. Seznam so dopolnili s finančnimi podatki. Trenutno aktivni projekti so: • Redna srečanja predstavnikov občin in programskega odbora, • Mreža tehnoloških parkov, poslovnih con in inkubatorjev regije, • Grozd kovinsko-predelovalne industrije. • Mesto znanja in novih poklicev, • Mreža kolesarskih poti regije in • Mreža pešpoti. V pripravi pa je kar 17 projektov, za katere se trenutno izvajajo različne študije o izvedljivosti ali pa potekajo dogovori 0 sodelovanju. Dodatne informacije, kjer se lahko dogovorite za gradivo s srečanja oziroma dobite dodatne informacije o projektih RRA LUR: mag. Lorena Korošec, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), svetovalka direktorice, Linhartova 13. 1000 Ljubljana, telefon: 01/306- 19-05, telefaks: 01/306-19-03, e-poSta: lur@ljubljana.si, lorena.korosecfHjubljana.si. PRODAMO doma pridelana jabolka sorte jonagold in ajdared. Možna tudi dostava. Pokličite: KLOPČIČ, Zlato Polje, telefon: 7235 754 ali 031 608 429. šport Boris Cerar na visokem četrtem mestu ~W~£~\ Lukovici imamo že dolgoletno tradicijo v motokrosu. Da le-ta ni 1 J izumrla, dokazuje 30-letni Boris Cerar z Vira, ki je tekmoval že v letih y od 1989 do 1993, znova pa je začel tekmovati leta 2000, Od vsega začetka je bil zvest AMD Lukovica in tej tradiciji se tudi v dragem tekmovalnem obdobju ni izneveril. Svojo kariero je začel leta 1989 in že v prvi sezoni postal republiški prvak v razredu do 80 ccm. Ta uspeh je ponovil leto kasneje. Leta 1992 in 1993 je bil dvakrat četrti na državnem prvenstvu. Lahko rečemo, da je to družinski Sport Cerarjevih. Že prej sta uspeSno tekmovala njegov oče Jože in hkrati z Borisom tudi brat Roman. Glede na to da so tekmovali s skromnimi finančnimi sredstvi, so dosegli velike uspehe. Prav finančne zmožnosti so Borisa in Romana prisilile, da sta leta 1993 nehala tekmovati. Leta 2000 je Boris spet kupil motor Yamaho YZ 125 z željo po dirkanju, saj dirkaSka žilica pri njem Se ni izumrla. Leta 2001 in 2002 je vozil rekreativno ligo Rakek zgolj za rekreacijo. Lani si je kupil 4-taktno Yamaho 450, s katero je na državnem prvenstvu 250 open osvojil 8. mesto, letos pa visoko 4. mesto. Sponzorja sta: Avto Cerar Kamnik in Avtoličarstvo Papež. tx Miran Kokalj Gostili ekipi Skočaja in Prodnika v iztekajoči jesenski nogometni sezoni so Zlatopoljci gostili ekipo podjetja F.lektroinstalacije SKOČAJ iz Preserij pri Ekipa Skočaja v prijetnem dručenju z Zlatopoljci po končani tekmi Radomljah, ki je kot sponzor zajetno pomagalo pri izgradnji zlatopoljskega igrišča, ter ekipo PRODNIKA iz. Domžal, pri katerem službuje kar nekaj Zlatopoljcev. Obojestranski interes za ponovna nogometna srečanja je potrdilo dobrih medsebojnih odnosov, temu primerne pa so tudi odigrane zelo "fer" nogometne tekme. Moram poudariti, da je poglavitni moto sodelovanje in prijateljsko druženje, kar sta povedala tudi predstavnika ekip Matjaž Skočaj in Andrej Cerar, ter zagotovila, da bomo podobna srečanja organizirali tudi v prihodnje. Sodnik in delegat Milan IHorjančič z t Z lato/mljci fhs Tone Habjanič Najboljla ekijia na jesenskem turnirju PREVOJSKI HOKEJISTI PREMAGALI HC MILANO Tf~\ nedeljo, 7. 11. 2004, je v Trstu potekal IN-I.INE turnir AGNUL. Na turnirju 1 / sta sodelovali najboljši italijanski ekipi MILANO in TRST ter večkratni y slovenski prvak ekipa PIRAN. Kot lanskoletni prvak zimske IN-LINK lige je ekipa ROJ PREVOJE prejela povabilo organizatorja turnirja ekipe POLET TRST. Ekipe SO igrale po sistemu vsak z vsakim, kjer so prevojski hokejisti premagali vse nasprotnike. RCU PREVOJE so premagale MILANO z izidom 2:0, potem pa Se TRST z visokim 9:3- V finalu so se prevojski hokejisti Se enkrat pomerili z MILANO-m in nesrečno izgubili tekmo z rezultatom 5.4 ter tako osvojili 2. mesto na turnirju. Največji uspeh RCU PREVOJ v