t Prvi slovenski dnevnik ▼ Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan IzvzemS neddj in praznikov. List slovenskih delavcev v t-Ameriki. T2* fin* SIvmsm DaBy in the United States. Issued every day except Sundays and Hofidays* Entered as Second-Class hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yore. N. Y ŠTEV. 222. Kronanje kralja Petra 1. KRALJ PETER KAR AG JO RG JE VIČ JE DOBIL OD CARJA NIKOLAJA LASTNOROČNO PISANO PISMO. Znake kraljevega dostojanstva, krono in žezlo, so prinesli v stolno cerkev. SLAVNOSTNI SPREVOD. NEW YORK, V SREDO, 21. SEPTEMBRA 1904. Belgrad, 21. sept. Včeraj zvečer ob uri so s svečanim sprevodom prenesli iz kraljeve palače v katedralo krono an že.zlo kralja Petra. Znake kraljeve časti stražijo po noči vojaki. Slavnostni sprevod šel je po glavnih ulicah. Pred sprevodom so jezdili jeden častnik konjiče in dva perjanika, kterim je sledil oddelek kraljeve telesne straže z kraljevo zastavo. Krono, jabolko in žezlo nosili so državni dostojanstveniki, kateri so se vozili v državnih kočijah. Njim je sledila sotnija telesne straže. Krono, jabolko in žezlo sprejeli so l'< l jTaj>ki- mitropolit in trije nadško-fje, kateri so kraljeve znake položili na oltar in jih blagoslovili. Cerkveni slavnosti so prisostvovali le povabljeni gostje. lielgrad, 20. sept. Kralj Peter je dobil od ruskega carja prijazno pismo z čestitanjem povodom kronanja. Semkaj je dospel zastopnik bolgarskega kneza v spremstvu 400 Bolgarov, ktere so navdušeno sprejeli. Dež je pokvaril skoraj vse dekoracije na hišah. Vlada je izdala danes slavnostne poštne znamke, na kterih sta sliki kralja Petra in njegovega starega očeta Karagjorgja, vstanovitelja dinastije Karagjorgjevičev z letnicami 2S04 in 1904. Rusija in Tibet. RUSKO ČASOPISJE NI ZADO VOLJNO Z POGODBO, KTERO JE SKLENILA ANGLIJA Z TIBETOM. Angliji ni več zaupati. — Nentralnost Nemčije. Mnenje raznih ruskih časnikov. POGODBA MED RUSIJO IN NEM ČIJO. Konvencija prostozidarjev. San Francisco, Tal., 20. sept. Tukaj sevr-i zborovanje neodvisnih pro Petrograd, 21. sept. Sedaj, ko je priposlala Anglija ruske j vladi besedilo med Anglijo in Tibetom sklenjene pogodbe, pričelo se je rusko časopisje obširneje baviti z to zadevo. List "Rus", kteri čestokrat objavlja mnenje ministerstva inostranih del, se pritožuje, da Anglija ni izpolnila svojih obljub glede odposlanja eks-pedicije v Tibet, kajti sedaj si je prilastila v Lh as i nekak protektorat, dočim je preje zatrjevala, da bode le utrdila trgovske oduošaje med Indijo in Tibetom. Mesto lega je pa ustavila Tibetu pogoje, kteri vstvarijo za Anglijo nekak monopol, vsled kteregu Tibetčani ne smejo brez dovoljenja Anglije trgovati z inozemstvom. Tudi je isti list uverjen, da bodo angležke jx>sadke ostale i tedaj v dolini Chum-[bi, ko bodo Tibetčani plačali odškod nino. Čudno je pri tem, da je Angliji lud i Kitajska pomagala z tem, da je odstavila Dalay Lamo in ga nadomestila z nekim prijateljem Anglije. "Rus" zaključi svoj tozadevni članek, s zelo pomenljivim stavkom: "Proklamaeija angležkega pokroviteljstvu v Tibetu je gotova, bode pa i i ostala trajna, je od bodočih dogodkov v osrednej Aziji odvisno." Na senzacijonelne članke angležkih časnikov o tajnej pogodbi med Rusijo in Nemčijo, se tukaj nihče ne ozira, kajti vsakdo ve, da taka pogodba ne obstoji. "Novoje Vremja" se danes v svojem sarkastičnem uvodnem članku 'udi, da so morali angležki časniki toliko časa čakati, predno so izvedeli, da Nemčija Rusom pomaga in pripomni : "Anglija, kakor tudi Zjed. države, bi morale slediti vzgledu Nemčije, katera je takoj početkom vojne uvidela. T bitko. DESET JAPONSKIH DIVIZIJ NA POTU PROTI MUKDENU. _ GENER. ORLOV ŠE ŽIVT. - RUSIJA JE KUPILA OD ARGENTINE 4 KRIŽARKE. Zopetni napad na Port Arthur. — Položaj v Port Arthurju je ugoden. — Napori zaman. ŽELEZNICA KROG BAJKALSKE-GA JEZERA GOTOVA. Mukden, 21. sept. V kratkem se prične bitka pri Mukdenu, kterej sledi večja na severu pri prelazu Tie. Domačini so poželi visoko žito, tako ila je polje za boj bolj sposobno nego preje. Nej>osredno fronto ruske vojske tvori reka Hun. Senzacijonelne trditve, da je general Kuroki z svojo vojsko prekoračil reko Hun, niso resnične ter so v direktnem protislovju z uradnimi poročili generalnega štaba. Chefoo, 21. sept. Na sedanji napad Port Arthur so se pripravljali Japonci 19 dni. Sedaj napadajo seve-roiztočno fronto, kjer hočejo zasesti višini Kekwan in Rilung Japonci se vedno bolj boje portarthurskih trdnjav, kterih se pa dosedaj še nikoli niso upali napasti. Ko so v avgustu napadli višino Rilung, so izgubil pri prvem naskoku jeden polk vojakov. Petrograd, 21. sept. Sedaj se zopet vsakd« zanima za Port Arthur, katero mesto so Japonci ponovno napadli. Ker so bili pa dosedaj celo pri napad'h na vnanje začasne vtrdbe vedno poraženi, je vsakdo prepričan, da^ bodo tudi sedaj tepeni in zopet bežali. Sedaj napadajo vtrdbe, ktere so še dve milji oddaljene od vrste pravih ,trdnjav, ktere se dosedaj še niso bojevale z Japonci. Japonei, kteri pred Port Arthur-jem tako grozno krvave dobili so zopet nove čete, z kterimi nadomestijo tisoče in tisoče svojih padlih vojakov. Vsa Rusija pričakuje poročil iz obleganega mesta. Iz Evrope. KARDINAL KOPP PROTI SLAV-JANSKIM PARALELKAM V OP AVI IN TEŠINU. OGORČENOST PROTI IZ -DAJICI. Matašič toži ravnatelja zdravilišča, v kterem je bila zaprta prince-zinja Luiza. RAZNOTEROSTI Shanghai, 20. sept. Japonci so zopet od kopne in pomorske strani napadli P o rt Arthur. Z napadom so včeraj pričeli in danes nadaljujejo, ne da bi dosegli kak vspeh. Chefoo, 20. sept. Semkaj se poroča o splošnem napadu na Port Arthur stozidarskih organizacij. Tem povo- da so njene koristi na Iztoku iste, ka- dom je dosjM-lo semkaj na tisoče delegatov. Market St. je vsaki večer od )K»niola pa vse do 9. ulice sijajno razsvetljen. V petek priredijo prostozidarji veliko parado, ktere se vdeleži najmanj 10,000 članov. G lavna organizacija, prostozidarjev šteje 1,032,000 možkih članov, dočim šteje ženska organizacija 259,000 članov. K tej organizaciji pa spadata tudi organizaciji Eneonipuient z 155,-700 in Chevaliers of the Patriarch Militant z 17,750 člani. Kaznovani linear j i. Birmingham, Ala., 20. sept. Iz Ifuntsville se }>oroča, da izsledujejo z vezi n i uradinild linear je, ktera so umorili zamorca Horace Maplesa, ob kterej priliki so naj>adi; tudi zvezine zajM»re. Nezgoda na pouličnej železnici. Hollidaysburg, Pa., 20. sept. Voz poulične železnice Altoona Logan Valley je včeraj zavozil po klancu Allegheny St. navzdol z vso hitrostjo v reko Juniata. Motorman, sprevodnik in štirje potniki so se rešili, ne da bi bili ranjeni, kajti oni so pravočasno skočili z voza. Usmrtena je pa bila gospa Ana Dolanova iz Newrv, Pa., ktera je bila slaba skakalka. 