Poštnina plačana v gotovini.
129.	V Ljubljani, dne 28. decembra 1927.	Letnik IX.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Ymetoina.»
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
506.	Naredba o izpremembi mezdnih razredov, predpisanih v tretjem odstavku §21. zakona o zavarovanju delavcev.
507.	Disciplinska pfavila za učence srednjih in srednjih strokovnih šol, ki so pod ministrstvom za prosveto.
508.	Naredba, s katero se izpreminja poslednji odstavek člena 6. v pravilniku o področju in pristojnosti oblastnih direkcij pošte in telegrafa.
509.	Popravek k tarifi o pobiranju taks za pregled in žigosanje (preizkus) mer in merilnih priprav itd.
510.	Izvršilna naredba o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 511. Tarifna obvestila. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 288/LXXX z dne '20. decembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 1. decembra 1927.: Minister za vere se pooblašča, da sme predložiti narodni skupščini predlog zakona o izpre-membah in dopolnitvah v zakonu z dne 23. avgusta
1925.	o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. decembra 1927.: Minister za poljedelstvo in vode so pooblašča, da sme predložiti narodni skupščini predlog «ikona o pobijanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni.
Številka 289 z dne 21. decembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. novembra 1927.: Postavljen je po službeni potrebi pri davčnem okrajnem oblastvu v Radovljici za šefa v 6. skupini I. kategorije Anton Leskovec, finančni tajnik v isti skupini iste kategorije pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru.
Odlok ministra za finance z dne 26. novembra 1927.: Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo Ivan Burger, knjigovodja v 3. skupini IT. kategorije pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 12. decembra 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji češkoslovaški državljan G vidon P r o c k y, pogodbeni vojaški lekarnar v Ljubljani, skupno z ženo Jarmilo in maloletno hčerko Hildegardo.
Številka 200 z dne 22. decembra 1927.:
Objavi generalnega inspektorata ministrstva za finance z dne 24. novembra 1927.: Z valutami smeta poslovati:	1.) Avram J. Ruben in 2.) Moiso
M e 1 li o, oba v Skoplju.
Številka 291 z dne 23. decembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. novembra 1927.: Postavljen je po službeni potrebi v upravi državnih monopolov pri založišču nepredelanega tobaka v Novem Sadu za upravnika v 1. skupini II. kategorije Peter Š e g v i č, upravnik v isti skupini iste kategorije založišča nepredelanega tobaka v Ljubljani.
Odlok ministra za finance z dne 30. novembra 1927.: Oddelek rakovske carinarnice (Rakek) v Starem trgat je ukinjen: otvorjen pa jo oddelek iste carinarnice v Ložu.
Zapisnik o XH. redni seji narodne skupščine z Utic 26. novembra 1927.
Številka 292 z dne 24. decembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno l.de-c°mbra 1927.: Odlikovan je z redom sv. Save V. vrste ‘‘•Julij Dereani, okrožni zdravnik v Kamniku.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 3. novembra 1927.: Postavljen je pri direkciji pošto in telegrafa v Ljubljani za tehničnega uradnika v
3.	skupini H. kategorije Maks Rems, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini iste kategorijo pri poštnem in telegrafskem uradu y Ljubljani 1.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 13. decembra 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji češkoslovaški državljan Bogumil Č e c h ä k v Ljubljani skupno z ženo Olgo in dvema maloletnima otrokoma.
Objava ministrstva za prosveto z dne 15. decembra 1927.: Odlok z dno 29. maja 1921. o upokojitvi Janka Jegliča* se popravlja tako, da se glasi: Janko Jeglič, šolski direktor v Ljubljani, namesto: Janko Jeglič, šolski upravitelj v Ljubljani.
Zapisnik o XIII. redni seji narodno skupščine z dne 14. decembra 1927.
Uredbe osrednje vlade.
506.
Naredba ministra za socialno politiko z dne 6. decembra 1927., št. 10.683,
o	izpremembi mezdnih razredov, predpisanih v tretjem odstavku § 21. zakona o zavarovanju delavcev.**
Na podstavi tretjega Odstavka § 21. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. odrejam;
§ i-
Mezdni razredi, predpisani v tretjem odstavku § 21. zakona o zavarovanju delavcev, se izpreminjajo ter se glase:
Mezdni Višina zaslužka na dan Zavarovana razred	mezda
T. do 8 Din	6 Din
11.	preko	8	»	<lc>	9 Din		60 p	8	»	
III.	»	9	»	00 j)	11		60 »	9	»	60 p
IV.		11	»	00 » »	14	»		11	»	60 »
v.	»	14	»	»	16	»	80 »	14	»	
VI.	»	16	»	8(} » »	20	»		16	»	80 »
VIL		20	»	»	24	»		20	»	
VIII.	»	24		»	28	»	80 »	24	»	
IX.	»	28	»	80» »	34	»		28	»	80»
X.	»	34	»		40	»		tu	»	
XI.		40	»	»	48			40		
XII.		48	»					48	»	
§ 2.
'Pa naredba stopi v veljavo dne I. januarja 1928.
Minister za socialno politiko:
dr. A. Gosar s. r.
* Uradni list 53 z dne 14. junija 1924.
** «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. decembra 1927., št. 288/LXXX.
507.
Gospod minister za prosveto je predpisal pod S. N. br. 10.873 z dne 30. aprila 1927. ta-le
Disciplinska pravila za učence srednjih in srednjih strokovnih šol, ki so pod ministrstvom za prosveto.*
Člen 1.
Učenci se morajo vesti v šoli in izven nje tako, kakor se spodobi dobro vzgojeni mladini, ter se izogibati vsemu, kar bi škodovalo njih ugledu, zdravju in dijaškemu dostojanstvu.
Starejši učenci morajo v tem z dobrim zgledom prednjačiti mlajšim.
Člen 2.
Učenci morajo biti pošteni in iskreni, proti predstojnikom skromni, pazljivi in poslušni, proti vsakomur vljudni, s tovariši pa tudi še družni. One, ki so mlajši od njih, naj čuvajo in poučujejo.
Laganje, pretvarjanje in neiskrenost se učencem no spodobi.
Člen 3.
Svoje posle naj opravljajo marljivo in z ljubeznijo. ker vodi takšno delo k napredku in zadovoljnosti.
Člen 4.
Učenci naj pazijo na čistoto telesa in obleke ter naj si čuvajo zdravje kot izvor sreče in napredka.
V obleki in njeni opremi naj bodo skromni. Vsako lišpanje je prepovedano. V tem pogledu se morajo učenci pokoravati naredbam šolskih oblastev.
Člen 5.
Prepiri so učencem prepovedani.
Za storjeno žalitev si ne sme nobeden sam poiskati zadostila, ampak se mora pritožiti pri šolskem oblastvu.
Člen 6.
Učencem je prepovedano, kvartali in kakorkoli igrati za denar.
Člen 7.
Učencem jo prepovedano, brez dovolitve šolskega oblast,va zbirati denar v kakršenkoli namen.
Člen 8.
Pušenje je prepovedano.
Člen 9.
Učenci morajo redno opravljati predpisane verske dolžnosti. Sodelovanje pri verozakonakih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih in svečanostih, smejo biti oproščeni samo oni, katerih roditelji ali varuhi to pismeno zahtevajo od šolske uprave po členu 12. ustave naše kraljevine.
* «Prosvetni Glasnik» št. 1 in 2 iz leta 1927.
člen 10.
Učenci pozdravljajo učitelje in druge znane višje osebe tako, da se odkrijejo, ali pa, če so gologlavi, s priklonom, učenke samo s priklonom.
Ölen 11.
Učenec mora imeti vedno pri sebi svojo dijaško knjižico ter jo na zahtevo vsakega oblastva pokar zati, da se legitimira.
Ölen 12.
Učenci naj ne prihajajo v šolo prej nego 15 minut pred prvo uro, razen če zahtevajo prometne razmere drugače.
Vsako nepotrebno bivanje v šolskih prostorih, na dvorišču in pred šolskim poslopjem je prepovedano.
Člen 13.
Vsak učenec mora pred šolskimi vrati dobro očistiti obutev.
Dežnike, kajpe, zgornjo obleko in galoše puščajo učenci na prostoru, ki je določen za to.
Člen 14.
V	učilnici sme sedeti učenec samo na onem prostoru. ki mu ga določi razrednik.
Člen 15.
Za vzdrževanje reda v učilnicah, kadar učiteljev ni v njih, skrbe reditelji, ki jih odredi v potrebnem številu razrednik za določeno dobo. Njih dolžnosti so te-le: Roditelji 1.) pazijo na čistoto v učilnici;
2.) naznanjajo učiteljem ali razredniku učence, ki so motili red; 3.) skrbe, da so vse šolske potrebščine vedno na svojem prostoru in v redu; 4.) skrbe za zračenje učilnice med odmorom; 5.) opravljajo molitev pred začetkom in na koncu pouka; 6.) javljajo izostale učence; in 7.) izvršujejo tudi druge naredbe šolskega oblastva, ki so v zvezi z izpolnjevanjem označenih nalog.
Člen 16.
Učencem je prepovedano, da bi se podili po učilnicah in hodnikih, kričali in vobče motili red, čistoto in mir.
Člen 17.
Ko učitelj vstopi ali ko odhaja, učenci vstanejo. Sedejo šele, ko učitelj sede ali odide iz učilnice ali jim da znamenje za to.
Člen 18.
V	šolo smejo prinašati učenci samo to, kar je potrebno za pouk.
Člen 19.
Učenec ne sme prihajati v šolo zamazan, raztrgan, neumit in nopočesan.
Člen 20.
Predmete in učne knjige, ki jih prinesejo učenci v šolo, morajo čuvati in jih po končanem pouku odnašati, ne pa da bi jih puščali v učilnici, razen če niso zanje nalašč prirejene omare.
Šolske stvari in stvari součencev morajo čuvati učenci kakor svoje. Kdor prizadene škodo, jo mora poravnati; za namenoma storjeno škodo se razen tega kaznuje. Če se krivec ne najde, plača škodo ves razred ali vsa šola.
Člen 21.
Učencem je prepovedano, neopravičeno izostajati od ur in ostalih dolžnosti. Neopravičene izostanke od 1 do 7 ur kaznuje razrednik, od 8 do 15 ur razredni učiteljski zbor, nad 15 ur pa celokupni učiteljski zbor. Neopravičeni izostanki se prištevajo k neopravičenim izostankom iz predhodnih trimesečij v istem šolskem letu.
Člen 22.
