List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno	K 6 — polletno	  3'20 četrtletno	  V60 posamezne	številke po	—'30	Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva.	Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Hotel „TIVOLI“. Telefon štev. 105.
Cene inseratom: 1/48 strani pri enkratni objavi K 1"50, pri večkratnih 	- = objavah popust.				Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.	Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
Leto I.
V Ljubljani, dne 15. februvarja 1911.
Štev. 2.
Listnica upravništva.
Današnjo številko našega glasila smo razposlali vsem onim, katerim smo poslali prvo številko, a nam te niso vrnili. Poživljamo torej vse, ki prejmejo pričujočo številko, da nam ali čim prej nakažejo naročnino, ako tega niso že storili, ali pa, da nam vrnejo list, drugače jih moramo namreč po obstoječih zakonih smatrati za naše naročnike. Pa tudi v drugem oziru mnogo lahko pripomorejo k čim prejšnji utrditvi lista, ako takoj poravnajo naročnino, ker se konzorcij mnogo lažje giblje, ako že more vsaj približno računati s številom naročnikov. Komur je torej mar, da se naše glasilo utrdi in razširi, naj ne pozabi nakazati naročnine.
Gostilničarsko zadružništvo.
Občni zbor „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem.“
(Dalje).
3. Enako resolucijo naj se vpošlje na visoko c. kr. trgovinsko ministrstvo na Dunaju.
V zvezi s to pa se je istočasno sprejela še sledeča
resolucija:
Na II. splošnem gostilničarskem shodu v Ljubljani dne 15. decembra 1910 zbrani gostilničarji dežele Kranjske naročamo deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem, da opozori vse včlanjene zadruge, da pri oddaji mnenja na oblastva sploh ne dovolijo nobenih vinotočev čez ulico in da pri morebitni podelitvi poiščejo najradikalnejša sredstva, da ista zabranijo.
E iako se je v zadevi policijskih ur odposlala merodajnim oblastvom naslednja
resolucija:
Gostilničarji, zbrani na II. splošnem gostilničarskem shodu v Ljubljani dne 15. de-Cvmbra 1910 so edini v tem, da ukaz c. kr. dtželne vlade z dne 11. julija 1855 glede policijske ure ovira razvoj gostilničarstva na Kranjskem, ker je zastarel, ne odgovarja več današnjim razmeram in je nujna potreba, da se ga predrugači v smislu današnjega časa.
Danes zbrani gostilničarji se sklicujejo na razloge, obrazložene v prošnji, ki jo je vložila „Zveza gostilničarskih zadrug s sedežem v Ljubljani“ dne 26. januarja 1910 št. 7, ter prosijo, da visoka c. kr. deželna vlada spremeni gori navedeni ukaz tako, da se določi za celo leto in za vso deželo kot ura zapiranja in sicer za gostilne ob 12. uri ponoči, za kavarne pa ob 2. uri zjutraj.
V zadevi lastnega zadružnega inštruktorja za Kranjsko se je odposlala trgovski zbornici, deželni vladi, trgovskemu ministrstvu in zastopniku kranjskih obrtnih zadrug v obrtnem svetu na Dunaju tale resolucija :
1.	Na II. splošnem gostilničarskem shodu dne 15. decembra 1910 v Ljubljani iz cele dežele zbrani gostilničarji poživljajo „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani“, naj pospeši delovanje za organizacijo goitihičine na Kranjskem. Pred vsem naj gleda na to, da ustanovi v vsakem sodnem okraju, in sicer v večjih okrajih po več in pri manjših okrajih pa vsaj po eno gostilničarsko zadrugo, tako, da bodo obstajale za vsako okrajno glavarstvo vsaj tri zadruge, katere naj bodo članice zveze. Ko bo to delo izvršeno, naj zveza stremi za tem, da se še za vsako okrajno glavarstvo ustanovi okrajna zveza, gleda naj pa tudi na to, da se že iz sedaj obstoječih kolektivnih zadrug izločijo gostilničarji, iz katerih naj se ustanove strokovne zadruge.
2.	Visoko c. kr. trgovinsko ministrstvo blagovoli z ozirom na sedanje stanje gostilničarskega zadružništva na Kranjskem imenovati za deželo Kranjsko lastnega zadružnega inštruktorja z uradnim sedežem v Ljubljani.
3.	Usojamo se pripomniti, da sta 1. 1908. enak sklep storila občinski svet ljubljanski in obrtna zbornica za Kranjsko in leta 1909. de-
LISTEK.
J\fauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gp;. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Dalje.)
Samobsebi umevno je, da natakar ali natakarica ne sme več sesti v tistem lokalu, v katerem je gost, od trenotka naprej, ko je prestopil gost prag lokala. Pri pozdravljanju naj se pazi na to, da ne pozdravljajo vsi natakarji naenkrat.
Gostu najbližji natakarji ali natakarice naj pozdravijo najprej. Zaporedoma ga pozdravijo tudi ostali, najbolje šele takrat, kadar se jim gost približa, ali kadar pridejo v njegovo bližino. Natakarji, oziroma natakarice, ki pridejo šele za gostom v lokal, naj pozdravijo gosta navadno le takrat, kadar pridejo v njegovo bližino ali kadar morajo občevati službeno z njim.
Navadno se pozdravlja času primerno, kakor: „Dobro jutro", „dober dan“, „dober večer“. Kadar gost odhaja, se rabijo navadni pozdravi kakor: „Z Bogom!“, „lahko noč“ ali „klanjam sc‘‘> pogosto pa tudi „sluga pokoren“, „priporočam se". Pogos-toma rabljeni pozdrav: „Čast mi je", je kratica za: „Čast mi je želeti dober dan!“ ali „Čast mi je, priporočati se!“ Ta zadnji pozdrav je bolj primeren za gospodarja kakor za uslužbence v hiši. Zato naj ga uslužbeno osobje ne rabi. Celo kopico pozdravov zdrdrati naenkrat nikakor ni umestno. Tudi ni primerno
preglasno pozdravljanje, zlasti iz večje daljave ne; ravno tako ni umčstno, ako izgovori natakar ime in značaj gosta tako glasno, da slišijo vsi v lokalu navzoči gostje, kdo je ta ali kako se piše. To ni vsakemu gostu všeč, zlasti ne višjim ali bolj znanim osebam. Pozdravlja naj se samo tako glasno, da sliši pozdrav pozdravljenec ali k večjemu njegova najbližja okolica.
Ako se ne ve natančno imena in značaja gosta, se jih tudi pri pozdravu ne sme rabiti. Ako se jih pa ve, naj se jih ne rabi prepogosto.
Predvsem je paziti na to, da se izgovarjajo imena pravilno, naj si je njih izgovarjanje še tako težko.
Pri pozdravu se mora stati pravilno. Pete skupaj, prste na venkaj obrnjene! Roke vise neprisiljeno1 ob strani (ob hlačnem robu). Dostojanstvu posamezne osebe primerno globok bodi tudi poklon. Jasno pa je, da takega razločka uljudnosti ne sme zapaziti gost nižjega stanu. Vsled tega se ne sme uporabljati tega, kadar se mora zaporedoma pozdravljati dva gosta. Ako se ima tako opravilo, da se ne more pri pozdravu postati, naj se pozdravi mimogrede. Pač pa naj se pri tem ne opusti, nalahno prikloniti se.
Ako gost nima nikakega naslova, se pri nagovoru pred njegovim imenom rabi „gospod“ (nemško „Herr“). V Avstriji (zlasti na Dunaju) vpeljani nagovor „Herr von“ se je že odpravil.
Dame se navadno ogovori z „milostljiva gospa“ (nemško „gnädige Frau“), ako nimajo drugega naslova. Neporočene dame
1 d’ une maničre Ičgčre (legčrement).
H - O
O -t
3
o< Z
p p
i -t
O
5. o<
e
fD
želna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani.
