SLOVENSKI
UČITELJ.
Mo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“
Izliaju 5. in 20. vsakega meseca, na coli lil Zn o/,minila so plačuje od navadne ver-Poli in velja za eelo loto 3 gld., za pol I stice, ee se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Štev. 4. V Maribora 20. februarja 1877. Letnik V.
Slovenske knjige pišimo, slovenske knjige čitajmo, slovenske knjige razširjujmo!
Narod brez svoje lastne literature ne more obstati, ne more si svoje narodnosti obraniti, a se manj omikovati se. To nas zgodovina uči. Koliko časa je bila omika Nemcev na zel6 nizki stopinji! (Vsaj se nemško kmetsko in prosto ljudstvo se dandanes v omiki le malo ali nič, n. pr. od našega slovenskega ne razločuje.) Dokler se nemški literati in učenjaki niso narodnega jezika posluževali in latinski pisarili, se njih (?) literatura kar ni mogla utemeljiti mej narodom, seveda. Ali pa poglejmo k drugim narodom, n. pr. k našim bratom Hervatom. Dokler se je v njih šolah in v uradnijah latinščina, nemščina in rnagjar-ščina rabila, tako dolgo ni bilo čuti o nikakoršuem napredku na Hervatskcm, o nikakoršui hervatski literaturi. Kaj pa dandanes, ko se hervatski jezik v šolah in uradnijah rabi! Kako veliko je hervatsko slovstvo dandanes že! Vse panoge znanstva so že v hervatski literaturi kolikor toliko zastopane. Mi Slovenci, zlasti omikauci bi se naposled lehko za svoje izobraženje kar hervatskih knjig že posluževali. Toda za prosto ljudstvo in za šolsko mladino moramo vsakako v našem jeziku pisati. In baš za šolsko mladino pisati ali sploh šolsko literaturo vstvarjati, je ena najvažniših nalog slovenskega domoljuba. Mladina, zlasti šolska mladina (kakoršua bi morala po obstoječih postavah vsa mladež biti) ima v tem svojo največjo nalogo, da se uči, in to °bilo uči. (Preoblagati seveda ne gre posebno mladine ne.) Uči pa se mladina ne samo po besedah svojih roditeljev, po nauku, ki ga dobiva od svojih učiteljev, ampak tudi iz knjig, njej razumljivih, njej primernih, ujej koristnih. Beseda učiteljeva, ki jo v šoli čuje, hitro premine; komaj zapusti deček šolske duri, "že ne misli več na nauke, katere mu je učitelj s tolikim trudom 'azjasuoval. Ako pa ima isto stvar v takih knjigah, katere so v njegovem materinskem in v razumljivem jeziku pisane, tedai
no —
že še pogleda v nje. Pa skoro toliko, kolikor /.a učenca je potrebna šolska literatura tudi za učitelja. To velja zlasti za deuašnje čase, ki bi se smeli skoro nekaka »šolska doba“ imenovati. Iz knjig se mora učiti stareji učitelj, kateri sc novih predmetov v stari šoli ni učil; iz knjig se mora učiti novih in boljših metod vsak učitelj, ki je poleg tega gotovo že dosta pozabil, kar sc je v učiteljišči učil. Iz knjig in to iz slovenskih knjig se mora učiti pa zlasti vsak slovenski učitelj, bodisi si star ali mlad, naroden ali nenaroden; kajti v šolah se je učil le v nemščini, to je, prisvojil si je sicer lepih znanosti, toda v tuji obliki, v slovenski ljudski šoli neporabljivi. On mora svojim vedam dati vso drugo obliko. On mora liotč ali nehotč, z ljubeznijo ali nevol.jo privajati si kolikor toliko na dobro slovenščino. Celo nemčurski učitelj, vsaj tisti, kateremu jo kaj na svoji časti ležeče, vzame v roko slovensko knjigo, da se privadi dobrih slovenskih izrazov. Kajti sram je vsakega že samega sebe, ako bi govoril slabo materinski jezik otrok.
Iz naštetih vzrokov narodno misleči učitelji radi segajo s svojimi pičli novci po slovenskih šolskih knjigah, in tudi nena-rodujak med učiteljstvom še kupi sem ter tj o kako slovensko knjigo. Seveda je poleg teh še precejšnje število nepodporuikov slovenske literature, pa vsled tega tudi nenapredovalcev v slovenski šoli. Toda na pričeti poti moramo iz ljubezni do naroda, do mladine slovenske dalje hoditi, posebno zdaj, ko smo perve težkote uže premagali.
Pišimo, slovenski učitelji, še dalje slovenske šolske knjige. Spravili smo jih v poslednjem času že nekaj na dan; vendar za vse stroke še nemarno potrebnih knjig. Pred vsem bode jako hasnil „Nauk o vzgoji in o zgodovini vzgoje1*. No, za tako knjigo vemo že za pisatelja. Kakor čujemo, bode jo g. Lapajne, ki je že toliko knjig in knjižic slovenskih na dan spravil, za kar so mu slovenski učitelji gotovo hvaležni, posnel po enaki izverstni hervatski knjigi od Basarička. ‘) Gospod T o m š i č, verli pisatelj mladinskih in šolskih knjig, ima sebrano vse potrebno gradivo za sestavo »navoda k poduku v 1. razredu**, t. j. knjiga po izgledu nemške „Uuterklasse“. Slovensko logiko in psihologijo utegne »Slovenska Matica** v Ljubljani izdati, kakor se je govorilo po časnikih. »Nauk o gospo-dinjstvu** je spisal v izvirnem jeziku nek znan šolnik na Primorskem. Pa poslovenil je nek sodelavec »Slovenskega učitelja" tudi Hermanovo gospodinjstvo. Ena izmed teh dveh knjig pride gotovo v kratkem na svitlo, in naše gospodične učiteljico bodo gotovo z veseljem po njej segle. Boljše čitanke bodemo gotovo v kratkem imeli. Ako se ne motimo, je slavna vlada nagovorila celjsko učiteljsko društvo, da popravi »Drugo bc-
‘) Ako pred no izido izvirna slovenska pedagogika, ki se rabi baje že na Goriškem.	Pis.