letošnjem letu so dosegli naslednji igralci: G. Ćurčija, B. Tekavc, J. Urbanija, J. Cerar, I. Zupančič, M. Troha, S. Kovač in F. Svetic. Prevojski hokejisti zelo uspešno promovirajo občino Lukovica v državah Evropske unije. /o Vinko Dragar odprta stran SPOMENIK" TEHNIČNE KULTURE ožimo mimo, vsak. dan! Niti ne opazimo ne več! Tam je, ko! že precej lel, kol prikazen iz preleklosli. Kol spomenik nekega daljnega Časa. Nezadržno rjavi v naši pozabi, tako kot rjavi naš spomin. Bičajo ga dežne kaplje, po njem se smukajo snežinke, sonce, sonce ga razboli v svoji prijazni toploti, Že davno pred graditvijo avtoceste je bila velika pridobitev javna razsvetljava, ki je osvetlila korake čez most Radomlje na cesti v GradiSCe. Toda, ko so zahrumeli stroji za tlela na avtocesti, pravzaprav že prej, ko se je gradil "pomožni" most čez Radomljo, in se je začelo veliko delo z. nadvozom - mostom čez cesto in Radomljo, je razsvetljava mrknila. Tako tista pred nekdanjim mostom, lista takoj za njim, pa tudi tista svetilka v "Poštnih hrasteh". Padli sla hkrati s starim mostom. Skozi Celo gradnjo avtoceste smo tipaje vozili po serpentinah, kjer so se drenjali kolesarji in pešci. Ta "kanclalaber" je sicer še stal, toda bil je slep kot noč. Bil je le priročno počivališče za ptice. Pa je stekla avtocesta (več kot dve leti je že). Uboga svetilka je kar Stala, tudi v opomin DARSu, da mora razsvetljavo vrnili v prvotno stanje, Kar precej neviht je šlo mimo, kar veliko črnih noči - svetlobe popotnikom pa ni bolelo biti. Naenkrat pa, sama samcata, na koncu nadvoza - je le posvetila! S svojo prijazno svetlobo se je spomnila ludi svoje zarjavele predhodnice. Komaj seže soj do slarke, pozabljene od vseh, neopazne, ker je tam že od nekdaj. Kljubuje in je spomin. Zato, ker ji je uspelo ostati tam kar nekaj let, samo kot dekoracija. Nekaj, kar bi opazili morda, ko bi jo odstranili, ko bi rekli: Kaj je že tukaj bilo? Zato jo pustimo tam Se naprej, dajmo ji samo nov sijaj, njeno vztrajnost nagradimo s svežim opleskom... To je svetilka javne razsvetljave v nekdanjih "Poštnih hrasteh", tam kjer je zdaj tabla z oznako kraja Zgornje Prapreče na poti V (fradiSče. Obdržimo jo - toda razglasimo jo za spomenik tehnične kulture' tto Milan Drčar, Zgornje Prapreče REKONSTRUKCIJA VODOVODA V VASI KORPE NAD BLAGOVICO yj oktobra letos je bila dokončana rekonstrukcija vodovoda v vasi Korpe nad Blagovico v dolžini W~\ 565 metrov. Pred približno dvajsetimi leti so vaščani sami izvedli vse naprave - vodno zajetje, h^J \ J • položitev cevovoda do črpalke (ovna) pod zajetjem, cevovod do zbirnega bazena nad vasjo, zbirni bazen s prostornino 40 m', cevovod do razdelilnega jaška, ventile in vse cevi do posameznih hiš. Ker je bilo treba ovna stalno popravljati in vzdrževati, pa tudi kapaciteta ni več zadoščala, je sedaj ob pomoči Občine Lukovica izvedena rekonstrukcija, ki je obsegala položitev nove alkatenske cevi in električnega kabla od zajetja do zbirnega bazena ter dobavo in montažo nove električne črpalke z. avtomatskim stikalom in plovcem v zbirnem bazenu. Tako vaški vodovod spet normalno deluje in nevarnost, da bi vaščani ostali brez vode, ne grozi več. V sklatiti z. novimi predpisi je bilo treba zajetje in naprave tudi priju viti pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter pridobiti A-teste o neoporečnosti kvalitete vode Zelo smo zadovoljni, da lahko še naprej pijemo čisto in neoporečno vodo brez. dodatka klora in drugih kemikalij ler se za pomoč pri rekonstrukciji iskreno zahvaljujemo Občini Lukovica, posebno pa še Zupanu Mateju Kotniku in odgovornemu za komunalne zadeve Tomažu Ccrarju. ypalko Joša Medved, Korpe Zagon črpalki Vreme - glavni krivec za slab obisk >"ytarcjsi ljudje vedo povedati, da je pravico za prirejanje sejmov s posebno listino W dodelila Lukovčanom