V zadevi starih pravic pri gostilniških koncesijah se je odposlala nastopna resolucija osmim okrajnim glavarstvom, mestnemu magistratu ljubljanskemu in trgovskemu ministrstvu. Ta resolucija se glasi:
Često se dogaja, da se sinu ali drugemu pravnemu zastopniku po prejšnjem imejitelju gostilniških koncesij v eni in tisti hiši po smrti ali tudi, če jo prvi v korist nasledniku odloži, koncesija sicer zopet podeli, toda po navadi prikrajšana najboljših pravic, po največkrat pravice žganjetoča, čeravno se je isti že po 30 let in še po več let po prednikih v isti hiši izvrševala.
Na II. gostilničarskem shodu v Ljubljani dne 15- decembra 1910 zbrani gostilničarji dežele Kranjske smo edini v tem, da naj se žganjepitje po možnosti odstranjuje, a le na ta način, da se novih žganjarij kolikor mogoče malo dovoli. Pravic pa, ki so se že desetletja izvrševale, naj se pri ponovnih podelitvah gostilniških koncesij, razven v izrednega vpošte-vanja vrednih slučajih ne krati, ker se godi drugače takemu gostilničarju potem težka krivica in občutna škoda, ko ga začno gostje, ki so bili od nekdaj navajeni dobivati žganine in druga taka poživila, zapuščati, ker jim gostilničar ne sme s tem postreči.
Zato sklenemo soglasno resolucijo z združeno prošnjo, naj slavna oblastva to vpošte-vajo ter naročamo ,.Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, da isto odpošlje na visoko c. kr. trgovsko ministrstvo, c. kr. deželno vlado ter vsem c. kr. okrajnim glavarstvom, v katerih okolišu se nahajajo zadruge, ki so včlanjene v zvezi.
V zadevi zarubljenj a gostilniških koncesij se je odposlala sklenjena resolucija vsem slovanskim državnozborskim klubom, justičnemu ministerstvu, posebej še državnima poslancema gg. Hribarju in Ploju ter končno državni zvezi na Dunaju. Ta resolucija se glasi:
Po britkih izkušnjah, kako je zakon v zadevi zarubljenja in prisilnega vnajemdajanja gostilničarskih koncesij krut in pogubonosen za gostilničarsko obrt, sklenejo danes na 11. splošnem gostilničarskem shodu v Ljubljani v veliki dvorani „Mestnega doma“ zbrani gostilničarji Kranjske in sosednih dežela pred-ležečo resolucijo ter soglasno zahtevajo, naj
se ta zakon prenaredi in ublaži saj v toliko, da se smejo le take koncesije prisilno zarubiti in prisilno v najem dati, katerih imejitelji gredo v druge kraje in ne mislijo koncesije sami izvrševati ali pa radovoljno ali prostovoljno odstopijo od obrtovanja. Grozno pa je za obrtnika-gostilničarja, kakor se doslej dogaja, da mu sme upnik sredi njegovega obrtovanja zarubiti koncesijo in ga s tem oropati edinega sredstva, s kojim je preživljal sebe in svojce, ter je dotično uro, ko se mu kaj takega zgodi, ugonobljen.
Zato naročamo „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, naj predležečo resolucijo odpošlje vsem v poštev prihajajočim činiteljem na zakonodajnih mestih ter da naj ne neha delovati na to, da se rečeni zakon v predlaganem smislu predrugači.
Glede odprave prodaje vina, piva in žganja v steklenicah po branjevcih se je odposlala sklenjena resolucija vsem slovanskim državnozborskim klubom in še posebej državnima poslancema gg. Hribarju in dr. Ž i t n i ku ter državni zvezi gostilničarjev s posebnim naročilom, naj se z vso vnemo zavzamejo za stvar. Ta resolucija je bila sprejeta v sledeči obliki:
1.	Na 11. splošn'em gostilničarskem shodu dne 15. decembra v Ljubljani zbrani gostilničarji iz cele kranjske dežele ostro in soglasno protestirajo proti temu, da se zakon, s katerim bi se imelo določiti, da je vino, pivo in druga poživila v steklenicah dovoljeno prodajati le koncesijoniranim gostilničarjem, vsled zavlačevanja ali odklonitve v gosposki zbornici še ni ugotovil ter poživljajo vse merodajne faktorje, osobito pa državne poslance, da se za to opravičeno zahtevo na kompetentnih mestih odločo zavzamejo in delajo z vsemi sredstvi na to, da se ta zakon čim prej ugotovi.
2.	„Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ pa pooblaščajo, da to resolucijo razpošlje na vsa pristojna mesta in da po potrebi ter povsod i od časa do časa na njo opozarja.
V zadevi točenja pod vejo sprejeta resolucija se je odposlala^ deželni vladi in okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Krškem, Litiji in Novem mestu. Tozadevno se bodo izdala kasneje tudi navodila zadrugam, kako naj postopajo proti tej naredbi. Resolucija sama pa ima sledečo vsebino:
Na II. gostilničarskem shodu v Ljubljani dne 15. decembra 1910 zbrani gostilničarji dežele Kranjske sklenemo soglasno razmotri-vajoč dejstva, da se gostilničarstvu v vino-gradnih krajih godi velika škoda s strani takozvanega točenja pod vejo rn točenja vina in sadnega mošta pri hiši, pozvati c. kr. deželno vlado kranjsko, da v obrambo ogroženega gostilničarstva
L opozori vsa c. kr. okrajna glavarstva in županstva na razglas c. kr. kranjskega poglavarja z dne 11. avgusta 1853, točka 1, da je dovoliti vinogradnikom vino točiti na sejmih in shodih le takrat, ako ni v tistih krajih gostilnic ali pa je teh za dane razmere premalo.
2. Da spremeni tozadevne deželne naredbe tako, da se dovoli točenje lastnopridela-nega vina le takrat, ako se je preje dokazalo, da se vino na drug način ni moglo prodati, to pa le pri zidanici, kjer se je vino pridelalo.
Glede kaznovanja radi pregreškov zoper vinski zakon se je odposlala deželni vladi in trgovskemu ministrstvu sledeča resolucija:
Z ozirom na to, da se glasom vinske postave z dne 12. aprila 1907, št. 210, sodnijsko kaznujejo oni gostilničarji in vinski trgovci, ki se brez vednosti pregreše zoper §§ 5, 6, 7 in 8 vinskega zakona in to večkrat tako občutno, da jim škoduje to ne le na ugledu, marveč tudi znatno v gmotnem oziru, naprošajo na II. splošnem gostilničarskem shodu v Ljubljani dne 15. decembra 1910 zbrani gostilničarji dežele Kranjske visoko c. kr. deželno vlado kranjsko, da izposluje glede teh določb pri ministrstvu take izpremembe, da se v bodoče kaznujejo le oni, katerim se dokaže, da so faktično gorenji pregrešek vedoma zakrivili.
V zadevi splošnje draginje mesa in uvoza iz Srbije seje odposlala notranjemu in trgovskemu ministrstvu ter drž. poslancu g. Hribarju kot načelniku draginjskega odseka v poslanski zbornici nastopna resolucija:
Na II. splošnem gostilničarskem shodu dne 15. decembra 1910, v „Mestnem domu“ v Ljubljani zbrani gostilničarji kranjske dežele uvažujemo in uvidevamo vsesplošno, da je današnje draginje mesa največ vzrok to, da se prepoveduje uvoz živine iz Srbije. Upoštevajoč dejstvo, da je gostilničar v tem položaju
se nagovori z „gospodična“, (nemško „Fräulein“), včasih tudi z „milostljiva gospodična“ (nemško „gnädiges Fräulein).
Ako se govori s kakim gospodom o njegovi soprogi, se reče: „milostljiva gospa“ (nemško „gnädige Frau“) ali „gospa soproga“ (nemško „die Frau Gemahlin“), v nasprotnem slučaju pa: „Gospod soprog“ (nemško „der Herr Gemahl“) ali gospod ... (nemško „Herr...“), nikakor pa ne „milostljivi gospod“.