Učenec sme izostati z dovolitvijo predmetnega učitelja samo od njegove ure. Za izostanek od drugih ur do enega dne je treba dovolitve razrednikove ali, če razrednika ni v šoli, direktorjeve, za izostanek nad en dan pa dovolitve šolskega direktorja.
Če izostane učenec zaradi bolezni ali druge iznenadne nezgode, mora to v 48 urah naznaniti razredniku ali direktorju. Take izostanke mora opravičiti prvi dan, ko pride v šolo, z očetovim ali varuhovim potrdilom, če je predloženo potrdilo, izdano zaradi bolezni, sumljivo, mora prinesti učenec na razrednikovo ali direktorjevo zahtevo zdravniško izpričevalo.
Člen 23.
Zakesnel, a neopravičen prihod k učni uri se smatra za nerodnost, zaradi katere se učenec kaznuje.
Člen 24.
Učenci, v katerih stanovanjih se je pojavila nalezljiva bolezen, ne smejo prihajati v šolo, dokler jim ne dovoli zdravnik.
Člen 25.
Odhod od učne ure je dopusten samo z dovolitvijo predmetnega učitelja,
člen 26.
Prepovedano je, med odmorom odhajati z dvorišča brez dovolitve.
Člen 27.
Učenci smejo podajati prošnje ali pritožbe samo po svojem šolskem oblastvu.
Člen 28.
Napovedane šolske ekskurzije in napovedani šolski izleti so obvezni. Izostanki od njih se štejejo kakor izostanki od učnih ur.
Člen 29.
Prepovedano je, mazati in počrčkavati knjige, zvezke, beležnice, kvariti stene in druge šolske in privatne stvari.
Člen 30.
Učencem je prepovedano vsako kupčevanje ali zadolževanje.
Člen 3.1.
Ob vpisu v šolo pove vsak učenec ulico in številko stanovanja, gospodarjevo ime in kraj, kjer je na hrani. Vsako izpremembo v tem med šolskim letom mora naznaniti razredniku.
Če spozna šolsko oblastvo za potrebno, mora učenec izpremeniti stanovanje ali kraj, kjer je na hrani.
Člen 32.
Učencem je prepovedano, da bi se zbirali v večje gruče po ulicah in javnih krajih ter napravljali nerod.
Člen 33.
Prepovedano je, hoditi po ulicah pozimi po 19., a poleti po 20. uri, razen ob nujni potrebi, ki jo mora učenec dokazati z očetovim ali varuhovim potrdilom. Ministrstvo za prosveto more po direktorjevi obrazložitvi glede na krajevno razmere to pohajanje po ulicah podaljšati ali skrajšati.
Člen 34.
Učencem je prepovedano, nositi palice in vse znake, ki jih ni odobrilo ministrstvo za prosveto.
Člen 35.
Brez odobritve šolskega oblastva je učencem prepovedano, zahajati h gledališkim, bioskopskim, cirkuškim in drugim predstavam.
Člen 36.
Učencem je prepovedano, zahajati v gostilne in kavarne, razen po posebni potrebi z roditelji ali varuhi. Nikakor ne smejo zahajati v bare, orfeje in druga zabavišča.
Člen 37.
Svatbe in javne zabave smejo posečati učenci samo z roditelji po odobritvi šolskega oblastva.
Člen 38.
Z direktorjevo odobritvijo smejo prirejati dijaška društva koncerte, literarne in glasbene zabave s plesom, in sicer samo v šolskem poslopju, če je v njem za to pripravna dvorana, če pa je ni, tudi izven poslopja. Če se dajo te zabave zvečer, določa direktor, dokorej smejo trajati. Na njih se vobče ne smejo uživati alkoholne pijače; prireditve se morajo vršiti vedno pod učiteljskim nadzorstvom.
Učenci Vil. in VIII. razreda, ki imajo dober uspeh in so vzornega vedenja, se smejo učiti plesa v tečajih, ki so ustanovljeni samo za šolsko mladino.
Člen 39.
Brez odobritve šolskega oblastva je učencem prepovedano:
1.	) sklicevati kakršnekoli shode ali se udeleževati shodov;
2.	) ustanavljati svoja društva ali pristopati k drugim društvom; in
3.) objavljati svoje spise ali ustanavljati ali urejati liste.
Odobrenim dijaškim društvom se dovoljuje delovanje samo v šolskem poslopju in pod nadzorstvom šolskih oblastev.
Člen 49.
Učenci smejo izstopiti iz šole s pismenim dovo-lilom ali na pismeno prošnjo roditeljev alli varuhov.
Člen 41.
Šolska izpričevala iy potrdila so javne listine in vsako njih ponarejanje se kaznuje z izključitvijo ali z izgonom (člen 43., točka g ali h).
Člen 42.
Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in ob šolskih počitnicah, se kaznujejo, ko minejo prazniki ali počitnice, kakor bi bila storjena v šolskem času.
Člen 43.
Kazni, s katerimi se smejo učenci kaznovati, so te-le:
a)	opomin in postavitev iz klopi (samo za učence nižjega tečaja);
b)	ukor	po	razredniku;
c)	ukor	po	direktorju;
č) ukor	po	razrednem učiteljskem	zboru:
d)	ukor	po	celokupnem	učiteljskem zboru:
e)	odstranitev iz šole;
f)	odpustitev iz šole;
g)	izključitev iz zavoda ali iz vseh istovrstnih zavodov za dotično šolsko leto ali za več šolskih let; in
h)	izgon iz vseh srednjih in srednjih strokovnih šol v kraljevini.
Poslednja kazen je izvršna, ko jo odobri minister za prosveto, vse ostale pa takoj, ko se izrečejo.
Člen 44.
Z opominom in postavitvijo iz klopi sme kaznovati učence vsak učitelj. S postavitvijo iz klopi (samo za učence nižjega tečaja) sme kaznovati učenca učitelj samo v svoji uri.
Te kazni se prvič ne vpišeta; če pa se izrečeta drugič, se vpišeta v dnevnik in v dijaško knjižico. V Istem trimesečju se no smeta ponavljati.
Večja kazniva dejanja, zaradi katerih učitelj ne i sme izreči kazni, vpisuje v dnevnik, da izreče kazen ! razrednik, razredni učiteljski zbor, direktor ali celokupni učiteljski zbor.
Manjša kazniva dejanja se nikakor ne vpisujejo v dnevnik.
Člen 45.
Ukor, ki ga izreče razrednik, razredni učiteljski zbor, direktor ali celokupni učiteljski zbor, vpošte-vaje pri kaznovanju načelo postopnosti, so priobči vselej pred razredom ter se vpiše v vpisnico in v dijaško knjižico, ki jo mora vselej prečitati in podpisati roditelj alli varuh.
Te kazni imajo za posledico nastopne ocene iz vedenja:
ukor po razredniku oceno prav o b r o; ukor . po razrednem učiteljskem zboru oceno dobro;
ukor po direktorju oceno prilično; ukor po celokupnem učiteljskem zboru oceno neprimerno.
Oceno präv dobro iz vedenja sme dobiti tudi nekaznovan učenec, če spozna razredni učiteljski zbor, da ne zasluži ocene vzorno.
Kazen po razredniku in razrednem učiteljskem zboru se sme ponoviti v prihodnjem trimesečju, če učenca do takrat ni kaznoval direktor ali celokupni učiteljski zbor. Kazen po direktorju ali celokupnem učiteljskem zboru se ne sme ponoviti.
I	O letnih ocenah iz vedenja učencev VIII. razreda, ki jih je kaznoval celokupni učiteljski zbor, odloča ! celokupni učiteljski zbor na predlog razrednega učiteljskega zbora.
Člen 46.
Odstranitev iz zavoda za dotično šolsko leto (člen 43., točka e) izreče direktor sam ali pa na predlog razrednega učiteljskega zbora. Tedaj se izda od-stranjenemu učencu potrdilo, v opombi pa se zapiše, da se je izdalo na podstavi tega člena pravil. Ta kazen se vpiše v vpisnico in v dijaško knjižico.
Učenec, kaznovan po tem členu, ne sme koncem šolskega leta opravljati razrednega izpita, pač pa sme ali takoj prestopiti v drugo enakovrstno šolo ali pa se pripravljati doma privatno in koncem šolskega leta privatno opravljati izpit v katerikoli šoli, I samo ne v oni, iz katere je bil odstranjen. Po izr-
pitu, opravljenem v drugi šoli, se sme učenec v prihodnjem šolskem letu vrniti v šolo, iz katere je bil odstranjen.
Člen 47.
Odpustitev iz šole (člen 43., točka f) sme izreči celokupni učiteljski zbor na predlog razrednega učiteljskega zbora po drugem trimesečju nesposobnim, nemarljivim in nerednim učencem; vendar pa imajo ti pravico, opravljati razredni izpit koncem istega šolskega leta (v mesecu juniju) iz vseh predmetov tega razreda, in sicer samo v šoili, iz' katere so bili odpuščeni. V drugi šoli sme opravljati učenec tak izpit samo z odobritvijo ministrstva za prosveto. Za učence ponavljače so sme izreči ta kazen po prvem trimesečju, če taki učenci iz veljavnih vzrokov ne ponavljajo izpita v mesecu juniju, nego v mesecu avgustu in dobe takrat nezadostno oceno iz enega ali dveh znanstvenih predmetov, morajo razred ponavljati.
Člen 48.
Izključitev (člen 43., točka g) in izgon (člen 43., točka h) izreka celokupni učiteljski zbor. Za izključitev morata glasovati najmanj dve tretjini, za izgon pa tri četrtine prisotnih članov celokupnega učiteljskega zbora.
Te kazni se vpisujeta v vpisnice, dijaške knjižice in izpričevala.
Učenec, kaznovan z izključitvijo, sme takoj prestopiti v drugo istovrstno šolo ali se pripravljati za privatno opravljanje izpita; vendar pa ne sme opravljati tega izpita v oni šoli ali v onih šolah, iz katerih jo bil izključen, v tolikem času, za koli-kršnega je bil izključen. A tudi v šolah izven dotičnoga kraja ne smo tak učenec privatno dovršiti več razredov, nego bi jih bil dovršil, ko bi se bil redno učil in napredoval.
Učenec, kaznovan z izgonom, izgubi pravico tudi do opravljanja privatnega izpita.
Člen 49.
Vsaka kazen vpliva, kolikršen je pač storjeni prestopek, na oceno iz vedenja (člen 45.). Ta vpliv se lahko omili ali docela izpregleda, če se učenec pozneje v vedenju očitno poboljša.