rilo", katero bode potem izdala. „Tretje berilo1' se sedaj pri sl. ministerstvu pregleduje, in upati je, da kmalu beli dan zagleda. Za „pervo čitanko" pripravlja g. Tomšič v Ljubljani gradivo, ki ga namerava sl. c. kr. deželnemu šolskemu svetu predložiti. Gospod Lapajne ne bode vsled tega gradiva za pervo čitanko obelodanil. Namesto tega pa namerava izdati poslovenjeni Kocenov zemljepis, ki se tiska v „Slov. učitelju". Ako ne bode ta zemljepis poterjen od slavne vlade, utegne pa morda katera druga zemljepisna knjižica višje odobrcnje zado-biti; kajti enake knjige pripravlja tudi menda profesor Heinrich v Ljubljani in znani slovenski šolski pisatelj Praprotnik. Peta računi ca od slavnega dr. Močnika se je že menda poslovenila, in se utegne v kratkem dotiskati v c. kr. zalogi. Upamo tudi, da se posloveni izverstna „ G e o m e t r i s c b e F o r m e n 1 e h r e" od dr. Močnika, kar je baje tudi želja tega zasluženega šolnika, rodom Slovenca. Nado pa tudi imamo, da pride na svitlo v kratkem „Miklošičev Abecednik" (početuica), bodisi da ga založi c. kr. vlada ali pisatelj sam. (Dokler pa teh knjig še ne bodemo imeli, kar se prav za prav jako hitro še ne bode zgodilo, naj ne pozabijo slovenski učitelji na sedanje knjige!) Z združenimi močmi, sporazumljenjem in vnetim domoljubjem spravila se bode še marsikatera druga knjiga na dan. Na slovenskih učiteljih pa bode, da bodo slovenske knjige tudi kupovali, čitali in tako napredovali. A vas, slovenskih učiteljev, je le malo; vi ne morete zdatno podpirati vso slovensko šolsko literaturo, zlasti ker tudi nemške knjige popolnem no zaničujete. Zato pa naj bo vaša skerb, da spravite kako slovensko knjigo tudi med n a r o d, m e d mladino, da jo pridružite v šolarske iu okrajne učiteljske b uk v ar ni c e. Kedorkoli imate gg. učitelji priliko, da se snidete z domoljubi ali s stariši šolskih otrok, priporočajte jim knjige naše, da se razširijo med mladino. S tem vam je šolsko delo samo olajšano. Ako otrok doma iz knjige bere, razumel bode ložje učiteljev nauk. Knjiga mu tudi tedaj mnogo pomaga, ako doma to čita, kar je v šoli iz učiteljevih ust šlišal. Zatorej uaglašamo z vsem povdarkom: Slovenske knjige pišimo, slovenske knjige čitajmo iu slovenske knjige razširjujmo!
Fizika v narodnej šoli.
(Spisal Antonij Loban-Mozirski.)
I.
Fizika nas uči spoznavati naravne zakone, po ko jih se vsa trupla (organična in ne organična) ravnati morajo. — Kadi tega je tudi fizika najtežji predmet v narodnej šoli, in naravoslovje pak — najlebkejši, kajti kar nas naravoslovje uči, lahko z očmi vidimo, a fizične zakone, prikazni itd. in njene uzroke moramo
4*
stoperv iskati. — Iz tega je tedaj razvidno, zakaj nij še fizika v narodnej šoli kali pognala. Uzrok tiči tudi v tein, da se ta predmet še prav malo v pervem, da celo v srednjem razredu ne predava. In vendar, ako hočemo, da hode fizika v narodnej šoli — plodonosen sad nosila, moramo jo užo v pervem razredu mej druge predmete uverstiti. To lahko storimo pri kazalnem ali nazornem poduku. V pervem razredu tedaj, pri nazornem poduku, lahko mladino na ta velevažen predmet pripravljamo. Kot predmet pa naj se fizika v višjih razredih narodne šole predava. Učitelj pa zamore v tem predmetu le takrat v višjem razredu zadostovati, ako je on omenjenega predmeta zmožen in ako postopa pedagogično, kajti kdor hoče kaj učiti, mora tudi sam zuati. Laviranje nič ue pomaga, znati je treba.
lJa tudi na polji fizikaličnega poduka je učiteljstvo često krati krivo pot hodilo. Ono je namreč hotlo v narodnej šoli pripeljati mladino le do formalne omike s tem, da je mladini tolmačilo pojme in definicije; mladina se jo učila po učiteljevem navodu ali po knjigah le blebetati, a razumela nij, kar je pravila. Navadno se je mladini v glavo ubijalo o splošnih lastnostih teles, ogujene in vodne zračne prikazni. O poskušnjah ali eksperimentih nij bilo uiti duha, uiti sluha.
Pozneje se je spoznalo, da taka metoda nij plodonosna, spoznalo se je, da se je na tak način le prazno slamo mlatilo in krenilo se jo radi tega drugo pot. Sklenilo se je namreč, da je treba mladini učenje v liziki matematično dokazati. Naslikalo se je tedaj otrokom na tabli v kiroglifah matematične oblike (Formelu), o kojih otroci nijso imeli pojma; poduk pa nij bil živahen; nij bil interesanten, kajti otroci so pri takem poduku zdehali. Uvidilo se je, da tudi z tako metodo nij napredka; spoznalo se je, da se zida na poseku in zopet se je krenilo drugo pot. Geslo tretje metode je bilo:	„Poduk v fiziki mora biti
interesanten11, t. j. učiti sc mora tako, da bode tak poduk za otroke zanimiv. Zavcrgli ste se tedaj pervi dve metodi in pozlačeni jezdec, kartezianski hudiček itd. so igrali v šoli v tem poduku glavno rolo; kajti mislilo sc je, da z tacimi igračami bodo postal otrokom poduk „iuteresanten“. Ker otroci tako reči, resp. igrače radi gledajo, mislijo se je, da je tak poduk pravi. In zopet smo se varali. Stoperv slavni Crltger') nam je stavil k temu predmetu ISaoovo glavno pedagogično vodilo, katero se glasi:	„Der physikalische Ifntcrricht /nuss nothvvondigervveise
auf Experimeutc gegrllndet sein“. To je tedaj pravo; otroci se morajo napeljati, da pri različnih prikaznih vprašajo, kaj, kako in zakaj. Brez eksperimentov ne more biti poduk v fiziki dober. Kar otrok vidi, to mu ostane popolnoma lastnina. „Untcrrichte
') Po njegovih načelih jo sestavljena Doelcer-jova fizika (poslovenil Lapajne), katero živo učiteljstvu priporočamo.
