Natisov 15.000. .Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-«rijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko 1 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost pošt-■ine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.se prodajajo po 8 v. TJredništvo in uprav-Btštvo se nahajata v Ptajt, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ■i odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za Vi straw' K 40 — za '/4 strani K 20"— ia »/, strani K 10 — za '/m strani K za Vm strani K za Vu strani K Pri večkratnem oznani lu se cena primerno zniža. 5 — 250 1.- Štev. 37. V Ptuju v nedeljo dne 12. septembra 1915. XYL letnik. vna oiska Ruski car sam je prevzel vrhovno-poveljstvo nad svojimi premaganimi armadami. — Avstrijska zmaga v vzhodni Galiciji. — Ruske skupne izgube znašajo 5 in pol milijona mož. — Italijanski napadi na vseh frontah krvavo zavrnjeni. Najznamenitejši dogodek zadnjega tedna je velika zmaga, ki so jo dosegle avstro-ogrske čete v vzhodni Galiciji. S tem se je pričelo iz-praznenje zadnjega kotička naše zemlje, v katerem se vgnezdeni Rnsi še držijo. Tndi na ostalih vojnih črtah Rasi niso zamogli vstaviti zavezniške ofenzive. Poskusili so pač v nekaterih pokrajinah, kjer so se čutili v premoči, s posameznimi protinapadi, ali nemške iu avstro-ogrske zmagovite armade so jih povsod nazaj vrgle. Zato so Rasi zdaj zadnjo svojo karto izigrali; poraženi, na vseh straneh tepeni Nikolaj Nikolajevič je moral od vrhovnega poveljstva čez ruske armade odstopiti; poveljstvo pa je prevzel car-batjuška, krvavi „apostel miru", kronani krvnik neštetih narodov . . . Morda da bode to premagane ruske čete zopet v moraličnem ozira povzdignilo; kajti ruski mužik moli carja kakor božansko bitje. Ali s tem bi se k večjem kcnečna odločitev zavlekla; usoda ruske milijonske armade pa je zapečatena. Država, katere armada izgubi v enoletni vojni čez 5 in pol milijonov mož, ne more več ofenzivno nastopati, pa če ima še tako ogromni človeški rezervoar. Rusija je premagana, čeprav še v brezupnem boju zadnje kaplje krvi iz trupla svojega obžalovanja vrednega ljudstva izpreša. Rusija je premagana in čez to dejstvo ne pomagajo niti bojaželjne fraze carja, kateremu se maje moskoviteka krona na glavi. Rusija je premagana, — z njo pa tudi naš največji in najpomembnejši sovražnik! Italijanska izdajalska druhal, ki čuti zdaj že v lastni svoji državi prve pojave prokletstva in nezadovoljnosti, ki sledi iz te perfidne vojne, — poskusila je zopet prav resne in močne napade na naše meje. Bila je pa povsod — kakor vedno — nazaj vržena in to s krvavimi glavami. Žrtve Italijanov na mrtvih in ranjenih so naravnost velikanske. To je usoda savcjske iniamije, usoda kraljevskega krivoprisežoika, ki se je pustil s svojimi kreaturami podplačati od angležko francoskega zlata. Tako kakor je na Nemškem vsakdanja molitev beseda „Gott strafe England!" — tako velja za nas beseda: „Bog uniči izdajalsko Italijo !" Na Balkanu se doslej ni zgodilo ničesar vojaško ali politično odločilnega. Turki se branijo pod vodstvom nemških oficirjev kakor levi pred navalom angleško-francoskih sil. Bolgarija, Grčija in Ruronnija pa so doslej gotovo tudi že izpoznale, da ni vse zlato, kar se pri naših sovražnikih sveti. Vsak trezno-misleči diplomat mora danes razumeti, da se Avstro-Ogrska in Nemčija ne data pobiti in uničiti, pa če bi prav še ostali del sveta proti njima nastopil. Življenska eneržija v naši krasni domovini in v zavezniški Nemčiji je tako velika, da jo ves svet ne more premagati. Zato smo pri vseh diplomatskih posvetovanjih popolnoma hladnokrvni: naj pride čez nas karkoli hoče, — zmagali bodemo! * * * Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 4. septembra. Uradno' se danes razglaša: Rnsko bojišče. Sovražnik se je včeraj na vsej fronti med Dnjestrom in južnim robom velikega Pripret-močvirja ljuto branil in je skušal povišati silo svojega hranjenja opetovano s protinapadi. Na spodnjem S e-r e t h u in ob izlivu so naše čete pod hudimi boji na vzhodni breg reke prešle. Iztrgali so nasprotniku močno izzidano postojanko na viso-čini S 1 o t e r i a in v j e 1 i 2 oficirja ter 1.400 mož. Severno Zalosce in vzhodno od