Člen 50.
Ko se objavijo ta pravila v «Službenih Novinah», prestanejo veljati disciplinska pravila z dno 6. junija
1925.,	S. N. br. 11.287.*
Po naročilu ministra za prosveto: šef oddelka za pouk Jov. Kangrga s. r. j
508.
Naredba, s katero se izpreminja posled-j nji odstavek člena 6. v pravilniku o področju in pristojnosti oblastnih direkcij pošte in telegrafa.**
Gospod minister za pošto in telegraf je odredil z naredbo z dne 12. decembra 1927., št. 54.416, na podstavi uredbe o organizaciji ministrstva za pošto in telegraf in poštne in telegrafske stroke: Poslednji odstavek člena 6. v pravilniku o področju in pristojnosti oblastnih direkcij pošte in telegrafa*** se izpreminja ter so glasi:
V	ta namen, zlasti -pa zato, da kontrolira poslovanje svojih inšpektorjev, mora direktor, po izkazani potrobi, toda samo s predhodno pismeno odobritvijo ministrstva, pregledovati podrejene naprave na licu mesta; po povratku pa predloži izčrpno poročilo o tem, kar je opazil pri pregledanih napravah.
509.
Popravek k tarifi o pobiranju taks za pregled in žigosanje (preizkus) mer in merilnih priprav itd.+
V	tej tarifi (Uradni list z dne 22. decembra 1927., št. 495/127) naj stoji pod: V. Tehtnice namesto:
«do vštetih 300 kilogramov nosilnosti . Din 30—» pravilno:
«do vštetih 500 kilogramov nosilnosti . Din 30—»
* Uradni list z dne 22. julija 1925., št. 218/68.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. decembra 1927., št. 288/LXXX.
*** Uradni list z dne 27. marca 1924., št. 100/25.
+ Priobčen po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. decembra 1927., št, 291/LXXXI.
Me velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
510.
Izvršilna naredba
velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti
o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometa.
Na podstavi člena 17. naredbe ministrstva za notranje posle z dne 9. novembra 1927., J. B. br. 16.560, o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu, se odreja za izvršitev te naredbe:
§ 1-
Med tovorne avtomobile se prištevajo tudi motorna vozila iz ministrske naredbe z dne 31. maja
1918.,	avstr. drž. zak. št. 188, ki velja še nadalje, kolikor se ne izpreminja z zgoraj navedeno ministrsko naredbo in s to naredbo.
Za dvokolesa s pomožnim motorjem veljajo isti predpisi kakor za motorna kolesa. Pri motornih vlakih se mora pritrditi tablica tudi zadaj na zadnjem privesnem vozu.
§ 2.
Vsi lastniki morajo svoja motorna vozila takoj po objavi te naredbe, najkesneje pa do dne 1. februarja 1928., prijaviti pristojnemu sreskemu poglavarju (policijskemu ravnatelju v Ljubljani, policijskemu komisariatu v Mariboru, sreski ekspozituri v Škofji Loki) s predpisanim in točno izpolnjenim obrazcem. Obrazci se dobivajo pri navedenih prvostopnih oblastvih. Takse prosti prijavi je treba priložiti izpričevalo o preizkušnji (sposobnosti) vozila in dekret o dodelitvi dosedanje evidenčne številke. Hkrati se mora založiti potrebni znesek za stroške evidenčnih tablic.
§ 3.
Na pravilne prijave dodeli oblastvo, imenovano v § 2., z dekretom novo evidenčno označbo ter obvesti lastnika, kdaj naj pripelje motorno vozilo na označeno mesto v kraju uradnega sedeža, da se na vozilo privežeta evidenčni tablici z uradno plombo.
§ 4.
Po dnevu 1. marca 1928. se ne bodo dopuščala v javnem prometu motorna vozila, ki ne bodo registrirana in oznamenovana po predpisih nove ministrske naredbe.
§ 5.
Vsako izpremembo glede podatkov o motornem vozilu (člen 5. ministrske naredbe), zlasti pa vsako izpremembo glede lastnika in njegovega bivališča, predelavo motorja ali karoserije in vsako izpremembo glede šoferja ali njegovega bivališča je treba prijaviti v osmih dneh obiastvu, ki je označeno v § 2. Prijave so prav tako takse proste.
§ 6.
Kadar se motorno vozilo na predpisani način izloči iz prometa, se črta v evidenci. Evidenčna tablica se mora v tem primeru vrniti obiastvu, ki jo jo izdalo.
Če se stajališče motornega vozila stalno premesti v drugo oblast, si je treba oskrbeti evidenčno označbo dotične oblasti, prejšnja evidenčna tablica pa se mora izročiti obiastvu, ki je izdalo novo, da jo uniči.
§ 7.
Prestopki ministrske naredbe, navedene v uvodu, kakor tudi prestopki te naredbe se kaznujejo po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857., avstr, drž. zak. št. 198.
§ 8.
■Razdelitev registrskih številk na prvostopna ob-lastva se objavlja v prilogi.
Priloga I.
Razdelitev registrskih številk v ljubljanski oblasti.
(Člen 10. naredbe o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu.)
	Oblastvo	Registrske številke za potniške (osebne) avtomobile	Registrske številke za tovorne avtomobile	Registrske številke za motorna kolesa
	Brežice	1 — 20	1 — 10	1 — 10
	Črnomelj	21—25	11—15	11 — 15
	Kamnik	26—65	16—35	16—75
	Kastav	66—70	—	—
c3	Kočevje	71—90	36—45	76-90
>	Kranj	91—150	46—70	91—135
1 P-»	Krško	151—165	71—80	136—150
s 2 CA	Laško	166—195	81—95	151—180
	Litija	196—215	96—105	181—195
	Ljubljana- okolica	216—250	106—120	196—270
	Logatec	251—280	121—130	271—290
	Novo mesto	281—295	131—140	291—315
	Radovljica	296—330	141 — 155	316—340
Sreska ekspozitura v Škofji Loki		331—360	156—160	341—360
				
Policijski ravnatelj v Ljubljani		361—700	161—300	361—700
Priloga II.
Razdelitev registrskih številk v mariborski oblasti.
(Člen 10. naredbe o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu.)
I Registrske
Oblastvo
številke za potniške
Policijski komisariat v Mariboru
Registrske I Registrske številke j številke (osebne) ^ tovorne za motorna avtomobile/v*011,11 11	k,,1,'si’
1 — 150
(-4
c3
>
ci
"5)
O
Oh
00
0
CA
Celje
151—200
Dolnja
Lendava
201—215
Gornji grad
1—150
151—200
201—210
216—225 211—225
Konjice
226—240 226—240
Ljutomer
241—260 241—260
Maribor, desni breg
1 — 100 in
541—580
101—170
171—190
191—210
211—240
241—265
261—290 261 —290 266—300
Maribor, levi breg
291—330 291—330 301—350
J.
Murska Sobota
331-350 331—350
Ptuj
351—370:
351—380 351—380 371—400
Slovenjgradec 381—400 381—400
Prevalje
Šmarje pri Jelšah
401—425 401—425
i
426—445 426—445
Čakovec
446-470 446—470
Prelog
471—490 471—490
401—430!
431—450
451 — 480|
481—520
521—540!;
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
H. br. 1108/4.	2725 3—3
§ »•
Ta naredba zadobi veljavo obenem z ministrsko naredbo, za katere izvršitev je izdana.
V Ljubljani, dne 13. decembra 1927.; U. br. 14.066/9.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r.
V Mariboru, dno 13. decembra 1927.; U. br. 16.822/2.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r.
Razglas o ponovni ofertni licitaciji za popravilo nasipov na potoku Lendavi od km 46.8 do km 47.5, srez Murska Sobota.
Po odloku gospoda ministra za poljedelstvo in vode D. V. br. 13.965 z dne 7. decembra 1927. in po členih 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu razpisujem ponovno ofertno licitacijo s skrajšanim 15dnevnim rokom za popravilo gorenjih nasipov s proračunjeno vsoto 46.625 Din.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Licitacija sc bo vršila v torek dne 10. januarja 19 2 8. ob enajstih v pisarni sreskega poglavarja v Murski Soboti.
Natančnejši pogoji itd. so razvidni iz razglasov v <Službenih Novinah» št. 216 z dne 24. septembra, št. 224 z dne 4. oktobra in št. 226 z dne 6. oktobra 1927. (celotno v Uradnem listu 98 z dne 22. septembra 1927.)
V Mariboru, dne 13. decembra 1927.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
L. št. 3/46.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 8. do dne 14. decembra 1927.
Srez	J Ostalih	Na novo I obolelih	0>	1 s 2	Ostalih v oskrbi
Vnetje hrbteničnega mozga. — Polyomyelitls acuta.					
Slovenjgradec . .	1	•	•		1
Skupina tifuznih bi Celje	I 4	1	1			1 ;		5
Celje, mesto . . .	1		i		
Čakovec 		1				i
Gornji grad . . .	.	2	. *		2
Konjice		1	.	i		,
Maribor, levi breg.	2		i		1
Murska Sobota . .	2				2
Prevalje		2				2
Ptuj		2	_ .	,		2
Slovenjgradec . .	.	1	.		1
Skupaj .	15	4	3		16
Griža. — Murska Sobota . . 1	2		Dysenteria. • 1 2			
Prevalje			2	*	2	
Skupaj .	2	2	2	2	•
fikrlatinka. Celje	I 1		— Scar 1	latina.		2
Celje, mesto . . .		3			3
Čakovec 		1				1
Dolnja Lendava . .	1	•			1
; Konjice		11		3		8
j Maribor, desni breg	7				7
1 Maribor, levi breg .	11		2		9
Maribor, mesto . .	3		2		1
Murska Sobota . .	2		1		1
Ptuj		3	i			4
1 Šmarje pri Jelšah .	1				1
Skupaj .	41	5	8	•	38
Ošpice. - Dolnja Lendava . . I 1		- Morb	UH.	.	1
Gornji grad . . .	3		3	•	
Ptuj			3		.	3
1 Šmarje pri Jelšah .	2			•	2
Skupaj .	6	3	3		6
Davica.	— Diphteria et Group.				
Celje		.	1			1
Celje, mesto . . .		1			1
Maribor, desni breg		1			1
Murska Sobota .	3	3	2	2	2
Ptuj			4		1	3
1 Slovenjgradec . .	1				1
[. Šmarje pri Jelšah .	2	.	2	.	.