Jiuscliaulich“ jc staro pedagogično vodilo, koje ima v vsakem predmetu veljavo. To je tedaj jasno; kajti človek kar vidi, tudi po tem vprašuje in narava mu sama da odgovor. — Seveda, snov je obširna, a vsega ni j treba prebaviti, ampak le glavne reči, posebno take, ki se dajo nagledno razlagati. Bolj zamotane aparate odstranimo, ker z tacimi se v narodnej šoli nič ne doseže. Bri prosto poskušnje so najboljše, ker otroci to 110 samo vidijo, ampak tudi razumejo. Tedaj v šoli ne bodemo rabili jako dragi pirometer, ampak ognjeni jekleni oblok bode zadostoval; mesto Museubrokske adhasionskih likal bosta zadostovala dva kosa oknovega stekla itd. Vsi drugi aparati nijso potrebni, ker so lahko vse s pri prostimi rečmi pokaže. N. pr. kedar se okna potijo, lahko se otrokom razlaga, kako rosa nastane. Kedar se iz lonca kuhane vode sopar dviga, lahko otrokom razlagamo, kako oblaki nastanejo, kako dež nastane. Z kozarcem vode, na kojega papir postavimo, prcdočimo otrokom zračni tlak itd. — Učitelj tedaj lahko z lahkimi, priprostimi sredstvi vse učencem pokaže in to otroci tudi doma sami lahko poskusijo iu se tudi take aparate napravijo. Na tak način postano poduk v liziki otrokova popolnoma lastnina. Kar je deček (deklica) videl, opazoval, za pravo spoznal, naj tudi določeno se o tem izrazi. Tako se mladina uči govoriti; misli v stavkih izraževati. Gledati se mora na tu, da mladina napačno ne govori. Pri tacih slučajih se mladina vadi tudi v jezikoslovji; vadi sc ortografično pravo pisati, pa tudi govoriti in duh sc ji vedno bolj bistri.
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
I- Oclelelelc-
Podoba, velikost, gibanje in naravne lastnosti zemlje.
(Dalje.)
11.	Vodo po kopni ali suhi zemlji.
Vse vodovje po zemlji se vedno pretaka. Iz morja vzdiga-joči se sopar ji delajo oblake, iz katerih pada dež in sneg na zemljo, ki ju požira, a v podobi studenca se zopet iz zemlje pocejajo. Studenci se zbirajo v potoke, potoki v reke in reke v veletoke ali velike reke. Glavna reka teče v morje, v njo se iztekajo stranske reke, v te pa p ri t o k i. Brc ž-n 1 c e se po kratkem teku brez stranskih rek v morje izlivajo, P usti n j,sk e reke sc pozgubč v pesku ali sc pa v pustinjska jezera izlivajo.
Tam, kjer se reka v morje ali v drugo večjo vodo izliva, je njeno ustje ali izliv. Ako se gleda tekoča reka proti ■'jenemu izlivu, ima se na pravi roki njen pravi ali desni,
na levi njen levi breg. Kjer se voda z visočiue v globočino spušča, ondi je slap, majhni slapi so skakalci.
Zgornji del večjih rek, navadno z velikim padom in ster-rnim bregom, zove se zgornji tek; v srednjem teku je manjši pad in večja struga, v spodnjem teku voda počasi in med nizkim bregom teče. Reka se večkrat razkroji, in delajo se v njej otoki; ako se reka pred ustjem deli v več panog, nastane del tast o ustje, kakoršno ima Nil v Afriki, Donava in Rena v Evropi, Misisipi v Ameriki. Pri počasnem teku rek po nižinah nastaja bližnja zemlja močvirnata in pred iztekom reke v morje se delajo 1 o k v e.
Rečje se imenuje vsa reka v vsej svoji dolgosti in z vsemi dotoki; porečje je vsa zemlja skup, s katere se vode v reko odtakajo; meja med dvema porečjema je razvodje.
Reke tek6 na podnožji d o 1 i n , pri kateri se razločuje dno in strani. Glavne doline ločijo gorstva, v nje se izlivajo stranski in p oj) reč ni doli. Po dol ni c e ali p o d ol ž n e d o-line se vlečejo poleg glavnih gorstev, preseke (poprečni doli) segajo poprck v podolnice. Graj)c so zelo ozke in kratke doline s stermo ograjo. Ako mora reka po gorah velike globočine napolnjevati, predno more dalje teči, nastane gorsko jezero. Planotna jezera napolnjujejo odpertiue po nižavi, takih jezer je največ po kopni zemlji.
12.	Ozračje.
Zrak obdaja zemljo osem milj na debelo; v zraku vidimo razne prikazni. Spodnji del zraka, eno miljo nad zemljo, zove se parokrog (atmosfera). Gibanje zraka dela vetrove. Močni vetrovi so viharji in nevihte. Pred hudim vremenom se delajo vertinci. V vročih deželah pihajo vetrovi prav redno. Na severji ravnika do 10° s. š. je popolna tišina; 20° severno od te tišine in 20° južno pa pihajajo od vzhoda proti zahodu neprenehoma vetrovi, j) as at ni vetrovi. M orni k in sušnik |)ihata ob obrežji morja in jezer in sicer po dnevi od morja ali jezera proti suhi zemlji, po noči pa od zemlje proti morju. Znani vroči vetrovi so: sam um v Arabiji, h a ms in v Egiptu, har-matan v zahodni Afriki, široko na Laškem; merzli vetrovi so v juga po ruskih postali in bo rja v avstrijskem Primorji. Vodeni zračni prikazki so: rosa in slana, megle in oblaki, dež in sneg. Vse te zaznamnujemo z izrazom moče. Vso večje |>re-membe v zraku z ozirom na toploto in mraz, na sušo in mokroto, kar mnogo upljiva na kakovšnost letnih časov, delajo podnebje ali klimo, ki je po različnih krajih različna.
Ob morskem obrežji in po otokih je majhen razloček v toploti raznih letnih časov, ondi je primorsko podnebje. Sredi celin (suho zemlje) pa so v zmernem in merzlem pasu
menjuje vroče poletje z merzlo zimo; tako podnebje je celinsko ali kontinentalno podnebje.
II. Oddelek.
Zemlja kot bivališče človekovo.
13.	Plemena človeškega rodu, vere in družbinske naprave.
Na vsej zemlji je nad 1300 milijonov ljudi. Tisti, ki stanujejo nam nasproti na drugi strani zemlje, imenujejo se proti-nožei (antipodi).