B r o d y predrla je armada Bohm-Ermoli sovražne linije na mnogih točkah. Ta smo vjeli 6 raskih oficirjev, med njimi enega obersta, in 1.200 mož. V Wolhyniji stojijo naše čete v prostoru zapadno D u b n a in pri Olyki v boju. Odpor Rusov še ni zlomljen. Italijansko bojišče. Od brezuspešnih bojev proti visoki planoti od Lafraunain tolminskemu mostičju je nastopanje Italijanov vidno ponehalo. Razven artiljerijskih bojev vršil se je včeraj le na južnem delu omenjenega mostičja boj. Sovražnik bil je, kakor vedno, zavrnjen. Isto usodo imel je neki danes zgodaj zjutraj v pokrajini Dolomit od B fide n - a 1 p e proti Irmichriedelu naperjeni italijanski napad. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 4. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Včeraj smo vzeli v naskoku mostičje od -Friedrich-s tad ta. Vjeli smo 37 oficirjev, 3.385 mož in zaplenili 5 strojnih pušk. Na obeh straneh W i 1 j e ponovil je sovražnik svoje brezuspešne napade. Pustil je razven j a k o velikega števila mrtvih in ranjenih tudi Še 800 v j e t i h v naši roki. V in okoli G r o d n a vršili so se še boji. Ponoči pa bo šli Rusi, ko so bili povsod poraženi, nazaj v vzhodni smeri. Trdnjava Grodno z vsemi tori je v naši lasti. Umikajoči sovražnik se zasleduje. V naši roki ostalo je 6 težkih topov in 2.700 mož vjetih. Tudi južno od G r o d n a je nasprotnik postojanko ob Njemenu izpraznil. Med izlivom Swislocza in pokrajino severno-vzhodno od Bialowicska- gozda stoji armada generala G a 11 w i t z v napadu. Doslej smo vjeli 800 Rusov. Armada princa Leopolda ba- — 2 Strasohill'ova groncio« i* zelenj&Tf« je naravni izvle&k (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja v m najbolj aapeinih korenin. StrMoMU'OTB gprcndlOM in i*»luii>priča riled tega priznano najboljši želodec okrepoojo5i prebavni liker, »kup varskega. Boj za močvirja severno in severno-vzhodno od Prazane traja še nadalje. ArmadaMackensena. Sovražnik stoji še v nekem mostičju pri Bercza-Kartus-k a. Bolj jnžno bil je nasprotnik v pokrajini od Drohiczyna (60 km zapadno od P i n s k a) nazaj vržen. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Da naj, 5. septembra. Uradno se poroča: Rusko bojišče. Rasi se hudo opirajo našemn napredovanja v vzhodni Galiciji in W o 1 h y n i j i. Neki ruski napad ob besa-rabski meji se je izjalovil pred našimi obrambami, pri čemur je bilo razpršenih več sovražnih bataljonov. Vzhodno izliva S ere t h a/vsilil je sovražnik pred naravno zlorabo svojih množic ljudi v enega naših strelskih jarkov; bil je pa v boju moža proti možu nazaj vržen, pri čemur je pastil mnogoštevilne mrtve in vjete v naših rokah. Zapadno Tarnopola vzele so avstro-ogrske in nemške čete v naskoku razširjene sovražne utrdbe. Tudi pri Z a 1 o s c u vzeli smo neko rusko postojanko. Vzhodno od Brody in v Wolhyniji pridobiva naš napad polagoma prostora. V trdnjav-ekem trikotu boreče se ces. in kr. čete so v zadnjih bojih 30 ruskih oficirjev in čez 3000 m o ž v j e 1 e. Na kloštru Rudzanow, ki se nahaja sredi ruske fronte na spodnjem S e r e t h u, plapola nekaj dnij sem zastava Rdečega križa. Itak že se ne more smatrati, da bi se napravilo vojno bolnišnico sredi v vojni postojanki; v tem slučaju pa se je poleg tega še dognalo, da so Rasi ta kloŠter za močno vojno postojanko izzidali. Nikdo se torej ne bode čudil, ako bi v kratkem rnska poročila pravila, da smo ta klošter vkljab Rdečemu križu pod ogenj vzeli. Sovražnik zlorablja tukaj mednarodne pogodbe, kar pa našega vojevanja ne sme vstaviti. • Italijansko bojišče. Včeraj razvili so Italijani na doberdobski planoti povišano, ali popolnoma brezuspešno delovanje. Po ljutem obstreljevanju posameznih pro- Julius pi. Payer f. Na Bledu na Gorenjskem umrl je slikar in polarni učenjak Jnlius vitez pi. Payer, katerega sliko ob tej priložnosti objavljamo. Priznani ta učenjak dosegel je starost 73 let. Bil je 1. 