Ako nanese govor na kakega člana gostove rodbine, se reče n. pr.: „Gospod oče“, „gospa mati“, „gospod sin“, „gospodična hčerka“, „gospod brat“ itd. Tako se govori tudi takrat, kadar so sinovi ali hčere že večji otroci.
Pri izgovarjanju kakega naslova se navadno pred tega postavi „gospod“1 nikdar pa se ne smeta navesti nakrat značaj in ime. Osebe, katere imajo več titulatur, se ogovore z višjo. Pri plemičih se vporablja pridobljeni naslov le takrat, kadar je višji, kakor podedovani.
Prave tajne svetnike se mora nazvati z „ekscelenca“. To so pred vsem ministri, cesarski namestniki in poslaniki ter jjiri vojaštvu dostojanstveniki od feldmaršallajtnanta višje, pri mornarici pa od viceadmirala naprej, ker so namreč ti skoraj brez izjeme imenovani za tajne svetnike. Zato se nagovori feld-maršallajtnant z „Vaša ekscelenca“, (nemško „Euere Exzellenz“),
i Nr. pr.: „Gospod doktor", .gospod župnik*, „gospod polkovnik*; nasprotno pa: „Vaša exscelenca“, „Vaša svetlost* itd. Drugi naslovi bi bili: „Gospod dvorni svetnik*, „gospod vladni svetnik*, „gospod cesarski svetnik*, „gospod sekcijski svetnik*, „gospod ministerijalni tajnik* itd.
ali kratko „ekscelenca“, generalmajorja pa z „gospod general“ ali „gospod generalmajor“. Ako se govori v tretji osebi o gospodu, kateremu pristoja titulatura „ekscelenca“, se reče: „Ekscelenca je . . .“ („Njegova ekscelenca“), (nemško „Seine Exzellenz“). Ako se govori o dami, ki ima ta naslov, se reče: „Ekscelenca je . , .“ („Nje ekscelenca“) (nemško „Ihre Exzellenz“).
Zelo važno za natakarja ali natakarico je, da pozna častniška dostojanstva. V naslednjem opišemo na kratko najvažnejše avstrijske vojaške šarže:
a) Vojaštvo na suhem:
Kadeti:
Kadet.................................zlata borta in bele zvezde iz celu-
loida, šarži odgovarjajoče
Praporščak............................zlata borta, 1 s srebrom platirana
zvezda
Častniki:
Poročnik, zdravnik asistent itd.........1 z zlatom ali srebrom
tkana zvezda
Nadporočnik, višji zdravnik itd . . . , 2 z zlatom ali srebrom
tkani zvezi
Stotnik, ritmojster, polkovni zdravnik itd. 3 z zlatom ali srebrom
tkani zvezdi
o ^
5 I" 2. g
Ul
O A
3 3
Major, štabni zdravnik itd. . . . . .Iz zlatom ali srebrom \
tkana zvezda	J
Podpolkovnik, višji štabni zdravnik itd. . 2 z zlatom ali srebrom f
tkani zvezdi	Z
Polkovnik, višji štab. zdravnik I.razr. itd. 3 z zlatom ali srebrom \
tkane zvezde	/
3
g"o °"5" i<53
o. O T-? w
O
o
CZ)
H
0 <
1
č/)<
3
n<
p
CZ)
S
<
'D
CZ)
3
z
V)
-t
O
n<
£.
<T>
3
7? C£<
(D
najbolj prizadet in da vsled te umazane draginje mesa največkrat še lastnega denarja ne dobi nazaj za prodane jedi in da je stanje gosta napram gostilničarju vsled neprestano se višajočih cen mesnine vedno nekako napeto in neprijazno, osobito sedaj, ko so vsled slabe letine se tudi vina podražila, je ob sebi umljivo, da trpe gostilničarji vsled tega škodo in so radi tega prisiljeni podati na tem mestu svojo pritožbo, zakaj vlada velike večine prebivalstva v Avstriji, koje je že na vse načine manifestiralo za odpomoč proti tej draginji — ne sluša. Pridružujemo se tem masam ljudstva tudi mi danes tu zbrani gostilničarji Kranjske in sosednih dežel ter zahtevamo, naj visoka vlada te milijone klicev po odpomoči sluša, ter potrebno ukrene, da bo iz Srbije in sosednih držav prost uvoz živine v toliki meri, v kolikor domača živinoreja ne zadostuje potrebam prebivalstva, da se s tem tej neznosni draginji odpomore. „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug"1 pa se naroča to resolucijo odposlati na pristojna mesta.
In končno se je glede podaljšanja dolenjske železnice odposlala na shodu sprejeta resolucija osrednji vladi, poslanski zbornici, drž. poslancu Hribarju kot članu železniškega odšeka in drž. poslancu Jarcu kot zastopniku Bele Krajine. Resolucija je bila sprejeta v naslednji obliki:
Na II. splošnem gostilničarskem shodu v Ljubljani dne 15. decembra 1910 v veliki dvorani „Mestnega doma“ zbrani gostilničarji vse kranjske dežele sklenemo soglasno, razmotri-vajoč dejstvo, da je naša Bela Krajina silno zapostavljena in odtegnjena vsemu svetovnemu prometu, in v prepričanju, da bo železniška zveza s Hrvaško in dalje z Dalmacijo v tujskem, kakor tudi v gospodarskem prometu neizmerne važnosti ter posredno v prvi vrsti tudi gostilničarski obrti v poseben prospeh, predležečo resolucijo združeno z nujno prošnjo, naj visoka c. kr. osrednja vlada ter še posebej c, kr. železniško ministrstvo nikar dalje ne odlašajo z izpeljavo te železniške proge, ker naš položaj je obupen. Dokaz temu neprestano zapuščanje Bele Krajine po najboljših močeh naroda in izseljevanje v Ameriko. Je pa tudi v interesu države same ustvariti čim preje to zvezo z južnimi deželami.
Naročamo torej „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ to resolucijo resolucijo na pristojna mesta odposlati.
Izdelati je bilo v teh zadevah nad 220 spisov in priporočenih pisem,
V zvezi je včlanjenih dosedaj 10 zadrug s približno 1500 člani. Včlanjene so zadruge na Brdu - Lukovici s 100 člani; Idrija s 140 člani; na Jesenicah s 100 člani; v Kamniku s 179 člani; v Kostanjevici s 150 člani; v Ljubljani s 240 člani; ljubljanske okolice s 432 člani; v Mokronogu s 117 člani; v Postojni s 100 člani in v Zagorju ob Savi s 70 člani. Snujejo pa se — kolikor je zvezi sporočeno — zadruge na Bledu, v Radovljici, Škofjiloki, Starem trgu pri Ložu in v Novem mestu. Upati je, da bodo, ko se konstituirajo, sklenile vse pristop k zvezi, ker jim bo le s tem dana možnost, preje doseči svoje cilje — zboljšanje položaja.
Uradnih spisov je došlo in se jih je rešilo 84 brez druge številne podrobne korespondence.
Dohodke je imela zveza sledeče: Podpora slavnega deželnega odbora kranjskega K 100, podporo visokega c. kr. trgovskega ministrstva K 200, za pisarniške potrebščine in oskrbo pravil od zagorske zadruge K 30, dr. Blodig za 10 izvodov normalnih pravil K 1, zadruga za brdski okraj plačala udnino za leto 1910 K 30, zadruga v Zagorji plačala udnino za leto 1910 K 21 in zadruga za ljubljansko okolico na račun za leto 1910 K 70. Vsega skupaj je dohodkov K 461. — Izdatki so bili sledeči: Račun za pravila K 39 21, za uzorna pravila, prestavo in sestavo pravil K 11 "78, zvezi na štampilja K 6 50. troski pri razpošiljanju tiskovin zadrugam in tiskovine K 1672, troški ustanovnega občnega zbora K 9"—, za parte pok. predsednika g. Tostega K 16 60, za tajniška dela K 270'—, za znamke časnike, kuverte, papir, knjige, poštnino, koleke i. t. d. skupno K 28 44, tako da je bilo skupnih izdatkov K 39825 in prebitka K 6275.