Po postavi in barvi razločuje se 5 plemen človeškega rodu:
1) Kavkaško pleme z belo kožo, v prednji Aziji, severni Afriki in Evropi, in naseljenci od tod v Ameriki in Avstraliji.
2) Mongoli, žolte ali rumene barve, v vzhodni in severni Aziji. 3) Malajci, rujave kožo, razširjeni po otokih indijskega in velikega oceana. 4) Zamorci s temno-rujavo in černo kožo ter volnatimi lasmi, v Afriki na jugu puščave Sahare. 5) Indi-jani z rudeče-rujavo kožo v Ameriki.
Po veri se razločujejo spozuovalci enega boga: kristjani, j udje in mohamcdanci, spoznovalci več bogov ali malikovalci: bramajci v izhodni Indiji, budaisti v izhodni Indiji, Kitajskem in Japanu, šamani z vero na čaranje v severni Aziji, fetišici v Afriki, ki obožujejo nopomcnljive reči, n. pr. kamenje, lesene hlode, v katerih si mislijo duhove. Oni narodi, ki se žive samo o plodu divjih rastlin, ali samo o lovu rib in divjačine, in ki so večinoma brez obleke, zovejo se divjaki. Narodi, ki si derže živali in s svojimi čredami od kraja do kraja potojujejo, so pastirski narodi (nomadi). Naseljeni narodi obdeljuje zemljo ter se pečajo z umetnijami, obertnijami in tergovino.
Samo naseljeni narodi žive v d e rž a v ali, t. j. v družbah ljudi, ki so se v ta namen zedinili, da po določenih postavah v miru in varnosti žive, in da morejo na ta način svoje duševne moči bolje razvijati. V vsaki deržavi morajo se obstoječe postave 'zpeljevati, po potrebi prenarejati in nove dajati, ter skupni otroške poplačevati. Na kateri način se to izveršuje, to določuje ustava v deržavi. Ako je največja oblast v deržavi le enemu mročeua, tedaj je deržava samovlada ali monarhija. Ako je postavodajalstvo in nadzorstvo nad deržavnimi stroški po temeljnih postavah deljeno med monarhom in narodom ali njegovimi zastopniki, imenuje se deržava ustavna. Ako je najvišja oblast v’ečim izročena, tedaj je deržava 1 j u d o vlad a ali republika. Demokratična 1 j u d o v 1 a d a ima za svoje vladarje od narodne skupščine izvoljene vladarje, v ar i s to k ra ti čn i republiki imajo najplemenitejše družine to pravico.
Vsled človeških slabosti more se vsaka deržavna uprava m vlada spačiti. Spačena monarhija jo despotovska, v kateri
dela vladar poljubno s svojimi "podložniki. Aristokracija postane oligarhija, ako si nekateri mogočneži proti pravicam največjo oblast pridobč. Demokracija se spremeni v ukinit racij o, ako si prosto ljudstvo najviše oblasti prisvoji in vso deržavo v zmešnjave spravi.
E v r o p a.
Avstrijsko-ogerska monarhija.
14.	Zgodovinski pregled.
Začetek avstrijsko-ogerske monarhije sega v davno preteklost. Sedanja Gorenja- in Dolenja-Avstrija ste spadali k rimskim provincijam N o r i k u m in P a n o n i j a; V i n d o b o n a (Dunaj) je bil imeniten kraj in tabor Rimljanov. V 6. stoletji po Kr. so se od vzhoda prišli Obri teh dežel polastiti. Frankovsko-nemški cesar Karol Veliki jc Obre (Avare) pregnal, pridobil deželo do reke Rabe in jo pod imenom vzhodne meje (marke) svojemu cesarstvu pridružil. Izseljeuiki iz Bavarskega so se tu naselili; nadškof solnograški je pa kerščanstvo po teh deželah razširjeval. Cesar Oton II. jo podelil to deželo leta 983. kot dedno mejuo grofijo Leopoldu I, iz imenitne frankovske rodovine babonbergovske. Leta 1156. postala je Avstrija vojvodina, 1192. pridobil si je Leopold VI. Štajersko in pozueje pa Friderik Bojevni Kranjsko. Po smerti tega zadnjega Babenbergovca, ki je padel leta 1246 v vojski na Litavi proti kralju ogerskemu,	bila je več let zmešnjava,	češki	kralj Otokar
si je bil med tem	časom teh	dežel polastil.
Veliko premembo v osodi avstrijskih dežel je naredila volitev grofa Rudolfa Ilabs b uršk ega za nemškega cesarja. Otokar se ni hotel vdati novemu cesarju, a v pervem boju je zgubil Avstrijsko, Stajeisko in Kranjsko, v drugem boju na Moravi leta 1278. pa je zgubil življenje.
Leta 1331. se povekša Avstrija s pridobitvijo Koroške, 1365. Tirolske, potem s Terstom, grofijo Celjsko in Goriško. Leta 1477	pridobil je	Maksimilijan 1. vsled ženitve Nizozemsko in Burgunsko,	katere dežele	so se	pa pozneje
zgubile. Vedna nevarnost, katera je deželam takrat žugala, silila je avstrijske dežele in druge, da so se tesneje mej seboj zvezale. Vsled ženitve Ferdinanda I. z sestro Ljndovika, kralja ogerskega in češkega, ki je padel v bitvi proti Turkom pri Mohači leta 1526., pripadli ste k Avstriji Ogersko in Češko; v poznejših stoletjih so se še pridružile S e d m o g r aš k o, Ga licij a, Bukovina in Dalmacija.
15. Loga, povoršjo in izobrazba.
Avstrijsko-ogerska monarhija sc razprostira med 42° 10' 5' in 51n 3' 27" s. š. in med 27° II' 35" in 44° p 25" vzh. d.
in moji proti sevcrji na Bavarsko, Saško, prusko Slezi jo in Rusko — na vzhodu na Rusko in kneževino moldavsko — na jugu na kneževini Valahijo in Serbijo, na turško deželo Bosno, na kneževino černogorsko, jadransko morje in na Italijo — v zahodu na Švico, kneževino Lichtenstein in Bodensko jezero. Vso po-veršje znaša 10.784 avstrijskih kvadratnih milj (6225 □ miriam.), ljudi pa ima Avstro-Ogerska 35 ’/a milijonov.