1842 v Schdnau pri Teplitzu rojen in se ' 13351 Ju/jusv.feyer je udeležil l. 1869/70 druge nemške ekspedicije na severni pol. Glavno zaslugo si je pridobil ta pogumni učenjak pri odkritju t. z v. „Franc-Jožefove dežele". Pozneje je postal slikar. Njegovo ime bode ostalo nepozabljeno. štorov s svojo artiljerijo vsacega kalibra poskusili so Italijani že včeraj dopoldne več napadov ob cesti zapadno S a n M a r t i n a. Vsi so bili zavrnjeni. Naša artiljerija vplivala je uničujoče med nazaj umikajočim se sovražnikom. Proti večeru se je topovski ogenj povišal. Potem so sledili zopet posamezni infanterijski napadi, ki so se vsi pod velikimi izgubami za Italijane izjalovili. Na južnem Tirolskem bili ste dve sovražni kompaniji, ki ste našo stražo v Marcu napadli, v beg pognani. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.B.Berlin, 5. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Vzhodno G r o d n a se je sovražnik za K o t r a-oddelek nazaj umaknil. Število v bojih okoli G r o d n a vjetih Rusov se je zvišalo na č e z 3600 mož. Od čet armade gen. Gallwitza pri in južno Mstibowa je nasprotnik zopet vržen. Vjeli smo 520 Rusov. Armada princa Leopolda bavarskega. Izstop iz močvirne ožine pri in južno-vzhodno od Nowy Dwora je priborjen. Tudi bolj severno dosegli smo napredovanja. Vjeli smo čez 400 Rusov in zaplenili 3 strojne puške. Armada Mackensena. Mostičje od Bercza-Kartuszkaj e bilo je od sovražnika pod pritiskom našega napada izpraznjeno. V pokrajini od Drogiczyna in jnžno se je včeraj sovražnik zopet upiral. Povsod smo ga napadli. Jažno-vzhodno bojišče. Armada generala B o t h m e r naskočila je celo vrsto sovražnih predpostojank na zapadnem bregu S e r e t h a. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 6. septembra. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Ob besarabski meji in vzhodno izliva S e r e t h a ponovili so Rusi včeraj svoje ljute protinapade. Sovražnik bil je povsod nazaj vržen in je imel težke izgube. V pokrajini Tarnopola odvzeli smo Rusom neko utrjeno vas. Naše vzhodno od Lučka napredujoče čete so severno od O 1 y k e pod najtežavnejšimi razmerami močvirnato, preplovljeno Putilowka-dolino v napadu prekoračile. Na zgornji Ja-f i o 1 d i boreče se c. in kr. bojne sile vrgle so nasprotnika iz njegovih zadnjih utrdb jnžno reke in so pridobile na raznih točkah severni breg. Italijansko bojišče. Medtem ko so Italijani včeraj ob primorski fronti in na Koroškem v splošnem nedelavni ostali, razvili so v pokrajini Kreuzberg-sedla (južno-vzhodno od I n n i c h e n) po daljšem odmoru ljuto artiljerijsko delovanje in so poskusili tam na raznih točkah približati se našim postojankam. Do infanterijekih bojev pa doslej še ni prišlo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.B. Berlin, 6. septembra. (W.-B) Iz velikega glavnega stana se poroča: ArmadaHindenbarg a. Od Vzhodnega morja pa ^do vzhodno od G r o d n a je položaj nespremenjen. Desno krilo se približuje Njemenu pri Lana in Rosoddelku severno od Wolkovryska. ArmadaprincaLeopoIdabavar-b k e g a. Ta armadna skupina je pod boji z zad- njimi četami sovražnika v napredovanju ije ia Ros-oddelek južno od W o 1 k o w y s k a že h i c koračila. Tudi močvirnate ožine pri Smol c i (severno-vzhodno od P r n z a n y) so gane. Armada Mackensena. Napad] naprej. Jažno-vzhodno bojišče. Pol je nespremenjen. , Vrhovno armadno vod Zmaga vzhodno mesta Brodek. (Avstrijsko uradno poročilo odtorfl K.-B. Dunaj, 7. septembra. — Uradm t** danes razglaša: spr Rusko, bojišče. Armada gen«*ZJ' Bohm-Ermolli je včeraj sovražnika \z v Podkamienu in Radziwilowu pSw m a g a 1 a. Napadla ga je v celi, 40 kilometi' ° široki in močno utrjeni fronti in mu je odoi Pr v ljutih, do ročnega boja vodečih bitkah p Pr Podkamien, nastropjam podobno utrja m visočino M a k n t r a južno-zapadno od BBf d e k a in mnogoštevilno dragih postojai n1 Bitka trajala je v posameznih točkah do i 8C našnjih jutranjih ur. Sovražnik bil je po vaH vržen in je izpraznil deloma v begu j i š č e. Naše čete zasledujejo. Število do v zvečer pripeljanih vjetih prekosilo 3000 mož. V vzhodni Galiciji morala je da generala B o t h m e r močne napade so nika zabraniti; popustili pa so ruski napa fronti generala Pflanzer-Baltin. Ob besarabski meji šel je nasp nik v svoje precej oddaljene postojanke n PriNowosielici obstreljevala je neka baterija na romunski zemlji stoječo k sko posestvo. V Wolhyniji minul je dan precej no. Ob J a s i a 1 d i dosegle so naše čete zo krajevne uspehe. Italijansko