Dolga pa ima zveza: Na plačah osobju K 150"—, račun za natis normalnih pravil za zadruge K 196—, račun za shod in drugo 57 K. Skupnega dolga je K 40370 Premo-ženisko stanje pa obstoji v zalogi normalnih pravil po 1880 iztisov v vrednosti ca K 160 — in v gotovini koncem leta po K 6275, skupaj K 22275. Izkaže se torej z današnjim dnem pasivnost za K 18095. Nasproti temu pa ima zveza terjati od članic na prispevkih za leto 1910 skupno K 367 46.
S tem je letno poročilo končano. Spoznali ste iz njega, da si je zveza v svesti svoje naloge, da je korenito zastavila svoje delovanje, katero mora prej ali sl:j pripeljati gostilni-čarstvo do boljših dni v stvareh, katere zadenejo področje te organizacije. Odvisno pa je vse od njenih članic. Čim več bo zadrug in v kolikor bodo zadruge delovanje in eksaktneje izpolnjevale svojo nalogo, se marljivo opirale na zvezo, tem več bo dane prilike, storiti koristnega za gostilničarstvo kranjske dežele.“
Po poročilu nadzorstva, da so se našle knjige v redu, in ker se k tej točki kljub pozivu s strani predsedstva nihče ne oglasi k besedi, se preide nato k nadaljni točki dnevnega reda, o kateri se razvije daljša debata v naslednjem okviru.	(Dalje).
Gostilniška kuhinja.
Geslo: Gostilna naj majhna je še -tako, ponos naj ji kuhinja vedno bo.
(Piše Ivan Fiala, restavrater pri .Roži“ v Ljubljani) (Dalje.)
Že v zadnji številki smo navedli, da rad nesporazumljenja in drugih vzrokov hočem navesti pri posameznih receptih take količine, ki odgovarjajo pripravljanju 10 porcij, razven v onih slučajih, kjer je izrecno kaj drugega navedeno. To ponavljamo še enkrat danes in s tem pričenjamo s posameznimi recepti.
Gewöhnliche
Kraftbrühe.
Količina; 3 litre juhe iz kosti prirejene in 2 litra vode-
Meso: 1 Ve kg sesekanega pustega govejega mesa.
Dodatki: 2 korenja, 2 korenini peteršilja, 1,2 korenine zelene, 1 Čebulja, 1 por, 4 na-geljeve žbičke, 4 nove dišave, nekaj soli.
Čistilo: 3 beljaki.
Kuha se: poldrugo uro.
Pripravlja se: Pusto goveje meso drobno sesekljaj, s tremi beljaki in nekaj mrzle vode dobro zmešaj, zalij z dvema litroma vode in tremi litri juhe iz kosti, dodaj drobno sesekljane dodatke, po potrebi še drobno sesekljane kosti in kuhaj končno to ob strani štedilnika počasi poldrugo uro!
Recept št. 1.
Consommć.
Navadna močna juha
Za 4 litre.
Generalmajor, general-štabni zdravnik itd. 1 srebrnotkana zvezda \ ctg 5-2-^n
Feidmaršailajtnant..................2 srebrnotkani zvezdi [ f||ol|
Podmaršal, general kavalerije .... 3srebrnotkanezvezde ;
Maršal...............................zlata tkanina z zlatimi hrastovimi
peresi.
b) Mornarica:
Kadeti mornarice:
Kadet mornarice II. razreda
na rokavu 1 obšiv na rokavu 2 obšiva Častniki:
na rokavu 2 zlati borti
Čepica brez borte.
Linijske ladije praporščak Linijske ladije poročnik 1. in II. razreda..............na rokavu tri zlate borte
f Čepic;
i brez zlate borte
Korvetni kapitan, štab. zdravnik mornarice..............
Fregatni kapitan, višji štabni zdravnik mornarice II. razr. Linijske ladije kapitan, višji štabni zdravnik morn. I. razr Kontreadmiral..............
Viceadmiral................
Admiral....................
Štabni častniki:
Na rokavu
O c — o o £ s		i	zlato
E ^ O O cq 5 00 N	3i	j bortico
o .5	1 ’	
o 2 £ J	x 1	j zlato zvezdo
	2	} na rokavu in
E o u ts in -s	31	i na epavletah
Na čepici
2 ozki zlati borti
3 ozke zlate borte
Pri duhovniških dostojanstvenikih se ogovori kardinal ali kardinal-nadškof z „Vaša eminenca“, (nemško „Eure Eminenz“). (V slovenščini se lahko rabi tudi samo „eminenca“). Ostale duhovnike se nagovori, ako nimajo višjih naslovov, z „visoko-
častiti gospod“ ali „visokočastiti“, ali pa: „Gospod kooperator“. „gospod kaplan", „gospod župnik“", „gospod dekan“, „gospod kanonik“, „gospod prelat“; „gosp 'd opat“, „gospod pastor“, „gospod konzistorijalni svetnik“, „gospod višji cerkveni svetnik“ i. t. d.
Baron se nagovori z „gospod baron“, grof z „gospod grof“, njih soproge pa z „gospa baronica“, odnosno „gospa grofica". Baronovske hčere se ogovore z „baronesa“, grofovske hčere pa s „kontesa“.
Knezi in vojvode ter njih soproge se ogovore z „Vaša svit-lost“" (nemško „Eure Durchlauchr“). Knežje ali vojvodske sinove se nazivlja „prince“", hčere pa „princezinje“. Ogovarja se jih z „Vaša svitlosf“. V tritji osebi se rabi „Njega svitlost“ (nemško „Seine Durchlaucht“), odnosno „Njena svitlost“ (nemško „Ihre Durchlaucht“) ali tudi kratko „svitlost“.
Nekateri grofi imajo pravico do naslova „svitlost“, nekateri knezi in vojvode pa do naslova „visoko-t“'- S tem naslovom se jih mora potem tudi ogovoriti, ravno tako tudi člane njihove rodbine. Če se hoče o tej stvari kdo natančno poučiti, dobi potrebne podatke o vsaki plemiški rodbini v „Gotha-A manach“. Ta bi radi svojih vsestranskih in važnih podatkov glede vseh plemenitaških rodbin ne smel manjkati v nobeni hotelski pisarni. Pri gospodi, ki potuje s strežaji, se dvomi najlažje odpravijo s tem, da se vpraša služabnike za potrebna pojasnila
Člani cesarske rodovine se ogovore s „cesarska visokost“, kraljevske rodbine s „kraljevska visokost“. Avstrijske nadvojvode
H
3 2 O £5 O n
(Z>	“!
o<
P
1
CZ)
77
t
<
n>
CZ)
77
t
Končno precedi juho skozi močen prt in jej na ta način odstrani maščobo!
Za vloge se vporablja različne testenine.
Braune
Kraftsuppe.
Količino, meso, dodatke, čistilo in čas kuhanja glej pri receptu št. 1.
Pripravlja se: Dodatke k juhi razreži na drobna peresca, sesekljaj drobno goveje kosti in goveja jetra ter vse to praži v masti tako dolgo, da postane rjavo. Nato odlij mast in deni pražene dodatke v juho. Na-daljno postopanje je enako onemu, navedenemu pod receptom št. 1.
Recept št 3.
Recept št, 2.
Bouillon.
Consomme
ordinaire.
Navadna rjava Einfache braune goveja juha. Fleichsuppe.
Najprvo potolči kos volovskega mesa in ga operi v mlačni vodi. To meso daj potem v pisker, ki se da dobro zapreti, zalij z mrzlo vodo in pusti potem počasi meso kuhati. (Na 1 kg mesa se računa 2 litra vode.) Dodatke praži ravno tako kakor je navedeno pri receptu št. 2. Čez dve uri odstrani meso in pretlači na to juho skozi debelo tkan prt. Ako pa se kuhajo večji kosi mesa, jih je treba kuhati 3 do 4 ure.
Pretlačeno juho se potem po potrebi vporablja. Meso ostane pokrito na kakem gorkem prostoru in se ga potem po potrebi reže v porcije.
