Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
Leto VI. — Štev. 12 (113)
S A
A
L« .
^ys- \ < s.
O BENEŠKIH
SLOVENCEV
UDINE, 16. - 30. JUNIJA 1955
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 iir
Izhaja vsakih 15 dni
Svoje matere sinovi
že več časa sem, se po nekaterih italijanskih znanstvenih in polznanstvenih časopisih opažajo znaki neke sumljive borbe proti slovenski narodni manjšini v Benečiji.
Ni zadosti nekaterim krogom, ki ne poznajo prav nobene človečanskosti ali humanitete, da dobivajo naši ljudje moralne, politične in gospodarske udarce, ki naj bi strli zavest in duha našega slovenskega ljudstva, ne, oni hočejo in se trudijo tudi preko lažiznanosti udariti nas V lice. To je prav posebno prikrita in spletena igra, ki jo je težko odkriti in spoznati. Zato je naša sveta dolžnost, da jo našim ljudem razgalimo in obenem, tistim laši-učenikom nekaj o sebi povemo.
Ti lažnivi učenjaki skušajo dokazati kratko in malo, da Slovencev v Benečiji — sploh ni; torej tudi nobene slovenske narodne manjšine, ni; torej tudi ni govora o kakih pravicah jezikovnih ali šolskih za to manjšino — ki je kar .na enkrat nikjer ■ ni! Naredili so kot coprnik na placu: hokus-pokus, pa te ni več!
Tako so tudi znašli neko besedo »paleoslava in narioslavm in pravijo, da ostanki teh rodov bivajo po naših vaseh, ne pa ti, jaz, naši sorodniki in predniki. Te trditve so si nalašč izposodili od starih jezikoslovcev pred sto leti. Med temi je bil tudi ruski profesor v Kazanu Baudvin de Courtenay, ki je bil sam mešanica francosko-poljsko-ruske krvi. On je na nekem kongresu v Firencah leta 188.1. iznesel na dan teorijo, da so v., prebivalci v Beneški Sloveniji, posebno Rezjani mešanica ugro-finskih in avar-\ skih jezikov in še Turko-tatarov. Potem da so privzeli še nekaj slovanskih besed. (Primerjaj njegove:	Note glottologiche
intorno alle lingue slave e questione di morfologia e fonologia arioeuropea). Tako je, v ostalem sicer dober jezikoslovec, menil, da je »odkril« nov jezik in rod v srcu Evrope, ki ni slovenski ali le malo slovanski.
Njegove trditve so politični možje zgrabili z obema rokama. Saj jim je šla voda na njih mlin, ker so lahko trdili, da na mejah živi nek zgubljen narodič, nekaka zgodovinska ostalina za v muzej, fci da jo sploh ni treba upoštevati in ji priznavati kakšnih pravic. To da ni del strnjeno naseljenega naroda, ki sega tudi preko mej.
Evo, in tako jim pride prav za njihove Politične račune tudi danes! Zato vidijo tiste stare ^paleoslave«., ker šivih Slovencev ne marajo gledati in jim dati pravic in šol.
Ti pa v resnici obstojajo v Beneški Sloveniji, pa če je komu prav ali ne! Danes vse resne knjige in znanstveniki (kakor Oblak, Nahtigal, Ramovš) ne dvomijo niti najmanj, da bi ne bili Beneški Slovenci del slovenske jezikovne in narodne skupnosti. To dejstvo je znanstveno utemeljeno in dokazano.
Mi pa gremo še korak dalje. Mi, ker se vprašanje našega narodnega izvora tiče le nas samih in nobenega drugega, trdimo tudi če bi še noben učenjak ne
prišel do te jasne resnice, da čutimo in vemo, da polje po naših žilah kri naših prednikov, ki so bili Slovenci. Mi čutimo, da smo že z matejnim mlekom pili domačo narodno zavest, da smo že ob prvih maternih besedah spoznali lepoto našega jezika, kakor jo občuti dete kateregakoli naroda na svetu.
Katere matere sin je kdo, tega ne more predpisati noben laži-učenjak ali oblastni odlok, ampak mati, ki ga je rodila, njegova kri, jezik in duh! To velja tudi za nas Beneške Slovence, to velja — v okvirju postav — tudi za sveto borbo za naše narodne pravice.
Mi nismo nikak ostanek zgubljenih rodov, ampak živi sinovi svoje matere!
[|IIIIHIIIIII!lllllll:lii:i!lllllilil!lll:l(lllll:l>l!l:lll:l!l:llll|l|:lllll!l'lil'n MIHIItil Ulil Ulil I I I Itlllilllllll llllli! lin , IPIIIIIIIIill I lllllllllllllll
Pozabljena dežela?
Naša dežela, slovenska Benečija, je menda prav tako na robu države kot Kalabrija. Socialno-ekonomske razmere so pri nas slične kot so bile v tolikokrat opisanem »mezzogiorno«. Razlika je samo ta, da se za južne kraje Italije ustanavljajo vse mogoče zadruge in ustanove, ki naj bi tamčšnje kraje socialno in gospodarsko dvignile, pri nas je pa vse še tako kot je bilo pred pol stoletja in še več.
Nič čudnega ni, če je v spominu ljudi ostal lik človeka iz naših krajev kot podoba Rezijana, ki gre v copatah v svet kot berač ali reven loncevezec. Kdor se je spomnil na Benečijo in zlasti na nar še kraje, je videl v duhu revno, zapuščeno deželo, kamor niso prodrle kulturne in gospodarske pridobitve. Kot v pozabljeni deželi smo živeli v naših krajih pred prejšnjimi režimi, posebno pod fašizmom. Temu je še biloi všeč, da si Slovenci na robu države gospodarsko ne opomorejo; in to iz političnih razlogov. Makjavelistično so računali, da gospodarsko šibko manjšino prej ustrahujejo, da ji prej upognejo hrbet, kakor pa če bi bile tod ekonomsko trdne vasi. Milijoni in milijarde so šle v Libijo, da se je goli pesek spreminjal v rodovitne oaze. Pri nas pa smo živeli brez cest in vode, brez luči in higijenskih naprav. Kaj za to, če kmetije propadajo, se bodo pa ljudje v revi in bedi prej prodali in potujčili za skorjo kruha, tako so računali prej in za časa fašizma.
Tako mnogi odgovorni činitelji računajo tudi danes! Za njih so kraji koder živi slovenska manjšina nalašč pozabljena dežela.
Dne 10. t. m. so se pripodili težki črni bblaki nad Nadiško dolino; usula se je debela toča in v par minutah uničila vse poljske pridelke. Naši najstarejši ljudje ne pomnijo tako strašne hude ure, kot je bila ta dan in zato pravijo, da je Prišlo prokletstvo nad našo deželo. Toča Je namreč uničila tudi lansko in predlansko leto zelo mnogo pridelkov, letošnja škoda se bo poznala pa še prihodnje leto. Vsi naši ljudje so obupani. V jeseni ne bo niti enega kostanja, niti ene-ga krompirja, niti sadja. Trte so tako poškodovane, da so gole kot v zimskem ča-sd- Niti živine ne bomo mogli rediti v tolikšni meri kot smo jo do sedaj, kajti tudi travo je potolkla toča. Prišli smo Vse, ostal nam je le obup in opustoše-ne njive.
S čim se bomo preživljali? so žalostne t^ede, ki prihajajo iz ust naših ljudi, ki se zbirajo v gruče, stiskajo skupaj gla-Ve in premišljujejo kaj jim je storiti, kam potrkati, da bi se jim olajšalo gor-Je- Občinske oblasti in drugi predstavniki naše dežele so sicer obvestili državne
tisoč prebivalcev. Zemlja pa ne more dati »pulente« za vse. Naš človek mora iti po svetu s trebuhom za kruhom. Nekoč so hodili drvarit v hrvatske in kranjske hoste. Danes — priv pred par tedni jih je šlo dvesto — pa napravijo »fagot« in hajdi v Švico, v belgijske, »minjere« in jave, v Luxemburg; v južno Francijo. Čeče pa v London :v družine za dekle.
Izseljenstvo je kSkor odprta žila iz katere teče nenehomaj curek krvi, dokler ne bo telo shiralo. Zaradi izseljenstva bo shiralo tudi naše narodno telo. število naših ljudi se bo po sili razmer vedno in z dneva’ v dan nižajo. Kaj pravijo o tem številke?
Računajo, da je iz naših krajev razkropljenih po vsem. svetu od 12 do 15 tisoč izseljenfeev. T)p,se pravi, da se mora klatiti g^'sVetu ir) iskati kruha vsak naš peti.-ali SaÉtóièltìv-lìi' vsaj iz vsake družine po eden! Iz vse videmske pokrajine, katera ima približno 800.000 ljudi, je le okrog 50.000 izseljencev. V tej številki tvorio naši skoraj eno tretjino. To dovolj 'pokaže, kako slabe so socialno - gospodarske razmere pri nas.
Posledica izseljevanja in tudi padanja rojstev je pa stalna zguba na številu Slovencev v Benečiji. Po nekaterih vaseh je v štiridesetih letih padlo število prebivalstva za polovico. Samo en primer iz Vi-skorše v zapadni Benečiji.
leto
1911
1921
1951
prebivalci
1012
942
527
Socialno-gospndarski prerez
če razviemo sliko o našem gospodarskem in socialnem stanju, bomo zagledali prav temne barve. Naš del Benečije sestavlja 16 občin. V njih živi okoli 50
«iiiimiii iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiii i n n tiiiriiirutmiii iii.iiiiiiiiiiiuii ■ < > i i i i t vi 111 iiiiiii iii i i i ttiii-mti ■ i ■ ■ iiuiiiiii
Huda ura povzročila ogromno škodo v Nadiški dolini
V vaseh občine Grmek in Dreka uničeni pridelki stoodstotno
kroge o elementarni nesreči, ki je prizadejala Nadiški dolini toliko škode, a pomoč, če jo bodo dali, ne bo nikdar zadostna, kajti pridelki so bili uničeni stoodstotno.