bojišče. Od nas pri kovano podjetje sovražnika v pokrajini Kre b e r g-sedla ni izostalo. Včeraj zjutraj pričel okoli 5 bataljonov od raznih italijanskih bri; z napadom na naše prednje postojanke Burgstallom in Pfannspitze. Ta pad bil je povsod krvavo zavrnjen. vražnik izgubil je najmanje 1000 mož, ostalem vršili so se v tirolski obmejni krajini, zlasti na fronti Dolomitov in v odde Lavarone-Volgaria navadni topo boji. Koče planinskih društev so mnogokn priljubljeni cilji sovražne artiljerije. Temu del vanju postala je žrtev včeraj tudi Man d r o koča v pokrajini A d a m e 11 o. Ob koroški in primorski fronti ni ničesar bistvenega prigodilo. Namestnik generalštabnega šefi pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 7. septembra (W.-B.). velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Včeraj pro Daudsewasu napredujoča kavalerija vjela 790 Rusov in zaplenila 5 strojnih pušk. Vzhodno in jažno-vzhodno G r o d n a naprai je sovražnik od zapadno S k i d e 1 a pa do W o k o w y s k a fronto. V trdovratnem boju so ni čete v napredovanju čez oddelke Pyre K o t r e. Med Njemenom in Wolkow s ko m pridobila je armada generala G al w i t z a na posameznih točkah s ponočnimi n padi vzhodni breg R o a-oddelka. Vjelo se čez 1000 Rusov. Armada princa Leopolda b varskega. Tudi južno-vzhodno Wolkow k a do gozdne pokrajine južno od R o s a n e pričenja sovražnik nanovo boj. Napad armadne gkupine je v napredovanju. Armada Mackensena. Nasprotnik je iz svojih postojank pri Chomsku in Drobi c z y n u vržen. Južno-vzhodno bojišče. Boj za S e r e t h-oddelek traja naprej. Vrhovno armadno vodstvo. Italijani občutno poraženi. (Avstrijsko uradno poročilo od srede). K.-B. Dunaj, 8. septembra. Uradno se poroča: Rusko bojišče. V wolhynskem trdnjavskem okraju ostal je včeraj položaj nespremenjen. Nekaj ruskih protinapadov se je izjalovilo v našem ognju. Bolj južno je naša zmaga pri PodkamienuinRadziwi-lowo sovražnika v frontnem razdalju 90 k i-1 o m p t r o v k nazadovanju za Ikwo prisilila. Naše čete zasledujejo. Na Serethu prišlo je do hudih bojev. Nasprotnik vdrl je z mnogo večjimi silami iz svojih pri T a r n o p o-lu in Strusowu urejenih mostičju podobnih utrdb. Pri Tarnopolu prodirajoči Rusi bili so s protinapadom nemških čet nazaj vrženi. V prostoru zapadno in južno-zapadno od T r e m b o w 1 e boj še ni končan. Ob izlivu S e r e t h a vzele so v naskoku pod poveljstvom generalov B e n i g n i in knez Schonburg stoječe c. in kr. čete sovražno postojanko se-verno-zapadno od S z u p a r k e ; pri temu so vjele 20 ruskih oficirjev ter 4.400 m o ž in zaplenile 7 strojnih pušk. Italijansko bojišče. V prostoru Kreazberg-sedla nastopil je po predvčerajšnjem porazu Italijanov mir. Italijanske izgube so ve čj e, nego seje to začetkoma smatralo; kajti pri izpraznenju bojišča štele so naše čete samo pred Pfannspitze, pri Cima Frugnoni in Eiaenreichkammu čez 400 sovražnikovih mrliče v. V d o -berdobskem oddelku zavrnile so naše čete danes zjutraj neki sovražni napad proti naprej stoječemu delu kraške visoke planote. Italijanska infanterija, ki je hotela vzhodno Vermegliana naprej priti, bila je z ročnimi granatami prepodena. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Wilna in okolica. V zadnjih uradnih vojnih poročilih se imenuje vedno pogosteje tudi rusko mesto Wilna. ".: *'j$Mf , * \ beSr^u. £$■ -'M IK. v.: ffuftie/e.. " f/Jns mi/ 1/mfieOung. Nemška fronta ni več mnogo od tega mesta oddaljena. Wilna je glavno mesto ednako imenovane ruske gubernije in šteje 180.000 prebivalcev. Prinašamo zemljevid mesta in njegove okolice. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 8. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. V pokrajini Daudsewas so naši oddelki v nadaljnem napredovanju. Čete generala Eichhorn zavzele so po boju nekatere jezerske ožine. Pri T r o k i-N o w i (južno-zapadno od W i 1 n e) med J e -ziery in Wolkowiesku napreduje napad. Zavzeli smo Wolkowieskin visočine vzhodno ter severno- vzhodno od njega. V j e 1 i smo 2800 Rusov ter zaplenili 4 strojne puške. Armada princa Leopolda bavarskega. V pokrajini od Izabelina južno-vzhodno od Wolkowieskaje sovražnik vržen. Bolj južno je armadna skupina v napredovanju proti oddelkom J e 1 \v i a n k e in Bosa n k e. Severno-vzhodno od Pruzana silijo avstro-ogrske čete skozi močvirnato pokrajino proti severu. Vjelo se je 1000 Rusov. Armada Mackensena. Boji ob Ja-s i o 1 d i in vzhodno od Drohiczyna trajajo naprej. Južno-vzhodnobojišče. Rujkinapadi pri Tarnopolu so zavrnjeni. Bolj južno v pokrajini zapadno O s t r o w a je bil napad sovražnika s protinapadom nemških čet vstavljen. Vrhovno armadno vodstvo. Ruske izgube od začetka vojne do srede avgusta. „Baseler Nationalzeitung" poroča, da znaša število ruskih oficirskih izgub od začetka vojne pa do srede avgusta 1. 1915 skupno 223.172, in sicer: 42 124 padlih, 161.443 ranjenih, 18.605 pogrešanih. Skupne izgube Rusov na moštvu se cenijo na več kot pet in pol milijona vojakov. Tako velikanskih izgub pač tudi največja armada sveta ne more pretrpeti. Nemški letalci proti Angliji. K.-B. London, 7 septembra (Reuterjevo poročilo). Tiskovni urad poroča, da so v preteki i noči sovražni (nemški) letalni stroji posetili vzhodne pokrajine in da so pri temu povzročili požare ter nezgode oseb. (Na take „posete° nemških letalcev se bodejo Angleži polagamo privadili. Še bolj neprijeten pa bode veliki .poset" nemške armade, ki bode prej ali slej Angleže zadel. Op. uredništva.) Pomoč Rusom. K.-B. Rim, 4. sept. Neki peterburški telegram „Gioraale d'Italia" zahteva nujno močnejšo vojno delovanje v Belgiji in obDardanelah, da bi se sovražni pritisk na rusko armado vsled potrebe druge porabe najmanje 10 armadnih korov hitro zmanjšal. Drugače ne pride ruska armada do sape in bi bila začetkom zime vjako kritičnem položaju. (Z drugimi besedami povedano: Naši sovražniki uvidevajo že sami, da je Rusija docela premagana. Italijani pa vedo prav dobro, da bode prinesel ruski poraz občutno kazen tudi njihovemu podlemu izdajstvu. Op. ur.) Pritožbe proti ravnanju z vojnimi vjetniki v Rusiji. K.-B. Dunaj, 6. septembra. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča : C. in kr. rezervni četovodja Evgen K., 41. pešpolka, ki je ušel iz ruskega vojnega vjetništva, je izjavil na zapisnik: Med vojnimi vjetniki so Nemce, predvsem Nemce iz Nemčije, pošiljali v Sibirijo. V Kijevu so nam vzeli vse stvari, kakor nahrbtnik, skledo, steklenico, odejo, britve itd. Ruski podčastniki so prodajali naše drobnarije. Sestavili so iz vjetnikov delovne stotnije po 200 mož. Vod take stotnije je stražil oddelek, ki bo ga tvorili državni brambovci, rekonvalescenti in za vojno službo nesposobni. Delavske stotnije so zaposlovali pri zgradbah železnic, pri delih v skladiščih, na kolodvorih, pri zgradbah cest in utrdb, večkrat tudi v tvornicah. Vjete podčastnike so začetkoma uporabljali za nadzorstvo kot poveljnike vodov, € pozneje so morali ravno tako delati, kakor drugi vojaki. Delavna doba je znašala vsak dan 10 do 42 ur. Večkrat se je moralo delati tudi ponoči. Nastanjeni so bili vojni vjetniki večinoma v šolah. Hrana vjetnikov je zelo slaba, skoraj nevžitna ; enkrat na dan vodena juha, mesto mesa navadno ribe, večkrat pokvarjene. Pripetilo se je na primer v Kazanu več zastrupljenj. Kot prikuha se je dajala ku- • hana pšenica. Dalje je dobil vsak mož dnevno polovico od enega do pol ruskega funta kruha, dva koščka sladkorja in nekoliko sira. Kruh je zelo slab, popolnoma črn in poln peska. Vojni vjetniki ne dobe obleke in ne perila. Hoditi morajo zato okoli, tudi podčastniki, na pol goli in bosi. Vsi so polni uši in niso dobivali niti mila za umivanje. Na pritožbe so odgovarjali ruski vojaki, da je v Rusiji taka navada, da dobi častnik denar za vse, kar potrebujejo vojaki in da si ga pridrži. Stražno moštvo postopa z vjetniki zelo surovo. Ob vsaki priliki bijejo vjetnike z zaušnicami in jih suvajo z nogami, kar ukazujejo Časniki sami. Vojuim vjet-nikom je najstrožje prepovedano, da bi smeli med seboj in stražo govoriti nemško. Nekega rnskega vojaka, ki se ni držal tega povelja, so pet dni zaprli. V kazenski guberniji divja med vojnimi vjetniki legar. — In pri nas ? Naši sovražniki nas psujejo „barbare", ali ruskim vjet-nikom se godi pri nas bolje nego domačinom. Ruski car prevzel je sam vrhovno poveljstvo. Ces. kr. korespondenčna pisarna poroča, da je tako grozovito tepeni ruski vojskovodja Nikolaj Nikolajevič odstavljen; car sam pa je prevzel vrhovno poveljstvo čez svoje poražene armade. Ta izprememba je dokaz, da je obupanje v Rusiji tako veliko, da se porabi že zadnjo sredstvo: vpliv carja. Seveda tudi to ne bode pomagalo. Nikolaj Nikolajevič postal je podkralj v Kavkazu in obenem poveljnik tamoš-njih ruskih čet. Sovražni podmorski čoln v Marmara-morju potopljen. K.