4 oso be so bile težko ranjene. Mnogo srn. Saranac Lake, N. Y., 20. sept. V tukajšnjem gorovju je letošnjo sezono več srn nego jih je bilo kedaj popreje. Stari lovci trdijo, da jih že 20 let ni bilo toliko. Saranac Lake je nekaka metropola za lovce v gorovju Adirondack. Vsi tukajšnji mesarji prodajajo sedaj srne. Jednajst oaob ranjenih. Topeka, Kans., 20. sept. Pri Kansas Falls, 6 milj zapadno od Junction City, skočil je proti iztoku vozeči potniški vlak Union Pacifik železnice n tir. Jednajst osob je ranjenih, d/e pevarno. k or ruske." Umorila soproga. Helena, Mont., 20. sept. Tukaj so zaprli soprogo John Mottnerjevo, vdovo premožnega živinorejca, ker je na sumu, da je umorila svojega soproga. Zajedno z njo so zaprli tudi njenega vslužbenca, Pyea, kteri je njen ljubimec in kteri jej je pri umoru najbrže pomagal. Mottnerja so nedavno našli ustreljeaega. Mala poročila. — Tovarnar barv in bivši cerkveni pevec v Schenectady, N. Chas. C. Tressell, se je tamkaj ustrelil v glavo radi slabih finančnih razmer, Bil je na mestu mrtev. — Rear admiral Charles J. Train je dospel na potu v Manilo v San Francisco. Na Filipine potuje, da prevzame tamkaj povelje filipinskega oddelka našega azijskega brodovja. — V Chicagu, III., so aretirali zamorca Calvin Lindena, kteri je vstre-lil klerka Chas. Meversa in ranil tri druge može. Skril se je v kovček v hiši svoje sestre, kjer so ga našli. — V Macedoniji, Pa., sta zgoreli gospa Bigler Johnson ova in njena desetletna nečakinja Annie Benjaminova. Ponoči, ko sta spali, pričela je hiša goreti in obe sta se v dimu zadušili. Obe trupli sta ležali v kotu spalne sobe. Policija je mnenja, da so nepoznani ropatrji zažgali hišo, kajti na poti so našli sledove krvi. — V Franklin countvju, Georgia, so linčali zamorca John Wareja, kteri je radi malenkosti vstrelila sina belega premožnega farmerja Geo. Da-niela iz Danielsville. Zamorca so postavili na konja pod drevo, mu dali zanjko krog vratu in pognali konja. Zamorec je obvisel na kar so pričeli nanj strr GOTOVE denarje najceneje kopi! pri F. SAKSERJU 109 Greenwich lat-, New York. GENERAL KUROKI IN NJEGOV ŠTAB. Dne 17. t. m. ni bil niti jeden je-dini Japonec iztočno od Bentsiaputse in 100.000 Japoncev generala Kuro kija bi gotovo ne moglo prekoračiti reko, ne da bi jih bili videli kozaki generala Rermenkampfa. Petrograd, 21. sept. Vesti o smrti generala Orlova so neresnične. General Orlov je baje zakrivil, da so se Rusi umaknili iz Liaovanga, ker ni izvršil Knropatkinovili ukazov. Petrograd, 21. sept. V Libavo so dospele štiri velike in moderne kri-žarke, ktere je Rusija kupila od republike Argentine. Admiral Rožestvenskij naznanja, da je že davno pričakoval prihoda imenovanih ladij. Po potrebnih mor-naričnih vajah odpluje baltiško bro-dovje proti Daljnem Iztoku, vendar pa ni potrebno, da bi prišla flota pred spomladjo v Vladivostok. Rusija se je pričela jKJgajati radi nakupa imenovanih križark z Argentino v minolem maju. Pri tem je posredovala kneževina Bolgarska. Nove križarke so velike in povsem moderne. Imenovale so se: Garibaldi (13,3S4 ton), General Belgrano, General San Martino in Pueyrdon (po 13,000 ton). Na vsakej je po 24 ve-licih in mnogo manjih topov. Bombardement se je pričel zjutraj in končal zvečer. Petrograd, 20. sept. General Stoes-selj, poveljnik portarthurske posadke poroča, da so Japonci napadli vodovod, svarila. Pri tem sta oba na njo streljala. Bila je na mestu mrtva. Štrajk tkalcev. Fall River, Mass., 19. sept. Štrajk 26,000 tkalcev in predilcev traja že osem tednov in štrajkarji še vedno niso voljni zadovoljiti se z 12Ms% znižanjem plače. Mnogo jih je že ustavilo mesto in so odšli drugam iskati delo. Štrajkarji dobivajo od raznih organizacij izdatne podpore. Z delom bodo baje pričeli dne 3. oktobra. "Washington, 20. sept. Filipini so skrajno draga zabava Zjed. držav in ta zabava bode še trajala najbrže šo dolgo vrsto let. Koliko so Filipini do sedaj veljali Zjed. države, ni mogoče natančno dognati; to je mogoče storiti le, ako pregledamo račune o izdatkih za Filipine od leta 1S9S. Toda teh zapiskov ni mogoče pregledati. Vendar pa zamoremo približno ceniti dosedanje izdatke za Filipine: Zjedinjene države so plačale za odstop Filipinov španskej vladi 20 milijonov dolarjev. Kupnina za takozvana redovniška zemljišča $7,239,000. Dovolitve za našo tamošno vojsko v letih 1899 do 1903 $500,000,000. Parniki za patruliranje tamošnje-ga vodovja in drugi izdatki za bro-lov je $25,000,000. Izdatki filipinske komisije 179 tisoč dolarjev. Vzdrževanje transportnih parnikov $50,000,000. Skupaj $602,418,000. K temu moramo pa tudi prišteti zahteve domačinov za poškodovanje njihovih posesti, ktero odškodnino je treba sedaj dognati sodnim potom. Te zahteve znašajo kacih 20 milijonov dolarjev, toda svoto bodo izdatno znižali. Kongres je razun tega dovolil direktno za Filipine S7 na-daljnih milijonov dolarjev ter $3,-000,000 za pomaganje domačinom, kateri trpe vsled slabe letine. Kongres je tudi dovolil $5,000,000 za ja\ne zgradbe in druge izdatke za civilno upravo. Od špansko-ameriške vojske nadalje stane vzdrževanje-naše vojske letnih $130,000,000, ktera svota bi bila brez Filipinov vsekako manjša. Priznati pa moramo, da se je naša vojna mornarica v novejšem času izdatno pomnožila, kar je tudi vzrok, da ugled Amerike postaja vedno večji. Zakaj nosijo Korejci bele obleke. O tej korejski navadi piše neki londonski tednik. Korejcem je bela barva znak žalosti. Ako umrje vladar, žaluje prebivalstvo za njim tri leta. Nekoč se je prigodilo. da so v desetih letih umrli trije vladarji in tako so se Korejci bele obleke popolnoma privadili. eL višji korejski uradniki uosijo višnjevo pretkane obleke. Ti smejo jezditi tud i na oslih, katere v deželi zelo čislajo. Najmrzleji kraj v Aziji je Vrho-jansk v Sibiriji v pokrajini Irkutsk. Ta vas leži blizu reke Jane. Srednja zimska temperatura znaša — 50 stopinj Celzija. V decembru, januarju in februarju, in mnogokrat tudi v mesecu marcu je do — 60 stopinj C. Ta vas ima 100 prebivalcev. Dežela s 147 jeziki. Angležka Indija šteje okolu 300 milijonov prebivalcev. V vsej tej državi se govori 147 raznih jezikov, in ne le samo narečij. naznanilo. Parniške dražbe, kterih parniki oskrbujejo osobni promet med ameriškim in evropskim obrežjem so vozno ceno zopet za nekoliko povišale. Povišanje voznih cen bode trajalo toliko časa, dokler cene ne dosežejo one višine, ktera je bila veljavna pred, vsled medsebojnega spora parniških. družb, znižanimi cenami. Kakor hitro postanejo cene stalne, sporočimo o tem v "Glasu tfarod^" "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC-Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. povedjo. Nu, mesto javne skupščine kar je rada govorila; Sifut se je pa e dovolila shod na povabila po §. 2. jezil, a to še ni nič, čakaj, kaj še le Na leto velja list za Ameriko " pol leta.......... Za Evropo, za vse leto .... " pol leta .... " po " čet etrt leta 5 j. 00 1.50 4.50 2.50 1.75 Naš ban je izdal neke naloge, kako pride-. Sprevideli smo, da je zelo ljubi se preprečilo pomanjkanje krme bosumen, zato ga moramo kolikor se in kako bi se prišlo v okom gladu, ki da "potegniti". Da Rebekea ume nam neusmiljeno grOzi od vseh stra-1 nemški, sem stavil z odvetnikom za za jut rek v Bazelnu in sieer za zmerno ceno: frank in pol. Ivako ga pre-prej, dasi se ne moremo pritoževati [pričati? Na um mi pride pripovedana tudi radi takega postopanja. Samo mi zadeva iz Bosne in to pričnem da bi bilo vse to kronano uspehom! možu praviti glasno. In sieer: Vsa čast naši "Prvoj hrvatsko j 605111 imeli ali še imaj° °zt°tirno štedioniei"! Ona umeie ' vso težkočo železnico in to oskrbujejo zgolj voja- ni. Y ta namen je sklicana v Zagreb anketa. Vse to naj bi bil storil že pc- V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. umeje položaja, v kterega smo padli zbog "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-"Vzemši nedelj in praartikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. ■iPak je rečena hranilnica v ta|znance 12 l roda v Sarajevo, a v istem namen imela sejo, v kteri je sklenila, vlaku Je veS Ustnikov, med nji-da pomore narodu z dvema milijono- mi tudi ^neral. Neljuba, toda člove-ma kron. Ta denar se bode dajal go- ška slabost Je napadla med vožnjo Za oglase do deset vrstic se plača. 