Razen Švice je Avstrija najbolj gorata dežela v Evropi. V zahodnem in južnem delu naše monarhije so Alpe, onkraj Donave se vzdigujejo ob straneh z gorami obdane, valovito-hri-bovite dežele: Ceska, Moravska, Šlezka; na vzhodni strani Morave se začenja vlak Karpatov, ki obdajajo v polokrogu Ogersko in Sedmograško, in na severji v polsko-rusko planjavo, na jugu pa v ogersko nižavo spuščajo. Najvišje gorstvo v cesarstvu so Alpe, ki se v treh verstah iz Švice in Tirolskega vlekč. Te verste ločijo na severji podolnice rek Ine, Salcah in Aniže, srednjo versto pa ločijo od južne verste reke: zgornja Adiža, Rienca in Drava. Srednja ali glavna versta (centralne alpe) se začenja s tirolskimi al parni, v katerih so najvišji snežniki in ledniki, vlečejo se mej Salcburškim in Tirolskim, potem dalje mej Salcburškim in Koroškim pod imenom visoki Tavri, na dalje skozi zgornje Štajersko pod imenom štajerske (noriške) alpe do ogerske meje. Severna versta, severne alpe, začenja sc na Predarelskem (algavske alpe) in se vlečejo dalje kot bavarske, saleburške iu avstrijske planine skoro do Beča. Južna versta, južno alpe, začenja se na južnem Tirolskem, kjer je srednja Adiža preseka, vleče se dalje kot tridentinske alpe (med Tridentom in Beneškim) in kar-niške alpe (med Koroškim iu Beneškim) ter so podaljšuje v kranjske visoke planote iu Kras, ki pokriva Primorsko in Dalmacijo in se še na Turško razteguje. Med Dravo in Savo so varaždinske gore, ki segajo potem dalje na Hervatsko in v Slavonijo. Severno in južne alpe imajo velike puste planjave, a tudi dosta špikastih in zobatih gor.
Največje ravnine po Avstrijskem so velika ogerska nižava, ki pokriva največ Ogerske, mala ogerska nižina, ki je v zvezi z dunajsko kotlino, kateri glavni del je m a ravsko polje in novomeško kam eni to polje.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Središča. (Prvanj o v narodni šoli.) Šolsko poslave tirjajo od narodnega učitelja, da podučuje zraven drugih predmetov mladino tudi v pevanju. To hvalevredno uredbo pozdravljajo učitelji, kateri vedč, da s tem ne vstrezajo samo učeči so mladini, nogo ludi njihovim starišom in
odrastlim ljudem — našemu narodu. Da z dobrim pevanjem vstrozamo našemu narodu ni dvombo, zlasti kor se je slovenski narod s svojim petjem vseh časov od drugih narodov odlikoval. Ima pa tudi brezštevilno množino narodnih pesmi, noben narod ga v tem oziru ne prekosi, kar nam zelo slavni nemški jezikoslovec „Grimni“ priterdi. On pravi: Nad krasoto slovenskih pesmi bi Evropa ostormola, če bi je poznala. — Naloga naša je, da mi terjatvam šolske postave in narodu zadostujemo, da podučovamo z vspchom, — no za kratek čas, ampak v korist mladine, za bodočnost. Ali se ti no stori milo, ako slišiš nedolžno mladino prelepih posini pri svoji čodi, ali pri kacem drugem opravilu glasno prepevati? Se ti li zamoro od-rastla mladina, dragi prijatelj, sprehajajočemu se po rodovitnem polju, pisanih travnikih ali temno košatem gojzdu, kodaj bolj hvaležnega skazati, nego takrat, kedar ti zapoje lopo pesom, katero sojo od tebo v šoli naučila? Ne zapreš mahom knjige, iz katero si bral ravno kaj podučljivega ali zabavljivega, ter poslušaš z volikim začudenjem premili dvospev tvojih bivših učenk? Blagor ti, ako si kaj taeega slišal! ti si nalogo svojega težavnega poklica o svojem času izverstno rešil! Ali take prikazni so bele vrane. Kaj naj tedaj učitelj v tem oziru stori? — Mladina naj so uči pesmi ne samo radi postave, temuč za javnost življenja, t. j., da so jih lahko poslužova tudi potem, ko je že za šolo odrastla. Da so to doseže, treba je učiti mladino lepih, mičnih pesmi. Takih pesmi najdemo veliko in veliko med našim narodom, samo treba jih jo zbrati. Eno in tisto pesem pol leta ali ene in tiste vsako loto prepevati, je kriva in žalostna pot; otročiči se jih naveličajo, zgubč vesolje do povanja, so neobčutni do pesmi, in sami smo zakrivili, ako si odrastli otroci pri izstopu iz šole s šolskim prahom otresejo tudi šolske pesmi. Perva skerb vsacega narodnega učitelja jo, da si priskerbi zadostno zbirko lepih, mičnih narodnih pesmi za šolo. Sem-tertje že dobivamo prav lepih, ponatisnjenih v raznih šolskih knjigah in časnikih, pa vendar nam še ne zadostujejo.
Večrazredna šola potrobujo veliko posini, ako hočemo vsako loto novo in v vsakom razredu tudi druge popevati. Da bi pa učitelj radi šolskih pesmi v zadrego ne prišel, sklenilo jo okr. učiteljsko društvo orntužko, da si bodo prizadevalo, lepih in mičnih narodnih pesmi za šolo po mogočosti priskerbeti iz vseh krajev našo slovonsko domovine, in taiste tudi o svojem času zamonjovati. (Vorlo dobro. Ured.)
Kor je podpisani od imenovanega društva za zbiratelja s. pesmi izbran, se vljudno oborno na vsa slavna okr. učiteljska društva, do častitih gosp. učiteljev in drugih šolskih prijateljov v našej Sloveniji, s ponižno prošnjo, naj blagovolijo podpisanemu poslati po mogočnosti lepih in mičnih za šolo primernih pesmi, katere se bodo na željo pošiljateljom o svojem času z drugim zamenile.
Le na ta način bodo nam mogočo vstrezati tirjatvam, postav in željam našega milega naroda.	Štefan	Kovačič.