-B. Konstantinopel, 3. septembra. Glavni stan poroča: Naša obrežna stražna ladja »Narsefid" potopila je s svojo artiljerijo v Mar-marskem morju južno-zapadno Armnedija neki sovražni podmorski čoln. Moštva ni bilo mogoče rešiti. Angleška križarka potopljena. K.-B. Berlin, 6. septembra. Glasom poročila enega našib (nemških) podmorskih čolnov je nemški podmorski čoln „U 27" neko starejšo angleško malo križarko zapadno Hebridov potopil. „U 27" se ni vrnil. Ker je že delj časa odsoten, se mora z njegovo izgubo računati. Angleški parnik potopljen. Glasom uradnih poročil bil je angleški parnik Allan-linije .Hesperian" (10.820 ton velik) z okoli 600 do 700 potniki od nekega nemškega podmorskega čolna pri Fastnetu (blizo Queenstowna) torpediran in potopljen. Potniki in moštvo so bili baje večinoma rešeni. Amerikancev ni bilo na krovu. Upori v Marokku. Španski listi poročajo, da se pojavljajo vedno hujši upori v francoskih kolonijah Afrike, zlasti v Marokku. Na raznih krajih bile so francoske sile napadene in revolucijsko gibanje gre vedno dalje. Iz Genfa pišejo: Domače prebivalstvo od francoske severne Afrike ee nahaja glasom poročil iz Marseille v javnem uporu proti francoski vladi. Hodže (turški duhovniki) potujejo po deželi in pridigujejo sveto vojno proti Francozom. Mnogo vasi gori ... Iz Marseille je odpotovalo 40.000 mož, da premagajo upornike v Tunisn. Zbiranje volne in kavčuka od strani vojnooskrbovalnega urada. Dan na dan slišimo občudovanja vredne čine naših armad. Sovražnik se trad i, da bi nas gospodarsko uničil, toda kakor se borijo naše vojske na bojiščih, tako se borimo mi za blaginjo domovine in za potrebščine naših junakov. Naše pridne vojščake, ki doprinašajo čudežne čine, je treba opremiti s toplim spodnjim oblačilom! Toda tazemsko proizvajanje ne zadošča in dovoz namje prekinjen. Rabimo volno, odpadke blaga, bombaževi-nasto blago, platno in prejo, da se iz tega napravi novo blago. Razven tega rabi armada vsake vrste kavčuk. V katerem gospodarstvu bi ne bilo v kakem kotu ali na podstrešju pogrešljivih oblačil in perila, volnine, nogavic, rut, nepotrebnega ali obrabljenega kavčukovega (gumijevega) predmeta itd. Pripravite se za volneni in kavčukovi teden! (27. september do 2. oktobra 1915) Nikdo se naj ne izključi. V palači in koči, v stolnici in na vasi se nahaja volneno blago, stara tkanina in odpadki blaga. Železni čas zahteva, da si vsak svojo domačijo v tem oziru ogleda. Po pripravljeni materij al bodejo prišli med tednom za nabiranje volne in kavčuka učenci v sredo, dne 29. septembra in v soboto, dne 2. oktobra 1915. V interesu zadeve je ležeče, da je volneno blago, ki se ga odda nabirateljem, dobro zavito. Posamezne pošiljatve in darila sprejema tudi Tojnooskrbovalm urad, Dunaj, IX. Berg-gasse 16. Fcm. Puhallo. V naših uradnih poročilih se čuje večkrat ime avstrijskega vojskovodje v Galiciji, feldcajg-mojstra Puhallo pl. Brlog, ki je tudi F.Z.M.P.Puhailov.Brlog v zadnjem času tako uspešno z ofenzivo pričel. Prinašamo danes njegovo sliko. Poljska — puščava. Kako so spremenili bežoči Rusi vso Poljsko t puščavo, izve se iz članka laškega poročevalca Ferri-Pisani, ki ga je objavil pred kratkim v turinski „Stampi." Tam čitamo : „Na vozovih, k nogam, tožeči, cele živinske črede pred seboj vodeči, prihajali so begunci. Leteli so, leteli polni groze, in strah jih je spremljal. Izvedelo se je, da je ruska armada pri svojem umikanju vse uničila, vse požgala, iz vse dežele v puščavo napravila. General Smyrnow dal je povelje, da se mora 300 verstov okoli Varšave vse zemlji ednako napraviti. To se mu je zdelo še edino sredstvo, bliskovito korakanje sovražnih (naših in nemških) armad zadržati. Te armade so prave armade duhov, ki so grozne j gibčnosti, ki hipoma ob Sanu izginejo in se dva dni