30 centov. # Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati p« Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: »GIus Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*lofon s 3798 Cortland. Izgubljeni štrajk. Delavski štatistikar McMaekin je izračunil, da je bilo do 1. aprila do konca junija v državi New York 43 štrajkov, kterih se je udeležilo 39,500 osob. Od imenovanih 43 štrajkov, bilo jih je 20 za delavce izgubljenih, dočirn se jih je le pet zaključilo prid delavcev. Devet štrajkov se je zaključilo potom kompromisa, kteri je pa bil tak, da so imeli le delodajalci od njega koristi. Iz stališča delavcev je toraj zgoraj navedeno dejstvo zelo žalostno. Ljudje, kterih mišljenje je omejeno so, kakor hitro č it a jo tako poročilo ali ako morajo i oni sami občutiti posledice štrajka, takoj prepričani da unije in po njih uprizorjeni štraj-ki sploh nimajo smisla. Oni prično potem javno psovati vodje štrajka kt»M i se — žal. da je to v mnozih slučajih resnično — preživljajo in deloma tudi bogate od denarja, koje ga si morajo ubogi delavci od svojih ust pritrgati. Ako se pa štrajk za vrši ugodno, potem oni isti delavci slave svoje voditelje. Toda delavci, kteri tako lahkorni šeljno zabavljajo unijam, naj si sta vi jo vprašanje: Bi-li bil naš zaslužek tolik in naš delavni Čas tako kratek ako bi ne imeli unij? Mesarski vslužbenci, kteri so ravnokar izgubili svoj velik štrajk, so naravno zelo razočarani. Mnogo de lavcev je obubožalo in sedaj žive bedi in pomanjkanju. Toda tudi iz gubljeni štrajki niso brezuspešni. Mesarski vslužbenci naj si pred očijo le svoje tovariše od pivovarske obrti. Pivnvarji so pred leti tudi iz gubili svoj veliki štrajk, toda dan današnji delajo v vsake j pivovarni le unijski delavci, kar so dosegli celo brez štrajka. Mesarski delavci, ktere so ravnokar mesarji porazili, se morajo v bo doee sedanjih napak izogibati, izvoliti si poštene in zmožne voditelje pa bodisi v uniji, ali pa izven nje. Proti velikim korporacijam se ni mogoče boriti edinole s štrajki. Radi tega morajo pa inteligentni delavci povodom volitev frlasovati za one ljudi, kteri čuvajo delo, kapital, ka kor tudi odjemalce. Taki ljudje so pa zbrani edinole v republikansk stranki. so dokazali, da so v najnuneji potrebi. Dajali se bodo zneski do 500 kron anticipate© po 4% do vštetega j nika-vojaka, kaj to pomeni, a ta mu 31. marca 1905. E, ko bi ta plemeniti čin "Prve hrvatske štedionice" hoteli posnemati tudi drugi veliki denarni zavodi zagrebški, potem ne bi nam narod sedaj bežal v Ameriko iz strahu pred gladom! Lepa zamisel o "narodnih kolkih" ki jih tako uspešno prodaja vaša slovenska omladina, našla je tudi pri nas plodna tla, Skoro bodo tudi pri nas stavljeni v promet "narodni kolki", a čisti dobiček njihov pojde na korist istrske družbe sv. Cirila in Metoda. Samo ne znamo, kdo začne razpečavati te kolke, ker sta se v isti as oglasila za to revija "Ujedinjena I ^^ Hrvatska" na Dunaju in "Klub ci- r * & rilometodskih zidara" v Zagrebu. Mi bi raje videli, da prevzame to klub, ker menda ne bodemo hoteli začeti konkurirati tudi z "narodnimi kol ki". Te dni se jo bil pripetil jako zanimiv dogodek. Prior v naši bolnišnici usmiljenih sester Lengvel — že ime pravi, da ni Hrvat — se je vozil s železnico v Topusko. Mejpotoma je kalil cigarete ter ogledaval svojo nov-čarko, ki je bola v oči tudi njegovega sopotnika. Pred železniško postajo se je nagnil prior na okno, a v isti hip je občutil neko roko na svojem žepu Prior je zagrabil roko — svojega so- IZ HBVATSKE. ki. Kmalo po zasedanju vozil se je spodarjem in malim posestnikom, ki -enerala' in "izvanredno hudo". Hkrati obstane vlak pri nekej stražnici ; moj znanec povprašuje sprevod- je odgovor odklonil. Ker je vlak le še stal, znanec ponovi vprašanje, in dobi odgovor: gospod general je moral iti na stranišče in ga moramo čakati!" Sedaj se je pričela Rebekea smijati na ves glas in dokazal sem, da razume nemški „ei . *avo dobil. Vko je p" ^adeva z generalom resnična pr prepuščam onemu znancu, k' mi jc je pripovedoval. Čifuta je pa jeza trla, da njegovo Rebekco zabavamo in razvedril jemo, zato jej je ukazal", da naj zaspi, kar seveda ne gre tako na "befel". Skušala sva zvedeti, kam ju pot vodi, ali o tem je znala previdno molčati in se je izo-orom. Rebekea (tako sva jo midva imenovala) ni bila baš napačna, da bi bila lepa, bi pretiraval, toda nje spremljevalec ali "stric mater'n brat", ali kaj je bil — oče nikakor ne, — brat še manj — je bil pa že precej zrel in se je nad njim uresničil pregovor: Keine Sache dauert ewig, selbst der sehoenste Jud wird sehaebig. In to je bil ta. Premožen je moral biti, to je vse kazalo, in to je bila magnetična igla za Rebekco. Zagonetko sem re-iU, ko sem dejal odvetniku: "Ali jo je ona popihala, ali pa on. najbrže sta jo oba popihala" ter šla uživat čisti zrak "tja za goro, kjer škrjančki VESELICO, katero priredi DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, štv. 19, J. S. K. J. dne 1. oktobra 1904 na večer v Tam-sonovi dvorani, Cor. Wain St. & 10th Ave., South Lorain, O. Pri veselici sodeluje občeznana godba iz Clevelanda. K tej veseliei vabimo vse cenj. rojake in rojakinje iz našega mesta, slavna domača društva iz mesta in okolice, osobito pa ona iz Clevelanda, Ohio. Vstopnina 25c za osobo. Dame so proste. Za obilen poset se najuljudneje priporoča ODBOR. (20-22 9) potnika, ta se je iztrgal, med njima P°J° se je začel pretep, in, ker sta oba močna, trajala je borba, dokler se | Dospevši drugo jutro, t. j. 9. julija Rasel, smo se prav prijazno pošlo vlak ni ustavil. Sedaj je hotel ta so-1 vili od'Rebekce in jej želeli vse do-potnik pobegniti, ali na krik priorja bro, stari čifut pa nam ni dal odgo so ga zadržali železniški vslužbenci vora, pač pa mrmral Rebekci nekaj, in so spoznali v tatovu — železniške- I Zajutrek pa je plačal odvetnik in se ga inženirja Bernata Kazsasa, Ma- potem odpeljal k staremu očetu djara! Toraj ni zadosti, da ti ma- Ziiricli. djarski pritepenci na železniei najhuje žalijo, ampak odslej nam bodo njihovi inženirji še denar kradli! Ta dogodek je vzbudil veliko pozornost, r. «trvar je izročena sodišču Naše brate v Medjumurju je za čela menda proganjati ista osoda, ka- Cez dan sem prebil v P>aselnu, bila je nedelja; a na večer odpotoval proti Avstriji. Med potjo do meje se mi ni nič posebnega pripetilo razven male zadeve, ktero hočem navesti. Ob Curiškem jezeru je vstopilo v naŠ vox več osob, med temi tudi ženske, vsi Kje je IVAN JUŽNA, doma iz Loža pri Ribnici? Svoječasno je delal tu v Jamison No. 1 ter odšel proti Legonier, Pa. Nekaj dni zatem či-talo se je v "Glasu Naroda", da je ondi izmaknil nekaj denarja in obleke ter odšel dalje proti Pittsburgh Pa. Tamkaj se je mudil le 12 dnij ter jo popihal dalje v St. Mary's, Pa. Naprej pa nisem več cul o njem. Mož je ^srednje postave, čžrnih las ter ima dolge črne brke. Ker sva pa tudi midva nekoliko i denarnem sorodstvu, prosim cenje ne rojake, da mi izvolijo naznaniti njegov sedanji naslov. Simon Slapar, P. O. Box 38, Luxor, Pa. Za !