Skupaj .	6	10	4	3	9
Sen. — Čakovec	!		ürysipelas. 1 1 ..			1
Maribor, levi breg .		1			1
Maribor, mesto .	2		i		1
Murska Sobota . .	2		2		
Slovenjgradec . .	1	•			i
Skupaj .	5	1 2	3	1 •	4
Krčevita odrevenelost.			— Tetanus.		
Čakovec 		1				j 1
Ptuj		1		i		.
Skupaj .	2	1 •	! i	•	1 1
Vranični prisad. — Anthrax.					
Čakovec 		1 •	1 1	1 i		.
V Mariboru, dne 22. decembra 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Št. A I 4081 ex 1927.
Razglas.
Za odmero davka na poslovni promet za leto 1928.
morajo po členu 10. zakona o davku na poslovni promet, odnosno pravilnika za izvrševanje tega zakona (Uradni list z dno 4. marca 1922., št. 46/20 in 47/20) vsi oni davčni zavezanci, katerih promet v letu 1927. ni presegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije, naštete v točki 1.) člena 3. pravilnika, ne glede na velikost opravljenega prometa, vložiti pri onem davčnem oblastvu, v čigar okolišu se vrši obrat,
najkesneje do dne 31. januarja 192 8. predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva. Vse prijave je treba podati v dinarski veljavi.
Zgoraj navedeni davčni zavezanci napovedujejo promet minulega leta 1927.; ako pa so* poslovali v minulem letu le nekaj časa, morajo napovedati letni promet sorazmerno s prometom v času, ko so ga opravljali.
Obrate, otvorjene med davčnim letom, je prijaviti v 4 tednih pri pristojnem davčnem oblastvu ter napovedati promet, ki se bo po vsej priliki dosegel v obratu od početka obratovanja do konca davčnega leta.
Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči l%ni davek na poslovni promet pri onem davčnem uradu," v čigar okolišu je njih obrat. Najkesneje do dne 31. januarja 1928. pa morajo predložiti splošno prijavo o celokupnem opravljenem prometu v letu 1927. zaradi ocene in definitivne obdačitve za loto 1927.
Vsi oni, ki opravljajo promet stvari in storitev na drobno tako, da v minulem letu ni presegel zneska 15.000 Din, ne predlagajo za davčno leto 1928. posebne prijave, ker se jim odmerja davek na poslovni promet na osnovi izjave za občno pridobnino, odnosno na osnovi prometa, ugotovljenega ob priredbi obče pridobnine.
Vse pravne in fizične osebe, ki ne plačujejo pridobnino, kakor tudi osebe, ki izvrše slučajen promet stvari po zadnjem odstavku člena 4. zakona, morajo vložiti v 14 dneh od dne opravljenega prometa prijavo pri onem davčnem oblastvu, ki je glede na kraj opravljenega prometa teritorialno pristojno, ter morajo hkrati plačati na ta promet odpadajoči l%ni davek pri davčnem uradu.
V zgoraj navedenih primerih je sestaviti prijave po obrazcih, ki so so objavili s tukajšnjim razglasom z dne 22. maja 1922., št. A16/3 ex 1922. (Uradni list 59 z dne 3. junija 1922.).
Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili, ali jih ne bi vložili v določenem roku, odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljeni promet, se kaznujejo po določilih členov 12. in 13. zakona o davku na poslovni promet ter izgube po členu 10. navedenega zakona tudi pravico pritožbe zoper odmero davka.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 21. decembra 1927.
Za delegata: Bajič s. r.
Št. A 14082 cx 1927.
Razglas.
Za odmero dohodnine za leto 1928.
morajo podati davčni zavezanci, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva, po § 202. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, najkesneje do dne 31. januarja 192 8. napoved o svojih davku zavezanih dohodkih in po § 157. novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914., drž. zak. št. 13, tudi o dohodkih onih svojcev, ki žive z davčnimi zavezanci v skupnem gospodarstvu. Dohodki članov hišnega gospodarstva iz službenih prejemkov se po členu 206., točki 2.), finančnega zakona za leto 1926./1927., odnosno po členu 77. finančnega zakona za leto 1Ö27./1928., no prištevajo dohodku hišnega poglavarja. Zaslu-
žek telesnih delavcev (delavk) ni zavezan dohodnini; zatorej ti davčni zavezanci (te davčne zavezanke) glede zaslužka od telesnega dela ne vlagajo napovedi za dohodnino.
Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi je oddati v Ljubljani pri davčni administraciji, drugod pa pri onem davčnem okrajnem oblastvu, v čigar okraju davčni zavezanec redno prebiva.
Davku zavezani dohodki se morajo napovedati po § 156. novele o osebnih davkih v znesku, ki so ga v letu 1927. v resnici dosegli. Zneske je navesti v dinarski veljavi.
Ako niso trajali dohodki še vse leto, jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu.
Napoved se smo ali vložiti pismeno ali pa dati ustno na zapisnik, in sicer tudi pri pristojnem davčnem uradu. Ker utegne pozneje naval strank narasti, se opozarjajo davčni zavezanci v svojo lastno korist, naj podado ustne napovedi čimprej.
Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se odmeri dohodnina bjez nadaljnjega poziva na podstavi uradno nabranih podatkov. (Člen 206., točka 5. finančnega zakona za, leto 1926./1927., odnosno člen 77. finančnega zakona za leto 1927./ /1928.)
* :{*•
Za odmero rentnine za leto 1928.
morajo oddati davčni zavezanci, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva, glede vseh rent-nini zavezanih prejemkov —- razen onih, od katerih odteza rentnino dolžnik —, če presezajo ali sami zase ali v zvezi z drugimi dohodki 6000 Din na leto, napoved pri tistem davčnem oblastvu, ki je upravičeno, sprejemati napovedi za dohodnino. Istočasno s to napovledjo, t. j.
najkesneje do dne 31. januarja 192 8., je podati napoved za rentnino, in sicer ali pismeno ali pa jo dati ustno na zapisnik, kar se zgodi tudi lahko pri pristojnem davčnem uradu.
Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih ali davčnih uradih.
Oddaje napovedi so po § 139. zakona, kolikor jih davčno oblastvo v to ne pozove posebe, oproščeni tisti davčni zavezanci,
1.	) ki so že v minulem davčnem letu plačevali rentnino,
2.	) ki medtem niso izpremenili svojega domo-vališča in
3.	) ki so jim prejemki niso pomnožili.
Davčna odmera se izvrši v tem primeru prav
tako, kakor bi bile imenovane osebe napovedale, trajajo njih prejemki nadalje v isti izmeri, ki je bila določena v zadnjem minulem letu.
Rentnini zavezani dohodki se morajo napovedati 1)0 § 128. novele o osebnih davkih za leto 1928. v znesku, ki so ga v letu 1927. v resnici dosegli. Zneske je navesti v dinarski veljavi.
Ako niso trajali dohodki še vse leto, jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu.
Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se lahko odmeri rentnina na podstavi uradnih podatkov; na to posledico se davčni zavezanci ne bodo več posebe opozarjali.
*
Davčne prikrajšbe, provzročene z neresničnimi podatki ali z zatajitvijo, se kaznujejo po zakonitih določilih.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 21. decembra 1927.
Za delegata: Bajič s. r.
Št. A14083 ex 1927.
Razglas o vložitvi prijav za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev (delavk) za leto 1928.
Na podstavi člena 177. finančnega zakona za leto
1926./1927., odnosno člena 77. finančnega zakona za leto 1927./1928. (Uradni list z dno 28. aprila 1926., št. 172/39, in z dne 26. aprila 1927., št. 184/45) in razglasa delegacije ministrstva financ za Slovenijo z dno 6. oktobra 1925., št. A12201/1 (Uradni list 95 z dno 12. oktobra 1925.), s katerim so bila objavljena navodila generalno direkcije neposrednjih davkov z dne 17. julija 1925., št. 26.581, in z dne 2. avgusta
1925.,	št. 28.650, morajo predložiti telesni delavci (telesne delavke), ki opravljajo delo samostalno ali od delodajalca nezavisno (postrežčki, dninarji, žagarji, ulični prodajalci raznih potrebščin in živil, čistilci čevljev in tem podobni), ne da bi čakali na
poseben poziv davčnega oblastva, zgoraj omenjeno prijavo
n a j k e s n e j e do dne 31. januarja 1928. ter napovedati zaslužek, ki ga bodo po vsej priliki dosegili(e) v letu 1928.
Delavcem (delavkam), ki niso še dovršili(e) 18. leta ali ki so prekoračili(e) 65. leto starosti, prijav ni treba vlagati.
V istem roku morajo vložiti prijavo delodajalci, omenjeni v točki 7.) gorenjih navodil, za svoje telesne delavce (delavke), če ne odvajajo davka z mesečnim ali četrtletnim seznamkom po točki 6.) navodil generalne direkcije neposrednjih davkov, in končno vsi zasebniki za svojo služinčad. V prijavah jo treba navesti za vsakega posameznega delavca (vsako posamezno delavko) ali uslužbenca (uslužbenko), ki jo dovršil(a) 18. leto, a ni prekoračil(a) 65. leta starosti, zaslužek, ki ga bo po vsej priliki dosegel (dosegla) v letu 1928.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 21. decembra 1927.
Za delegata: Bajič s. r.
Št. A 14084 ex 1927.
Razglas o vložitvi prijav za odmero davka privatnih in samoupravnih nameščencev za leto 1928.
Vsi privatni uslužbenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovinski in obrtni pomočniki) in samoupravni nameščenci in funkcionarji se poziv-Ijejo, naj vlože zaradi odmere davka po členu 79., točki VI., finančnega zakona za loto 1927./1928.
do dne 31. januarja 192 8. pri pristojnem davčnem oblastvu (v Ljubljani pri davčni administraciji) takse prosto prijavo vseh svojih službenih prejemkov, ki jih bodo prejeli po vsej priliki v letu 1928. bodisi v denarju, bodisi v naturalijah. Davku zavezani so vsi prejemki iz službenega razmerja, kakor plače, mezde, draginj-ske. rodbinske in funkcijske doklade, honorarji, nagrade. odškodnine za prekočasno delo, vrednost hrane in stanovanja itd., brez vsakršnega odbitka. Za prijavo naj uporabijo uslužbenci tiskovino, ki jo dobe brezplačno pri davčnih oblastvih I. stopnje.
Pravilnost prijave mora službodajalec potrditi s svojim podpisom.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 21. decembra 1927.
Za delegata: Bajič s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
E 557/27.	2678
Dražbeni oklic.
Dne 31. decembra 1 9 2 7. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje, vi. št. 126 (hiša št. 98 in 171 v Lokah z vrtom).