cesarica Marija Terezija, Ze davnega leta I8(>5 so Lukovčani (*/ Imeli štiri sejme, kasneje pa SO si pridobili pravico še do petega. Danes, v sodobnih časih informacijske družbe, jim je uspelo obdržati samo enega, Lukovega, ki je bil letosld. oktobra. Na žalost je ta dan močno deževalo in predstavilo se je zelo malo razstavljavcev, še najbolj je kislemu in mokremu vremenu odgovarjala stojnica z gumijasto obutvijo, Na stojnicah so prodajali mladi ljudje, ki so predstavljali izdelke domače obrti. Prodajali so doma izdelano blago, za katerega je bilo kar nekaj zanimanja: stojnica z medom in medenimi izdelki, potem pa stojnica z doma pridelanimi suhomesnatimi izdelki ler stojnic a z izdelki iz moke, kol so domač kruh in piškoti ter še druge dobrote, so bile zelo obiskane. Na žalost je slabo deževno vreme odgnalo še najbolj vztrajne razstavljavce, pa tudi obiskovalce sejma. Navadno je udeležba na tem sejmu mnogo večja, tako da je velika škoda, da je letos vreme vse skupaj tako pokvarilo. Mi smo prišli iz bele Ljubljane, imeli smo dobro družbo ler dobro hrano pri Bevcu, to, pa je dovolj, da se imaš lepo. In imeli smo se lepo. Drugo leto spel nasviclenjc v Lukovici! t> Trajče Nikoloskl □ IZZIV V prejšnji številki Rokovnjača smo strankam zastavili vprašanje: Kaj menite o kulturnem življenju v občini? Prejeli smo dva odgovora: KAJ MENITE O KULTURNEM ŽIVLJENJU V NAŠI OBČINI? je ultura. Beseda veliko skriva v sebi. Označuje različne zvrsti potreb naSega življenja. Potreb, ki zadovoljujejo želje po medsebojnem druženju in povezovanju, zaznamuje kulturno-zgodovin-sko dediščino in bogatijo naSe duhovno življenje. Hiter tempo in posledica novega načina življenja, uveljavitve radia in televizije, žal, močno vplivajo tudi na kulturno življenje v naSi občini. Kultura pa je in bo v veliki odvisnosti od ekonomske moči občine oziroma države, Občina Lukovica ima bogato kulturno dediščino. Pečat oživljanja ji dajejo posamezne generacije, ki se ljubiteljsko vključujejo v to dejavnost. V LDS želimo, da v občini poiščemo ravnotežje med odprtostjo do novih pobud, med ohranjanjem, oživljanjem in aktualizacijo kulturne dediščine. Ob tem je naS poudarek tudi na pomenu kulture za gospodarski razvoj občine in večjo prepoznavnost naSega območja. Kot prednostni nalogi prihodnjega obdobja vidimo nadgradnjo že doseženega. To je ureditev gospodarjenja s ključnimi objekti kulturne dediščine (npr.: občinsko središče -Lukovica) ter skrb za kulturno okolje in ohranitev krajine, vpetost kulturnih programov in projektov v turistično ponudbo, kar je vodilo v živ kulturni in gospodarski utrip kraja. V sodobnem času postaja kulturni turizem pomemben element razvoja, zato je prav, da razmišljamo o rešitvah, v katere je vpeta tudi kultura. Gre za odgovornost do ljudi, časa in LDS zgodovine. In če verjamemo v prihodnost, moramo tudi v naSi občini dati področju kulture več možnosti in večji prostor mladim. Da udejanijo pridobljeno znanje in ideje iz osnovne šole ter ustvarjalno usmerjajo svoj prosti čas. Občina Lukovica ima posluh za kulturo, kar dokazujejo mnoge pridobitve, a brez. posameznikov, ljubiteljev različnih kulturnih dejavnosti, se za mnoge dosežke ne bi mogli pohvaliti. Zato v LDS verjamemo, da tudi delo v kulturi lahko postane življenje. V tem je velik smisel. In zato se splača potruditi in žrtvovati. A OOI.DS Kultura nas ločuje od živali Kultura je stara toliko kot človek in človek je star toliko kot kultura. \*J Kulturni napredek je neločljivo povezan z razvojem človeštva. Zgodovinska vloga kulture in kulturnikov je bila dviganje človeškega duha iz primeZa nagonov, razvoj osebne in družbene zavesti. Kultura izraža in oblikuje skupne vrednote, ki omogočajo sožitje v skupnosti. Predznak prave kulture je vedno pozitiven - gradi, oblikuje, izobražuje, dviga, izboljšuje, vzgaja, tudi zabava in nasmeje. Dandanašnji se Sirom sveta pod nalepko kulture prodaja veliko takega, kar kultura po definiciji ne more biti - razgraja.