Vse juhe se lahko ojačijo s kokošjimi ostanki (t. j. vrat, želodec, jetrca, noge itd.), katere se doda kuhanju.
Royales.
Recept št. 4.
Hladenine.
Eierstich.
K'oličine: 2 celi jajci, 5 rumenjakov, V* litra mleka ali mrzle močne juhe, sol, muškatni oreh.
Pripravlja se: V mleku ali mrzli močni juhi se dobro razmotajo rumenjaki, dve celi jajci, sol in muškatni oreh. S tem napolni potem s sirovim maslom dobro namazan modelček za pudinge, pokrij in kuhaj v sopari 30 do 40 minut.
Nato izprazni modelček, pusti ohladiti hladenino in jo razreži v lepe male kocke, ki se vporabljajo pri juhi za vloge. Juha se potem servira kot „Consomme Royal“.
(Dalje.)
IMemška deželna zveza za tujski promet na Kranjskem in v Primorskem se snuje.
„Grazer Tagblatt“ je prinesel v svoji številki od 5- t. m. med vestmi iz Kranjske notico, da se v kratkem ustanovi nemška deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, ker je to iz raznih razlogov potrebno. — Skoraj istočasno so se tudi začela razpošiljati vabija k pristopu. Mi bi tega početja sploh ne omenili, ako ne bi videli v njem oškodovanja naših narodnogospodarskih in stanovskih interesov. Oklic razpošilja prometni odsek nemških narodnih svetov za alpske dežele v Celovcu. Že iz tega jasno izhaja, da ima cela ta akcija strogo politično ozadje in da se bo pravzaprav nabrani denar vporabljal samo v to, da se dela propagando in reklamo za Koroško, ker bo sedež te zveze po sedanjih okoliščinah na Koroškem. Oklic je jako previdno sestavljen in obljublja reklamo. Kaj pa se pravzaprav s to zvezo namerava, sledi najbolj jasno iz tega, da pravi oklic dobesedno: „Da pa se gotove pomisleke že vnaprej odpravi, izjavljamo, da se člani nemške zveze ne bodo objavljal i.“ V tem tiči celo politično slepomišljenje na na-
rodnogospodarskem polju. Zato upamo, da vsak tovariš gostilničar, ki dobi morebiti to vabilo, ve, kaj mu je storiti. V peč s takim papirjem. Na drugi strani pa mislimo, da je najboljši odgovor na ta poziv, ako se dotični,, ki so ga dobili v roke, priglase za člane že obstoječe deželne zveze za tujski promet v Ljubljani. Kakor rečeno,, bi se mi za to zadevo niti ne zmenili, ako ne bi uvidevali, da gotovi brezvestni ljudje hočejo zanesti v naše mirne narodnogospodarske zadeve politične viharje, ki so ravno sedaj najmanj umestni in prikladni in to tem manj, ker je sedaj obstoječa deželna zveza za tujski promet vedno in povsod delovala kar se narodnosti tiče strogo objektivno, v mnogih slučajih morda še celo tako strogo objektivno, da nekaterim Slovencem ta objektivnost ni bila všeč. Tej deželni zvezi se imamo tudi deloma zahvaliti, da se je naše gostilničarstvo začelo bolj gibati in zanimati za organizacijo ter napredek.
Že iz tega razloga je torej umestno, da pristopajo oni naši gostilničarji, ki so na tujskem prometu udeleženi, kot člani k že obstoječi deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, ker potem na občnih zborih tudi sami lahko mnogo več odločujejo o njenem delovanju.
Zimski šport in gostilničarstvo.
Zimski šport je pri nas še jako mlad in pravzaprav še malo razširjen, četudi je za one kraje, ki imajo opravka s tujskim prometom, neprecenljive važnosti. Še-le pred tremi leti se
in nadvojvodine se zato ogovori s „cesarska visokost“. (Če se dopisuje, se mora rabiti polni naslov „c. in kr. visokost“.)
Cesarji in kralji se nagovore z „Vaše veličanstvo“ („Euere Majestät“). (Slovensko se rabi tudi kratko „veličanstvo“.
Ako se mora visoke ali najvišje osebe kaj vprašati, se poslužujemo izrazov „zapovedujete«, »ukazujete“, „ali Vam je drago“, „blagovolite“. N. pr. „Ali Vam je drago, gospod general?“, „Visokost, zaukazujete?“, „Blagovolite, Veličanstvo?“
Večkrat se dogodi, da visoke ali najvišje osebe potujejo inkognito, to se pravi, da si prostovoljno dajo drug naslov ali ime. V tem slučaju se jih nagovarja tako, kakor to odgovarja inkognito.
Kako naj sprejme natakar gosta in kako naj mu odkaže sedež, o tem je sledeče navesti.
Stalni gosti sede v svojih stalnih lokalih navadno na določenih prostorih. Drugim gostom morata priporočati natakar ali natakarica prikladen prostor, ako zapazita, da ne vedo, kam naj bi sedli, toda tudi te takrat.
En sam pogled zadostuje, da še zve, ali želi gost, da mu odkažeta natakar ali natakarica prostor. Priporočanje pa ne sme biti nikdar vsiljivo. Pri tem se pa mora opustiti tudi to, da bi stregli gostu nakrat trije ali še več natakarjev ali natakaric, kakor da bi se ta čutil preziranega ali zanemarjenega.
Ko pride gost do prostora, ki si ga je izbral, mu pomagata natakar ali natakarica sleči suknjo, odložiti palico ali dežnik in jih obesita v bližino gosta na eno in isto kljuko ali obešalnik.
S tem se najboljše prepreči zamenjavanje ali celo tatvina. Pa tudi iz tega vzroka naj se obesi obleka i. dr. v bližino gosta, da jo imata natakar ali natakarica takoj pri roki in jima je ni treba po lokalu iskati, kadar hoče gost oditi.
Mokri dežniki se postavijo v stojala, nikdar pa se ne obešajo na steno.
Nekateri gostje ne marajo, da jim natakar ali natakarica pomagata pri slačenju ali oblačenju. To se spozna iz gotove odklanjajoče kretnje. Natakarji ali natakarice si morajo take navade gostov zelo natančno zapomniti, da niso gostu nadležni, četudi s svojo postrežljivostjo nič slabega ne mislijo. Natakarji ali natakarice se morajo tudi izuriti v tem, kako se pri slačenju ali oblačenju suknje lahko najboljše pomaga. Predvsem morajo imeti pa popolnoma čiste roke in tudi takrat ne smejo prijeti suknje pri ovratniku. Majhni natakarji ali natakarice naj večjim osebam ne pomagajo pri oblačenju, ker se lahko dotaknejo s površnikom tal.
Ako sede gost k mizi, se mu mora predložiti najprej jedilni list in košarica za kruh.
Kadar gost že sedi, ga vprašata natakar ali natakarica, kaj želi. To se zgodi z besedami: „S čim naj postrežem?“, ali „Želite?“. Vinski natakar vpraša: „S čim naj postrežem, z vinom ali pivom?“, „Izvolite vino ali pivo?“, ali „Kaj želite piti?“
Ako želi gost pivo in ne pove natančno, kake vrste, se ga mora glede tega vselej posebej vprašati.	(Dalje.)

O
o
C/3
3
n<
&
C/3
H
O
<
p
-n
Č/3<
Z
p
-t
o
o<
fD
je začelo delovati na to, da se ta vir dohodkov pri nas uvede. Bohinj je v tem oziru pred-načil in še danes prednači.
Letos smo na Slovenskem glede zimskega športa vsestransko napredovali. Bohinj je poselilo letos tudi mnogo smučarjev. Bled je napravil svoje lastno sankališče in tudi poskusil napraviti umetno drsališče. Tudi Radovljica ima že svoje sankališče v Lancovem.
Ljubiteljev zimskega športa je vedno več med nami Slovenci samimi in vedno več jih prihaja gojit ga k nam od drugod. Vedno bolj in bolj se oživlja tudi zima v naših gorenjskih krajih in ako bomo napredovali tako, kakor zadnja leta, se smemo nadejati, da bo v doglednem času zimski šport za del našega go-stitničarstva vsega uvaževanja vreden faktor, kateri jim bo pripomogel do blagostanja.