pozneje v Kurlandu pojavijo, diabolične ar- i 4 made, v katerih so Avstrijci danes kot Prusi, Bavarci pa jutri kot honvedi preoblečeni. In ker je izšlo grozno povelje, delovali so telefoni, poročevalci so bežali sem in tja, na konjih, na motornih kolesih, generalštabni oficirji v avtomobilih. Ogenj ! Ogenj povsod! Ogenj v lesenih kočah, ogenj v gradovih, ogenj v gozdovih, ogenj na travnikih in pašah, ogenj na kamenja, ako bi bilo to mogoče. Poljska zemlja je izpoznala že preje uničujoče katastrofe te vrste; čez njo šle so vojne in revolucije. Ali vse to je bila otročja igrača napram temu, kar se zdai godi. Danes naj vse izgine, vse brez izjeme ! Žaloigra dosegla je svoj višek. Kmetu so rekli-: „Zažgi tvojo hišo!" in kmet je moral z lastno roko svoje domovje pož-gati. Delavcu so rekli: „Uniči tvojo delavnico!", in uničil jo je. Vsem so rekli: .Zasujte vodnjake, podrite gozdove, razrušite ceste, uničite žetev !" In zasuli so vodnjake, podrli gozdove, razrušili ceste in uničili žetve ; ničesar ni ostalo. Krasne pleme-nitaške biše s svojimi spomini na slavno preteklost, stari gradovi, ki so stoletjam kljubovali, padli so ravno tako v razvaline in pepel, kakor revna kočica vaškega pastirja. Staro pohištvo, slike pradedov, dragocene preproge, vsa zgodovina celega ljudstva postala je rop plamenov. In to še ni bilo vse! Poklicalo se je ljudi brez prenočišča skupaj in se jim je zapovedalo : „Zdaj pa razbite svojo cerkev !" Kmetje so padli na kolena in jokali: „Tega ne! Tega ne moremo storiti!" Uresničilo se je posebne oddelke za požiganje ; izlilo se je petrolej, prineslo di-namit in patrone; svetniki na steklenih oknih šli so v kosce, zvonovi zabrenčali so doli, sveta devica in otrok Jezus bila sta razbita, tramovje padlo je v pepel. To je bil konec! * Izpred sodišča. Na D u n a j u bil je obsojen armadni life-rant Adolf Neuron na 15 let težke j e-č e; prodajal je vojni upravi take čevlje, da so po dvadnevni rabi v kose razpadle. Takih sleparjev je še mnogo in treba bi jih bilo vedno tako strogo kaznovati. Kajti kdor izrablja domovino za napolnjenje svojega oderuškega žepa, ta pač ne zasluži druzega nego — štrik za vrat! Na 15 let pomiloščen. Kitzbiihel, 4. septembra. Vojaški preki sod, tačasno v Kitzbiihelu, obdržal je dne 31. avgasta v dvorani c. k., okrajne sodnije preko-sodno razpravo proti Franca R e š i j a, rojenemu 1. 1882 v Sv. Urbanu pri Celovca, katoliškemu, samskemu, 4 krat predkaznovanemu delavcu zaradi zločina žaljenja Veličanstva in motenja javnega miru. Dne 1. septembra se je razglasilo razsodbo; obtoženec je bil obsojen na smrt potom ustreljenja, katero kazen pa se je spremenilo milostnim potom v težko j ečo 15 let. Dve smrtni obsodbi. Gradec, 6. septembra. SodDija c. in kr. vojaškega poveljstva Gradec (armadna skupina) naznanja: Viktor Hammer in Raimund Ei-c h e r, infanterijskega regimenta št. 27 iz Gradca, bila sta s sodbo z dne 4. septembra 1915 zaradi zločina dezertacije na smrt potom ustreljenja obsojena, ker je prvi svojo marš-kompanijo kratko pred odpotovanjem na bojišče, drugi pa svoj oddelek na bojišču zapustil. Njegova ekscelenca, pristojni komandant je to sodbo potrdil. Smrtna sodba bila je dne 6. septembra ob 7. uri zjutraj izvršena. \i i =4iijyfi|| najboljša hrana za dojenčke, otroke, rekonvalescente po želodčnih in črevesnih boleznih se vedno dobi. Poskusna doza in podučna zdravniška broSura o oskrbi otrok zastonj po Nestle's Kinternehl-Geiell- sckaft. Dunaj I., Bikerstrasse 49 s. .'166 1 Razno. Josef Baumann f. Iz P e k 1 j a pri Poličanah prihaja taim vest, da je umrl gostilničar in posestnik g. J« Baumann v 59. letu svoje starosti. PokojcB bil je dolga leta žnpan domače občine, 9m okrajnega zastopa itd. Bil je eden najpriljJB nejših in najbolj spoštovanih mož na spodnJM Štajerskem. Poštenjak od pete do glave, dob« gospodar in požrtvovalni delavec za javnost tt zvesti sin štajerske domovine, je padel z njia v prerani grob. Tudi naša stranka izgubi s p» kojnikom enega najboljših zaupnikov in sod* lavcev za napredno štajersko stvar. En sin po kojnika stoji v vojni, diugi pa se nahaj»» ruskom vjetništvu. Izražamo težko prizadJr drnžini naše prisrčno sožalje. Pokojniku pa hm demo ohranili