Cenilna vrednost: 57.090 Din; najmanjši ponu-dek: 57.090 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 16. novembra 1927.
E 1137/27—5.	2679
Dražbeni oklic.
Dne 31. decembra 1927. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lažiše, vi. št. 66 (hiša št. 11 v Lažišah, gospodarsko poslopje, njive, pašniki, travniki in gozdi).
Cenilna vrednost: 31.532 Din 65 p; vrednost pri-teklin: 4550 Din; najmanjši ponudek: 21.022 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 22. novembra 1927.
2701 Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
8%. Sedež podružnice: Celje.
Besedilo firme: «Sana», tvornica čokolade, Hoče, družba z omejeno zavezo, podružnica Celje.
Ta firma je podružnica glavnega zavoda (s sedežem v Hočah), vpisanega v trgovinskem registru okrožnega sodišča v Mariboru pod Rg. C I 61 z istim imenom.
Obratni predmet: Družba izdeluje in prodaja čokolado, kakao, bonbone in kandite in vse proizvode, spadajoče v to stroko, kupuje in prodaja za to potrebne sirovine, polizvode in izgotovljene izdelke.
Osnovna glavnica znaša 1,550.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: dr. Ferdo Müller v Mariboru, Miklošičeva ulica št. 2.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja poslovodja njenemu natisnjenemu, žigosanemu ali napisanemu besedilu svoj podpis.
Razglasi se izvršujejo z objavo v «Jugoslovanskem Lloydu» v Zagrebu.
Celje, dne 30. novembra 1927.
897.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme; Slaščičarna Dolinar, družba z o. z.
Obratni predmet : izdelovanje in prodajanje vsakovrstnih sladčic.
Družbena pogodba z dne 19. novembra 1927., opr. št. 11.548.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 15.000 Din ter je popolnoma vplačana.
Poslovodja: Franc Dolinar, pekovski mojster v Ljubljani, Pred škofijo št. 11.
Za zastopanje je upravičen poslovodja; sam>>-stojno.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja poslovodja sam njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s štampilijo odtisnjenemu besedilu svoj podpis.
L j u b 1 j a n a, dne 28. novembra 1927.
898.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Grajski kino, družba z omejeno zavezo v Mariboru.
Obratni predmet: obratovanje kinematografskega podjetja in opravljanje vsh stranskih poslov, združenih s tem obratovanjem, kakršni so: pridobivanje filmov, sklepanje dotičnih pogodb in slično.
Družbena pogodba z dne 23. novembra 1927, sklenjena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 74.520 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Julij Guštin, vodja kinematografa v Mariboru.
Za zastopanje je upravičen poslovodja samostojno.
Firmo podpisuje poslovodja tako, da pristavlja njenemu kakorkoli napravljenemu besedilu svoje ime in svoj priimek.
Razglasi se izvršujejo s priporočenimi pismi.
Maribor, dne 2. decembra 1927.
899.	Sedež: Slovenjgradec.
Besedilo firme: slovenski: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu; francoski: Succursale de la Banque de Crčdit de Ljubljana a Slovenjgradec; angleški: Brancb office of the Credit Bank of Ljubljana in Slovenjgradec; nemški: Filiale der Laibacher Kreditbank in Slovenjgradec; italijanski: Succursale della Banca di Credito di Ljubljana a Slovenjgradec.
Ta firma je podružnica glavnega zavoda, vpisanega pri deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani pod firmo enakega imena.
Obratni predmet: Družba
1.	) Eskontira in reeskontira menice in kakršnekoli druge terjatve.
2.	) Dovoljuje akceptne, kontokorentne, davčne in pokrito kredite, posreduje in izvršuje vsakovrstne finančne in kreditne operacije za račun države, pokrajin, okrožij, občin, korporacij, družb ali zasebnikov ter izvršuje opravila, ki so v zvezi s temi operacijami.
3.	) Nakupuje in prodaja vrednostne papirje, devize, novce, kovine, drugo blago in sirovine vseh vrst in terjatve kakor tudi nepremičnine ter posoja na vso te reči na lastni kakor tudi na tuj račun, a z izključitvijo pravih poslov hipotečnih bank.
4.	) Sprejema denar ali na tekoči račun — tedaj sme razpolagati vlagatelj s svojo terjatvijo tudi po čeku — ali na vložne knjižice ali pa firoti obrosto-nosnim blagajničnim potrdilom z določenim odpovednim rokom.
Blagajnična nakazila se morajo glasiti najmanj na 100 K. Prva vloga nd hranilno knjižico mora znašati najmanj 50 K.
Vloge, sprejete na vložne knjižice in proti blagajničnim potrdilom, je vsak mesec objaviti; oba zneska skupaj ne smeta presezati dvojnega zneska vplačane delniške glavnice.
Obrazci vložnih knjižic in blagajničnih potrdil so zavezani državni odobritvi.
5.	) Nabavlja in prodaja tuzemske in inozemske privilegije na lastni ali pa na tuj račun.
6.	) Ustanavlja, pridobiva in opravlja industrijska. trgovinska, poljedelska in prometna podjetja ter se udeležuje pri njih; ustanavlja in pospešuje te gospodarskim namenom služeče delniške in druge družbe, vodj njih posle, ter prodaja njih delnice in deleže.
7.	) Sprejema vrednostno papirje, valute in druge pripravne predmete v shrambo in upravljanje.
8.	) Nakupuje, prodaja, eskontira in lombardira lastne bančne zadolžnice (§ 11. bančnih pravil), katerih prodajo si sme družba pridržati ob dovolitvi dotičnih posojil.
-Po § 11. bančnih pravil je banka nadalje upravičena, izdajati bančne zadolžnice v industrijske in trgovinske namene, in sicer:
I. na podstavi posojil, dovoljenih v industrijske in trgovinske namene ali pridobljenih s cesijami, če je njih obrestovanje in poplačilo zagotovljeno s plačilno ali poroštveno obljubo države ali njeno samostojne upravne celote;
n.:
a)	na podstavi hipotečnih posojil, dovoljenih ob posebnih pogojih, ki so določeni v §§ 66. do 78. bančnih pravil, na tuzemsko nepremičnine, ki služijo trgovinskim in industrijskim podjetjem, ali pa na podstavi tako vknjiženih, s cesijo pridobljenih terjatev;
b)	na podstavi onih vrednostnih papirjev ali zadolžnic tuzemskih industrijskih in trgovinskih podjetij, ki so v posesti družbe, če je v varnost teh papirjev v javni knjigi vknjižena zastavna pravica ali če obstoji zanjo plačilna ali poroštvena obljuba države, pokrajine, ali druge samostojne upravne celote;
c)	na podstavi posojil, dovoljenih proti zastavi vrednostnih papirjev, ki so označeni pod točko b), in
d)	na podstavi posojil, dovoljenih v industrijske in trgovinske namene okrožjem, občinam in drugim tuzemskim javnim korporacijam.
Bančne zadolžnice, označene pod točko I. tega paragrafa, se smejo uporabljati, ako izda finančno ministrstvo dotično izjavo, za to, da se plodonosno nalagajo glavnice ustanov zavodov, stoječih pod javnim nadzorstvom, in poštne hranilnice, nadalje za nalaganje sirotinskega in depozitnega denarja in za službene in poslovne kavcije. Bančne zadolžnice te vrste se morajo voditi in upravljati ločeno od bančnih zadolžnic one vrste, ki je označena pod točko IT.
Družba sme izdajati bančne zadolžnice le do višine glavnice, ki jo dolgujejo družbi dolžniki in ki služi zadolžnicam v podlago, oziroma do višine nominalne vrednosti vrednostnih papirjev, ki služijo bančnim zadolžnicam v podlago.
Vsota vseh bančnih zadolžnic, ki so v prometu, ne.sme presezati zneska vplačane delniške glavnice.
Drugače pa veljajo za izdajanje bančnih zadolžnic posebna določila, označena v VIH. poglavju bančnih pravil.
Družbena oblika: Delniška družba, ki sloni na pra-vilih, odobrenih z odlokoma ministrstva za trgovino jn industrijo z dne 14. avgusta 1923., VI. št. 3399, in z dne 1. februarja 1924., VI. št. 89.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Delniška glavnica znaša 49,999.950 Din, razdeljenih na 333.333 delnic po 150 Din nominale, ki so popolnoma vplačane ter se glase na imetnika.
Podpis firme: Družbeno firmo podpisujeta pod besede: «Ljubljanska kreditna banka» ali «Banque de Crčdit de Ljubljana» ali «Laibacher Kreditbank» ali «Banca di Credito di Ljubljana» ali «Credit Bank of Ljubljana», ki so po komerkoli napisane ali s štampilijo odtisnjeno, en član upravnega sveta in en ravnatelj ali eden izmed uradnikov, pooblaščenih za sopodpisovanje.
Ravnatelji in uradniki, ki so pooblaščeni za sopodpisovanje, morajo postavljati pred svoje ime črki «p. p.» (per procura). Zaradi poslovne olajšave sme podeliti upravni svet pravico podpisovanja za posamezne posle po dvema ali več višjim uradnikom, ki podpisujejo firmo s pristavkom kot pooblaščenci.
Lokalno vodstvo vsake podružnice je poverjeno posebnemu predstojništvu kot pooblaščencu uprav-
nega sveta. Predstojništvo je sestavljeno iz zaupnikov, imenovanih po upravnem svetu, ki so temu odgovorni za izpolnjevanje navodil. Upravni svet določa število zaupnikov in njih poslovno dobo.
Vse pravnoobvezne izjave, ki se tičejo podružnice, se morajo opremljati s trgovinsko-sodno pro-tokolirano firmo podružnice, nadalje s podpisom enega člana predstojništva in dirigenta ali pa njegovega namestnika. Dirigent in njegov namestnik podpisujeta s pristavkom «p. p.» (per procura). Namesto dirigenta in njegovega namestnika sme podpisovati na isti način tudi drug uradnik, ki ga upravni svet pooblasti za to.
Firmo podružnice Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu sopodpisujejo kot člani predstojništva Franc X. Pototschnigg, dr. Ferdo P^nat, Franc Lahovnik in Ivan Rojnik.
Prokura za podružnico se je podelila dirigentu Josipu Skazi.
Družbene razglase izvršuje upravni svet v «Slovenskem Narodu» in v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», izhajajočih v Ljubljani.
Celje, dne 23. novembra 1927.