Dobro bi bilo torej, da se v posameznih krajih gostilničarji sami zanimajo za zimski šport in da se pečajo z vprašanjem, ali je mogoče proizvajati tam zimskj šport. To je le njim samim v korist.
Kako velikega pomena je ravno zimski šport za gostilničarstvo, kaže najbolj Bohinjska Bistrica, na kateri kraj je pri nas za sedaj zimski šport že osredotočen. Tam se je vršilo dne 12. t. m. veliko tekmovalno sankanje, ki je privabilo za ta dan tja nad 1000 ljudi iz najrazličnejših krajev. Led je sedaj prebit. Naša dežela je s to prireditvijo stopila med športne dežele in gotovo je, da bo sedaj vsako leto več občinstva dohajalo v one naše kraje, ki so vsposobljeni za proizvajanje zimskega športa. Skoraj lahko trdimo, da bo vsaj glede Bohinja zimska sezona enakovredna letni v najkrajšem času.
Nekaj slik o zimskem športu in zimi v Bohinju prinašamo danes.
Za gostilničarja kot takega je v prvi vrsti važno, kake koristi ima od zimskega športa. Kakor že rečeno, nam je v tem oziru najboljši vzgled Bohinjska Bistrica.
Pred leti se je tja zatekel le malokateri človek. Danes so navadno hoteli ob kolodvoru pozimi ob sobotah in dneve pred prazniki za-
Pri bifeju bohinjskega sankališča.
sedeni, ob nedeljah in praznikih pa dohaja tja na stotine občinstva. Vsi ti ljudje puste denar v kraju in v prvi vrsti je gostilničar oni, ki inkasira ta denar. Pa tudi dragače pride ta denar, ki ga puste ljubitelji zimskega športa v kakem kraju, gostilničarju v dobro in naj so ga že zaslužili izvoščeki, pri zimskošportnih napravah zaposleni delavci ali kdo drugi, ker nekaj od tega denarja gre gotovo zopet skozi gostilničarjeve roke. Z zimskim športom je Povzročeno kroženje denarja in tega kroženja je tudi gostilničar kot obrtnik deležen.
Zato priporočamo še enkrat onim našim tovarišem gostilničarjem, ki bivajo v takih krajih, ki so prikladni za izvajanje zimskega športa, naj se zanj zanimajo in delujejo v svojem lastnem interesu. Če ni dosti sredstev na razpolago, naj se prične z majhnim in se naj potem vsako leto naprave spopolnujejo.
Svarimo pa pri tej priliki pred tem, da bi se v vsakem kraju gojil, zimski šport. Nestrokovnjak ima glede tega lahko popolnoma napačne nazore. Zato pa obenem poživljamo vse one naše tovariše, ki se zanimajo za to,
naj se preje, predno kaj ukrenejo v tem pogledu, raje obrnejo za svet na naše uredništvo, ki jim bo rado postreglo s strokovnjaškimi mnenji in nasveti, ker imamo glede tega najboljše stike s priznanimi strokovnjaki in športniki.
Vprašalnica.
Vprašanje štev. 5.
Ali imata stražnik ali orožnik pravico izgnati iz gostilniških prostorov goste, kadar so ti v gostilni čez policijsko uro? Stvar je namreč ta-le: Kake pol ure od moje gostilne so se popolnoči v neki drugi gostilni stepli fantje. Posredovali so orožniki. Pri meni je bilo takrat še kakih 40 popolnoma mirnih gostov. Nakrat pride orožnik v mojo gostilno, zahteva, naj spodim goste in zaprem gostilno. Odvrnem mu, da tega ne storim, če hoče imeti gostilno zaprto, naj jih sam odpravi iz gostilne. To se zgodi. Poleg tega me naznani glavarstvu, ki me je kaznovalo radi tega z globo 5 K. Sedaj sem torej dvakrat oškodovan. Kaj naj storim ? Ali naj naznanim orožnika radi postopanja ?
Odgovor:
V	splošnem stražnik ali orožnik nima pravice izganjati gostov iz gostilniških prostorov, četudi je že prekoračena policijska ura. Na prekoračenje policijske ure ima opozoriti samo gostilničarja, odnosno njegovega zastopnika. Če ta opozoritev ne izda, naznani prekoračenje policijske ure. V slučaju izrednih varnostnih odredb pa imajo pravico organi javnega miru tudi s silo izprazniti gostilniške lokale, kakor n. pr. pri štrajkih, demonstracijah itd., vendar morajo biti prej te varnostne odredbe razglašene na katerikoli si bodi način.
V	Vašem slučaju ste deloma sami zakrivili, da je orožnik izpraznil prostore, ker je Vaš odgovor lahko smatral za pooblastilo. 1 udi se lahko sklicuje, da je bilo to potrebno iz ozirov na mir in red, ker bi drugače pretepači prišli lahko tudi v Vašo gostilno in tu-
kaj napravili zdražbo. Zato Vam ne priporočamo niti pritoževati se zaradi globe, niti naznaniti orožnika, ker bi bilo to popolnoma brezuspešno. Plačajte pravočasno globo, za drugič si pa zapomnite, da v takih slučajih ni dobro dajati organom javnega miru pooblastil v tej ali oni obliki. Če bi namreč imeli gostilno do jutra odprto, bi gotovo radi dobička od izkupička ne občutili tako močno škode.
Vprašanje štev. 6.
Ali se že dobe časniške mape za naše glasilo, kje in koliko stanejo?
Odgovor:
Vsled posredovanja našega upravništva ima ljubljanska knjigoveznica g. Fr. Breskvarja, Francovo nabrežje, v zalogi jako lično in trpežno izdelane časniške mape z zlatim napisom „Gostilničarski Vestnik“. Mapa stane 5 K. Naročajo se naravnost pri knjigoveznici. Vsem tovarišem, katerim je na tem, da se jim posamezne številke našega glasila kolikor mogoče dobro ohranijo, prav toplo priporočamo naročitev teh map.
Razno.
Poziv načelstvom gostilničarskih zadrug. Poživljamo vsa načelstva gostilničarskih zadrug na Kranjskem, da dopošiljajo našemu uredništvu stalno izvlečke o sejah načelstva in to zlasti glede razprav, ki so splošne važnosti. S tem načelništva sama sebi in zadrugam največ koristijo, ker zadružniki potem vedo, da so vodstvo zadruge izročili res pravim rokam. To pa je tudi v vspodbujo ostalim gostilničarjem, ker potem vidijo živahnejše stanovsko gibanje. S tem pa je tudi mnogo pomaganega k ustanovitvi nadaljnih zadrug, ker bodo potem gostilniča'rji v onih krajih, kjer še ni zadrug, sami zahtevali ustanovitve.
Prvi redni občni zbor gostilničarske zadruge ljubljanske okolice. Že v zadnji številki smo poročali, da se vrši prvi redni občni zbor gostilničarske zadruge ljubljanske okolice v četrtek 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani „Mestnega doma“ v Ljubljani. Danes objavljamo dnevni red, ki je sledeči: 1. Nagovor. 2. Čitanje zapisnika o ustanovnem občnem zboru. 4. Poročilo o računskem zaključku in poročilo pregledovalcev računov. 5. Prememba pravil o zvišanju pristopnine. 6. Sklepanje o pristopu k pomočniški bolniški blagajni ljubljanske zadruge. 7. Volitev delegatov v zvezin občni zbor. 8. Raznoterosti.^— Sicer je po pravilih ugotovljeno, da se vrši po enournem čakanju drug občni zbor pri vsakem številu udeležni-kov, vendar pa se sme pričakovati, da se to ne zgodi, ker so na dnevnem redu pod 5. in 6. zelo važne točke. Že z ozirom na to moremo in moramo vsakemu članu zadruge priporočati, da naj se občnega zbora zanesljivo udeleži.