Iz celjske okolice. Iz letnega poročila učiteljskega društva v Celji povzamem sledeče:
Društvo jo imelo v pretečenem lotu 187t> osem rednih skupščin; v teh se je prednašalo:
1. Gosp. Tisch jo o telovadbi v ljudskej šoli svoje govore nadaljeval in praktično kazal.
2. Gosp. Bobisut je tudi svojo govore o napravi in vporabi fizika-ličnih aparatov v ljudskej šoli nadaljeval; v dveh leNko umljivih govorih pa je obravnaval gorkotne vire, gorkotna vodila, o razširjenji gorkote, o uplivu gorkote na druga telesa itd.
3 Gosp. Kresnik je v enem prednašanji govoril o pridu čebelarstva z ozirom na prednost premakljive sostave v panjih itd.
4. Gosp. Jare je v enem govoru prednaša! slovenski glagol, njegov pomen, kakovost in njegovo obliko, povdarjal je razloček mej slovenskim in nemškim glagolom.
To je zaderžaj vseli predavanj; veršila so se v nemškej, poslednje v slovenskej besedi.
Dalje se je obravnavalo:
1. Bralni red, po katerem se morejo knjige iz okrajne bukvarnice izposoditi in čitati (izdelali so ta red gg.: Weiss, Kresnik in Kovač).
2. Gosp. Weiss poroča o potrebi pesmarico za slovenske in slovensko-nemške šolo in o njenem zaderžaji. (Omenjena knjižica so je uže dež-šolskem svetu v odobrenje predložila.')
3. Gosp. kopan je obravnaval vprašanje: Kako je pismene slovstvene naloge na dvojezičnih šolah popravljati?
4. Gosp. Bobisut govori o zboljšanji, oziroma sostavljenji	za	beril slovenske narodne šole, kakor jo pretresaval in odobril v to	sverho	sestav-
ljeni odbor.
Ker se je v vsakem važnejšem predmetu, knji se je obravnaval o svojem času, obširneje poročalo, skerčujem torej poročilo.
Za tekočo leto so društveniki izvolili sledeči odbor:
Gosp. Bobisut, predsednik,
„ Tisch, njegov namestnik,
„	Miklavec, blagajnik,
„	kopan,	zapisnikar,
„	Bliimol,	pevovodja,
„	Jarc in	Brezovnik odbornika.
Vporočovalce v časopise so voljeni gg.: J. k. Weiss, Jarc in Brezovnik.	V. J.
Iz Vojnika. 1. februarja imelo je celjsko učiteljsko društvo v mestnej dekliškej učilnici svoj drugi letošnji občni zbor. Pričujočih je bilo okolo 20 udov. Zapisnik zadnje seje prečita in odobri se. Na novo pristopi k društvu g. Franjo Vrečko, učitelj v Petrovčah.
Ker pri zadnjem, 28. dec. m. 1. so veršečem društvenem zborovanju blagajnik g. Miklavc radi mnogih zaprek nij mogel o društveni blagajnici poročati, stori to danes g. Bobisut. Iz tega poročila zvemo, ka ima društvo radi počasnega vplačevanja nokojih udov — okolo 180 gld. dolga, a ipak še nekaj gold. gotovino.
Vprašalo se je, kako naj bi se zaostala društvenina izterjala. Po
') Bog daj, da bi bila odobrena.
Ured.
— GO —
daljšem pogovoru določi sc, ka naj sc uajpervljo udi društva konstatirajo; kajti še figurirajo kot udje nckovi gospodje, ki, dasiravno so so vžo zdavnaj iz našega okraja presolili, nijso svojega izstopa vodstvu naznanili. To „trebljenjo“ društvene sporaensko knjigo dalo se je takoj na dnevni red in imena mnogih gospodov so se prečortala. Vendar sklone zbor spoine-nute gospode uljudno poprositi, zaostalo društvenino pobotati, ter ob enem društvenem prcilsedništvu javiti, hočejo li še za naprej udje tega društva ostati ali no.
Gosp. Bobisut poročajo o izdelovanju „Drugega berila". l’o nc-kojih uvodilnih besedah, v kojih nam naznani, ka odbor marljivo dola, ter da upa v nekih mescih izgotovljeno delo slavnemu zboru predložiti, poroča o izdelovanju otičnega dela „druge čitanke". Javi nam, koje spise v dosedanji čitanki kani odbor tudi še v novoj čitanki obdoržati, katere misli izpustiti in kakimi jih hoče nadomestiti. 0 osodi marsikojega sestavka vname se živahna debata, koje so se najbolj vdeležili gg.: ltupnik, Jarc, Šeligo, Lopan, Vilčnik jun., Koderman, Brozovnik i. dr.') Naposled sprejme se vso od odbora nasvetovano.
Sedaj čita g. Rupnik pismo g. Žolnir-ja, v kojom la gospod (danes zaderžan zborovanja osobno vdeležiti so) nekako tako-le piše: „Ako naše društvo na poboljšanju čitank deluje, naj se to tudi v lepej slogi godi. Sploh menim, ka ima pri tem dolu vsak slov. učitelj in časnik pravico in dolžnost kaj dobrega nasvetovati, kajti „vcč glav, več vč“. Tako jo tudi „SIov. Učit." nedolžno nasvotoval, naj bi so pri popravljanju čitank tudi 1 j ubij. učitelji povprašali. Nekdo od našega društva pa radi te betvice v „Pad. Zeitschrift" zahruje nad njim („Slov. Učit.") in bije na veliki zvon med nemške učitcljo. Tega bi pač ne bilo treba in ako bi bilo treba, naj bi to doma, t. j. med slovenskimi učitelji ostalo, ne pa sc tako daleč v tuj kraj oznanjevalo. Te zadeve so naše domačo zadeve. To je bilo prenagljeno, toraj ne modro." — Na to predlaga g. Rupnik, ka naj se ovemu čudnemu „udu celjskega društva" nezaupnica izreče. l’o marsikojem „pro“ in „contra“J) sklene sc g. Žolnirja povabiti, ka naj pri prihodnjem zborovanju osobno svoj predlog motivira.
Radi pomanjkanja časa mora so govor g. Woiss-a „o starih in novih računskih metodah" do prihodnjega zborovanja odložiti. A. B.
Iz Ormuža. K seji, ktoro je naše društvo 1.1 m. imolo, došlo jo malo udov. Vzrokov temu je med drugim ta, da prov. učitelji vžo zadnjega svojo plačo dobč, ter da na cnorazrednicah tudi četertek prosti dan ni, in zopet drugi vzrok slaba pota. Pa ne išimo vzrokov in ne tožimo še mi, saj enako tožbe od vseh strani prihajajo in vsakdo kaže, da društveno življenje sedaj povsod hira.