TL Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
900.	Sedež: Brežice.
Besedilo firme: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Brežicah:
Blagajnične nakaznice, ki jih izdaja banka, se morajo glasiti odslej najmanj mi Din 100—. Prva vloga na hranilne knjižice mora znašati najmanj Din 50—. Družba je poleg dosedanjega področja upravičena, pridobivati obrtne koncesije in opravljati vsakovrstno proste in' koncesionirane obrate, zlasti tudi take po § 16. obrtnega reda.
Delniška glavnica znaša Din 49,999.950— ter je razdeljena na 333.333 popolnoma vplačanih delnic po Din 150—, ki se glase na imetnika.
Družba sloni na pravilih, ki so se izpremenila v §§ 4., 5., 10., točkah 4.) in 6.), 13., 22., drugem odstavku, točki b), 24., 35., 40., 49., 50., 66., 72. in 73. na občnih zborili z dne 6. maja 1923. in z dnč 15. decembra 1923.; te izpremembe je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokoma z dne 14. avgusta 1923., VI. št. 3399, in z dne 1. februarja 1924., VI. št. 89.
Delniška glavnica je bila zvišana po sklepu občnega zbora z dne 6. maja 1923. na Din SSjOOO.OOO1 , razdeljenih na 250.000 delnic po Din 100*—, odnosno na Din 37.500.000—, razdeljenih na 250.000 delnic po Din 150-1—, po sklepu občnega zbora z dne 15. decembra 1923. pa na Din 49,999.950—, razdeljenih na 333.333 popolnoma vplačanih delnic po Din 150-—, ki se glase na imetnika. Banka je upravičena, brez posebne odobritve državnega oblastva zvišati delniško glavnico do Din 100,000.000-— ter izdajati poleg enotnih in komulativnih kosov po 5, 10 in 25 delnic komulativne kose po 100 delnic.
Upravni svet sestoji odslej iz 12 do 20 članov.
Celje, dne 25. novembra 1927.
901.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju — Filiale der Laibacher Kreditbank in Cilli — Filiale della banca di credito di Lubiana a Cilli;
Blagajnične nakaznice, ki jih izdaja banka, se morajo glasiti odslej najmanj mi Din 100—. Prva vloga na hranilne knjižice mora znašati najmanj Din 50—. Družba jo poleg dosedanjega področja upravičena, pridobivati obrtno koncesije in opravljati vsakovrstne proste in koncesionirane obrate, zlasti tudi take po § 16. obrtnega reda.
Delniška glavnica znaša Din 49,999.950— ter je razdeljena na 333.333 popolnoma vplačanih delnic po Din 150—, ki se glase na imetnika.
Družba sloni na pravilih, ki so se izpremenila v §§ 4., 5., 10., točkah 4.) in 6.), 13., 22., drugem odstavku, točki b), 24., 35., 40., 49., 50., 66., 72. in 73. na občnih zborih z dno 6. maja 1923. in z dne 15. decembra 1923.; to izpremembe je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokoma z dne 14. avgusta 1923., VI. št. 3399, in z dne 1. februarja 1924., VI. št. 89.
Delniška glavnica je bila zvišana po sklepu občnega zbora z dno 6. maja 1923. na Din 25,000.000—, razdeljenih na 250.000 delnic po Din 100-—■, odnosno na Din 37.500.000—, razdeljenih na 250.000 delnic po Din 150-1—, po sklepu občnega zbora z dne 15. decembra 1923. pa na Din 49,999.950-—, razdeljenih na 333.333 popolnoma vplačanih delnic po Din 150.i_, ki se glase na imetnika. Banka je upravičena, brez posebne odobritve državnega oblastva zvišati delniško glavnico do Din 100.000.000-— ter iz-
dajati poleg enotnih in komulativnih kosov po 5,
10 in 25 delnic komulativne kose po 100 delnic.
Upravni svet sestoji odslej iz 12 do 20 članov.
Izbrisala se je prokura Antona Kuneja, ker je umrl.
Celje, dne 26. novembra 1927.
902.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Prva jugoslovanska lesna industrija, družba z omejeno zavezo:
Izbrisal se je poslovodja Rudolf Gallent, ker je izstopil iz družbe; vpisala pa se je poslovodkinja Martina Gubo, posestnica v Celju.
Celje, dne 7. decembra 1927.
903.	Sedež: Kočevje.
Besedilo firme: Merkantilna banka, d. d. v Kočevju:
Izbrisali so se dosedanji člani upravnega sveta Vinko Heinrihar, lesni industrijec, Anton Kajfež, trgovec in industrijec, Alojzij Loy, posestnik, Jožef Röthel, trgovec, Matija Rom, trgovec, Rudolf Gulič, ravnatelj —■ vsi v Kočevju, in Rihard Skubec, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani; vpisali pa so se novoizvoljeni člani Hinko Engelsberger, dirigent podružnice Zadružne gospodarske banko v Kočevju, Oton Jeruc, tajnik Mostne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, Ivan Klun, posestnik, tvorničar in trgovec v Ribnici, Ivan Kranjec, ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani, dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju, Anton Skubic, dekan itd. v Ribnici, dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadružno gospodarske banke v Ljubljani, in L. C. Tschinkel, trgovec, industrijec in posestnik v Ribnici.
Novo mesto, dne 7. decembra 1927.
904.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	Delniška družba pivovarne
«Union»:
Po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 25. junija 1926. se je izpremenil drugi odstavek § 18. družbenih pravil; to izpremembo je odobril po pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo z dne 25. julija 1927., VI. št. 3467, veliki župan ljubljanske oblasti dne 18. oktobra 1927., O. br. 1729/2.
Upravni svet sestoji iz najmanj 9 in največ iz 24 članov.
L j u b 1 j a n a, dne 28. novembra 1927.
905.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Matek & Mikeš:
Izstopil je javni družbenik Josip Matek.
Ljubljana, dne 28. novembra 1927.
906.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Transformator, elektrotehnična tovarna, družba z o. z.:
Na občnem zboru z dne 13. septembra 1927. se je izpremenil § 8. družbene pogodbe, ki se glasi odslej: «Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih izvoli občni zbor.»
Izbrisal se jo poslovodja Avgust Žabkar, ker je odstopil.
Ljubljana, dne 28. novembra 1927.
907-. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Zadružna banka v Ljubljani:
Po sklepu občnega zbora z dno 26. marca 1925. se jo izpremenil zadnji odstavek § 7. družbenih pravil, ki so glasi odslej: «:S sklepom III. rednega občnega zbora z dne 26. marca 1925. se je zvišala delniška glavnica v znesku Din 3,0()0.000-— (K 12,000.000-^) za Din 1,000.000— (K 4,000.000-—) z izdajo 10.000 novih delnic po Din 100-— na Din 4,000.000— in jo razdeljena na 40.000 polnovplača-nih delnic po Din 100-1— (K 400—). Ta delniška glavnica se sme zvišati z izdajo 10.000 novih delnic po Din 100— do Din 5,000.000— brez nadaljnje odobritve državnega oblastva.» — To izpremembo je odobril minister za trgovino in industrijo z odlokom z dne 6. oktobra 1927., VI. št. 4045.
Iz upravnega sveta so izstopili Štefan Dražil, Simon Kmetec In Albin Prepeluh; na novo pa so bili izvoljeni v upravni svot Valentin Vrhunc, ravnatelj «Produkcije», osrednje zadruge za nakup, proizvajanje in prodajo, r. z. z o. z. v Ljubljani, Franjo Koren, ravnatelj Prve delavske pekarne v Ljubljani, in Emil Podkrajšek, ravnatelj Splošne zavarovalne zadruge v Ljubljani.
Izbrisal se je ravnatelj s prokuro Karel Golob.
Že vpisani prokurist Franjo Vilhar je imenovan za ravnatelja.
Ljubljana, dne 6. decembra 1927.
908.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor & Drug, Maribor, S. H. S.:
Zaznamenovala se je začasna odredba, dovoljena s sklepom okrajnega sodišča v Mariboru z dne 3. decembra 1927., opr. št. V I 11/27, s katero se je Olgi Doctorjevi začasno prepovedalo, izvrševati posle poslovodstva! ali, če bi nastopila likvidacija, posle likvidatorstva,
Maribor, dne 9. decembra 1927.
909.	Sedež: Št. Peter v Savinjski dolini:
Besedilo firme: Tovarna parketov in lesne volne
Dekleva in drug v Št. Petru v Sav. dolini.
Obratni predmet: izdelovanje parketov in lesne volne:
Besedilo firme odslej: Tovarna parketov in lesne volne L Kossär.
Izstopil je javni družbenik Stanko Dekleva, privatni nameščenec v Mariboru, Frankopanova ulica št. 45.
Firma je odslej firma posameznega trgovca.
Imetnik: Julij Kossär, tvorničar v Št. Petru v Savinjski dolini.
Podpis firme; Pod štampiljirano besedilo firme postavlja svoje ime Julij Kossär sam.
Celje, dne 13. decembra 1927.
910.	Sedež: Št. Vid nad Ljubljano.
Besedilo firme: Zvonarna in livarna, družba z o z., Št. Vid nad Ljubljano:
Z notarskim zapisom z dne 2. novembra 1927. se je izpremenila točka «Enajstič» družbene pogodbe.
Poslovodstvo družbe sestoji iz enega ali več poslovodij, ki jih imenujejo družbeniki. Vsak poslovodja zastopa družbo posamezno in samostalno ter podpisuje družbeno firmo, ki je lahko napisana, natisnjena ali s štampilijo odtisnjena, tako, da postavlja pod njeno besedilo svojeročno svoje znamenje.
Izbrisal se je poslovodja Alojzij Sattler, ker je bil odpoklican.
Ljubljana, dne 28. novembra 1927.
26*0 Vpisi v zadružni register.
I. Vpisale so se nastopne zadruge:
911.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Splošna hranilnica in posojilnica v Ljubljani, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, izboljševati gospodarske razmere članov; zato:
a)	sprejema hranilne vloge in denar v tekočem računu in ga obrestuje;
b)	dobiva denarna sredstva z izposojili;
c)	dovoljuje kredit in posojila.
Zadružna pogodba z dne 8. decembra 1927.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z oglasi na uradni deski v poslovalnici.
Načolništvo sestoji iz sedmih zadružnikov. Člani načelništva so: dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Gradišče št. 10 (predsednik); ing. Franc Fine, inženjer pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Masarykova cesta št. 1 (predsednikov namestnik); Vekoslav Pelc, zadružni revizor v Ljubljani, Zeljar-ska ulica št. 1; Štefan Dražil, zadružni ravnatelj v Ljubljani VIL, Lepodvorska ulica št. 1; Jožef Kovač, uradnik v Rudniku pri Ljubljani št. 58; Jakob Bajt, strojni ključaničar v Ljubljani, Ilovica št. 60; Rudolf Šinkovec, uradnik v Rožni dolini pri Ljubljani, cesta VI., št. 2.