Vsi naši načrti so preprečeni! Pregnati bomo morali zimo kakor vemo in znamo s tistim malim, če nam bodo dali, pomladi pa povezati culico in oditi po širnem svetu, da bomo poravnali dolgove, v katere se bomo prav gotovo zakopali. Tako smo sklenili.
Kakor znano, je Nadiška dolina tista dežela videmske pokrajine, ki šteje največ izseljencev. Če je bilo do sedaj izseljevanje tako veliko, bo prihodnje leto množično. Izselile se bodo cele družine in vasi bodo ostale prazne.
Povedali smo, da je letošnje leto že tretje, ki nam prizadeja toča škodo. Prav bi bilo, da bi oblasti poskrbele tudi našim krajem »batterie antigrandi-ne«, saj se je izkazalo, da je v krajih, ki imajo že te naprave in ki so pravočasno začele delovati, škoda znatno manjša.
Machiavelli umiliato
Persino la stampa che va per la maggior denuncia di quando in quando il paradosso di situazioni e metodi delle autorità periferiche che mal si conciliano con i propositi solennemente proclamati al centro.
Si è parlato, ad esempio, del sottogoverno che impera in molte zone del Meridione, dove i principii che dovrebbero regolare l’azione dei pubblici poteri contano assai meno delle frasi d’obbligo che son correnti in una società di mondani.
Ciò non toglie che gli stessi principii vengano esaltati, come fossero regole scrupolosamente osservate, ogni qualvolta si faccia appello ai cittadini in nome delle istituzioni massime della società e dello Stato.
Ipocrisia? La domanda è più che legittima, davanti ai casi sempre più numerosi di comportamenti ingiusti e dannosi che non trovano alcuna giustificazione nella politica generale del governo e solo possono spiegarsi come dettati da preoccupazione di un deteriore machiavellismo o da una insincerità e da una doppiezza che il centro o ignora o finge di ignorare.
E’ recente il caso di una comitiva di gitanti triestini recatasi nella Val Natisone e molestata col solito espediente della verifica dei documenti personali di identificazione.
Il caso non è isolato, perchè chi visita la Val Natisone è esposto sicuramente a queste noie, anche se si venga a trovare a qualche chilometro dal confine; ciò non accade minimamente in altre località molto più prossime al confine.
Se ne arguisce che tutto ciò risponde ad un proposito deliberato di screditare la zona che è poverissima e che pure ha il diritto di avvantaggiarsi del movimento forestieri.
Sa il governo tutto questo? Ritiene di poter tollerare che autorità locali prendano iniziative cosi poco per non dir altro simpatiche? O la Val Natisone è una Valle messa in quarantena per volontà degli organi responsabili dello Stato?
Parrebbe di si, se l’unico quotidiano che si stampa in Udine e che quindi si legge negli uffici, e, pensiamo, anche in Prefettura! non da oggi si è votato al nobile compito di aizzare, di provocare risentimenti, di rinfocolare animosità, di evocare spettri all’evidente scopo di impedire una normalizzazione in questa parte dell’Italia, anche se lo fa in nome dell’ideale patrio, che qui non può fungere che da troppo comoda copertura.
Tra i fatti lamentati, dei quali qui si è portato solo un esempio, e la campagna di odio e di provocazione di quel quotidiano la relazione è manifesta.
Non chiediamo censure; continuino a sputare veleno certi ambienti giornalistici, se questa è la qualità in cui più eccellono.
Il nostro discorso non è per loro. Chiediamo, invece, che l’azione delle autorità periferiche sia meglio controllata dal centro: chiediamo che siano decisamente respinte le suggestioni di quegli ambienti, ai quali, nonostante ogni ipocrita protesta, non importa un fico dell’avvenire della Repubblica democratica; chiediamo che i principii proclamati a Roma siano validi anche ad Udine e quindi nelle Valli del Natisone.
Priprava procesa proti ^ Beneški četi
a
Ali: v Tipani so 1, 1911 našteli 3700 ljudi, leta 1951 pa 2800. In tako gre naprej po neštetih občinah in vaseh.
Posledica tega nižanja se hudo pozna tudi v zmanjšanju gospodarskega donosa po naših krajih. Zemlja, že itak pičla, nima dovolj krepkih delovnih moči in se slabše obdeluje in zato vrže slabši pridelek.
Enako je tudi z živinorejo. Naši hlevi se vedno bolj praznijo. Namesto živin-čet, se širijo v njih pajčevine.
Tako se vse vrsti kot v začaranem krogu. Ljudje morajo z doma, ker ni doma dovolj1 jela. Ko odidejo se še tisto malo pridelka znižai in prihodnjo pomlad hajdi zopet drugič v svet.
Na ta način se niža število ljudi in se niža splošni ljudski dohodek. Le redki izseljenci se vrnejo domov s prihranki. Navadno se spomnijo doma le revni in betežni, če si je kdo opomogel, ga ukra-de tujina.
Pa boste rekli, dragi bralci, da so to žalostne barve na tej sliki naših gospo-darsko-socialnih razmer. Res je tako, a temu nismo sami krivi. Odgovornost nosijo in to zelo veliko ne samo pred našim ljudstvom, ampak tudi pred svojo vestjo, ljudje, ki so na vladi in oblasti. Ti bi lahko pomagali tudi slovenskemu delu Benečije kot »zona depressa«, če bi le hoteli. V tem slučaju ni dovolj kaka asfaltirana cesta po glavni dolini ali par tisočakov za kak nov vodnjak. Treba je bolj smotrno odpomoči, kar je popolnoma možno, če le ne stavijo ovir politične mržnje in sovraštvo.
Kako bi se težkemu gospodarsko-social-nemu stanju v krajih Slovenske Benečije dalo pomagati, bomo prihodnjič malo razmotrivali.
99
Skoraj ves italijanski tisk poroča, da sta videmski preiskovalni sodnik in državni tožilec zaključila sodno preiskavo o delovanju »Beneške čete« v osvobodilni vojni. Obtožnica obsega 16 tipkanih strani in navaja imena 57 obtoženih beneških partizanov, ki so se v Beneški četi borili proti nacifašistom od leta 1943 do osvoboditve. Glavni obtoženec je dr. Marjan Zdravlič.
Večina obtožencev dolžijo kaznivih dejanj proti celovitosti, neodvisnosti in enotnosti države, češ da so od 8. septembra 1943 dalje napravili vrsto dejanj, da bi spravili pod jugoslovansko vrhovnost Beneško Slovenijo. V ta namen naj bi podpirali jugoslovanske aneksionistične namere do Tilmenta, delali propagando, se borili skupno s Slovenci, ovirali delovanje občinskih uradov in jih uničevali, prepovedovali šolski pouk v italijanščini, nameščali slovenske učitelje, trpinčili prebivalstvo z onemogočanjem preskrbe, zdravniške pomoči in dobave krme, mobilizirali mladino v vrste slovenskih partizanov, izvajali represalije, streljali ljudi italijanskega mišljenja, rekvirirali hrano in živino, žalili italijanski nacionalni čut, italijanski narod in italijansko zastavo ter neprenehoma povzdigovali Tita in Jugoslavijo.
Razen splošnih obtožb so še obtožbe posameznikov zaradi nedovoljene nošnje orožja, zažiganja občinskih poslopij, odvzemanja osebne svobode itd. Vse ob-težilno gradivo so izročili videmskemu državnemu pravdništvu. Poročilo še dodaja, da so to gradivo pripravljali kar 8 let in da bo proces najbrže pred porotnim sodiščem v Benetkah.
Iz tega je razvidno, da hočejo postaviti vso partizansko osvobodilno in antifaši-
stično borbo na zatožno klop. Beneške partizane obtožujejo borbe proti nacifa-šističnim oblastem, ki so tedaj vladale v Beneški Sloveniji, in proti katerim se niso borili po vsej Italiji samo partizani, marveč na fronti celo redna italijanska kraljeva vojska, če bi se hoteli držati tega merila, bi morali obtožiti sploh vse italijansko partizansko gibanje, ki je tudi mobiliziralo mladince, uničevalo sovražne ustanove, trebilo sovražnike, re-kviriralo itd.
Zato je obtožba nezaslišana in pomeni žalitev vse osvobodilne borbe, hkrati pa rehahilitacijo predstavnikov Mussolinijeve republike in nacističnih hlapcev, saj drugih oblasti ni bilo takrat niti v Beneški Sloveniji. Namen tega ravnanja pa je prozoren: z obtožbami, ki tudi v svoji formulaciji spominjajo na besede in metode bivšega fašistična sodišča za zaščito države, bi radi uprizorili proces in s tem ustrahovali prebivalstvo.
Tak proces pa bi kršil predvsem določbe mirovne pogodbe, s katerimi se je Italija obvezala, da ne bo preganjala borcev, ki so se borili za skupno zavezniško stvar, kateri je tudi Beneška četa prispevala svoj delež z uničevanjem fašizma ter s tem pripomogla, da je dobila Italija demokratično ustavo, ki pa se žal v mnogih važnih določbah še ne izvaja.