•• krta avstr. Tel j ar« trot* je dati $2®.50 in k temu še 15 cent«T za poštaaia«, ker m.ra hiti denarn* ! J ate v registrirana. IŠČE SE 60 delavcev za izdelovanje *švelarjev'. Materij al je iz hrastovega lesta in se tako obdeluje, kakor v starem kraju Plača je 22 centov od jednega kosa. Delo zagotovljeno za šest mesecev. Na tančna pismena pojasnila daje o tem Joseph Košmerl, Box 61, Winnfield, La. (17-21 9) kor Slovake. "Vitežki" Madjari so|so bili ^židaue volje". Gledal'sem jih začeli proganjati in v nekoliko stoj-e skozi otno> ker me je gotiba v to dneh bode sodna razprava proti ne-kterim tamošnjim Hrvatom, ker so | razpečavali knjižico: ''Kako je Medjumurju", ki jo je izdalo ured- vspodbudila; došli ljudje se pa ne zmenivši zame, vsedejo na moj prostor. Jaz sem protestiral, a zelo be-sedičen Švicar mi pove, da na šviear- ništvo lista "Naše Pravice". Naši skih železnicah se ne kupi sedež, arn-medjumurski bratje ne smejo toraj I pak je vožnja plača. Dobro mu pra- širiti hrvatskih knjižic. Madjari jim nečejo dati niti šol. V zahvalo usta novlja naša vlada Madjarom šole po vun, vozim se iz Pariza in sem do-sedaj sedel, zakaj ste se pa vsedli, ko ste tak filozof in se vozite le postajo Hrvatskem. Tako se odpre dne 1. sep- daleč?" Repenčil se je, a moj od-tembra nova madjarska šola v Vuko- Lovor je bil ta> c]a sem vseh enajst vara. A to je mesto, v kterem je od Lsob (prostora je bilo pale za 8) pu-10,000 prebivalcev le ISO madjarskih stil -m odgei na mostovž. Pri prvi po-otrok. Ali je radi teh 3S0 otrok res staji so ostavili voz in se rogali, toda potrebna madjarska šola? Nam bi I zahvalil sem se jim za vljudnost v morala biti šola dobro sredstvo za gviearskem dijalektu ter jih dobro pohrvatenje priseljencev, ker imamo osmešil. Okolu 10. ure dospeli smo na avstrijsko mejo Buehs, tam smo mo- popolno avtonomijo; ali kaj hočemo, ko se naša vlada neče poslužiti tega | rali Stopiti "k colninski reviziji, jedinega sredstva! Zagreb, 25. avgusta Včeraj je slavil "Obzor" redek jubilej — jubilej, kakoršnjega bi te žko našli v sveta. "Obzor" je nam Več slavil svojo 1000. zapleno. Tri če trtine teli zaplen so se dogodile pod vlado Khuenovo. In tako stoje naše tiskovne razmere "v d\ajsetem stoletju! Kaj bi rekel k temu kakov ptujec?! Jednoslavno ne bi hotel verjeti, da je kaj tacega možno v ustav ni deželi. Nu, kar ni možno nikjer drugje, možno je v Hrvatski. Nikje ni mo/no, da bi ostal nekažnjen človek, ki je razžali! narodno zastavo. Pri nas je možno tudi to, kajti mi-nolo je že teden dni od onega grdega čina Krcivojevega — o kterem sem Vam javil v zadnjem pismu —, a ta gospod gospoduje dalje, kakor da se ni nič dogodilo. Od "višjih" pak »e nikdo ne gane, da bi kaznoval po zaslugi. Zato bo on tudi nadalje žalil najsveteja čuvstva hrvatskega naroda, in mnogokrati "strefoer" ga bo — posnemal, i lad i tega dogodka so nezavisni pa tri jot je in najugledneji meščani v Djakovu sklicali za nedeljo 28. avg. skupščino pod vedrim ne-ali to skupščino je zopet za-oblast klasično pre Pomalo se tudi pri nas širi narod-t zavest tudi na trgovskem polju, J in prizadevajo se, da bodi vsako podjetje v narodnih rokah. Tako se je te dni v Požežgi svečano odprla "Hrvatska dionička tiskara i knjižara". Samo treba nadaljevati s takimi in sličnimi podjetji, ker le tako bodemo mogli dati najhitreje naši trgovini naroden značaj in jo očuvati preti ptujinskim vplivom. Narodni trgovi-1 ni treba posvetiti posebno pažnjo, ker danes nam je skoro vsa v ptujin-skih ne narodnih rokah. Milan. POTNE CRTICE (Dalje prih.) Kje je MATEVŽ DROBEŽ, doma iz Planine pri Celju. V Ameriki biva že 24 let. Preteklo zimo mudil se je doma, ter se zopet semkaj povrnil. Star je okoli 50 let. — Radi bi tudi vedeli za naslov MARTIN JEVŠEVARJA; bival je zadnji čas v Henry, W. Va., ter zapustil svojo ženo in otroka. Delal je nekoč na Nemškem. Postave je srednje, las kostanjevih, bolj udrtih očij z velikimi obrvmi, podolzatega obraza, velike brade in širokih zob. Naslov in pojasnila izvolijo naj se doposlati na "Glas Naroda". (21-23-0) Krasni poštni paniik VADERLAND odpluje dne 24. sept. .b 10:30 uri do poludne iz New Yorka v Antwerpen Poštni parnik STATENDAM odplnje dne 27. sept. ob 10. uri dopol dne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik LA BRETAGNE odpluje dne 29. sept. ob 10. uri dopol dne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 1. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen Brzopamik KAISER WILHKLM n. odpluje dne 4. oktobra ob 11. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. NA PRODAJ. Blizu Goff, Pa., ali nedaleč od Co nemaugha. Pa., je na prodaj malo po- (Dalje.) Vlak jo je dobro ubiral iz Pariza po francoskej zemlji. Videli smo še ostanke starega zidu, kterega so z ve-Likimi kroglami razstreljevali 'leta J sestvo s 6 orali zemljišča, dalje hiša 1871 "nemški Mihelni" in Francoze L 6 sobami ter kletjo. Vse je močno v Parizu, in pri tem poslu priva- Uq s kamenjem podzidano; dalje hlev diii na kitajsko delikateso, to je, da za e živine ter prostorna kovačnica. ^o med oblegovanjem "podgane" je- p0d hišo je stroj za premog. Pri hiši dli. Marsikakemu Parižanu se to št je pripraven prostor za kako trgovi-/.elo "feržmaga", ali nič ne pomaga. n0, najbolj za mesarijo. Proda se tako je bilo "ondaj". Ko je bil Pa-j tudi zaloga blaga, namreč obleka in riz nam že precej "za hrbtom", nam J železnina. Pri hiši je vrt z domačim je postalo jednakomemo vsled enako- sadnim drevjem. Na prodaj je ob-mernega drdranja vlaka. Radi tega jednem 1 konj, 1 krava ter 4 vozovi, sva se spomnila čifuta in Rebekce. kakor drugo gospodarsko orodje. Po-Kar nam je preje ta Abrahamov po- j sestvo je zelo blizo premogovih rovov tomec prizadejal, mora dobiti vrneno. in le nekaj minut od njih oddaljeno. "Na videz" se je umaknil v kot, Re- Proda se vse skupaj, ali tudi samo bekca pa v druzega, nasproti mene | polovica. Ugodna prilika! Natančna Ogovarjala sva jo nemški in angležki. pojasnila o tem da na željo: John a ni razumela nič. Moj potni tovariš J Kos, P. O. Box 45, Goff, Pa. je pričel govoriti v francoščini, na (21&28-9) IV POZOR ROJAKI Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiy 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da ser» otvoril novo urejeni saloon pri ^Triglavu" 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležann „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, naj bolj a vina in dišeče cigare, 90 pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliŠče in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v pnrel vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakonfc, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom I Mohor Mladič, 617 So. Center At., blizo 19. ni. CHICAGO, UXOfQia SlltifiJS. * v Forest City, Penna, (aborporirano dn6 31, januarja 1902 ▼ T'e^r.syWanyL ODBORNIKI; Predsednik: Josip Zaxar, P. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Žid an, P. O. Box 478, Forest City, Pa L tajnik: Ivan Tele an, P. O. Box 607, Forest City, Pi. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa GOSPODARSKI IK RAČUNSKI ODBOR: Josip Bctcineli star. p. O. Box 591, Forest City. Pa A^t-vn Ovf v P O Fox 537, Forest City, Pa. IvAjM OsALLr«, P. O. i»ox 492, Forest City, Pa •Josip Gobsnc, p. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: .JOSIP Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, H Kabol Zalar, T. O. Box 28, Forest City, Pa Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa Pšimož Mato> P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se po&ljajo I. tajnika: John Telban, P. O. Bos 60^ Porart City, Pa Društveno glasilo je "Glas Naroda?