146 _ Novi?ar iz doma?ih in ptujih de?el. I h Dunaja, ? Cesarjevo potovanje je tudi J dalje skozi m skozi Je vrsta slovesnosti. Povsod isti I slovesni sprejem, povsod ista navdu?enost. In vse to J ima popolnoma slovansk zna?aj, Dalmacija ka?e, daj biva v nji narod slovanski, dasiravno se po nekaterih I krajih ?italianissimi" in lahoni prizadevajo dati posebno I mestom la?ko podobo. A slovanski zna?aj povsod prodre tako, da ?evviva" kar utonijo v grome?ih ??ivijo".! Zdaj je cesar v Vrgoracu, kamor je pri?el v slabem vremenu. Tudi tu je bil sprejem velikansk, razsvetljava I prav ?arobna, zlasti neke razvaline. Devojke in fantje I so pred cesarjem ?kolo" plesali. Posebno se pripravlja I Hrva?ko brodovje k slovesnemu sprejemu. V Reko bosta pri?la 11. maja tudi Hrva?ki ban Ma?urani 6 in Za-1 greb?ki nad?kof M i h aj i o v i ? poklonit se cesarju. Kakor I se zdaj za gotovo sli?i, misli cesar ?e dva dni dalje po-1 tovati po Daimac ji. Vtisk tega potovanja na Nj. Veli-1 ?anstvo bo gotovo za nas Slovane ugoden, zato upamo, da bo potem , ko se vrne na Dunaj, marsikaj druga?e in bolje za nas. ? SI. majem prete?e Banhansov odpust; a prosil je, da se mu za 4 tedne podalj?a. Najbr?e bo dobil odpust ? za vselej. I Galicija. ? Za gotovo se poro?a, da bo cesar vi Galicijo odpotoval 4. avgusta. I ?e?ko. Iz Prage. ? Ustavoverci se radujejo, da sta tudi dva novo izvoljena Mlado?eha ? nasproti na?elu Staro?ehov ?vstopila v de?elni zbor Pra?ki; I zato ju je zbora predsednik sr?no pozdravil. Devet Mlado?ehov, odcepljenih od velike ve?ine starih, tedaj sedi v de?elnem zboru; ustavoverci se jim bodo dobri-kali in lepe besede dajali, a druzega ne bodo ni? do- I segli, o tem je le en sam glas. Govori se cel6, da zato nameravajo predloge svoje v obliki peticij v zbor prina?ati. To vendar je skoro neverjetno ? pi?e ?Re- 1 form" ? al pri mladih je vse mogo?e! Ogerska. ? Tu se pri?kajo za narodno gledi??e. Madjari se pri tem obna?ajo kakor drugod v Avstriji 1 Nemci, in zahtevajo, da bi vlada dajala izdatno podporo takemu gledi??u. ? Zatiranje druzih narodnosti pridno napreduje. Tisza je razpustil znanstveni zavod Slovakov ?Matico slovensko" v St. Martinu. To dejanje se samo sodi.