Pravico, zastopati zadrugo, imata predsednik in en član načelništva.
Firmo podpisujeta skupno predsednik in en član načelništva tako, da pristavljata njenemu napisanemu ali s pečatnikom odtisnjenemu besedilu svoji imeni.
L j u b 1 j a n a, dne 15. decembra 1927.
912.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Balkankredit», splošni hranilni in kreditni zavod, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet:
a) Z omejitvijo na zadružnike: Zadruga
1.	) dovoljuje in posreduje posojila vsake vrste;
2.	) hrani in upravlja vrednostne papirje vsake vrste;
3.	) prevzema imovinsko in hišno upravo;
4.	) posreduje zavarovanje vseh vrst ter daje nasvete onim, ki se hočejo zavarovati;
5.) preskrbuje nalaganje kapi talij:
(5.) posreduje v gradbenotehničnih in zemljiškili stvareh ter daje v njih nasvete;
7.	) nakupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste.
b) Brez omejitve na zadružnike: Zadruga
8.	) sprejema vloge na obrestovanje;
9.	) najema posojila.
Zadružna pogodba (statut) z dne 21. novembra
1927.
Opravilni delež znaša 10 Din ter se mora plačati takoj v gotovini.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti».
Naeelništvo sestoji iz enega do petih zadružnikov.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo.
Firma se podpisuje tako-le: Dokler je izvoljen le en član načelništva, jo podpisuje ta član tako, da postavlja pod njeno po komerkoli napisano ali natisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis, če sestoji načelništvo iz dveh ali več članov, pa se podpisuje tako. da postavljata pod njeno po komerkoli napisano ali natisnjeno besedilo svojeročno svoja podpisa po dva člana načelništva skupaj ali en član načelništva z enim uradnikom, ki ga določi načelništvo z odobritvijo nadzorstvenega sveta.
M a r ib o r, dne 9. decembra 1927.
913.	Sedež: Sv. Peter pod Svetimi gorami.
Besedilo firme: «Vodovod» Sv. Peter pod Sv. gorami, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Namen zadruge je, zgraditi vodovod in oskrbovati zadružnike z zdravo pitno vodo.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 20. novembra 1927.	,
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega desetkratnim zneskom.
Oznanila sc izvršujejo na krajevno običajni način.
Načelništvo sestoji iz načelnika in štirih članov načelništva, ki jih izvoli občni zbor za dobo enega leta. Člani načelništva so: Franc Kraner, gostilničar (načelnik), dr. Ferdinand Kunej, okrajni zdravnik, Lojze Zorenc, posestnik, Franc Čepin, posestnik in zidarski mojster, in Adolf Turk, bivSl bančni uradnik — vsi pri Sv. Petru pod Svetimi gorami.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo.
Podpis firme: Napisano ali s pečatnikom odtisnjeno besedilo zadruge podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
Celje, dne 7. decembra 1927.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki piri nastopnih zadrugah:
914.	Hranilnica in posojilnica v Borovnici, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva so izstopili Josip Kos, Ivan Trček in Gašper Švigelj; na novo pa so vstopili v načelništvo Anton Debevc, posestnik v Padežu št. 10, Ivan Kržič, posestnik v Sabočevem št. 8, in Franc Suhadolnik, posestnik v Dolu št. 13.
Ljubljana, dne 7. decembra 1927.
915.	Hranilnica in posojilnica na Dobračevi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva sta izstopila Matija Strlič in Vinko Demšar; v načelništvo pa sta vstopila Franjo Primožič, uradnik v žireh št. 29 (načelnik), in Jakob Mlinur, posestnik na Selu št. 16.
Ljubljana, dne 28. novembra 1927.
916.	Zadružna elektrarna v Krškem, reg. zadr. z o. z.:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Anton
Križman; vpisal pa se je novi član načelništva France Šilovinac, brivec v Krškem.
Novo mesto, dne 20. decembra 1927.
917.	«Hera», stavbna registrovana zadruga ž omejeno zavezo v Ljubljani:
Po sklepu občnega zbora z dne 12. novembra 1927. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Mihael Amon, inšpektor finančne kontrole v p. v Ljubljani, Linhartova ulica; Henrik Piller, krojaški mojster na Kodeljevem; Janko Grašič, železniški klepar v Ljubljani, Aljaževa ulica št. 23; Josip Gajeta, črkostavec v Ljubljani, Močnikova ulica št. 13; Jožko Vavpotič, uradnik v Rožni dolini pri Ljubljani, cesta IV., št. 32.
Besedilo likvidacijske finne: «Hera», stavbna registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisujeta po dva likvidatorja skupno.
Ljubljana, dne 28. novembra 1927.
918.	Kreditna zadruga detaljnih trgovcev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
V načelništvo so bili izvoli j eni: Ivan Gričar, imetnik firme: Gričar & Mejač (načelnik); Pavel Fabiani, imetnik firme: Fabiani & Jurjevec (podnačelnik), in Milan Skabernč, imetnik firme: A. & E. Skaberne — vsi v Ljubljani.
Ravnatelj Milan Bogady je pooblaščen za sopod-pisovanje po § 20. zadružnih pravil.
Ljubljana, dne 28.novembra 1927.
919.	Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva so izstopili Anton Adamič, Albin Bevc in Martin Gruden; na novo pa so vstopili v načelništvo dr. Josip Ferjančič, dvorni svetnik v Ljubljani, Hrenova ulica St. 11; Josip Skalar, višji računski svetnik v Ljubljani, Resljeva cesta št. 13; Ivan Rostan, višji računski svetnik v Ljubljani, Stari trg št. 9.
Ljubljana, dne 7. decembra 1927.
920.	Slovenska hranilnica in posojilnica v Osilnici,
reg. zadr. z neom. zavezo:
Vpisala se je razdružitev zadruge po likvidaciji. Likvidacijo opravi načelništvo.
Novo mesto, dne 6. decembra 1927.
921.	Lesna zadruga v Šmartnem na Pohorju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 20. novembra 1927. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 28., 39 in 40.
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Leopold Frošer; vpisala pa sta so novoizvoljena člana načelništva Ivan Polanec, posestnik v Slovenski Bistrici, in Jakob Pahič, posestnik v Črcšnjevcib.
M a r i b o r, dne 15. decembra 1927.
922.	I. jugoslovanski zavod za skladanje in konzerviranje hmelja, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Žalcu — Slovenija:
Na občnem zboru z dne 27. marca 1927. je bila sklenjena izprememba zadružnih pravil v §§ 11., 15., 36., 37.. 29., 32. in 38.
Celje, dne 7. decembra 1927.
III. Izbrisala se je nastopna zadruga:
923.	Lesna obrtna zadruga v Mozirju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Ker se je razdražila.
Celje, dne 7. decembra 1927.
511.
Tarifna obvestila.*
Železniška tarifa, del II., za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1925.
V	odseku A-V železniške tarife dela II. naj se postavijo pod točko a) 2. v prvem stolpcu za besedami: «gvoždje (železo) sirovo poz. G-4» besede: «izuzevši feromangan, ferosilicijum i feromangan-si lici j um».
To velja od dne 1. januarja 1928.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 17. novembra 1927.: G. D. br. 74.064/27.
*
Izprememba naziva za postajališče Leonovac.
Naziv za postajališče «Leonovac» se izpremeni z dnem 1. januarja 1928. v naziv: «Vojvoda Stepo».
Na 92./93. strani imenika železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 1. avgusta 1927. naj se prečrta z vsemi podatki postajališče «Leonovac».
Na 194./195. strani naj se vpiše za postajališčem z nazivom: «Vojski Dol» novi naziv za postajališče «Vojvoda Stepo» z vsemi podatki prejšnjega postajališča z nazivom «Leonovac».
V	železniški karti, ki je bila izdana z imenikom postaj, naj se popravi v kvadratu 0-4 naziv za postajališče «Leonovac» v naziv «Vojvoda Stopo».
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. decembra 1927., št. 283/LXXIX.
Ta izprememba se mora izvesti tudi v, daljinarju železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 1. oktobra 1925., in sicer na 11. in 107. strani.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 30. novembra 1927.; G. D. br. 77.485/27.
*
Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga z dne 1. oktobra 1926.
Na 31. strani naj se uvrsti v izjemni tarifi br. 1-c in na 50. strani v izvozni tarifi br. 1 v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost za prevoz premoga, tudi postaja: Novska.
Ta dopolnitev velja od dne 15. decembra 1927.1
V	izjemni tarifi br. 34 naj se uvrsti v seznamek postaj, do katerih velja ugodnost za prevoz žita, tudi postaja: Stari Sivac.
To velja od dne 1. januarja 1928.2
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu.
*
Dopolnitev luške tarife.
V	luški tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., naj se uvrsti na 39. strani v luški tarifi br. 32 v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost za prevoz premoga, tudi postaja: Novska.
Ta dopolnitev velja od dne 15. decembra 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 3. decembra 1927.; G. D. br. 76.330/27.
*
Izprememba rokov, prostih stojnine ob natovarjanju in raztovarjanju.
Z dnem 10. decembra 1927. se izpremene skrajšani šesturni roki, prosti stojnine ob natovarjanju in raztovarjanju, objavljeni v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. septembra 1927., št. 221,* tako-le:
Navedenega dne stopijo iznova v veljavo normalni natovarjalni in raztovarjalni roki, navedeni v tarifi za blago, delu H., odseku V, točki 11., v vsem območju državnih železnic, izvzemši vse postaje direkcije v Sarajevu kakor tudi naslednje postaje v območju ostalih direkcij: Beograd, Beograd Fabrika Šećera, Beograd Klanica, Beograd Sava, Niš, Skoplje, Topčider, Zemun, Vršac Gl. St., Pančevo, Veliki Bečkerek, Veliki Bečkerek Begej, Veliki Bečkerek Fabrika, Andrijevei, Kovin, Kovin Dunav, Velika Kikinda, Senta, Stari Bečej, Novi Sad, Novi Vrbas, Kula, Crvenka, Stari Sivac, Sombor, Subotica, Nova Palanka, Vinkovci, Slavonski Brod, Brčko, Šabac, Djakovo, Apatin, Bajnok, Split in Split Predgradje.