* Rojakom, kteri potujejo skoči Du-[ raturo na Silverton, Juroy Rico in Teluridt, naznanjava, da »va odprla novo ff*atilno avstrijska domavina poles železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar bede-va postregla z dobro pij ado, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkamL Za »bilen obisk se priporočata BLATNIK ki BRUCE, "GLA8 NJLKtBA*, . prodaja p* 1 Mat Hrrfiks: Anton Bobek, poslovodja p*-druzniee Frank Sakisr, 17T1 Bt. Clair St., Cleveland. Ohio, John Bust ar i i i. 130« H. 0» tre S t-, Joliet, HL Frank Gabrenja. Sli Powso St., Johnstown. Fa Frank A. Baudek, Milwaukee. Wis. zaslužene denarje je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York Težko Resnica Math. Gr&hek, 1201—1203 0or. Mesa in Santa Fee Are PUEBLO, CDLOEADO, priporoča slovenskemu in hrvatske mu občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr 3te, kakor tudi svojo bogato zalog« in železnine; v zalogi ima tudi Tri zierjevo grenko vino. gptT' Pošiljam denarje v starv domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser. jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, Swrtnlk. je da je največja nesreča v A-rnerika za človek i — l>olo-zen. Ako je človek bolan nemoro delati, in če no dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svo-, jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? - Kadar je človek bolan — more »e zdraviti« Najhujše se mn pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neisknšenem zdravniku, toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skateriml se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 V zaCetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi nesomogli po-Revmatizem in rnagat. Potem se obrnem na Vas dr. - holpynl bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra.o«1«2"; ozdravlena. vila in zdaj sem popolnomu zdrav. Toraj se Vam srčno zahvalim zato *a ©Zdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam JHaria Skušek* vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveU Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Oollinsjamei za popolno ozdravljenje vseh bolesti: Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vali, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in znnanje bolesti. Prof. Ooliins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito Isto V maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E- C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam Ce poslati zdravila, po katerih se goto® popolnoma ozdravite in se bolezen goto*^- pigdar veC ne povrne. _ _ ffaik Guštin, Box 37, Soudan, Minn. Inkorporirana dne 24. januarja zgoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UBJLDHIKI: Pr*d«ximk: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Mum. Podpredsednik* JOHN KERZISNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Elj, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. B.x 106, Ely, Mum. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1796 St. Clair St, Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, ETtsleth, Min*. POROTNI ODBOR: MTHAET, KLOBUČAR, 115 7th 8k, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo p«eiljati na L tajnika: Geo. L. Brvzich, Ely, Minnv po svojem zastopniku in nobenem dragem. Denarne pošiljatve naj m pošiljaj« blagajniku: Ivan Gorie, P. O. Box Ely, Minn., im p« svojem zastopniku. Društven« glasil« je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Nesreča. Iz Bistrice na Gorenjskem so prepeljali dne 7. sept. v Ljubljano Elijo Veličkn, kteremn je padel na nogo velik kamen ter jo zmečkal. Zapuščina bogatega Ljubljančana. Ob Osejskem jezeru na Koroškem je umrl bivši gimnazijski učitelj Ivan Mlakar, rodom Ljubljančan. Iz njegove oporoke omenjamo: Zapustil je 6000 kron iiostrežnici, 24.000 za ustanovo, s ktere pomočjo naj se pošilja samostojne ljubljanske obrtnike na tehnologični zavod na "Dunaj, 20,000 kron 7.a dijaško kuhinjo, 12,000 kron sekciji nemškega in avstrijskega planinskega družtva, 2000 kron ljubljanskemu družtvu za varstvo živali, 61M)0 kron za razdeliti v manjših svotah za razne dobrodelne namene. S.tretjega nadstropja padel je pri zgradbi Znidaršič-Valenčičeve tovarne v Ilirski Bistrici 2f> letni delavec Andrej Slavic iz Brežic, okraj Volo-ska. Dobil je težke poškodbe. ŠTAJERSKE NOVICE. V Brežicah na Sj>odnjem Št ajer-skem se je z otvoritvijo ''Narodnega doma" začela doba preporajanja, ki utegne k malo poučiti nemškutarje da so se varali, ako .so menili, da jim je s zmago na zadnjih volitvah za okrajni zastop za vedno zagotovljeno gospodstvo na tej najjužneji toč ki dežele Štajerske ob hrvatski in kranjski meji. "Sokolu" v Brežicah so že postavljeni temelji. Snuje se tudi "mladeniško bralno družtvo za brežiški okraj" s sedežem v Brežicah ali družtvo je zasnovano tako, da se bodo mogle ustanovljati podružnice po okolici. Dalje snujejo tam knjižnico, ki so ima razviti v iavno ljudsko knjižnico, ki bode velikanskega pomena za kmetski stark Brežiškim rodoljubom je le čestitati na taki vse hvalevredni delavnosti. Strašnr. nesreča se je prigodila v Te psov i. Posest niča Julijana Bre-gant je hotela molsti kravo, ki ima to posebnost, da se mirno pusti molsti samo gospodarju. Ko je žena hotela opraviti to delo, je krava postala divja, se obrnila in z rogovi razparala ženi trebuh, da so izstopila čre-va. T t-/.k o ranjeno ženo so prepeljali v mariborsko bolnico. PRIMORSKE NOVICE. Iz Port Saida v ulico Tigor v Trstu. Z Lloydovim pamikom "Africa", ki je dospel iz Aleksandri je v tržaško pristanišče, se je pripeljal tudi 22ietni Peter Frausin, doma iz Milj. Spremljeval ga je pa kavas av-st ro-ogrskega konzulata v Aleksan-driji. Peter Frausin je bil v Port Saidu v službi pri Sneškidelniški družbi.. Pred kratkim je pa bil odpuščen iz službe. A nekoliko dni pozneje je grozil sesmrtjo nekemu inženirju, o kterem je mislil, da je pro*,.-ročil, da je on izgubil službo. Radi tega je bil v Port Saidu aretovan. O tem je pa prišlo na svetlo tudi, da je podvržen vojaškemu naboru. Iz Port Saida ga je tamošnji konzul poslal v Aleksandrijo, iz Aleksaudrije pa v Trst. Padla 17 metrov globoko. Te dni je padla s hriba poti Skednjem, (kjer kopljejo materijal za zasipanje morja) 17 metrov globoko neka Filome-na Orel is ter ostala namestu mrtva. Zdravnik se zdravniškepostaje je kon-statiral smrt, na kar so mrtvo truplo prejwljali v mrtvašnico k sv. Justu. Izpred sodnije. — Na zatožni klopi je sedel Lah iz kraljestva, Nikolaj Duzzi, ki je delal pri Ročinju pri železnici. V Dugarjevi gostilni v Roei- nju je kričal na tak način, da «0 ga le težko poslušali ter poslali slednjič jk) redarja, naj ga odpravi iz gostilne. Duzzi se je zoperstavljal redarju, ter mu je hotel iztrgati sabljo. Morali so poklicati orožnika. Pred sodniki je trdil, da je bil pijan; tudi nekatere priče so povedale tako, zato je dobil le 7 dnij zapora. Pretep. — Pri Avčah je bilo prišlo v nedeljo, 28. pr. m. med dvema delavcema do pretepa. Eden je potegnil nož ter sunil 271etnega Jak. Vrhonika z Brega pri Kranju tako močno na desno stran prsi j, da mu je ranil plju-ča. Hitro je pritekel orožnik, ki je pomagal ranjencu ter ga spravil potem »lomov in poklical zdravnika. Napadalca so zaprli v kanalske zapore. Duhovnik ponesrečil. — Dne 1. t. m. so našli par metrov od beneške meje na Kolovratu mrtvega kurata v Dreki pod Livkom v Benečiji, Josipa (rošnjaka. Dne 31. avgusta dopoludne je šel na lov na Kolovrat; okolu 11. ure ga je videl nekdo iz Ravnij. Zvečer je bila nevihta in ga ni bilo domov. Zato so ga začeli iskati in ga našli mrtvega, ležečega na velikem kamnju. Sodi se, da mu je spodrsnilo, ker se je nahajal na višini s strmino iz samega