Velika avtomobilska nesreča v Franciji
Pri avtomobilskih dirkah v Le Mansu na Francoskem se je zgodila velika nesreča. Avtomobil dirkača Levegha je zardel ob pregrajo, tam eksplodiral in zgorel. Nesreča je terjala okrog 90 smrtnih žrtev, še večje število pa je bilo težje in lažje ranjenih.
k /Mti/d/
NEME
NESREČA PAR DJELU
Preteklo soboto ne točala našemu vaščanu 35 ljetnemu Nimis Angelu zlo huda nesreča. Mož, ki o djela eletricist, e šli na impalkaturo, kjer djelajo u Nemah novo cjerku, de bi pregledu djelo, a pod nogami ne se mu zlomila daska an e spadu na tla iz kakih 10 metru visoko. Nesrečnežu e sobi to dau parvo pomuoč domači mjedih, potem so ga muorli pe-jati u videmski špitau, kjer so konšta-tali, de si je par padcu nalomu rebra, zlomu čampno nogo, nuosno kuost an še več drugih poškodb. Njegovo stanje to je zlo resno.
* * *
Medtjem	ku je	dajau	solfato	venji-
kam je 16	ljetni	Sergij	Gervasi	takuó
čudno padu, de se je močno udaru u čampno koljeno. Pejati so ga muorli u videmski špitau an se bo muoru zdraviti mjesac dni.
SOVODNJE
PETARDA GA	JE RANILA U	OCI
U naših	krajih	imajo	navado,	de kar
dar se kaduó poroči, metajo mladinci na čast novoporočencem bombe in razne rakete. Par tjem pa pride dostikrat do hudih nesreč in več ku kajšen je že zgu-biu življenje zavoj tjeh iger. Tudi pretekli tjedan se je dogodila huda nesreča Karliču Osvaldu, star 20 ljet, iz Brc pri Sovodnjah, kar je teu sprožiti eno petardo ob priliki neke ženitve. Petarda je eksplodirala u njegovih rokah in ga močno ranila po obrazu in mu poškodo-vaal oči. Ponesrečenega Karliča so muo-rali šobit pejati u videmski špitau in mjedihi so pridaržali prognozo za njegou vid.
»Previdnost je mati vseh modrosti« pravi stari slovenski pregovor, zatuó bodite previdni par tjeh zabavah in naj nuca-jo strelivo samo tisti, ki imajo prakso.
DREKA
SENATOR PELIZZO PRI NAS NA OBISKU
Preteklo nedeljo je paršii senator Peliz-zo iz Čedada u naše vasi, de je na lastne oči vidu kajšno škodo je nar dii a tuča par nas. Obeču je, de se bo interesiru par vladi za dobit pomuoč prizadetim krajem. Ljudje so veseli te objube an se troštajo, de bo tudi izpounjena.
* * *
POROKA. Dne 11. junija se je poročila 19 ljetna Lidija Namor iz Klobučarjev. Njen mož je doma iz Mantove an sta se spoznala, kar je biu u naših krajih za sudata. Mladi Lidiji želimo sreče in veselja u novem zakonskem stanu.
U PREPAD JE PADU
Precej huduó se je ponesreču 62 ljetni
Krivična
Na videmskem prizivnem sodišču je bila razprava proti Ernestu Zdravliču, ki je proti obsodbi čedadskega okrajnega sodišča vložil na videmskem sodišču priziv, ker je smatral, da je bil po krivičnem obsojen. Tožitelj je bil Jožef Trin-ko iz Ceplatišč (obč. Sovodnje), zaradi prepira, ki se je vnel po pogrebu msgr. Ivana Trinka-Zamejskega med tožiteljem in nekaterimi zavednimi beneškimi Slovenci.
Na pogrebu msgr. Ivana Trinka-Zamejskega 30. junija lanskega leta je bilo na stotine beneških Slovencev, ki so spremili k zadnjemu počitku svojega največjega moža; med njimi je bil tudi Ernest Zdravlič. Že pred cerkvijo in na pokopališču v Trčmunu, se je Jožef Trin-ko, približal Zdravliču in ga začel izzivar ti. Trinko je bil tako razjarjen, ker je slišal nagrobne govore v slovenskem jeziku, da je nagovoril prisotnega orožniškega brigadirja, da je preprečil govor, ki ga je hotel imeti dr. Agneletto iz Trsta. Po končanem pogrebu so Zdravlič in njegovi prijatelji odšli v Sovodnje in se ustavili v neki gostilni. Komaj so se malo odpočili, so zagledali na vratih Trinka, ki je razdražen stopil do njih in začel žaliti z besedami, ki jih ne rabijo demokratični ljudje. Na izzivalne besede Trinka je odgovoril Zdravlič:	»Zal
moram ugotoviti, da govoriš, kot da imaš fašistično mentaliteto, toda niso vsi takšni kot ti. V zadnjih petih letih se je dosti stvari spremenilo in za drugih pet let se bodo stvari še bolj spremenile in demokratizirale.« Nihče si ni mislil, da bo zadeva prišla pred sodišče, niti sam Trinko ne, kajti pred čedadskim sodnikom je izjavil, da je Zdravliča zatožil še-
Trinko Jožef iz Trinkov, kar se je vraču ponoči pruot svojemu duomu po poti, ki peje iz Pačuha u Trinke. Ta gorska pot je zlo strma in ozka in je možu spod-letjelo in je padu in se zvaliu u prepad. Cjelo nuoč je klicu na pomuoč, a šele
Končno se je vendarle naša občina zavzela za vzdrževanje ceste, ki veže Beli potok s Cento (Tarcento). Ta cesta je bila namreč nekdaj vojaška in je bila popolnoma zapuščena že od leta 1943. Ker je ta cesta edina, ki vodi v Beli potok, je bilo nujno potrebno, da se zavzame kakšna oblast za njeno vzdrževanje. Po tolikih letih zapuščenosti je seveda postala vsa razrita in je težko voziti po njej. Naša občina pa se je sedaj spora-zumela z občino Brdo, kajti tudi to veže, in bo prispevala letno 300.000 lir za Vzdrževanje.
Ta cesta pa ni potrebna samo ljudem iz Belega potoka in Terske doline, ampak je potrebna tudi za razvoj tujskega in obmejnega prometa, saj je edina, ki veže Bovško kotlino s Furlanijo. Ni izključeno tudi, da bodo s časom odprli obmejni prehod v Belem potoku, kot ga bodo odprli te dni na Stupici v Nadiški dolini. Promet bi se torej tako vršil iz Visokosoške doline proti Furlaniji samo po tej cesti. Ta promet bi seveda prinesel velike gospodarske koristi Belemu potoku, ki je takotekoč odrezan od ostalega sveta, in vsej zapadni Beneški Sloveniji.
Prav bi bilo torej, da bi prevzela skrb za popravilo in vzdrževanje ceste Centa-Beli potok pokrajinska upraia ali državna uprava cest, saj je medpokrajinskega značaja kakor ona, ki pelje iz Nadiške doline v Kobarid in za katero skrbi država.
IZ OBČINSKE SEJE
Na zadnjem zasedanju občinske seje so reševali zelo važne probleme. Med drugim so odobrili: razširjenje in popravila vodovodov v Sv. Juriju, Njivi, Stol-bici in Ravenci; nabavo fluorescentnih svetilk za javno razsvetljavo v Ravenci; gradnjo kleti za osnovno šolo v Ravenci
obsoòba
le potem, ko je izvedel, da je »capo di quella banda«. Pri tein je mislil na Zdravliča kot predsednika SFS za Beneško Slovenijo.
Obtožnica, ki jo je sodnik prečita! se je glasila takole: »Ernest Zdravlič je dne 30. junija 1954 v javnem lokalu grozil in žalil čast Jožefa Trinka iz Ceplatišča.« Vse izjave prič in zagovor Zdravliča niso nič pomagali. Cedadski sodnik je obsodil Zdravliča in proti taki krivični obsodbi ni kazalo drugega kot vložiti priziv.
Razprava na prizivnem sodišču, ki se je vršila dne 8. t. m. je trajala približno eno uro. Po prečitanju zapisnika s prve razprave se je oglasil prvi branilec odv. Batocletti, ki je izjavil, da je bil Zdravlič krivično obsojen in da so v Čedadu verjeli le pričam tožitelj a, medtem ko pričam obrambe niso hoteli verjeti. Vsem je bilo jasno, da je prepir, ki je dovedel Zdravliča do sodišča, začel Trinko. Zaradi tega je branilec tudi zahteval, da se Zdravliča popolnoma oprosti. Drugi branilec odv. Veritti je popolnoma zrušil umetno zgrajeno obsodbo čedadskega sodnika in med drugim dejal, da bi morali sodniki voditi račun o prepiru, ki je bil političnega značaja, odnosno, da je bila to diskusija, ki jo je povzročil Jožef Trinko.
Po kratkotrajnem posvetovanju je predsednik videmskega prizivnega sodišča prečital obsodbo, s katero Ernesta Zdravliča oprošča žalitev zaradi pomanjkanja dokazov, potrjuje pa obtožbo čedadskega sodnika, kar se Uče groženj, ki jih je izrekel proti Jožefu Trinku.
Zaradi te krivične obsodbe je Ernest Zdravlič vložil priziv na prizivno sodišče druge istance v Benetkah.
drugo jutro so ga ušafali ljudje, kar so šli na djelo. Hitro so ga pejali u čedadski špitau, kjer so mu dali parvo pomuoč. Par padcu se je mož močno udaru u glavo in zadobiu še več drugih poškodb. Zdraviti se bo muoru tri tjedne.
in občinska skladišča; napeljavo električne luči v Liščecah in obnovo anagrafske-ga urada. Končno so na občinski seji tudi sprejeli dosedanjega začasnega občinskega tajnika za stalnega.
STROKOVNA ŠOLA V RAVENCI VIDNO RASTE
Gradnja strokovne šole v Ravenci zelo lepo napreduje in bo najbrže dograjena že letošnje leto. Ta strokovna šola bo velikega pomena za našo mladino, ker bo imela odslej možnost, da se izuči kakega poklica v domačem kraju.
BIRMA V OSOJANIH
Dne 5. junija je bilo v naši vasi birmanih 107 otrok. Ob tej priliki je prišlo v Osojane mnogo ljudi iz vseh vasi naše doline in so se zabavali pozno v noč.
U preteklosti je naš žomal na široko pisu o gospodarski škodi, ki jo je utar-pjelo naše mjesto in Nadiška dolina zavoj tega, ki so definitiuno zaprli fabriko tanina. Več kot 200 djelauceu je ostalo brez djela in nobedan jim ni ušafu drugega. Pa kakor, da bi ne bili še zadost velik ta žlah za naše djelauce, paršii je še drugi: zaprli so pred dnevi predilnico, kjer je djelalo kakih stuó predio.
To predilnico so vodili zadružno demokristjani. Djelauke, ki so tle djelale, so pošjal damù, ne de bi jim plačali zadnja dva mjesaa djela in tudi njeso jim plačali ašenje familjar do katjerih so imjele pravico.
Zavoj tega nečlovješkega runanja so se licencjane djelauke združile in šle protestirat na kamun pruot dirigentom predilnice in prosit šindika, de bi zanje po-sredovii. Ker ni bluó šindika na kamu-nu, jih je sparjeu podžupan Monai, ki je ženam objubu, de boju o tej reči razpravljali na parvi kamunski konsej.
Use mjesto je zlo u skarbjeh zavoj tega naglega zaprtja predilnice an usi se sprašujejo kaj neki mislijo nardit kamunski poglavarji. Tudi mi pozivamo šindika naj obme več pažnje na ta problem in naj kot predstaunik senata za
URNIK AUTOBUSA VIDEM-STARA GORA
U poljetnih mjescih vozi autobus iz Vidma na Staro goro ob tjelih urah:
Odhod iz Vidma ob nedeljah ob 6,05 in 8,05 uri.
Odhod iz Stare gore ob 7,15 in 12,05 uri.
Odhod iz Vidma ob djelaunikih ob 8,04 uri. Odhod iz Stare gore ob 16. uri.
AHTEN
NOU URNIK AUTOBUSA MALINA-VIDEM
Z dnem 20. junija je autobusno podjetje S AITA nardilo nou urnik za autobus, ki uózi z Maline-Ahten-Ravosa-Vi-dem. Odnjetà odhaja autobus iz Vidma pruoti Malini ob 12,15 an ne ob 13. uri tej, ki te bó prej.
C JESTA AHTEN-SUBID-PROSNID Končno so začeli z djeli za popraviti cjesto, ki iz Ahtna na peje u Subid an Prosnid. Ljudje no dougo čakajo, ki na bodi ta cjesta nareta, zak’ potém, tej k’ no pravijo, bo autobusno podjetje SAITA podaljšalo linijo do Prosnida. Ljudje iz Prosnida no muorajo priti.h nogam 18 kilometru za dobiti autobus, ki peje u Videm. Part tjeh stroškou boju krili kumnji, part pa država.
PODBONESEC
IZ SODNIH DVORAN Na prizivnem sodišču u Vidmu so potrdili štraf 10 mjescu paražona Malghinu Renatu iz Brišč, ki je razbiu Kristusa na križu u Peroviči pri Roncu. Cedadski pretor mu je pred časom naluožu zgoraj povjedani štraf z usemi olajšavami, prizivno sodišče pa je odvarnilo olajšave an takuó bo muoru bež ji skrunilec pre-sedjeti 10 mjescu u paražonu.
naše kraje posreduje par governu, de se uzamejo potrjebni provedimenti za ustavt že itak veliko dižokupacjon. Naj še poudarimo, de so problemi Čedada tudi problemi Benečije, ki je štufa živjeti samo od obečuvanja in »patriotičnih« govo-rou, ki se jih zlo pogostoma djela u tej ali oni vasi ob raznih prilikah za ljudem stort pozabit njihove poglavitne potrje-be, ki so: djelo, kruh in venča svoboda.
Začeli so z djeli za asfaltirati cjesto, ki iz Fojde na peje u Videm. Stroške za narditi to djelo u čč kriti part naš ku-mun an part kumunji skuoze katjere peje cjesta. Djela bi muorla beti končana do jeseni. Fojdski kumun je že dau za to djelo 22 milionu lir.
Itako tej, ki so mjeli premuro za asfaltirati cjesto, ki na peje u Videm, no bi muorli m jeti premuro še za narditi cje-ste našim vasem, ki so Snjé brez njih. Podcerkev an Pedroža, ki so dvje velike vasi, no njemajo na primer cjeste an to je še nekej manjših borgat, ki no muo-rejo hoditi po kozjih potéh. Ljudje no godarnjajo, zak’ to bi tjelo beti buj ju-što prej narditi cjesto tam kjer to je njé, koj asfaltirati že dobro cjesto. Naj bi kumunski poglavarji pomerkali kako no muorejo se fadijati težje ljudje, ki so brez cjeste, ker no muorejo nositi use ta na harbatu. Težje tu horah no plačuajo 'dnake tase tej težje, ki no žive ta na raunem an za katjere se cjesto asfaltira.
SV. PETER SLOVENOV
ODPRLI BOJO OBMEJNI BLOK U ŠTUPCI
Iz uradnih krogou se je zvjedalo, de bojo prau u kratkem odprli obmejni blok u štupci. Ta blok ne bo velikega pomena samo za Nadiško dolino, ampak za usò videmske provincijo. že odkar je bla začrtana nova meja med Italijo in Jugoslavijo so naši ljudje tarpjeli veliko ekonomsko škodo, ker je biu ves promet z visoko Soško dolino, Tolminom in Kobaridom ustavljen. Kulku trgovin in gostiln so muorli zaprjeti u Čedadu zavoj tega! Pa tudi kmetje so občutil veliko škodo, ker prej so lahko prodajali svoje pardjelke u tjeh krajih.
Sada, kar bojo odprli obmejni blok, se bo lahko dosti zbuojšalo u Nadiški dolini in naši ljudje ne čakajo ure, de bo tuo paršlo.
KEDAJ BOJO KANALIZIRAL ABORNO?
že deset ljet se guari o potrjebi kanalizacije rijeke Aborne, ki teče skuoz polja med Cemurjem in Ažlo. že deset ljet nam obečuvajo, de bojo nardil to djelo an zavoj tega je paršlo na lice mjesta že več komisij za nardit prožete, a še nimar se djela njeso začela an voda poplavlja polja, njive in traunike.
To djelo bi bluó nujno potrjebno, ker če se ne bojo uzeli provedimenti, bo voda odnesla uso narbuojšo zemjo, saj 'dno part jo je že, an ostu bo le pjesak. Preča bo tle jesen, ki pride dosti daža, zatuó bi se muorla djela začet šobit, če se čč rešit jesenskih poplau.
Kamunski poglavarji, ki so tarkaj brd-ki za se stort vidat ljudem, de oni skar-tijo za naše probleme, zaki ne par-pejejo gor iz Vidma kajšnega onorevolja, de bi tuo vidu an potlé interveniru u Rime za dobit fonde za nardit to djelo, saj gre za rešit kruh dostim družinam.
ŠPJETAR SE MODERNIZIRA
Naša vas se nimar buj modernizira: popravili so u zadnjih ljetih več cjest, poskarbjeli za dobro razsvetljavo, zgradili več novih hiš, modernizirali oštarije in butjehe, sada bo pa telefonska družba TELVE modernizirala še telefon.
Dobili bomo automatični telefon, ki če rejčt, de ne bo trjeba več klicati centralina u Čedadu za dobit zvezo. Sada, ko je nimar več telefonu in so telefonski razgovori nimar buj potrjebni, bo automatični telefon za našo vas velikega po-mjena.
OBSOJEN ZAVOJ PRETEPA Pretekli tjedan e se muoru zagovarjati pred videmskim tribunalom 23 ljetni Makorič Lucijan iz Pedrože zavoj tega, ki e 19. decemberja lanskega ljeta otou-ku domačina Marija Beligoja. Makorič e Beligoju oklii nuós an zlomù noho, medtjem, ki e Beligoj Makoriču oklóu parst. Pet mjescu potém e Beligoj de-nuncjóu Makoriča, zak prej e se zdravu u špitalu an 8. maja so karabinerji pejali Makoriča u čedadske paražone. Pretor e mu naluožu ’dan mjeseac nu póu paražona an bo muoru pouàrniti Beligoju usò škodo, ki e jo imóu.
SV. LENART SLOVENOV
IZ SODNE DVORANE Pretekli tjedan je bla na videmskem tribunalju razprava za zaprtimi vrati pruot 15 ljetnemu Hvalica Francu, 18 ljetnemu Rukin Alojzu in 24 ljetnemu Obid Ivanu, usi doma iz Gorenje M j erse. Obtoženi so bli, da so 11. aprila tega ljeta nadlegovali in skušali posiliti 50 ljet-no domačinko Amalijo Gujon in de so udrli u njeno hišo. Sodnik je Rukinu nar luožu 8 mjescu paražona, Hvalica in Obid sta bla pa oproščena zavoj pomanjkanja dokazou.
SLOVENSKE ODDAJE:	Radio	Slove-
nija: 327,1 m; 202,1 m; 212,4 m. Poročila: ob 5.; 7.; 15.; 17. in 22. uri.
ODDAJA ZA BENEŠKE SLOVENCE: Vsako nedeljo ob 11. uri.
ODDAJA ZA IZSELJENCE: Vsako soboto ob 23.30 uri.
Radio Koper: 254,6 m ali 1178 kc. Slovenska poročila: ob 6.30; 7.45; 13.30, 14.30; 19.30 in 20.30 uri.
ČEDAD, V OZADJU DESNO KRN
«luii.i.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiliuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilililiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiii l lilililil1! i:iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiililiiiiitililiiiniilMiliimiiiiliii
n i ■ 11111111 iii 11111 n 11 n i m i 111111 i t iiiiiiiiiMirmii iiiiiiiiiiiiin u n i n n 1111 n m u n i im i:i i i 1111 mn,
REZIJA
li-lili golit
■ iiiiiiiirii.il ii.iii.mii.ii i i.ti 11 n i i i i iii i ii tii i iiMii i i i ni iii tiiiriii.iii iinmi uMiimi,m umi,„,11,, i , ,,,,, ,,,,.!!, ,.! , ! ,!,n mimi, „
ČEDAD
NOU UDAREC ZA NAŠE GOSPODARSTVO
Zaprli so predilnico u Čedadu • sto žen ostalo brez kruha
I|lllllllll|!|l|l|lll|l|l|llllllllllllllll|||lllllllllllllllllllllllllllllll|lll|l|l|||l1!|!|l|l|:|l|l|l|!|!||| |l| Ulili | f 1|| | Il 11111111 M III 1111 11 I l l l l | |HI |l|l|!|l|ll lll
EOJDA
Asfaltiranje cjeste Videm-Fojda
OVENSKA A BESE
O VIZ. C
v LEinjdjbl
Dragotin Kette (1876-1899) je bil rojen na Premu na Notranjskem. Srednjo šolo je študiral v Ljubljani in Novem mestu. Sodeloval je pri ljubljanski »Zadrugi«, literarnem in političnem društvu. Bil je proti izumetničenosti; cenil je preprosto ljudsko pesem. V petih letih je ustvaril prefinjeno, čustveno, ljubezensko pesem, se nadalje še izkazal kot originalen Ustvarjalec sonetov. S svojo pesmijo je sodeloval v Vrtcu, v Ljubljanskem Zvonu in Novi Nadi. Njegove poezije so izšle po njegovi smrti.
Pesmi je težko razlagati; nesmiselno je raalagati moderno, čustveno pesem, to je treba občutiti. Zato bi se ustavili ob pesmici, sicer drobni, toda izbrušeni, tako enotni, tako občuteni, da se nam lahko zazdi kot priroda sama. Ta pesmica dosega najmanj slikarje impresioniste. Prepričani smo, da se je ne bi mogla sramovati tudi najbolj dvignjena književnost — narodov, ki se lahko hvalijo 2 dolgotrajno književno preteklostjo:
»Skozi gozd je šel, skozi temen gozd — v srcu žalost in bridkost.
Vprašal je drevo zelenečih vej:
»Imaš — li drugem, povejta
f
Reklo je drevo: nimam, imam jih, kot je listov zélenih. če se veselim, veselijo se, z mano žalostijo seta
In dejal je: »Glej, jaz pa sam s seboj ...
Bodi ti prijatelj moj ta
Zašumelo je in se znižalo in se mu približalo ...
Vzelo k sebi ga, in nič več ni sam ...
Zdaj visi na veji tam.
Toda Kette ni mračen pesnik, kakor t>i si kdo mislil, Ce bi se ustavil le na ■pravkar navedeni pesmi. O Resnici je Ubral skoraj rimano pravljico o ugrabljeni princeski in princu, ki jo želi rešiti Iz ječe.
»Skrili so resnico, deklico nebeško, vrgli jo v temnico srednjeveško...«
S svojo Maksimo pa se je pesnik preprosto izpovedal:
Popolnitev bodi moj edini vzor, luč, resnica moje delovanje.
Ljubica, ti bodi mi izvor
sreče — smrt po delu sladke sanje!
Drugi pesnik moderne, prav tako mlad, l'e Josip Murn Aleksandrov ; pridevek Je bilo najljubše pesniško ime. Rodil se ie v Ljubljani (1879-1901). Bil je sin služ-^je in jetičnega hlapca. Gimnazijo je Obiskoval v Ljubljani, družil se je s Ket-*ejem, Cankarjem, Župančičem. Univerzitetnih študij ni dokončal. Tudi njego-'e poezije so izšle šele po njegovi smrti. Dba občutljiva moderna pesnika sta mladeniča zapustila življenje. In 'ctidar sta zapustila neizbrisno sled.
Na Murna je močno vplival kmečki fVel, kajti otroška leta je preživel na Obetih.
»Oj usoda, ti trdi kmet, in jaz nesrečni tvoj mladi zet...«
^ hrepenenju je izrazil tudi nekaj ti-lepote, ki je zvezana z zemljo, vendar hikdar zašel v neko osladno idilo:
Mn narežem brazd si čez polje široko, pa začrtajo se brazde v lice mi globoko.a
j ^bor bi hotel prodreti v Murna, bi si pomagal prav tako s slikarji im-N^ionisti. Grohar, Jakopič, Jama, Ster-.	> so slikali z barvami Murnu podob-
* slike.
b®adega pesnika, brezdomca, je prega-a usoda prihajajočega brezpravnega le 6(5a ’ zato 'e v nJef;ovih pesmih po-sanj o veselih svatih, svetlih kmečkih biuvih, prepletena mračna slutnja:
ne pojdem prek poljan ... v tujini bodem spal, vran oči mi izkljuval, krakal bo, ne žatovalA
Sječite seno ob pravem
Staro pravilo pravi: seno sječi zguo-daj, otavo pozno. To pravilo je še donàs popounoma giustifikano, ker seno, ki se ga sječč zguodaj, ima več beljakovin in malo neprebavljivih sostane, živina snjé s tajšnim fuotrom venčpart samo prebavljive redilne sostance.
Več ku je u fuotru neprebavljivih sostane, buj težkuo živina prebavlja, živina pojé usak dan sanjo določeno kuanti-teto fuotra. Neumno bi bluó dajati živini še več fuotra, de bi s tjem dodali redilne sostance, ki mankajo. Kar krava pojé zadostno kuantiteo sena, je sita, tuo se pravi, de ne more več jest. Usedno pa njeso zadost redilne sostance, ki jih ima seno, ki je bluó pozno posječeno. Z zguodnjo košnjo pa se pardjela fuoter, ki ga živina buj lahko prebavlja, živina ušafa par isti kuantiteti fuotra več redilnih sostane.
Kadà je pravi čas za sječt seno ?
Kar začno trauniki in senožeti cvetje-ti, je paršu pravi čas košnje (sječnje). čakati s košnjo do zdrjelosti traiu, pomeni izgubo na redilnih sostancah. Z zguodnjo košnjo se ušafa manj fuotra, je pa buojši, ker ima več redilnih sostane.
Ker ne evetejo use trave u istem času, muorate začet kosit takrat, kar cvete ti-
Do konca tega mjesca boju skoraj u usjeh naših krajih začeli žeti žito. Donàs bomo zatuó našim bralcem povjedal kedaj je žito zdrjelo in kedaj se ga muo-ra žeti in omlatit.
žito ne smije popounoma dozorjet pokonci na njivi, zatuó ga je trjeba požeti par dni prej ku je zdrjelo, do konca naj dozori u kopicah na njivi. Drugače se lahko osipa (zrnja padejo na tla), če ste poželi žito, ki je imjelo mokro slamo, ne smijete spraviti snope u kajšen pokrit prastor, ker se potle slama u snopih ugreje in zrnje postane lahko plesnivo (mufovo).
Z mlatenjem pa je buojš počakat kajšen dan. Na nobedno vižo nje pru, de pejete komaj požeto žito na mlatilnico, če nje seme popounoma suho, se težkuo izlušči in tudi mlatilni boben več ku kajšno stouče.
Omlatenega žita pa ne daržite u žakjih. Razgrnite ga po podu ali drugem pre-pihnem (arioznem) prastoru, de se dobro osuši, žito razgrnite u tenke plasti, nar-več eno kuarto na debelo in ga večkrat premješajte z lopato. Samo dobro suho zrnje spravite potle u žakje. Te pa prej dobro prečistite, jih zažveplajte in potresite s prahom Geigy 33«. Plin (gas) gorečega žvepla uniči boljezni in živalske škodliuce žita.
Kar ste pospravili žito iz njive, prekopajte njivo. Na prastor sejte činkvantin, rjepo, ajdo “(serežino), sjerak za zelen fuoter, ardečo djeteljo ali inkamatko itd.
Vjedati pa muorate, de je žito zemljo zlo šfrutalo in de je potrjebno gnojenje. Če imate rjes dobar, star hljeuski gnoj, nucajte tega, drugače pa nucajte umetna gnojila (artificialna). Od tjeh gnojil izberite tista, ki hitro delujejo. Narbuoj-še gnojilo je superfosfat. Tega raztrosite na usakih 100 kv. m almanj 4 kg. čin-kuantinu, ajdi in sjerku za zeleno fuo-tranje raztrosite še po 1 kg j apnenega nitrata (nitrato di calcio) na usakih ICO kv. m.
če zalivate poljetno setou z razrjedče-no gnojnico, predusem pred kajšnem dežjem, bojo pardjelki buojši.
Kedaj muorate žveplati
Kar venjika odganja, je že nagobamo, de se začne razvijat venjikina plesen (mufa) ali »oidij«. Ta napada use zelene parti, tuó je liste, stebelca in grozduje. Djela škodo na venjikah u usakem ure-menu, suhem ali mokrem, ob nizki ali visoki gorkuoti. Kar so zelene parti infederane, so že škuažej zgubjene. Oidij ali venjikino plesen se spozna šobit, kar vidite grozduje, liste in stebelca, kakor bi bili posuti z bjelim polvarjem in zaostajajo u rasti, če so venjike močno boune, jagode popokajo in začno buj pozno gniti. Gledati muorate že prej, de
času
sta trava, ki jo raste največ na trauni-ku ali senožeti.
Nekatjeri pravijo, de so usi teli nasveti dobro mišljeni, a trjeba jim je par-luošt še recepo za ureme. Tuó velja samo za tistega,, ki si ne zna pomagat s kozolcem ali takuó rečenemi jezdeci. U največ primerih pa se u praksi ne kosi usjeh traunikou naenkrat. Pozicjon trau-nika ali senožeti, gnojnost itd. pouzroča diferenco u rasti trave, takuó de že narava sama kaže čas košnje.
S pravočasno sječnjo trave pa se pre-preč tudi osemenjevanje plevela. Tudi tuo je sevjeda velikega pomjena.
Uničujte muhe
Največ muh se zaredi u hljeuskem gnoju in na gnojiščih zatuó jih muorate uničit na tjem prastoru. Tuo se pa da nar-dit in s tjem se tudi izbuojša kualiteto gnoja.
Tuó se nardi z j apnenim cianamidom (calciocianamide) na tole vižo: hljeuski gnoj raztrosite po gnojišču u nepreveč debelih plasteh (okuoli 20 cm debelih). Po usaki plasti gnoja raztrosite japneni cianamid in ga poškropite z vodo. Ta raztopina, ki je zlo huda, uniči use zalege muh. U istem času pa ušafa hljeuski gnoj dušik, ki je takuó potrjeban an važen za rastline.
se boljezen ne parkaže. Zatuó muorate use venjike požveplat šobit, kar so parvi poganjki veliki kajšnih 10 centimetru. Narbuj važno je zatuó parvo žveplanje, ki naj se ga nardi u pravem času, de se prepeč ali uniči venjiki boljezen. Požveplat pa muorate zlo dobro. Žveplo se muora lepuó posest na use zelene venji-kine kraje. Zatuó naj se žvepla od usjeh krajeu. Tisto djelo nardite ob ljepem sončnem in tihem uremenu, de gorkuota žveplo razstaji in plin (gas), ki se par tjem nardi, uniči glivice. Kar pa grozduje cveti, muorate žveplat še enkrat. Tre-čikrat žveplate pa šobit, kar grozduje odcvete. Poprej pa muorate venjike večkrat pregledat, de se nje morebit par-kazala boljezen. Ce tuó vidite, žveplajte še enkrat pruoti večeru, u hladu, zavoj poljetne prehude gorkuote. Telikrat pa nucajte namjesto samega žvepla sestavino, takuó imenovano mokro žveplanje. Tuó je mješanica žvepla z modro galico (solfato di rame), s katjero škropite pruot peronospori. če pa je grozduje samo napadeno, potle žveplajte samo s samim žveplom. Mokro žveplanje je važno tudi zatuó, ker se dobro ujame zelenih krajeu in jih varje dougo časa, ker ga dež ne izpere takuó hitro.
Če u naših krajih nje dobre živine, so vzrok (causa) temu dostikrat slabi junci. Pa bo morebit kaduó jau, de so junci usi dobri, saj so bli pregledani in aprova-ni od posebne komisije. Tisti kmetje, ki takuó pravijo ne vjedo, de tista komisija se interesira predusem za raco junca, a se ne briga za rodounika, tuó se pravi od kuod izhaja june. Samo iz rb-dounika se more presodit skrite karakteristike junca. Ce so starši in dedje junca ble žlahtne živali, je verjetno, de bo junc te karakteristike prenesu tudi na svoje potomce (discendenti).
Par nas je narbuj važna mlječnost krau. Za telico pa nje zadost, de je mati bla dobra mljekarica. Potrjebno je, de izhaja tudi junc iz rodou dobrih mljeka-ric: njegova mati je muorala biti dobra mljekarica, glih takuó njegova stara mati in ostale prednice, če je izhaju tudi juncou oče, ded in praded iz rodou dobrih mljekaric, je zlo verjetno, de bo junc te karakteristike prenesu tudi na svoje potomstvo. Use tuó pa nam more povjedat le rodounik, u katjerega so se zapisali kontrolirani podatki o posamezni živali, katjerih kri je u juncu.
Sadà skoraj posjerode, djelajo rodou-nike za usako živau, de na podlagi tjeh djelajo selekcijo — odbjero in s tjem pro-greš u živinoreji. Zatuó bi bluó prou, de
CENE NA DEBELO
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg
Krave	L.	225	do	280
Voli	»	245	»	295
Jenice	»	260	»	280
Teleta	»	435	»	510
Ovce	»	150	»	165
Jagnjeta	»	380	»	400
Prašiči (do 120 kg).	»	330	»	345
ŽIVINA ZA REJO
po glavi
Krave mlekarice	L. 150000 do 196000
Jenice breje	»	163000	»	200000
Prašiči do 20 kg »		9500 » 12500
PERUTNINA - ZAJCI		,JAJCA
		po kg
Kokoši	L.	550 do 600
Piščanci	»	700 » 750
Zajci	»	300 » 320
Jajca (100)	»	2000 » 2100
GRADBENI	LES	
	po kubičnem m	
Bukovi hlodi	L.	19000 do 19500
Orjehovi hlodi	»	24000 » 26000
čerješnjovi hlodi	»	21000 » 23000
Smrekovi hlodi	»	20000 » 22000
Kostanjevi hlodi	»	11000 » 12000
Hrastovi hlodi	»	23000 » 25000
DRVA IN OGLJE		
		po kuintalu
Bukova suhe	L.	735 do 800
Mešana drva	»	510 » 600
Oglje	»	2900 » 3100
ŽITARICE		
		po kuintalu
Pšenica	L.	7500 do 7600
Sjerak (koruza)	»	5350 » 5550
Pšenična moka (0)	»	9600 » 9750
Sjerkova moka	»	5600 » 5700
Otrobi	»	3800 » 3950
SADJE IN ZELENJAVA		
		po kg
Krompir	L.	22 do 30
Radič	»	40 » 90
Solata	»	40 » 100
špinača	»	15 » 50
Cerješnje	»	70 » 100
SIR IN MASLO		
		po kg
Sir do dva mjesca star L.		445 do 480
Sir čez dva mjesca star »		650 » 700
Mlekarniško maslo	D	1030 » 1050
Doma izdelano maslo	»	850 » 900
SEMENA ZA TRAUNIKE IN SENO		
		po kg
Furlanska djetelja	L.	630 do 640
Crfoj	»	260 » 265
Trava »altissima«	»	470 » 490
Navadno seno iz hribov »		1100 » 1175
Posušena detelja	»	1600 » 1650
Slama	»	900 » 960
FIŽOL IN GRAH		
Beneški fižol (fagioli		po kg
della Slavia)	L.	180 do 190
Navadni fižol barvan	»	97 » 100
Fižol »turkan«	»	100 » 105
bi tudi naši živinorejci upeljali tajšne rodounike.
Tudi živini sonce in svobode
Kakor par človjeku, takuó tudi par živini sonce, ajar in voda so narbuojši mjedih. Živali, ki stojijo ejelo ljeto in zimo u temnih, nečistih in zatohlih hlje-vih brez sonca začnejo hirati in izgubljati na teži. Cjeu organizem začne tar-pjeti in postane buj lahko podvaržen boljezni. Težke storitve so navadno zavoj tega, ki manjka živini sonca in možnosti gibanja na prostem.
Velike ekonomske važnosti pa so sonce, ajar in voda za prašiče. Predusem mladi prašiči nucajo sonca in vode. če jim manjka sonce so podvarženi raznim kastnim boljeznim. Narvenčnega pomje-na pa je gibanje na prostem za mlade prašiče, de si rinforčijo svoje kosti in de se na prostem sami ušafajo sostance za rast in žvilup kosti. Poglejta na prašiče kakuó se radi sončijo in kakuó se vajajo u kajšno mlako, de bi se oprali. Če četč imjet močne in zdrave prašiče, je trjeba jim prou tuó dat.
Potle paša usjeh domačih živali je za njih zdravje zlo potrjebna. S tjem se tud špara seno in djelo u poljetnem času. Zavoj tega so pašniki za usakega živinorejca neobhodno potrjebni.
Žetu je pred vrati
ŽIVINOREJA
Dobri Junci, dobra iivinoreia
   --------
V tem je škof dal zažgati Erotiko in Ivan Cankar, ki jo je napisal — je zatem v Dunajskih večerih zapel:
»V bogatih kočijah se vozijo
baroni, tatjé, bankirji
mimo mladih kostanjev, skoz jasni večer
ob nas siromakov špalirji...«
Toda sila njegove poezije ni bila skrita v pesmih, temveč v nekih posebnih pripovedih, ki že meje na pesmi.
IVAN CANKAR
Na Vrhniki, v hiši na Klancu, se je rodil 1876 osmi otrok trškega krojača^
Cankar je končal realko v Ljubljani, nadaljeval študij na Dunaju, ki ga pa ni dokončal, ker ga je popolnoma prevzela književnost. Dunaj mu je razširil obzorje. V predmestjih Dunaja je spoznal delavsko gibanje.
že prva in prav tako tudi slednja Cankarjeva knjiga je burkala leno in usmrajeno vodo cesarsko-kraljevega rodoljub-lja, ki je takrat vladalo v kranjski deželi.
Prva knjiga je zgorela. V drugi v »Vinjetah« pa je Cankar spregovoril:
»...In že je obsenčil duh upornosti sestradane obraze in stiskajo se okrvavljene pesti; prišel bo čas, ko se bodo majali beli gradovi ob svitu zore ...«
Vinjetam je sledila Knjiga za lahkomiselne ljudi, nato Ob zori. Te knjige so zbirke črtic, ki obravnavajo predvsem motive izkoriščanih.
S povestjo Tujci je Cankar prešel od črtic k obsežnejšemu pripovedništvu.
Na Klancu je povest Cankarjeve rodbine in njegove mladosti.
Nato je v Križu na gori upodobil optimistično podobo slovenskega umetnika.
V Hiši Marije pomočnice je zajel snov iz dunajskega življenja. To povest je ostro napadla slovenska kritika.
V Martinu Kačurju je podal sliko, kako gnile razmere lahko uničijo učitelja idealista.
V »Hlapcu Jerneju in njegovi pravici« pa tragedijo iskoriščanca - požigalca.
Vsa ta Cankarjeva dela so podobe, so simboli, ki jih je danes laže doumeti. V času, ko je nastopil, so bili modemi. To je bilo še posebej nerazumljivo za tiste, ki jim je bilo tuje življenje, iz katerega je izhajal. Razred — proletarcev se je takrat šele prebujal, še je bil stisnjen v neusmiljeno sedanjost — pot v bodočnost je bila še meglena.
Vrhnje meščanske plasti, ki so bile glavni potrošnik slovenske knjige, si takih povesti o ponižanih nikakor niso želele, kajti taknša literatura, takšne zgodbe, takšne podobe so jih razburjale. Zato so ti krogi začeli jezljivo preganjati svobodoljubnega umetnika.
Prav kakor s črticami in novelami, je Cankar s svojimi dramami bil glasnik novega. V dramah: Jakob Ruda, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v šentflorjanski dolini, Hlapci in Lepi Vidi, je Ivan Cankar razgrinjal popolnoma nov svet — resnično ogledalo, neprijetno zrcalo. S Cankarjem lahko začnemo govoriti o umetnosti v slovenski dramatiki.
Ivan Cankar pa je bil tudi politična osebnost in je v tej smeri kot publicist zmogel tudi v osrednjem jugoslovanskem vprašanju pokazati najnaprednejšo usmeritev. On je prvi nakazal na nujnost svobodne enakopravne zveze jugoslovanskih narodov.
Tak,- kakršen je bil, je posegel v literarno življenje tudi kot literarni kritik.
(Nadaljevanje sledi)
S L UTA N
(Ukrajinska pravljica)
Gospodar je imel psa Sultana, ki je bil že hudo star. Zato ga je spodil od hiše. Ubogi Sultan tava po polju, srce mu poka od žalosti: »Toliko let sem zvesto služil svojemu gospodarju, čuval sem njegovo hišo, zdaj na stara leta mi pa še koščka kruha ne privošči. Tak revež sem, da niti strehe nad glavo nimam!« Takole hodi in premišljuje. Nenadoma pa opazi volka. Volk pride k njemu in ga vpraša :
»Kaj se potepaš tod?«
Sultan mu odgovori:
»Gospodar me je spodil, pa sem moral v svet.«
Volk pa:
»Če hočeš, naredim tako, da te bo gospodar spet vzel v hišo.«	\
Sultan se je močno razveselil.	tv.
»Stori, lepo te prosim! Te dobrote ti nikoli ne pozabim.«
Volk pravi:
»Poslušaj ! Gospodarjevi bodo šli na 'j polje žet žito in gospodinja bo pustila! otroka v senci. Bodi vedno v bližini otro-|=;? čička, da bom vedel, kje je. Pograbil fc. ! bom malčka, ti ga pa brani. Tedaj	se fig
bom naredil močno prestrašenega	ter BK
otroka izpustil.«
In res so gospodarjevi šli žet žito. Gospodinja je dala otročička v senco, sama pa žanje, nič ne vidi in ne sliši. Nenado-mi plane iz gozda volk. Pograbi otročička in ga odnese.
Sultan teče za volkom, gospodar pa v smrtni grozi vpije:
»Drži ga<, Sultan, drži ga!«
Sultan dohiti volka, mu odvzame otroka, ga prinese gospodarju in položi predenj na tla. Tedaj vzame gospodar iz torbe hlebec kruha in kos slanine ter pravi :
»Jej, Sultan! Tu imaš za to, ker si mi rešil otroka.«
Zvečer, ko sta se gospodar in gospodinja odpravila domov, sta vzela s seboj tudi Sultana. Ko prideta domov, pravi gospodar :
»Zena skuhaj poln lonec cmokov in jih pošteno zabeli!«
Ko so bili cmoki skuhani, je gospodar sedel k mizi, posadil zraven sebe Sultana in rekel :
»Zena, daj cmoke, večerjali bomo.«
Gospodinja je postavila na mizo skledo s cmoki. Gospodar je naložil Sultanu zvrhan krožnik, zabelil in še popihal, da bi se pes ne opekel.
Sultan si misli: »Za te dobrote se moram volku pošteno oddolžiti!«
Kmalu nato je gospodar možil najstarejšo hčer. Sultan je šel na polje, poiskal volka in mu rekel :
»Pridi v nedeljo zvečer na naš vrt. Popeljem te v hišo in ti poplačam tvojo dobroto.«
Volk je komaj čakal nedelje. Zvečer je šel na vrt, kamor mu je bil Sultan ukazal priti. Tisti dan so namreč v hiši slavili poroko. Sultan je peljal volka v hišo in ga skril pod mizo. Nato je vzel steklenico žganja in zajeten kos mesa ter dal vse to volku. Gostje so hoteli psa pretepsti, toda gospodar ni pustil.
»Mojega Sultana že ne boste tepli. Storil mi je dobroto, in jaz mu bom hvaležen, dokler bom živ.«
niiniiiiiiiiii 1111 m 11 n 111111111111111 iinini i inninn
CIKA JOVA - GRADNIK:
Sultan pa jemlje z mize najlepše kose in jih daje volku. Tako ga je nasitil in napojil, da je volk postal dobre volje in rekel:
»Zdaj bi pa katero zapel!«
Sultan se je hudo prestrašil.
»Nikar,« pravi, »ti bo trda predla. Rajši ti prinesem še žganja, samo za božjo voljo molči!«
Volk je spil žganje in spet rekel:
»Zdaj bom pa res zapel !«
Pa je zatulil pod mizo. Gostje so planili pokonci, začeli so begati po sobi, pogledali pod mizo — pod mizo čepi volk! Nekateri so jo kar pobrisali, drugi so hoteli volka ubiti. Sultan pa je legel na volka, kakor da ga hoče zadaviti. Tedaj reče gospodar:
»Pustite volka, sicer ubijete še psa! Le brez skrbi, Sultan bo z njim že sam opravil !«
Sultan je odpeljal volka na polje in mu rekel:
»Ti si meni storil dobroto, jaz pa tebi!«
In sta se poslovila.
n I mi lil« I III 1111111 lil l III lllllilililll:lili|t|!|i|||!|!|i|!|||l|||||!|||!||
FRAN MILČINSKI:
Strah v koruzi
Butalcem se je obetala dobra letina. Na Kdo bi si mislil, da je za tako reč »hej,.
milili1
njivi je stala turščica, mogočna je bila kakor hrastova gošča, na steblih so rumeneli storži, vsak storž je bil za dva,. Zadovoljno so kimali Butalci: »Znamo pa, znamo!« In so modro dostavili: »Da nam le toča ne bi prišla nad koruzo ali medved! Ali pa skušnjava! Tudi skušnjava je grdo škodljiva stvar.«
Pa je bil vroč dan in je zapazil čuvaj : koruza se čudno giblje — zdaj v teh vr-heh, zdaj v onih — nekaj se motovili v koruzi !
Stopil je in iskal može. — Možje so bistro gledali, majali so košate glave; župan pa je del: »Toča to ni, medved tudi ne; točo in medveda čutiš in vidiš drugače. Nekaj pa je vendarle in nam lahko prinese neizmerno škodo. Možje, kaj vam pravim — to je skušnjava! Ne vidiš, ne čutiš je, potem pa je prepozno, čuvaj, nič ne odlašaj, odpri bukve, ki se jim pravi »Kolomon« in prični brati litanije!«
čuvaj je pričel, vsi so mu odgovarjali.
Mimo je prišel popoten človek iz drugega kraja. Videl je in je postal, postal je, poslušal in gledal. In ko je razumel, je z dlanjo udaril ob dlan in zakričal: »Hej, hej !« Pa je iz koruze švignil zajec in jo ubrisal proti gozdu.
Možje so zijali, potem so se zahvalili popotnemu človeku in so dejali: »Pošast!
hej !« bcljsi kakor našega čuvaja Kolomon !«
Železna kokoš
(Pripovedka iz Kanalske doline)
Pri Ukvah stoji gora, ki se imenuje če-va. V tej gori so kopali v starodavnih časih zlato rudo. Našli so tam zares obilo-zlata. To bogastvo pa je ljudi tako prevzelo, da so postali prevzetni in hudobni.
Tedaj je živela v Ukvah revna vdova, katere edino premoženje je bila stara bajta in ena kravica.
Nekoč so si izmislili prevzetni rudarji prav surovo šalo. Poslali so vdovo v bližnjo Volčjo vas, da jim prinese neko malenkost. Medtem, ko je bila od doma, so ji zaklali kravico, kožo pa nagatili s slamo in jo postavili k jaslim.
Ko se je vdova vrnila in opazila grdo delo rudarjev, jo je prevzel obup in mislila je samo še na maščevanje, šla je v; Nabor jet v fužino in tam pustila skovati železno kokoš. Ko je bila narejena, seje podala z njo na čevo, vrgla ponarejeno kokoš v rudnik in izrekla tole kletev: »Predno ta kokoš ne bo znesla jajca, naj se ne najde nobena zlata ruda več!«
In res! Ta kletev se je izpolnila. Od tistega časa rudarji niso našli več nobenega zrnca zlata do današnjih dni. Rudarji so se trudili in kopali in kopali, a
vse je bilo zaman.
Illlllllllllllllllll|ll'llllllllllllll|l|lllllllllllllllllllll|lllllltl!l!lll!lllllllinil!llllllllll|l|||||||||||||l|l|l|lll|l|!l|| lllllnilllllllllintlf 11111 111II 11 lllll IIIIIIIII || l'l>
Zakaj živi opica na drevju
Ste-li čuli, boter?
— Prav zares, brez šale — šola se odprla
bo za račke male.
In tako je bilo.
— Prav zares, brez šale — šola se odprla
je za račke male.
Vse so račke prišle, po klopeh so stale, stari racman gledal jih je skoz očale.
Vse jih je zapisal v šolske imenike, zavrstjo jih klical, male in velike.
Hodil je po sobi prav slovesno t- resno, v glavo jim zabijal, kaj je levo, desno. Polnil jim je glave od srede do petka, ali niso daleč ■ prišli od začetka.
Bil je brez uspeha trud po uku, redu, vsa njegova muka; setev le po ledu.
Nič ta račk družina novega ne zna, le, kar prej je znala: Ga, ga, ga, ga, gale
Nekoč je divja mačka ves dan lovila, pa ničesar ulovila. Zelo se je utrudila, Sedla je, da bi si odpočila, toda bolhe ji niso dale miru.
Tedaj je zagledala opico. »Opica,« ji je zaklicala, »prosim te, pridi sem in otrebi mi bolhe!«
Opica je privolila in medtem ko je iskala bolhe, je divja mačka zaspala, Tedaj pa je opica zgrabila njen rep, ga privezala za vejo in zbežala.
Divja mačka se je zbudila; hotela je iti naprej, pa ni mogla, ker je bila privezana na vejo. Na vso moč si je prizadevala, da bi se rešila, toda zaman. Ostala je tam in težko dihala.
Mimo drevesa je prišla želva. Ko jo je mačka zagledala, je kliknila:	»Prosim
vas, odvežite mi rep!«
»Pa mi ne boste nič žalega storili, če' vas rešim?« je vprašala želva,
»Nič vam ne bom storila,« je odvrnila-divja mačka.
In želva je odvezala mačko. Le-ta, se j® vrnila domov in rekla vsem živalim: »Čez pet dni razglasite, da sem umrla in da me boste pokopale.«
Peti dan je divja mačka legla in se potajila, kakor da je mrtva, živali so prišle in zaplesale okrog nje. Naenkrat je divja mačka skočila pokonci in planila za opico. Toda opica jo je ucvrla mački izpred nosa na drevo.
In zato živi opica na drevju in ne gre nikdar na tla. Preveč se boji divje mačke.
Odgovorni urednik : Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric*
IVAN CANKAR:
■fiiap&c 'J&hm.j. int^a^ovo.
n,,,,,,,1" "It,,,,,,,           “'"Il, III, * II  .................K"...'"H"'   
(Odlomek)
Prišli so do duri, ki so bile odprte na stežaj. V izbi je stal za široko mizo mlad človek, ki je imel svetle brke in vesele oči. Ozrl se je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja in njegovo procesijo.
Bradač je pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno in se je nasmehnil in je rekel:
»Tebi, Košir, ki si človek humorja, priporočam in izročan popotnika, ki išče pravičnih sodnikov na tem svetu. Razloži mu, čigava je jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali tistega, ki jo je otresel?«
Tako je uganjal burke s pravico božjo. Mladi sodnik pa se ni smejal, temveč namrščil je svetle obrvi.
»Čemu komedije? Kdo ste vi, človek, in koga iščete?«
Jernej je stopil blizu predenj.
»Jernej sem iz Betajnove in krivico so mi storili. Zato sem se napotil po svetu, da bi poiskal pravice, ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah.
»Kakšno krivico so vam storili? Koga tožite in č.emu?«
»Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi moje pravice. Če nasitite mene, ni potreba, da bi bili drugi lačni. Tako se je zgodilo, kakor bom povedal ; še otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste
učeni in poznate postavo! — Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju ne na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil to moje delo. Pa je umrl stari Sitar pa je prišel sin njegov, negodnik, in je rekel, v prešerni pijanosti je rekel:	Jernej, zdaj
poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate v domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; razsodil je sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo je zasadil. Jaz pa sem šel in sem se napotil iskat pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je človeška sila ne more razdreti. Razsodite!«
Tako je govoril Jernej, počasi in po vrsti, brez hinavščine. Mladi sodnik pa je poslušal in je gledal žalostno.
»Le vrnite se,« je rekel, »vrnite se na Betajnovo k svojemu gospodarju, ki je trd in krivičen, in mu recite:	spoznaj
pravico, bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hiši, kos kruha na stara leta! Recite mu tako pa mu bo žal in bo spoznal svoj
greh in bo storil, kakor boste prosili!«
Osupel je poslušal Jernej take besede; dolgo je molčal.
»Kaj ste sodnik?«
»Sodnik sem.«
»Pa ste razsodili po pisani in božji pravici?«
»Tako sem razsodil.«
Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika in od lenuhov, ki so stali pred durmi.
»Jaz pa rečem, sodnik, da niste razsodili ne po človeški ne po božji pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negodnik na posteljo, ki sem jo jaz sam postiljal in ravnal trdih štirideset let? Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, ki si je postavil lepo hišo in topel hram? Odprite bukve: ne znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste črne besede, ki so tako naredile in zapovedale. Pokažite : tudi vezavo bi rad videl tistih bukev in črno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte: delal si, s krvjo si gnojil, da je visoko pognala pšenica, da se je cedila trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadložen, ko ni več krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! Ce je zapisano, povejte, da naj Jernej, kadar je napolnil shrambe in kašče, hodi od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in psom ter prosi vbogajme skorje kruha? To mi povejte! In še mi razložite, kako da ravnam zdaj s svojim delom, kam bi z njim: v zemljo je zakopano, pač za klaftro globoko — kako naj ga izkopljem? Kako naj ga povežem v culo, na ramo zadenem? Mojih štirideset let —
kako naj jih spravim, kako zauživam na zapečku? Tukaj je cula: perilo je notri in prazniška obleka ! štirideset let — preštejte in premislite, koliko je to tednov in koliko ur! Moja pamet je počasna, stara ; ne znam prešteti, ampak povejte mi, če je to samo toliko tednov in samo toliko dni, da je ta cula obilno plačilo? Prazniška obleka in platnena srajca pravično povračilo? Tako je, recite: obilno plačilo, pravično povračilo — pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog postavil !«
žalosten je poslušal mladi sodnik, žalosten je gledal na Jernejev zagoreli, razorani obraz, na prašne čevlje in obnošeno obleko.
»Ne prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili, ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas biča, upognite hrbet in zaupajte v Boga; če spremeni obraz, da bi je človek ne razločil od krivice, obrnite se stran in ne iščite opravka z njo! Tako premislite pa pojdite z Bogom in storite, kakor sem rekel!«
Ves osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej.
»Torej ni pravice? Torej ste jo zatajili?«
Sodnik je molčal.
»Zato ste jo pač zaprli v to veliko hišo, da bi ne mogla v svet? Zaklenili ste jo dvakrat, zapečatili ste jo devetkrat, da bi se ne izgubila na cesto, da bi je ne srečal Jernej? Zato ste jo ukradli, vtaknili v suknjo, da bi se ne razodela željnim očem? Ampak ukanili ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jerneja! Iskal io bom. na če le zakooana v zemljo ta-
ko globoko kakor moje delo! Kopal bom? lopato bom vzel in bom kopal dokler bodo zmogle te moje stare roke! že v Dolini vam je rekel tisti kmet, razbojniki vam je rekel po pravici. Jaz pa sem si mislil v svoji nespameti:	»razbojniki«
je rekel, pa so pravični sodniki; slabo je gledal, krmežljave so njegove oči; sla^ bo je slišal, gluha so njegova ušesa! B* se še ozrl nisem za njim in sem šel. Zdaj pa v drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški in ženska: »Razbojniki" razbojniki, razbojniki!« In spet sem si mislil: kako bodo razbojniki v tej hišk ki je hiša pravice in pisanih postav? Tako sem si mislil, pa sem se ukanil v svoji stari -pameti. Zakaj ne hiše pravice« hišo laži, hinavščine in razbojništva sto postavili. Niste služabniki božje besedo in postave, pač pa služabniki satanovi njegove krivice. Na krivo pot sem zabredel, na pravo krenem !«
Zmerom glasneje je govoril Jernej-zmerom več lenuhov je stalo med durnd-Pa je prišel droben, starikav plešec in je ustavil in je grdo pogledal.
»Kdo kriči kakor čednik na paši?«
In dalje je govoril Jernej.
»Nič ne maram, da bi trpel kdo krivl' co zaradi Jerneja. Ampak razložil bom« bom tožil: niso pravični sodniki, ra2' bojniki so; ni hiša pravice, hiša hin«v ščine je, z lažjo in hudodelstvom so i° oskrunili. Ne bodo vas obesili, na cesto vas bodo spodili, s culo in palico; PorU šili bodo to oskrunjeno cerkev, da bo kamen ostal na kamnu!«	{
Tako je govoril Jernej in je trepet od globokega srda.
n<?