ško razbijanje in spodbujanje nizkih nagonov namesto kultiviranja, pačenje jezika namesto njegovega oblikovanja, žaljivi posmeh namesto pozitivne šale ... Naša občina je Se dovolj tradicionalno okolje, da nas taki antikulturni vplivi (še) ne preplavljajo. Kulturno Življenje, kolikor ga imamo, je bolj zavezano preverjenim oblikam. /prašanje strankam in ostalim za naslednjo številko: Kaj menite o decembrski (ali kar celoletni) potrošniški razsipnosti? NSi Novo Slovenil" Menimo, da je tako prav in da skupine, ki se trudijo, da se lahko vsi v domačem kraju udeležujemo mumutummiimim kulturnih dogodkov, zaslužijo priznanje. Kulture pa ni nikoli preveč, zato ji' na mestu vsaka pobuda, ki jo spremlja volja za delo in bi bil dobrodošel tudi širok razgovor o kulturnih usmeritvah naših krajev v prihodnje. Kako mlade navdušiti za pozitivno kulturo, jim odpreti srce za uživanje v lepem, jim osmisliti vrednote, ki jih je človeštvo izoblikovalo v tisočletjih? In jih odvrnili od uničujočega drvenja v "nagonsko kulturo", ki spominja na obredje kamenodobnih ljudi? To je izziv, s katerim se ho moral na prelomu tisočletja spoprijeti ves svet, tudi naša občina. /& OO NSi Lukovica NUJNO POTREBNE SPREMEMBE ZAKONODAJE ZA DELO NOVE VLADE v )ržavnem zboru Republike Slovenije smo poslanci SDS predlagali spremembe nekaterih zakonov, ki bodo dali novi vladi pod vodstvom Janeza Janše pogoje za uspešno delo, saj mora biti vlada operativna in hkrati ne preveč številčna. To je povsem normalen in nujno potreben korak, saj C*. 1 ima vsaka vladna koalicija pripravljeno svojo strategijo in cilje, ki jih je izpostavila v volilni kampanji. Zato v SDS ocenjujemo, da bo izvajanje nalog nove vlade s tako sprejeto spremembo zakonodaje racionalnejše in brez nepotrebnih resorskih prekrivanj. Izboljšana bo koordinacija, hkrati pa omogočena boljša izraba kadrovskih in drugih virov. Z uveljavitvijo prava Kvropske unije na ozemlju Republike Slovenije se bo s sprejeto predlagano spremembo zakonodaje Vladi RS omogočilo SDS tudi, da bo izdajala izvršilne predpise k pravnim predpisom Evropske unijo Na ta način bo delovanje naSe države v okviru Evropske unije bistveno lažje in bolj racionalno th Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS I/ pričakovanju sprememb ._. Volitve so za nami in nova vlada 1 J začenja z delom. Pričakovanja ljudi po 1/ zamenjavi oblasti so velika in nedvomno čaka novo ministrsko ekipo teZko delo. V Novi Sloveniji, članici zmagovite Koalicije Slovenija, se trdega dela na bojimo. V parlamentu imamo sposobne ljudi, take bomo predlagali tudi v vlado, kjer bodo delovali s čvrstim prepričanjem, da Slovenija zmore več na mnogih področjih. Tudi in predvsem na tistih, ki jih volivci najbolj neposredno občutimo, kot na primer prijaznost in strokovnost javne uprave. Nova vlada nam zagotavlja pripravljenost za demokratičen dialog namesto arogantnega zavračanja vseh drugačnih mnenj in pobud. Zmanjšanje stroškov in varčevanje tudi v vrhovih državnih institucij ne le na hrbtih državljanov je že nakazala s prvimi ukrepi. Tudi druge programske usmeritve, ki zdaj zvenijo bolj abstraktno, na primt-r zmanjšanje državne lastnine v podjetjih, bodo s časom M Si Novim Sloventla prinesle spremembe, ki jih bomo občutili državljani. Omogočile bodo zagon v razvoju gospo-darstva, kar pomeni več delovnih mest in boljše plače. Zaupanje volivcev je naloga. Pripravljeni smo jo odgovorno opraviti in pri tem ne izključujemo nikogar, če bo le hotel sodelovati. Največ lahko naredimo za napredek Slovenije skupaj. A OO NSi Lukovica nadaljevanje povesti Resnična povest o Kraljevi domačiji s Trojan Četudi je bila Mojčica