kamenja, ter se je ubil, kajti ranjen je bil le na sencih, ali pa mu je prišlo slabo ter je padel tako nesrečno, da je našel smrt. O kaki nasilni smrti ni govora, ker so našli pri njem ves denar. Ob njem je stal zvest i njegov pes, ki je z močnim lajanjem privabil iskalce kraj nesreče. — Pokojni Gošnjak je bil zaveden slovenski duhovnik, ki se je brigal tudi za vseslovensko gibanje. Umrl je v Mavhinjah na Krasu Josip Legiša, bivši večletni tamkajšnji župan in cestni odbornik. Odlikovanje. Vspomagateljnoe občestvo v Moskvi je imenovalo dr. G. Gregorina v Trstu svojim častnim članom. Diplomo, izdano v staroru-skem slogu, mu je izročil dr. Tresič-P:. ričič v imenu predsednika omenjenega društva Oerep-a Spiridovič-a. ki je odpotoval iz Dalmacije v Ameriko ter ni mogel priti v Trst. BALKANSKE NOVICE. Srbski zastopnik v Sofiji. Simič. je bil nekaj dnij v Londonu. Občeval je zgolj z možmi angleškega balkanskega odbora. Naznanil jim je trden sklep srbske vlade, da hoče doseči glede maeedonskega vprašanja popolno sipo razumi jen je z bolgarsko vlado. Arnavti v skopeljskem, bitoljskem, ohridskem in kumanovskem okrožju vedno bolj zasledujejo kristjane, oso-bito Srbe. Zadnje dni je bilo v okraju Peč umorjenih 14 Srbov, med njimi tudi jeden krščanski orožnik. Ko so oblasti poizvedovale meti Arnavti o morilcu, so rekli, da je bil kristjan predrzen dovolj, ko je javno imel svoje ženitovanje jk> srbskem običaju, kar se še ni drznil tu storiti nihče. V Ohridi so vsah dan nasilstva, umori in ropanje na dnevnem redu. Tudi v vasi Žmaljevo so udrli Turki in odvedli s silo svakinjo srbskega ve-'ikaša Micoviča. Ker turške oblasti niso hotele posredoval i, je krščansko prebivalstvo nad vse razburjeno. Brezdvojbeno bodo nastopili za krščansko prebivalstvo v Stari Srbiji žalostni in nevarni časi. HRVATSKE NOVICE. Hrvatske vojaške zahteve. "Ob zor" priobčuje članek o madjarakih vojaških pridobitvah in pravi, da bodo liberalni lyrvatfski poslanci v ogrski zbornici izstopili iz liberalne s-tranke. ce ne bode Hrvatom dovoljeno to, kar je vojna uprava dovolila Madjarom. RAZNOTEROSTI. Marljivi Bolgari. V prvi polovici tekoečga leta se je izvozilo iz Bolgarske 6,857,354 kilogramov jajec v vrednost i 4,628,155 levov (frankov) nasproti 4,868,431 klg. v vrednosti 3,-217,736 levov za isto dobo v minolem letu. Samo meseca junija se je izvozilo 893,503 kgr. jajec v vrednosti 556,860 levov. Prebivalstvo Šlezije. V Šleziji se po zadnjem ljudskem štetju 296,500 Nemcev, 146,2000 Čehov in 220,000 Poljakov. Ij Benetk javljajo, da je munici-palid svetnik Vendrasco obvestil župana Grimanija, da se pogrezati cerkvi S. Giorgio degli Schiavoni in San Antonio ter da je za obe cerkvi velika nevarnost. Tudi v okolici cerkve sv. Marka so opazili, da se tla nižajo. Genova in Marsilja. V zadnji številki francoske "Revue des deux Mondes" so nahaja temeljita tudija o Genovi in Marzilji. v kteri prispo-dablja pisatelj ti dve veliki trgovski luki ter pokazuje kako Marsilja — četudi napreduje — vendar po malo zaostaja za Genovo, ktera bolje napreduje. Pred 25 leti je bila Marzilja ne le prvo francosko pristanišče, ampak v obče prvo pristanišče na evropskem kontinentu. — Zamore se reči, da je Marzilja bila vladarica" Sredozemskega morja. Od tedaj se je sicer dovolj razvila in napredovala, toda dobila je raznih tekmecev. Hamburg jo je nadkrilil leta 1889, Antwerpen leta 1893, Rotterdam 1&89, a ne bode treba še dolgo čakati in nadkrilila jo bo tudi Genova. Ko bode dovršen simplonski prodor, bode Genova privlekla nase vso zapadno Švico, čije promet gre sedaj še preko Marzilje. Leta 1872 je iznašal promet v Marzilji 2,665,000 ton. v Genovi le 846,000 ton. Toda od onega leta je promet Genove silno na rastel teT znaša na leto 5,200.000 ton, v Marzilji pa 5,8S5,000 tonelat. Kakor se vidi, ne manjka mnogo, da jo bode Genova nadkrilila. Sneg v avgustu. V Črnigori, Srbiji in Bosni in Hercegovini, je teh dni za pal sneg po planinah. Odkod je naša domača zelenjava. - Naše najnavadnejše vrste zelenjave so iz tujih dežel ter so rabile mnogo časa, da so se v naših krajih udoma Čile. Celo navadno zelje je iz inozemstva in sicer iz Egipta Stari Rimljani so ga prinesli od tam. Sparglji so doma v Aziji, okusni art i čoki pa v Andaluziji. Spinača je prišla iz srednje Azije. Bob je bila Grkom priljubljena jed, dočim je fižol iz Indije. Lečo so jedli siromašne ji ljudje v Egiptu in znano je, kako so Židje pogrešali v puščavi čebulo in češenj. Grah so tudi že poznali stari narodi, toda jedli so ga le, ko je dobro dozorel. Krompir jo prišel v Evropo iz Vir ginije v Severni Ameriki ter je najmlajša in tudi najpopularneja zelenjava in na mizi siromaka in boga tina enako priljubljena jed. Trgovina z dekleti na Ogrskem Listi poročajo, da so imeli trgovci z dekleti svoje "zaloge" v 37 mestih na Ogrskem, v zadnjem času pa je bilo otvorjenih še 57 novih podru žnic. Ogrske oblasti se vedejo proti tej "trgovini" jako popustljivo. Posebno je razvita v Budimpešti, in c&-lo visoke osobe so zapletene v njo Pred kratkim je hotelo redarstvo BudLmi»ešti jed no teli hiš zapreti ker jih je tojiko, lai hitro se je oglasil neki veletrr.ee, ki je zajedno mest ni starešina, ter izposloval s svojim posredovanjem, da je ostala hiša od prta! Nemec o Nemcih. Možu, ki je pisal nastopno pismo, se gotovo ne more očitati, da ni bil pravi Nemec: "Ni mam sedanjosti, še manj pa bodoeno sti. O veri ni sledu. Pač bi bilo mo-lo pravo umetniško delo izvajanje mojih novih tel mnogo spremeniti Moja vrnitev v Nemčijo mi je zadala smrtni udarec, malovredna je ta de žela, in neki Ruger je imel prav, ki je rekel: 'Nemec je malopridnež." Tu kaj ni sledu o upanju, in kako je z mojimi navideznimi naklonjene}, raz-vidite lahko iz tega, da so me k izva janju mojih dunajskih koncertov va bili praški Čehi, Rusi in Madjari, do čim moram biti pripravljen, da me moji dobri Nemci, ako se jim ponu dim, odklonijo. V Berolinu me inten da-nt ni hotel sprejeti." To pismo je pisal leta 1863 največji nemški glas benik Rihard Wagner neki Matildi Wesendonk. V Indiji je neka vrst metuljev, čije samci imajo levo perutnico rumene, desno pa rudeče barve. Pri samicah je pa barva perutnic ravno narobe. The Savings Fund & Loan Ass' •f Pittsfcnrg, Pa. 417 Fourth Ave. Pittsburg Potrjeni kapital $1,000.000.00. Pod nadzorstvom državnega blagajniškega oddelka. Posojilni blagajniški oddelek. C. B. LAWTON, predsednik JAS. A. SMITH, poslovodja. KreUnje pamikoT. V New York m dospeli: Ethruria 20. sept. iz Glasg»wa z 448 potniki. Statendam 20. sept. iz Rot-terdama z 821 pot. Vaderland 20. sept. z Antwerpena. Dospeti imajo: Bluecher iz Hamburga. Koenigin Luise iz Genove. Mongolian iz Glasgowa. Teutonic iz Liverpoola. Neck ar iz Bremena. Phoenicia iz Hamburga. Deutgchland iz Hamburga. St. Paul iz Southamptona. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. Astoria iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Pnnz Adalbert iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama. Odpluli m: Oceanic 21. sept. v LiverpooL ©dpluli Me: Bluecher 22. sept. v aHmburg. Grosser Kurfuerst 22. sept. v Bremen. La Lorraine 22. sept. v Havre. Arabic 23. sept. v Liverpool. Lucania 24. sept. v Liverpool. Patricia 24. sept. v Hamburg. New York 24. sept. v Southampton, ^aderland 24. sept. v Antwerpen. Koenigin Luize 24. sept. v Genovo. Ethiopia 24. sept. v Glasgow. Statendam 27. sept. v Rotterdam. Pannonia 27. sept. v Trst. Teutonic 2S. v Liverpool. Deutsehland 29. v Hamburg. Neckar 29. v Bremen. Mongolian 29. sept. v Glasgow. La Bretagne 29. sept v Havre. Celtic 30. sept. v Liverpool. Umbria 1. okt. v Liverpool. St. Paul 1. okt. v Southampton. Kroonland 1. okt. v Antwerpen. Phoenicia 1. okt. v Hamburg. Astoria 1. okt. v Glasgow. Kje je resnica? Samo jeden zdravaik ne more nikdar jamčiti, da k#de •zdravil vsako boiezee, kajti ni [eden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti vsako bolezen, je to neapamelnost. Po vseh velicih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. Trko je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazu-jočase praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ue vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, katera jih tlači. Ilniuorcol Moriinal Inctitllto ^ za ^^ posebnega zdrav- UIllVClOdi mcuibdl lllolliuic nika specialista in Vam naznani: Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Akoso drogi zdravniki proglasili Vašo bolezen za enozdravljivo. — ako so Vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in Vam kljub temu niso po- vrnili dragccenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno in brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujete, uvidel. da Vas zamori ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mehike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj >pozuaU. Universal Medical Institute iira mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) podeli se nova meč, suhi s? odebele, debeli so osuše, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine. Rentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost Človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, ^yRATU, ALI NA PRSIH. —AKO ZGU BITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE. — SPOLSKE BOLEZNI. — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU. — AKO STE NERVOZNI. — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE, — NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd. Ali ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdrav,niki-strokovnjaki, kteri Vambodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih sivar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medieal Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega deaiarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu Vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE NEW YORK. 30 WEST 29th ST,, blizu B'way, Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure predpoludne. Frank Sakser^ 109 Greenwich Street., New York ID C USTANOVLJENO LETA 1893. o O USTANOVLJENO LETA 1893. O DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do® movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom doma in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem IOO kron za $20.50 in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAROBRODNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj •--— mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede pot-nika v soliden in cen hotel. Ako kdo sani pride v New York 11a kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 2S centov in prihrani dolarje* To je zelo važnol Z veleštovanjem FRANK SAICSBR, IOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 3795 Cortlandt Telefon: 3795 Cortlandt Milko Vogrin. Novela. Spisal Ar. SUjuu Tak4* natrle misli in hade slutnje rojile 30 zdaj skrbnej materi po glavi. A kaj si je lw»tela? Ali ga ni zadnjič tudi sama vabila, naj jo pride zopet enkrat obiskavatf Ali ga ni povzdigovala In hvalila, ker jej je zadnjič proti Robertovim napadom iz duše in srca govoril t Da, vse to je ona res storila! Ali ko je premišljala, kake nasledke bi utegnola imeti ta prijaznost, to enako mišljenje in o prijateljstvo z Vogrinom, »vala je, da ni zakrivila svojih ljih čutov proti njemu. Zakaj vabila, zrJcaj se mu je kazala taito udana in prijazna t Mati je hotela svoje pomisleke ravnokar tudi Rihardu in Olgi na-aniti. Sina je še mislila posebej posvariti, da je nepremišljeno ravnal, ker je vabil k sebi Vogrina: kar prileti slnžkinja in naznani, da je prišel oni gospod, ki je bil zadnjic z grofom Konarskim tu. '1 Vogrin je prišel, Rihard", za-kliee veselo Olga in vstane, kakor da bi ga hotela iti pozdravljat. Rude-eica oblije njeno lice, in srce jej jame možno biti, kajti zdaj je uvidela, da jo ljubi; saj je prišel še danes, kakor si je sama mislila. Hitela bi mu naproti in ga objela, kakor objame žena svojega moža, ki pride iz daljnega, nevarnega potovanja, a sramežljivost devieja jo je ustavila, in povšeČi jej je bilo, ko odvrne Rihard : "Ostanite tukaj, mama in Olga; jaz grem po-nj in ga pri ved em sem v utico, saj je tu prijetnejše sedeti, nego v zaduhiej sobani." Rihard je kar skočil, in ko bi tre-nol, bil je pri Vogrinu. Samo veselje in notranja udanost gnala ga je k svojemu nekdanjemu učitelju. Zdaj se napotita obadva skozi vrt v utico, in bila sta prej tam, nego je končala mati svoj poduk, kako se naj vede Olga proti došlemu gostu. "Dober dan, milostljiva gospa in mila gospiea", pozdravi Vogrin naši znanki, globoko priklonivši se ter gospe roko poljubi. "Čudili se bodete, da sem že sopet tu pri Vas, milostljiva gospa, a danes me je privedel k Vam poseben namen. Kakor Vam je gotovo že gospod Rihard povedal, namenil sem se bil, da na vec dnij svojo drago mater obiščem. To sem pa kar storil, kajti gospod grof mi je dal takoj dopust. Danes predpolu-dnem bil sem že doma tam-le v Do-lah. Ker ste mi pa, milo«tljiva gospa, dovolili, da Vas smem obiskati, storim to takoj prvi dan. Smatram si namreč z& najprijetnejso svojo dolžnost, da se zahvalim za Vašo gostoljubnost in Vam izrečem svoje največje priznanje za Vaše narodno mišljenje. Oni trenotki mi ostanejo vedno v najlepšem spominu, ko ste mi Vi zadnjič sami priznali, da sem Vam iz srca govoril in da Vi enako z menoj mislite in čutite. Ne bil bi mislil, da hrani kdo v Porecah tako plemenite, pravične nazore, in da bije tudi tn, v tem blišči in blesku, narodno srce za mojo ubogo domovino!" Vesela je bila gospa Skenovska teh besed, in vse prejšnje slutnje in hude misli so jo mahoma zapustile. Zopet je čutila prejšnjo nagnenost do Vogrina. Radovala se je, ko se je mogla potem z njim pogovarjati o slavjan-skem narodnem življenji. Tudi Olga se je danes udeleževala njunih pogovorov in dajala v vsem le Vogrina prav, a seveda ne toliko iz prepriča nja, kakor pa zato, ker ga je ljubila Razpravljali so o mnogih stvareh. Govorilo se je o izletih, o lovu, o ri-barstvu na jezeru, o raznih podjetjih koroških rojakov, Nemcev in Slovencev, največ pa o trgih in mestih, o godali in dolinicah, ktere bi to poletje lahko obiska vali. Rihard je bil neizmerno vesel, videč, da se zdaj neha njegovo jednolieno in pusto življenje. "Pravega namena, zakaj sem prišel k Vam, milostljiva gospa, pa še vendar nisem povedal", pristavi po daljšem razgovarjanji dr. Vogrin. "Kaj pa še imate lepega? Kakšen namen pa Vas je privedel k nam?" vpraša radovedno gospiea Olga. "Gotovo nam imate kaj novega, in to veselega o samem sebi poročati!" In tu gieda Olga nepremično Vogri-nn v oči, pričakujoča, da jej radostno odkrije, da jej že dobil stalno službo, za ktero je prosil. A o tem ni bilo ne sluha ne duha, temveč Vogrin naznani navzočim, da jih je prišel vabit, naj gredo jutre z njim gledat najlepših prizorov, ktere more tujec videti pri Slovencih. Vsi ga kar strme pogledajo, prašu-joči, kaj bi neki to bilo; in potem ga poslušajo vestno, ko jim je pravil sledeče: " Jutri v nedeljo, dne 23. junija je