Iz seje „Deželne zveze gostilniških zadrug na Kranjskem. Kakor smo že zadnjič poročali, se je vršila takoj po občnem zboru deželne zveze prva seja odbora. Navzočih je deset odbornikov. Na predlog načelnika gostilničarske zadruge na Jesenicah g. H u m ra se preide po daljšem prerekanju takoj k vo-litvi predsednika zveze. Vsled smrti g. Tostega je namreč to mesto izpraznjeno in nikakor ne gre, da bi bil odbor brez predsednika. Zavrne se predlog, voliti predsednika per acclamati-onen. Ko se nato voli po listkih, dobi od 10 oddanih glasov gosp. Ivan Kenda 9 glasov, gosp. Vinko Ogorelec pa en glas. Gosp. Ivan Kenda se zahvali za izvolitev ter prosi za dopust do 15. aprila, ker mora oditi v Sofijo vodit tamošnji gostilničarski tečaj. Nato se preide k volitvi namestnika, katerega se žreba. Žreb odloči za g. Franceta Funteka iz Mengiša.
Predsedstvo poroča na to v sledeči zadevi: V tajništvu se je zglasil gostilničar Kobal iz Idrije, kateri je vsled dovoljenja tamošnjega občinskega odbora popravil svoje gostilniške prostore in kleti. Vse skupaj ga je stalo nad 6000 K. Vsled gotovih intrig pa sta se dve sosedi pritožili proti tej dovolitvi i i deželni odbor je tej pritožbi ugodil in odredil, da se morajo poprave takoj podreti. Gosp. Kobal je član zveze in v smislu pravil je zveza opravičena potegniti se za svojega člana. Kaj naj se tora! stori. Po daljšem posvetovanju se sklene: Na deželni odbor naj se naslovi primerna vloga, da naj ne vniči stanovskega tovariša s svojim odlokom. Ako ne bi to pomagalo, naj se zainteresira za zadevo tudi državna zveza gostilničarjev na Dunaju, ki bo ukrenila tudi potrebne korake. Končno pa naj se pritegne k zadevi
tudi kak odvetnik, kakor bi sploh bilo dobro, da bi se kak odvetnik specijaliziral za gostilničarske zadeve. Ker je bil s tem dnevni red seji izčrpan, zaključi predsednik sejo.
Iz odborove ßeje ljubljanske gostilničarske zadrug . V zadnji odborovi seji ljubljanske gostilničarske zadruge se je razpravljalo pod predsedstvom podnačelnika g. Stritarja in ob udeležbi odbornikov gg. A n z 1 i n a, Filipa, Kavčiča, Kržišnika, Polaka Škulja in Turk^ao prošnjah za podelitve novih gostilniških koncesij, o prenosu nekaterih koncesij, morebitnih rekurzih proti tem podelitvam in prenosom, dalje v zadevi nekega nepravilno priglašenega razmerja med najemnikom in gospodarjem itd. Odbor je vzel dalje na znanje razna tajniška poročila, med temi zlasti potrditev novih pravil, glasom katerih se odslej naprej določa pristopnina za nove lastne koncesije v Ljubljani z zneskom K 100'— Istotako se je vzelo v vednost korake, ki so se storili glede naknadne podpore deželnega odbora za pokritje troškov zadnjega gostilničarskega tečaja v Ljubljani. Žalibog pa vsi ti koraki niso imeli nobenega uspeha in je ostalo pri prvotni podpori celih 100 K- Ko se je podelo še nadaljno poročilo v raznih drugih administrativnih delih in poslih, je podnačelnik sejo zaključil, ker je bil s tem dnevni red izčrpan.
Vinarski in kletarski tečaj na Grmu.
Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi dne
3.	in 4. marca vinarski tečaj, dne 6., 7. in 8. marca pa kletarski tečaj. Spored tečajev bo sledeči: V petek dne 3. marca, od 2. do 4. ure: Cepljenje trt. Siljenje trt v silnicah, gorkih lehah in drugih prostorih. Ravnanje s cepljen-
kami v trtnici. Zasajanje novih vinogradov. Od
4.	do 5. ure-' Razkazovanje silnice in cepilnih strojev. V soboto, dne 4. marca, od 8. do 11. ure: Pomladna dela v vinogradu. Vzgoja in obrezovanje trt. Gnojenje trt; osobito z umetnimi gnojili: Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. V pondeljek, dne 6. marca, popoldne od 2. do 4. ure: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na dobroto vina. Lastnosti in sestava vina. V torek, dne 7. marca, dopoldne od 8. do 10. ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Pretakanje vina. Čiščenje vina. Filtriranje vina. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v vinski kleti. V sredo, dne 8 marca, dopoldne od 8. do 10. ure: Lastnosti dobre vinske kleti. Napake vina. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v vinski kleti. Oprava vinske kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Napake in bolezni vina. — Oddaljenim in revnim vinogradnikom plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in tudi pod poro 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, kateri za njo pravočasno po dopisnici prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba doposlati do 25. februarja ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, pošta Kandija, Kranjsko.
Listnica uredništva.
G. A. B. v S. Za to številko došlo prepozno. Kar je občevažnega, se pomenimo v listu. Glede Vaše zadeve pričakujte prihodnji teden od nas pismenih navodil. Zdravi I
I	Tovariši gostilničarji!	i
^ Pri naročilih še ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! ^ Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!
Z!	Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu!	\
Priporočajte naše inserenie tudi svojem p n. gostom!
Ifo.................	.....------------------------------------------
;Marodni hotel'posto na
se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole
(32) 24—2 za ob.sk
Fran Paternost, lastnik
Tovariši gostilničarji!
Pri potovanju po Gorenjskem se (34) 24—2 vstavljajte
na Jesenicah v hotelu „Triglav“
2 min od kolodv., kjer so Vam na izbero dobra kuhinja, pristna vina moderno opremljene sobe za tujce. Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gg. gostom.
Lovro Humer, hotelir
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
to
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih 4-
slam ireznic, mlatilnic, vratil čistilnic, ^ strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodja, kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za revažanje leka, traverze, želežniške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, covaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi.
Fr. P. Zajec, Ljubljana
izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlat-—ninoin srebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
Zaloga gramofonov in raznih
(29) 24—2	plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Spedicijska in komisijska družba
•iBHftKHIL, tl, z o, j.
Ljubljana, Javno skladišče
Dunajska cesta 33.
----Špedicija vsake vrste
Preselitve pohištva.
Točno in poceni. m 12_2
Fran Čuden
(9) 24-2
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 218.
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavaisko pivo v sodčkih (43) 24—2	in steklenicah.
Priporočamo svojini tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren = Žalec in Laški trg v Ljubljani. =
p
s
I
B!5
Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa lastnica
Liubljanska kreditna banka v Ljubljani.
(41) 24-2
81
*
I
i
i
m
Ust anovljena leta 1882.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Ustanovljena leta 1982.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
KMETSKA
POSOJILNICA
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neom, zavezo V lastnem zadružnem domu
v Ljubljani, Dunajska c. 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih
■l1! 0 2 0
brez odbitka rentnega davka.
Telefon št. 185 interurban.
Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 . ogr. .	„	„ 19.864
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posojuje na zemljišča
po 5'U “/o brez amortizacije ali na amor-(22) 24—2	tizacijo po dogovoru.
Eskomptuje trgovske menice.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500 000 -
Denarni promet v letu 1910 K 100,000 000-
(14) 24-2
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval) kavčukovih stampilij.
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franko.
^ LJUBLJANA
jNARODNA KAVARNA]
c
Maročajte, priporočajte in širite = Gostilničarski Vestnik. =
Deset zapovedi za kmeta in I deset zapovedi za zdravje ' dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. «Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. (4) 24—2
Dobro in poceni!
Špecerija in delikatese. Pražena kava iz lastne pražarne Vsakovrstna vina in likerji.
T. MENCINGER
(5) 24—2 LJUBLJANA
tmmm' & m
%
% m m m m r

Vino,
950 hi kupljenega od konkurzne mase
„AGRO-MERKURJA",
se proda poceni od 60 1. naprej vsak dan od 10.—12 ure predpoldne in
od 2.—5. ure popoldne.