že večkrat v Celovcu, se je vendar čudila lepim cerkvam v Ljubljani. Ko sta stala na visokih stopnicah pred glavnim vhodom v Frančiškansko cerkev, in deklica ni vedela ali bi zrla na obilni promet ali na ljubljansko modro reko ali krotke golobčke, se nenadoma oglasi klic. "Oče, Mojčica!" Janez, je bil, ki je klical v hipnem razburjenju velikega veselja. Skupno so še pogledali nekaj bolj zanimivih stvari. Pa so se kmalu odpravili nazaj v gostilno, po konje, ker so hoteli za časa dospeti v domači kraj. Zelo bi bil vesel Janez, ko bi ne ležala senca na njegovem srcu. Kajti Handarit je vztrajal, da bodo ogledi na njegovi domačiji. Janeza pa je bolelo srce, da mora prevarali svojo ljubljeno nevesto. "Ne boj se", je govoril, bom že jaz. uredil, če bo kaj zamere. Če ne bo drugače, se nasmeje, "ti pa prodam. Saj nimam svojih". Še je bilo sonce v planinah, ko so ustavili v domači okolici pred mogočno llandarilovo hišo. Na prag je prihitela visokorasla, suhljata, pa vendar kljub rahlo osivelim lasem, čudovito lepa žena. Ni mogla skriti rahle zadrege. Sramovala se je prevare, poštena žena. "Ali ste vi Janezova mati!'" prozi Nastran desnico v pozdrav. Občudujoč počivajo njegove oči na njej. Če ne bi imel nič drugega, si misli, takale mati je že dovolj. Kajti videl je oči, polne dobrote in ljubezni, ki so nežno gledale na njegovo hčer. "Pojdite z, menoj," jih povabi ljubezniva žena. Pelje jih v veliko sobo, kjer je miza že belo pogrnjena, obložena z jedjo in pijačo. Kar k mizi se usede z njima. Kmalu se jim pridruži tudi Janez. Na Naslranovo Zeljo pošljejo še po llanclarita, ki se je prej, ko je vse uredil, previdno umaknil s svojega doma. Ko so se malo pokrepčali, so Sli po Nastranovi želji pogledat domačijo. Šli so po hiši in v prostorne hleve. Tudi na plodne njive so pogledali. Nastran je bil poln hvale, Handarit vesel in ponosen. Janez in njegova mati pa sta ginila od sramu. Dogovorili so se, da ho poroka v štirih lednih. Nastran je še prostovoljno primaknil k doti, ker mu je ta domačija tako dopadla in se ni hotel osramotiti. Prenočila sta v lepi sobi, na mehkih posteljah, ne sluteč, da sta v tuji hiši in da Janez z materjo spava drugje v svoji bajtici. > > > Nadaljevanje v prihodnji Številki Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustila žena, mami, babica, prababica, tašča, teta in sestra ROZAHJA KOVIC rojena PoclbevSek Iskreno se Zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožaljc, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi mladim varovancem in njihovim staršem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za izrečene misli in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ROKOVNJAČJe glasilo Občine Lukovica, Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstvi Občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; ciani uredniškega Odbora Kamilo Domil.rovie, Marta Kcržan, TomaŽ, Močnik, Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovici 46, 1226 Lukovica, let. 01/729 (iti 00, jezikovni pregled: Marta Koržan, spletna stran: www.lukoviciusi, e-rnail: obcina.lukovica@lukovica.si, rokovnjac@lukovica.si; Produkcija: Agencija (; Ljubljana, priprava in tisk: <1RAKTCX group, Podlipoviea 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: ciani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. (Mašilo sodi med proizvode, za katere se Obračunava «,5% DltV (Ur. I. RS št 80/96). Rokovnjač je vpisan v evidenco Javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko lfiGI in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. t Irednišlvo si pridržati«' pravico dO krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici.je < iraeliško jezero, foto: Roman Vesel. GOSTINSKO PODJETJE tel: 01/7296 350 - odprto 24 ur na dan odprto vsak dan od 5. do 22. ure tel: 01/7236 846