Dnevni rod je bil precej obširen, pa radi malega števila udov soje vse izpustilo, razen točke „živinoreja“, katero jo po drugem borilu obravnaval Šinko. Navel je mod drugim, kako naj bi šola upljivala, da se bodo
') Omeniti moramo hvalevredno, da so jo vse izključljivo le slovensko debatiralo.	Pjs
’) Oporekalo se je, ka društvo nij odgovorno za mnenja posameznih udov.	'	i>j8
kmetijstvu koristno živali varovale, tor h koncu obširno korist in varstvo ptic razpravljal. Živahna debata bila je pri predlogih.
Sinko predlaga: Udje našega društva so skoraj vsi učitelji tega okraja, oni plačujejo določene zneske, ter tako vzdoržujejo društvo. Naloga našega društva je tedaj tudi šole, kjer ti učitelji delujejo, po mogočosti podpirati. Kes, da naše društvo mnogo v tem obziru storiti ne moro. pa vendar vsaj nekoliko. Zatoraj predlagam: Društvo naj bi nakupilo Neto-lička-Lnpajnetove „Malo fizike" in „Občne zgodovine", tor oboje šolskim bukvaruicam našega okraja razdelilo.1) Kovačič temu ugovarja rekoč: „Učiteiji naj bi se s kraj. šolskim svetom pogovorili, ter vsaki za svojo šolsko bukvarnico nakupili". Ko so Štronkelj in Štuhec Šinkov predlog podpirata, in ta končno naglaša, da se ne bodo šolski sveti za to malo ali celo nič brigali, se Šinkov predlog sprejme.
Eberl: „Društvo naj bi okrajni šolski svet prosilo, naj bi ta šolam, ktore še svojih „štampilov“ nimajo, nje preskerbel, tor proti plači razposlal, ker si jih nekteri šolski sveti omisliti nočejo. Kovačič govori proti predlogu. Šinko podpira Eberla, tor meni, da to društvo storiti no moro, pač pa naš zastopnik v okrajnem šolskem svetu lehko to sproži.
Slovstvo.
(nHervatski učitelj") so imenuje nov šolski list v Zagrebu, ki izhaja names o „Školskega prijatelja", kojega jo izdajalo društvo »Narodna škola. — Gospod Tomšič, zagrebački učitelj (rodom Slovenec) je nrod-nik »Pučkirn novinam", tedniku, ki jo dobro uredovan in po zadcržaju sličen našim „Novieain“.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). Seja 1. febr. Dovolila se je začasna ustanovitev privatne kupčijske šolo v Mariboru, razširitev trirazrodnico v Laškem tergu v 4razrednico, euorazrednic v Polji, Koprivnici in Bučali v 2razrednicc. Ivan Muršec so je imenoval nadučiteljem v Št. Martinu pri Vurbergu, Emilija Schubitz (Šubic)8) učiteljica v Konjicah, Ivana Schmid3), učiteljica ročnih del v Vojniku in Novicerkvi.
(O prevelikih terjatvah), ki so zahtevajo po naših načertih od sedanje narodno šole, je tožil v svojem gtovoru poslanec Dr. Bo er v deržavnem zboru rekoč, da so po normalnih učnih načertih vse preveč zahteva od učiteljskih kandidatov po učiteljiščih, od učiteljev, ki dolajo izpite sposobnosti. Pravil je, da se pri teh izpraševalcih komisijah še učiteljicam dajo takošna prašanja, kakoršna bi bila še lo za nastopnega učitelja realke primerna. Vsled tega pa tudi učitelji od učencev toliko zahtevajo, da so sedanjo meščanske šole po vsem slične realkam. Vsled tega pričakuje govornik od naučnega ministerstva, da bi to provelike terjatve
■) Dobro; šolarske bukvarnice so tudi jako primeren kraj za take knjige, ki naj se potem marljivo učencem posojujejo.
8) Nima spričevala iz slovenščine!!	Ur.
3)	Ne urno slovenščino!!!	Ur.
znižal, zlasti nekatere preveliko izrastke obrezal, za kar bi mu bilo vso učiteljstvo hvaležno in s čemur bi tudi dobri stvari koristil. (Gotovo Ur.)
(Prepoved in pojasnilo.) Štajerski deželni šolske svet je z okrožnico od 11. jan. prepovedal rabiti noodobrone šolsko knjigo, zlasti one od Ivana Lapajna. Mi to prepoved tako umetno. Lapajnetovo knjige so na ta način, kakor druge n. pr. čitanke, računice, nemške slovnice no sinejo v šolo vpeljati, da bi se učencem zaukazalo, to in to Lapajne-tovo knjigo si morate vmisliti. Toda, kakor mi šolsko postavo in ukaze umemo, sme pa učitelj katerokoli primerno, mladini koristno knjigo, bodisi nemško ali pa slovensko v šolarsko knjižnico vpoljati in jo potom učencem posojevati. Tudi več iztisov sme od eno knjigo v tej knjižnici biti. Pa tudi v učiteljskih bukvarnicah smejo slovenske knjigo biti. Pa učitelj sam si smo za svojo novce tudi kakovo Lapajne-tovo knjigo kupiti, in jo, ako mu okoliščino dopuščajo, darovati pridnemu učencu, da doma iz nje čita itd. itd. V svojem odloku pa dola slavni dež. š. svet „Slov. učitelju11 skoroda krivico, ko meni, da smo nekako mi učitelje nagovarjali, da naj ministerijalni ukaz prelomijo. Mi priporočamo slovenskim učiteljem, slovenski mladini in Slovencem sploh vsako primerno slovensko knjigo. Tim bolj pa jo naša dolžnost, take šolske knjige priporočati, katere jo našo društvo založilo. „Vsak berač svojo mavho hvali." če je pa to delce namreč /zgodovina" („Schulworkchen“, kakor slov. dež. š. svet pravi) kaj vredno, o tem so sodili že prod učitelji, ki so ga brali že v našem listu. „Slovenski učitelj11 nema na vesti tega, da bi s svojim priporočovanjom slovenskih knjig šolstvu (t. j. slovenskemu) škodoval ali pa učiteljstvo v nečast spravljal, kakor sc jo izvolil sl. dež. š. svet izraziti.