Na zgoraj navedenih postajah, kamor spadajo tudi postaje direkcije v Sarajevu, veljajo še nadalje do preklica skrajšani šesturni natovarjalni in raztovarjalni roki.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 7. decembra 1927.; G. D. br. 78.465/27.
Št. 62.924/1—1927.	2730 3—2
Razglas o licitaciji.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno ofertno pismeno licitacijo za pleskanje novega železnega mostu čez potok Cezmo na km 33-2/3 proge od Dugega sela do Novske med postajama v Novoselcu—Križu in Moslavini—Popovači na dan 2 8. januarja 192 8.
Celokupna preračunjena vsota znaša 54.250 Din, teža železne konstrukcije pa 200.050 kg. Rok za dovršitev pleskanja je do dne 30. maja 1928. Ponudbo se morajo napisati na obrazcih, ki jih je za to posebe izdala direkcija državnih železnic v Zagrebu, ter se izročiti najkesneje do 11. ure zgoraj označenega dne v gradbenem oddelku podpisane direkcije, kjer se bo tudi vršila ta licitacija.
Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del lahko vpogledajo interesenti pri gradbenem oddelku podpisane direkcije v TI. nadstropju, soba št. 69, vsak delavnik med uradnimi urami, lahko pa jih tudi kupijo za 30 Din.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako na njem: «Ponudba za pleskanje novega železnega železniškega mostu v km 33-2/3 proge od
1	Odlok z dne 3. decembra 1927.. G. D. br. 76.330/ /1927.
2	Odlok z dne 6. decembra 1927., G. D. br. 79.218/ /1927.
* Uradni list z dne 10. oktobra 1927., št. 425/104.
Dugoga sela do Novske na dan 28. januarja 1928. ponudnika N. N.» (dražiteljevo ime in njegov priimek).
Ponudbe, ki jih podado neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku komisije.
Če se pošlje ponudba po pošti, mora biti od-premijena tako, da dospe k licitacijski komisiji naj-kesneje do zgoraj določenega časa. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Licitacija se bo vršila' ob 11. uri. Vsak ponudnik mora položiti po odredbah člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu kavcijo 5 % ponujene vsote, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Dražitelj mora pokazati predsedniku komisije potrdilo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Licitanti se izrečno opozarjajo, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, po katerih je treba izvesti predmetna dela, in da pristajajo, dražiti po njih.
Iz direkcije državnih železnic v Zagrebu,
dne 15. decembra 1927.
D. št. 101.748/1927.	2746
Nabava brončene in bakrene žice in bakrenih talcev.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo 16.300 kg bron-čene 3, 2-5, 2 in 1-5 mm žice in 300 kg. bakrene 1-5 mm žice in 900 bakrenih tulcev.
Dražba bo dne 2 8. j a n u a r j a 1 9 2 8. ob 11. uri pri podpisani direkciji (soba št. 42).
Jamčevina (5%, za inozemoe 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu podpisane direkcije (soba št. 41), kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji, ki so isti kakor za prvo licitacijo.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani
(Sv'. Jakoba trg št. 2), dne 22. decembra 1927.
St. 2581 /C.
2755 3—1
Razglas o prvi pismeni ofertni licitaciji za tlakovanje in vzdrževanje dovoznih cest k carinarnici na Bohinjski Bistrici.
Po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne
9.	decembra 1927., št. 7802, odnosno ministrstva za gradbe z dne 3. novembra 1927., M. C. br. 14.428, razpisuje gradbena sekcija v Kranju na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izpremomb, odnosno dopolnitev, objavljenih v «Službenih kovinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, razglašenega v «Službenih Kovinah» z dne 25. novembra 1921., prvo pismeno o f o r t n o licitacijo za tlakovanje in vzdrževanje- d o voznih cest k c a r 1 n a r n; i c i n a Bi o h i n j s k i Bistrici.
Po proračunu znašajo gradbeni stroški 673.132 Din 2 p.
Ponudbo se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na ceno uradnega proračuna, odobrenega po ministru za gradbe, ter morajo biti nižjo od proračunjene vsote 673.132 Din 2 p.
Ponudbe same, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa s kolkom za 2 Din, morajo vročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 17. januarja 19 28. v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo: «Ponudba za tlakovanje dovoznih cest k carinarnici na Bohinjski Bistrici ponudnika N. N.», in sicer neposredno predsedniku komisije med 9. in 10. uro.
Licitacija se bo vršila isti dan ob 10. uri v pisarni gradbeno sekcije v Kranju.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v «doti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 68.000 Din, če je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in v dvojnem znesku, če je inozemski državljan. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije mi-
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. —
nistrstva financ v Ljubljani najkesneje do dne 16. januarja 1928. bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu.
Blagajnično položnico mora ponudnik pokazati predsedniku ilicitacijske komisije.
Obenem s ponudbo, toda posebe in odprto, je treba' predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, kolkovano izpričevalo o usposob-Ijonosti za izvršitev ponujenih dol in potrdilo ministrstva za gradbe o tem, da se sme ponudnik udeležiti ofertnih (licitacij.
Že vloženo in še no rešene prošnje za ta potrdila ne morejo nadomeščati potrdil.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene vsoto ali pa vse ponudbe odkloniti brez obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji-
Po uredbi o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih z dne 8. oktobra 1924. se odda razpisano delo samo pooblaščenemu inženjerju gradbene stroke ali pa podjetniku, ki imenuje že pri licitaciji pooblaščenega gradbenega inženjer ja za tehnično odgovornega izvršitelja.
Gradbena sekcija v Kranju, dne 23. decembra 1927.
Ing. Fran Emmer s. r.
št. 456/25.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. decembra 1927.:
1 temmorjava usnjena listnica z dvema predaloma, v njej nekaj potrdil in 1 bankovec za 100 Din;
1 črna ročna torbica, v njej 1 ključ, 1 garderobni listek in 3 bankovci po 100 Din; 1 zlat poročni prstan z gravuro «14/2.1926 Ivanka» in 1 zlat prstan z onim rdečim in enim belim kamenom; 1 zavitek, v njem S1/» ni blaga za blazino, 8po m flanele in 2 novi rjuhi iz flanele: 1 bankovec za- 100 Hin; 12 bankovcev po 10 Din; 1 bankovec za 100 Din in 1 srebrn prstan s precej velikim ametistom; 1 zlat poročni prstan z monogramom L. č.; 10 bankovcev po 10 Din; 1 delavska knjižica na ime: Ivan Vidic, ključaničar.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. decembra 1927.:
1 otroška boa; 1 srebrna naprsna igla z več kamenčki; 1 ročna, torbica, v njej 1 ključ in manjša vsota denarja; 1 črna usnjena denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 zlata ženska zapestna ura; Ij/a m barhenta; 1 šal; 1 palica; 1 avtomobilno dvigalo; 1 par novih moških nogavic; 1 zlat prstan; 1 zavoj z 62 kosi lepenko. —< V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 5 moških dežnikov, 5 ženskih dežnikov, 2 moška klobuka, 1 pled, 1 jopa, 1 par zimskih otroških čevljev, 1 palica, 1 šal, 1 zavitek* nogavic, 1 vedro z ruto,
Policijska direkcija v Ljubljani, dne 19. decembra 1927.
Št. 9253/TI.	2742 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 140 m3 jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 7. januarja 192 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 20. decembra 1927.
Št. 1917/27—1.
Razglas.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., je postavila pokrajinska komisija za agrarne operacije v Ljubljani za komisarja vladnega svetnika drja. Frana Spillerja-M u y s a, kot komisarja za agrarne operacije v ljubljanski oblasti, da se izvršj ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 13, 83, 84 in 85, kaitastralna občina, Motnik, sodni okraj kamniški, in vi. št. 6 kranjsko deželne deske.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem posredno in neposredno udeleženili strank kakor tudi glede izrecil, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarne operacije.
V	Ljubljani, dne 16. decembra 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti kot predsednik pokrajinske komisije za agrarne operacije v Ljubljani:
dr. Vodopivec s. r.
Št. 8521/1.	2750
Objava.
Ignacij Lukač, posestnik v Pincah št. 52. srez Dolnja Lendava, je izgubil orožni list, ki so glasi na njegovo ime in je bil izdan dne 21. februarja 1927. pod tukajšnjo št. 84/2.
Ta orožni list se proglaša za neveljavnega.
V	D o 1 n j i L e n d a v i, dne 21. decembra 1927.
Sreski poglavar: Kandrič s. r.
št. 518/8—27.	2738 3—2
Razglas o ofertni licitaciji za nabavo žičnih košar (Drahtschotterbeh älter) sistema «Palvis».
Z odobritvijo gospoda ministra za poljedelstvo in vode ad D. V. br. 14.083/27 in po členih 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu se razpisuje ofertna licitacija za nabavo ca. 2500 m3 žičnih košar sistema «Palvis» za regulacijska dela na Dravi nad cestnim mostom v Ptuju.
Licitacija se bo vršila dne 17. januarja 1 9 2 8. ob 10. uri v prostorih gradbenega vodstva za uravnavo Drave v Ptuju.
Ponudbo se morajo oddati gradbenemu vodstvu za uravnavo Drave v Ptuju na dan licitacije najpozneje do 11. ure.
Popoln razglas o ofertni licitaciji glej v tirad n cm listu 128 z dne 24. decembra 1927.
V Ptuj u, dne 20. decembra 1927.
Sreski poglavar —
gradbeno vodstvo za uravnavo Drave v Ptuju.
Razne objave,
2728 3—3 Poziv upnikom.
Splošna gospodarska zadruga kmetov in obrtnikov v Kostanjevici, r. z. z o. z. v likvidaciji, pozivlje po § 40. zadružnega zakona upnike, naj ji priglase terjatve.
Likvidatorji.
2700 3-3 Poziv upnikom.
Posojilnica v M a r-e n b e r g u, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo, je prešla po sklepu občnega zbora z dne 1. julija 1920. v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj priglase terjatve.
Likvidacijski odbor.
2736 3-3	Objava.
Živinorejska zadruga v Moravčah, r. z. z o. z., je stopila v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo terjatve.
Likvidatorji.
2718 3-3 Poziv upnikom.
Mlekarna v Št. Juriju ob južni žele z n i c i, r. z. z o. z., se jo po sklepu občnega zbora z dne 27. oktobra 1927. razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Vsi upniki se pozivljejo, naj prijavijo morebitne terjatve in zahtevke podpisanemu likvidatorju.
Likvidator:
dr. Dragotin Vrečko s. r., odvetnik v Celju-
Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljlini