19
Cigani — grozea davek mnogim kmetom.
Letošnjih „Novicu 1. list je v poročilu centralnega odbora družbe kmetijske omenil tudi razpravo o ciganih, ki jo je sprožila podružnica novomeška, katera prosi, naj bi družba kmetijska veliko nadlogo, ki jo cigani delajo ljudem po kmetih, resno prevda-rila in se za pomoč obrnila do si. deželne vlade. Ker smo prepričani, da kmetje tudi po druzih krajih čutijo to veliko nadlogo , bi pač kake posebne postave zoper ciganstvo potreba bilo, ako ne zadostuje postava zoper potepuhe (Vagabundengesetz). Naj se v ,,Novicah" oglasijo tudi občine iz druzih krajev, ki so v tacih nadlogah, da dobi naša peticija več veljave.
Podlaga, na katero se je oprl sklep naše podružnice, bilo je sledeče poročilo velecenjenega uda podružničnega :
„Veliki in zares uže preobčutljivi so davki, katere ubogi kmet nositi mora. Ni mi treba jih na drobno naštevati. Kdor le kaj posestva ima, mora prenašati to pretežavno breme.
V okolici novomeški pa imamo strahoviti davek, kateri, kolikor je meni znano, ubozega kmeta in vse prebivalce novomeškega okraja tako hudo tlači, da menda nikjer ne tako, kakor tukaj. Ta uima tukaj bolj kakor kje drugod naše poljske pridelke spodjeda. Ta nadloga nam plodove in hoste uničuje. Ta sila nam pa tudi doma nikdar miru ne d&, ter nam neprenehoma poleti in pozimi — dan na dan — sitnost in škodo dela. In pri vsem tem smo v vednem strahu, da nam ne le živino, da nam cel6 pohištvo pokonča.
In ta nepotrebni, čez vso mero hudi davek v našem okraji so potepinski cigani. Ena leta sem nimamo pred to tatinsko druhaljo prav nobenega mini več. Včasih so se pritepli kak teden v en kraj , potem smo imeli nekoliko časa mir. Al zdaj še ne odnese ena jata svojih nestrpljivo nadležnih pet, uže je druga drhal, še hujša tukaj. Ogerski, hrvaški, nemški cigani zraven kranjskih — vsa sodrga se sme klatiti tu okoli. Vsi jesenski pridelki, vsaka hosta in vsi pašniki, od kar mora ubogi kmet tako visoke davke odrajtovati, to vse je prosto tej nesnagi, ki seboj vlači po več razstradanih kljus, psov in svinj , ki nam brez vsega strahu veliko škodo dela.*) In mož, ki toliko trpi, da si neizmerne davke vendar kako pristrada, nima še doma nikoli mini. In zoper to veliko nadlogo nima ubogi kmet nobene pomoči! In ako tem klatežem ne da vsega, kar zahtevajo, mu ne le žugajo, marveč mu otrovajo živino, naj-raji prešiče, da poginejo; in večkrat živina še pojema, uže je cigan tu in nadleguje gospodarja , naj mu prepusti otrovano žival, kar se mnogokrat zgodi. **)
Sliši se pa in ta govorica gre okoli, da novomeška gospoda (menda vendar ne vsa?) zagovarja to tatinsko druhal! S kakošnimi razlogi neki?***) Želeti bi bilo, da bi taki človekoljubi bili le kakih 14 dm v kmetiški hiši in sami skusili to nadlogo , kakor jo skušati mora ubogi kmet.    Tudi bi dobro bilo ,   da  bi vsak ciganski
*) Privleče se jih včasih kakih 12—16 oseb, imajo po 6 konj, psov itd. seboj, pa se vselijo v hosti. Uboga potem hosta in zajci!
**,) Lanskega leta okoli kresa je prišla ciganka k mlinarici v Golnivasi, vidi prešiča {nad 2 centa težkega) ter pravi: „prase bude krepaloa, čeravno je bil zdrav. In čez 3 dni je res poginil, kajti zavdala mu je. Najraji gredo nad kuretino in svinje; ostrupijo jo, živad pogine in kmet jo zakoplje; cigan pa potem pride in jo izkoplje.
***) So tudi brezvestni usnjarji, ki kupujejo cele velike lonce svinjske masti od ciganov; vsaj bi vendar morali vedeti., da je ukradeno blago!
20
zagovornik občutil britkost, kakor jo občuti revež , ki si je z neznanskim trudom izred;l prešička, ne ; da bi ga sam za potrebo imel, ampak da bi ga prodal za davke; pa mu ga potepinski cigani otrovajo in požrejo. Misliti je, da bi potem tudi ciganov sit bil."