(Kranjski učitelji), kateri še nomajo spričevala učiteljske sposobnosti, pa že 15 let v zadovoljnost služijo, smejo so brez omenjenega spričevala definitni imenovati, ako imajo po prejšnjih določbah spričevalo za podučitolja ali učiteljskega pomočnika. To so jim jo dovolilo z odlokom naučnega ministerstva od 4. jan. t. 1. vslod sklepa kranjskega deželnega zbora v lanskem letu.
(Uči te Ij s k o društvo mariborsko okolico.) Pri občnem zboru') 4. jan. so jo izvolil sledeči odbor: Sovnec, predsednik, Moge, podpredsednik, Praprotnik iu Pezdevsek, tajnika, Jager, blagajnik, Hren, Leskovar in Rošker, odborniki. Prihodnja soja jo 1. marca ob 10. uri prodpoldnem v Leitenborški učilnici.
(Vabilo.) Ljutomersko okrajno učiteljsko društvo vabi stom k zboru, ki bodo v čotertek 1. marca v Ljutomeru (v 1. realki) s sledečim dnevnim redom: 1) govor o lepopisji; 2)‘govor iz liziko in kemije; 3) govor o metodični obravnavi slovenske slovnico. Začetok ob '/a 10 ari. Vabijo so vsi učitelji ljutomerskega okraja.
(Zahvala.) Nek domoljub iz celjsko okolico jo za šolarsko bukVarnico svojega kraja kupil 50 iztisov „Občno zgodovino". Za to podporo, ki naj bo drugim v spodbudo, izrekamo mu priserčno zahvalo 1
Odbor „Učitoljskoga društva za slovenski Štajer".
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učitoljska služba v Polenšaku (lrazr., okr. i. p. Ptuj) s 550 gld. in stan. do 31. febr. na kr. š. svet. Učitoljska služba v Brezuli (p. llačje, 1 r.) s 550 in stan. do 10. m. na kr. š. sv.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Berdu, s 400 gld. in stan. do 28. febr. na kr. š. svet.
') Za poročilo nam je ilanos prostora zmanjkalo.
Ur.
V Istri: Učiteljsko službo v Materiji (500), v Brezovici (400), v Tatroh (400), povsodi s stanovanjem do ‘28. fobr. na okr. š. svot v Voloski.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Ant. Klanjšček, ki je bil dobil učiteljsko službo v Gvardeli pri Terstu, odpovedal so je tej službi in ostane še v Ljutomoru. G. Jak. Ferk, nadučitelj pri sv. Benediktu v Slov. gor., jo umeri. G. Šket (iz Kalobja), učitelj v Vočni pri Gornj. gradu. G. Šerak (iz Št. Lenarta), učitelj v Sromljah. G. Lovor, def. podučitelj na šoli celjske okolice. G. J, Leskovar, učitelj v Čolniči pri Mariboru; gospodična Tribnik, učiteljica ročnih del v Bučali, Marija Tischler pa v Št Lorencu na k. ž.; g. Končan (iz Ljubljane), učitelj pri sv. Antonu na Poh.; g. Vizjak, (kand. iz Ljubljano), učitelj na steklarnici pri Kibnici. G. Planker (iz Brezul), učitelj v Laporji.
Na Kranjskem: G. Franjo Bevk, učitelj Št. Vidu pri Lukovici, jo umeri.
Na Koroškem: G. B. Poklič, zač. učitelj v Možicah pri Prevalih. List. opravništva: G. J. č , , i v Šmartnem. Poslano sprejeli, hvala!
Podno i tel j ska služba
na dvorazrednici v Ponkvi, z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji imajo svoje prošnje potem predstavljene šolske gosposko do konca februarja 1877 poslati krajnemu šolskemu svetovalstvu na Ponkvi. Okrajni šolski svet Šmarski, dno 26. januarja 1877.
Porvosednik: Haas m. p.
Učiteljska služba
na novo osnovani onorazredni ljudski šoli pri sv. Jerneju z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem so razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika, imajo svoje dostojne dokumentirane prošnjo potem predstavljene okrajno šolske gosposko naj dalje do 15. marca t. 1. vposlati krajnemu šolskoinu svetu pri svetem Jerneju (St. Bartolma, Post llohenmauthon).
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dno 10. februarja 1877.
1—2	Pervosednik: Strobach.
j----- —' ------------------------- -------
„0BČNA ZGODOVINA*
narodne in inetS^anske šol©.
(Poslovenil Ivan Lapajne.)
Dobiva sc po 25 kr. (kedor vzame 10 istisov po 20 kr.)v v Ljutomeru pri »Učiteljskem društvu za slovenski Štajer“ in v Ljubljani pri M. Gerber-ju. 4—4
i«|   Bi
— 0 4 -
1-3 Risanske priprave.
Knapek v Znojmu1) priporočujc slovenskim učiteljem:
1) Risanke s slovenskimi napisi po 3 kr. (1(X) po 2 #1(1. 85. kr.), v št. I. so pike 1 ciu„ v št. 11. so 2 cm. nara/.on.
2) Methodische HandbUcher fllr Freihandzeiobncn (1. Abt. 80 kr.,
2.	Abt. 1 gld., 3. Abt. 1 gld. 50 kr., 4. Abt. 2 gld. GO kr.)
3) Formensammlungen fiir Freiliandzeiclinon (1. Abt. 40 kr., 2., 3.,
4.	Abt. a 65 kr.)
4) Method. llandbuch fiir Zeicbnon an Knabenschnlen, 1 gld. 30 kr.
5)„	n	n	s	»
6) Goometrische Formonlehro, 40 kr.
') Posreduje učiteljsko društvo v Ljutomeru.
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetna ulica, č. 30) so izišle po priporočilu „UČiteIjskega društva za slovenski Štajer“:
NOVE RISANKE
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, če-terta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.—2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
.Taries Griontini in I^i’- Dubois
v Ljubljani.	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospodo šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih ured-jene zemeljske krogle (globe), luno- inpla-netostroje najnižjih cen v slovenskem, hervat-skem in s er h s k e m jeziku. Visoko naučim miui-sterstvo jih je v svojem času kot edino za šolo pripravno priporočilo.
Vzori (obrazci) sc na zahtevanje zastonj in Iranko pošiljajo.
belici in Ninri.
2—12	tergovina	s	papirjem	v	Pragi.
Lastništvo „llčiteljsko društvo za slov. Ktajor.“
'La uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk ova tiskarna v Mariboru.