predvečer sv. Janezu Krstniku. Ta večer netijo naši Slovenci kres, to je ii sežigajo ognje po gorah in gričih, na hribih in holmih. Vsaka gora, vsako brdo ima ta večer svoj 9genj. Ni lepšega, nego gledati, kako plapolajo in se vzdigujejo ognjeni slopi proti nebu, ter opazovati šege in navade prostega naroda pri teh nočnih svečanostih. '' In nato jim jame Vogrin razlagati pravi pomen tega večera On jim dokazuje, da govori iz teh običajev nad tisoče let stara preteklost našega naroda. V sivej, poganskej starodavno-sti, častili so naši slovanski pradedje solnčno božanstvo, in ta običaj ohranil se je do današnjega dne. Saj še dandanes ljudstvo govori: "O kresi se dan obesi", in to je prej in slej po več tisoč letih pomenjalo, da začne o tem času solnčna moč pojemati. In v istini, kres se vrši tedaj, ko je solnce največjo moč razvilo ter došlo na vrhunec svoje gorkote in veličanstva' Naravno je torej, da so naši pradedje solncu tedaj, ko je Zemljanom v naj-! večjej krasoti in moči se pokazovalo, I doprinašali slovesnih žrtev. " A ta običaj ne živi le v Slovencih tu na Koroškem", nadaljuje Vogrin, "temveč to šego nahajamo pri vseh Slovanih na jugu, severu in za-padu. Pri Vas, milostljiva gospa, imenujejo to svečanost "sobo tka", in ona se celo z našim kresom ujema. Da pa visoka gospoda pravi slovenski kres spoznava, vabim Vas, da jreste jutri zvečer z menoj na oni-le »rič nad Dolami. Z njega se vidi celo Vrbsko jezero in vse znamenitejše gore, na kterih bodo goreli veliki kresovi." "Da, mama, to bode lepo, to bode krasno!" pristavi nagloma Olga. "Saj gremo vsi z gospodom doktorjem, ali ne? Glej, jaz še nisem nikdar videla takih kresov, o kterih pripoveduje gospod doktor!" Gospe Skenovskejso se jeli vzbujati lepi spomini iz njenih mladostnih let. Živo jej je stopilo pred oči, kako je ona, deklica še kakor zdaj Olga, hodila na Češkem ta večer na bližnji mestni holm ter gledala, kako so netili kres njeni rojaki. A pravega pomena temu sežiganju še ni vedela do ilanes. Vogrin ga jej je bil prvi razložil. Ona je vedno mislila, da spominjajo ti ognji le na one čase, ko je krvoločni Turek jpuetošil fpo našali krajih, domišljujoča si, da so ubogi kristjani le s takimi ognji naznanjali od gore do gore prihod ljutih never-nikov. Vzbudila se je zdaj tudi v njej želja, da si pogleda ta stari slovanski običaj in se po tolikih letih zopet osobno udeleži kresovega sežiganja. "Naj bode, pa gremo gledat, kako netijo Slovenci kres, in gospod doktor bode naš vodja", odgovori mati na Olgino vprašanje. CUNARD LINEIMBI F>ARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. telefom kadar doapeS na kako postajo v New York in ne ▼•i kako priti k F*. Sjjtsxnju. Pokliči Številko 3T96 Cortland in govori slovenska. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka fdne 27. sept. 1904. odpluje iz New Yorka dne 11. okt. 1904. PA10NIA TOMA MONIA Compapie Generale Transallantique. (Francoska parobrodna družba.) (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI ii SIDRO Pain Expeller kot najboljSi lek zoper E.EUMATIZEM, POEOSTHICO, PODAGRO itd. in razne "eumatično neprilike. SAnOt 25ct. In SOct. v vseh lektirnnh ali prt P. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. JOHN KRACKER 119® St. Clair St., Cleveland, O. Priporoča rej&kem tvoja ienetn* YUfA, ktera v kakovosti aadkrilja-JoJe vsa druga ameriška viaa. ftaioSo viao (Concord) pradaja® H Mc galeae; belo viae (Catawba) pa 7te galeae. KAJKAKJ&E KASOdlL# ZA TOCO JM M GALON. BKKJETEC, m kterega som im-fertiral brinje is Kranjskega, velja IS stekleaic |16.0«. Brinjevec je najbelja vrsto, ker Jo igaae na isti aaiin, kakor doma na Kraajskesa. UMtoAKJlPULtftm »BKAl Za ebOa aaroflfla so * JOHN KRACKEH 1199 St. CUlr St.. Cleveland, odpluje iz New. Yorka dne 25. okt. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PATOONIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. HE AISTRIACA LINE vozi direktno iz Hew Yorka do TRSTA ali REKE, «t s parniki Frieda", "Gerty" in "Giulia", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TESTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali O. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . - NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N.Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE, POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande* rov, društvenih zostav, znakov in regelij po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in __ ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopi^ovaP Vam bode rojak g. Lupša. V FRONTEN AC. XAN8., in oklici je moj zastopnik Mr. L e • p • 1 d Krushits. Imen o v ami gospod deluje že mnogo let c menoj i* ara reda« v najlepšem koglasju. aato g* rojakom tople priperotam Fr T Braddack, Pa^ ia ekelici je maš zastopnik Mr. Ifnac Magister, 1141 M&cket Ave. .Betičmik je peeklatten aa pekiramja marečmiae im predaje knjig, ter ga vsem rojake m teple pri- DIREKTNA 0.7,A DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE, POŠTNI PARNIK! SO t "La T jrraine" na dva vijaka..................12,000 ton, "LaSavoie" " " " ..................12,000 " "La Touraine" " " « ................10,000 " 'L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " "LaBretagne".......;....................... 8,000 " "La Champagne"............................. 8,000 " "LaGascogne"............................... 8,000 « 25,000 konjskih moči. 25,000 " " 7,0U> " " xo,000 " " 9,000 " " 9,000 " " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., New York: *LA LORRAINE La Bretagne *LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. 6. okt. 1904. 13. okt. 1904. 20. okt. 1904. La Bretagne *LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Gascogme 27. okt. 1904. 3. nov. 1904. 10. nov. 1904. 17. nov. 1904. 24. nov. 1904. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Holland-America Line (HOLLAND-AMLERISKA ČRTA) vozi kraljevo mzozemsko in pošto Zjedinje^ih držav med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer, N00RDAM, parnik z dvojnim vya-kom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vija-koui, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. 8TATEN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije, Radi cene glej aa posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih^ j DUNAJ, I, Kolowratring 10 TRST, št 7 Prosta luka 1NOMOST, 3 Rudolfstravi«. BRNO. it Krona, Parniki od pij u je j o* Iz ROTTERPAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako greda - *■"*■ ' ---^— - ob 10. urt zjutraj- _____________ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se laliko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. Rojaki, podpirajte rojaka I Podpisani priporočam svojo dobro mjiM GOSTILNO, T kterej tojim vedno SVEŽE PIVO, proda jam DOBRE iMODKE in LIKERj£ Pr? meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak prid« t Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bod# prišel do mene in do eaancev. Ako treba je kak svet, naj se name obrne, geslo toraj bodi: «▼011 k svojim! Marti* Mttfai*. 1» pa Mah S M SLOVENCEM TER A HRVATOM SE PRI. ^ POROČA IZKUŠENA £ :t< BABICA * POLONA MEVZEK, 252 WILSON AVENUE, CLEVELAND, O. y P i* lU 4 Si 'A n JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego txi dni; prihod v New York pc dneva. Oglasite se Eil; C. M. C0Xr »? C. POST, Asi't Tkiet A|-a»J, uty Tkkel Afeat, 313 N. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar valužbenec Vaa pričaka potem prr pribodu v New York na kolodvoru.