Tudi prazni, dobro ovinjeni sodi od 56 1. naprej so naprodaj.
24—2
Pojasnila dajeta:
1. Balon, gostilna „Pri Fajmoštru“ v Ljubljani in in g. F. Božič v gostilni pri „Anžoku“ v Šiški,
= kjer se nahajajo tudi kleti. =
'k
i®
ii
»P
il
5&rm
m
Gostilničarji, zasebniki! Pozor!
im x r-h i * ~ Šmartno pri Ljub-
Mat. Dolničar, ljani trgcLa z vi.
nom na debelo. Izborna, zajamčeno pristna bela, rdeča in črna vina iz najboljših vinskih goric. Poskušnje na zahtevanje brezplačno in (30) 12—2 poštnine prosto.
Ljubljanskim p. n. izletnikom se priporoča tudi za obisk priznane gostilne.
O I Parkhotel Tl^rxll^ Parkhotel I H
ff
3
/Tivoli'Pdrkhotei !■
Ljubljana.
airisisisisaigiigiiaiiogg»: j
Nobena slovenska gostilna brez	••••—-
Udobne sobe za tujce, priznano dobra kuhinja, naravna vina, raznovrstno izborno
pivo.	(18) 24 -2
Od maja naprej vsak dan vrtni koncert.
Ivan Kenda, hotelir.
r	. \
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčiče, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baižunasti trakovi, pozamen-trija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	(7) 24-2
Gostilničarskega Vestnika.
‘rp. MAGDIČ, lijubljana^
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji galoše, nogavice, solnčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropje za damske žlobuke, slamnike, oblike in vse na-kitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
_r

Masproti glavne pošte.
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potreb-ščl ne za sankanje; tenis in lovce. — So-kolske potrebščine.	j
■	~ -	— r —/■	- 		1 m	se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča	1	
	priporoča cenj. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje izborno priznano pivo. (39) 24—2		O) 24_2	za obisk.	Ivan Stritar.		priporoča p. n. gg. gostilničar-
1 ■ 1			Ustanovljena 1847.	Ustanovljena 1847. Tovarna pohištva ], ], NaqlaS Ljubljana, Turjaški trg št. 7.	■ ■	jem in občinstvu svoje izborno marčno pivo. (38) 24—2 ■ ■			
"Vinska trgovina in gostilna
Antona Vilfana
(„Pri Alešu1'),	(31) 24—2
Ježica pri Ljubljani,
se priporoča p n gg gostilničarjem
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. (20) 24-2
illhliana Hotel „Južni kolodvor“ priporoča Lj U IzljOl Id. v Ljubljano došlim p. n. gostilni-
č., ' m svojo priznano dohro kuhinjo, naravna vina, izborno pivo, udobne sobe za tujce itd.
(16) 21—2	Prijazni prostori.
Hotel in restavracija „BAVARSKI DVOR“,
Ljubi ana, Dunajska cesta štv. 29
se priporoča tovarišem gostilničarjem kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. — Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
(6) 24—2	Stefan Bergant, lastnik.
KAVARNA „LEON“ V LJUBLJANI
Stari trg štv 30
je kakor navadno čelu noč odprta.
S spoštovanjem se za obilni obisk priporočata
(2) 24—2	Leon n Fani Pogačnik.
KAVARNA „AVSTRIJA“ V LJUBLJANI
na vogalu Šentpeterske in Resljeve ceste
P Pivovarna ,Škofjaloka' J
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, (28) 24—2	otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
Največji ljubljanski fotografski atelje
. Berfhold,5odna ulicq>11
se priporoča za naročila glede vseh v (15) 24—2 fotografsko stroko spadajočili del.
Umetna knjigoveznica pf. BrCSkvaf
(n) 24—2 Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižjl ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Hvg
Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar
Ljubljana, Sodna ulica 12
se priporoča p. n. občinstVu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene. (23) 24—2
Fotografični atelier ,VIKTOR1 Ljubljana,
Bethovnova ulica 7, poleg „Kranjske hranilnice“ se priporoča p. n. gg. gostilničarjem za izvršitev mo-dernih portretov.	(i9) 24—2
Sprejema tudi naročila na deželo.

GRAMOFON-ATELIJE
A. Rasberger, Ljubljana
(40) 24—2 Sodna ulica št. 5.
Godbeni avtomati in gramofoni samo I. vrste.
Najfinejše plošče „Triglav“.
Edina strokovna delavnica za popravljanje godbenih strojev, avtomatov in gramofonov.
Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
kamenarskemu mojstru
ac uuuj pii
Alojziju Vodniku
Ljubljana. Kolodvorska ulica cu) 24-2
Pozor cenjeni kolegi!
Vsak, kdor hoče varovati svoje lastne koristi, bode naročil pivo od
„Gostilničarske zadružne
pivovarne v Lescah“
Pristopi lahko vsak kot član.
Čim večji promet, tem bolj samemu sebi koristite!
Zaloga v Spodnji Šiški,
L. Tomažič, -*• ,7l

Vsak odjemalec nakloni lahko od vsakega hektolitra 20 vin. v društvene namene, kakor sam to določi.	.
(36) 24 -2
JVC. nDrenik, X-,jn"blja.iT.EL
Kongresni trg, 7.	,44) 24_2
priporoča	^ '
cnno izdelovanje imen v vsakovrstno hotelsko in gostilniško parilo.
Zaloga raznovrstnega materijala za veznino.
Trgovina s špecerijskim blagom
■■
l
3mport, eksport, zaloga čevljev
30S.H6RRiSCfi, Ljubljana
Jurčičev trg 3.	Pod Crančo.
Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijaliteta: Prave hribolaske, podkovane
<17)24-2 «tGoiserce.d
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD;Ć-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča, za izdelovanje oblek.
(13) 24—2 Zaloga angleškega blaga.
FR. KHAM, LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8
Špecerija, delikatese, vinarna.
Priznan doblvatelj večjih ljubljanskih hotelov in restavracij. (12) 24—2	Zastopnik priznane šampanjske tvrdke
Bratov Kleinoscheg v Göstingu pri Gradcu.
, RESTAVRACIJA „NARODNI DOM V
LJUBLJANI	(33) 24-2
se priporoča p. n. gostilničarjem za obisk
Emil Kržišnik.
Specialiteta, edina slovanska ura za telovadce!
Dobiva sc samo pri tvrdki	(45) 10—2
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg in Sv. Petra cesta
Št. 41 Srebrna z močnima pokro-vama K 28-50.
Št. -Hb. Kovinasta z 2pokrovama K15 50 s finim anker-,lKO, kolesjem na 15 kamnov.
Št. 412. Srebrna z moč. pokrovi K 32-50 Št. 14 Kovinasta s 3 pokrovi K 18 s finim anker-„lKOu kolesjem na I5kam-noy.
Lastna tovarna ur v Švici
Tovarniška znamka .IKO1
L. Tomažič
fas) 24—2	priporoča
svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih in pristnih vin iz dolenjskih, vipavskih in istrskih vinskih goric.
Keglje, kroglje In vsakovrstna strugarska dela
se dobi najceneje pri	(27) 24—2
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
Šelenburgov.i ul. 10.
Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd
J. Wider, Ljubljana
Šelenburgova ulica 3. Umetni in trgovski vrtnar. Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzojavke: Wider, vrtnar, Ljubljana. (42) 24—2
Točna in solidna postrežba!
■| Trgovina z moko in ‘I deželnimi pridelki.
Ljubljana _A__
Ljubljana
glavna zaloga rudninskih voda
Velika pražarna za kavo, mlin za dišave
z električnim obratom- .
Na drobno in debelo!
(451 10-2
1
Zaloga vsakovrstnih semen.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik“ v Ljubljani. - Glavni in odgovorni urednik: Alfonz Mencinger. - Tiska Dragotin Hribar v L,ubijam.