zvesti spomin iz hvaležnega srciB Bodi rnn domača štajerska žemljica, ki jo fl tako ljubil, lahka! * * » Cenjeni naročniki 1 Prosimo, da naj vsakil svojo zaostalo naročnino poravna, ker nam riV| mogoče, vsakemu posebej pisati. — UpravB „S t a j erca". Draginja postala je v zadnjem času zopnft občutnejša. In vsak trezno misleči človek monlj priznati, da to ni naravno, da ni potrebno. Ml smo bili, odkar naš list izhaja, odl kritosrčni zagovorniki kmetskel ga ljudstva, katerega smo z vsemi sredstvi in z vso brezobzirnostjo branili pred njegovimi oderuhi ter izkoriščevalci. Kdo zamore to tajitil Kdo zamore „Štajercu" očitati, da ni zagovori nik kmeta? Obenem in istotako krepko smo sfl seveda vedno zavzemali za delavce in za obrfl nike, ki pač z istim znojnim čelom služijo svdl vsakdanji kruh. Tako je bilo torej naše stališči v času miru in tako je tedaj v vojnem Časni Pri temu smo vedno odklanjali vsako grdo bil navščino in smo naglašali eno načelo: Krnel ne more živeti brez mesta in m e s t ol ne brez kmeta; eden je od d r u z e g m odvisen. Naši odjemalci, — in imamo jihl več kakor vsi drugi slovensko pisani listi! —sol vedno izjavili, da je to stališče pravilno in dal se zamore le na taki podlagi redno gospodarsko! življenje razvijati . . . Zdaj imamo že več koti eno leto naravnost grozovito svetovno vojno.l Samoumevno je, da ima ta vojna hude posle-1 dice tudi v gospodarskem ozira. Med te posledice pade v prvi vrsti draginja. V mestu,I pri trgovcu, pri mesarju, peku, kramarju, v '] krčmi in povsod drugod se je vse podražilo, j Popolnoma samoumevno je, da je tudi kmet svojim pridelkom kolikor mogoče cene povišal. On mora dražje plačevati, zato. hoče tudi dražje prodajati. To je pravzaprav vse v redu. Ali — in zdaj pridemo do besed, ki veljajo vsem slojem prebivalstva! — na krivični način pretirati se ne sme! Ako trgovec, kramar, krčmar proti postavi svoje blago podraži, potem se ga naj naznani in izroči sodniji! Isto kazen zasluži pa tudi kmet, ki svoje pridelke nakrat na oderuško visoko stopinjo cene spravlja. Brezvestno navijanje cen je v vsakem oziru grdo, nepatriotično, hudobno, pa tudi v vsakem slučaju strogo prepovedano. To načelo je treba enkrat vsem poštenim ljudem raztolmačiti. Gotova stvar je, da so danes življenska sredstva za 50, 100, 150, 200 in tudi 300 procentov dražja nego v časn mirn. Kako naj človek živi, ki ima danes isti zaslnžek kakor pred vojno ? Kako naj družine v vojni stoječih vojakov ži- I vijo ? . . . Vse to treba premisliti in treba je v svojem srcu neko pošteno nepristranost gojiti. Denar, ki ga kdo danes v tej krvavi vojni z I brezvestnim oderaštvom v svoj žep stlači, mu j ne bode nikdar teknil! Na tem denarju visi prekletstvo bednih družin, prekletstvo domovina, ki se bori s toliko sovražnikom in ki zamore i le tedaj zmagati, ako bodemo tudi doma goepo-; darsko bedo na tla zbili! Zdelo se nam je po- \ 5 trebno to povedati, ker velja ednakomerno za meščanske kakor za kmetske sloje. In pošteni naši prijatelji nas bodejo razumeli ter nam pritrdili ! Ns prodajajte vso živino I Odkar bo se prijeli zadnji voja&ki nabori od 42—50-letnih mož, pričeli so nekateri kmetje na naravnost brez-miselni način vso bvojo živino prodajati. Vse prodajo kar imajo, — kakor da bi jim res že sovražniki kočo nad glavo zažgali! Celo brejo živad prodajajo in jo seveda pri današnjih cenah tudi prav lahko oddajajo. Nato pa ne mislijo, da se tako živinorejo za dolga leta uničuje in oškoduje. Bodite torej pri prodajanju živine previdni in ne pustite se vsled morebitnih visokih cen zapeljavati. Vsaka lahkomiselnost se bode sama ob sebi kaznovala; kajti kmet ima tudi bodočnost, ne samo sedanjost! Bolnišnico ..Rdečega križa" v Ptuju obiskal je mariborski knezoškof in si natančno ogledal ta vzorni zavod. Kakor vsi dosedanji obiskovalci, med njimi nadvojvoda Franc Salvator in štajerski namestnik grof Clary, izrazil je tudi premilostni knezoškof voditeljici bolnišnice, gospej Ani.pl. Netoliczka, ter ostalim prostovoljnim pomočnicam in pomočnikom na laskavi način svoje zadoščenje. Bolniki so v tako veselem razpoloženju in izgledajo tako dobro, da je že iz tega vzorna oskrba v tej bolnišnici razvidna. Knezoškof je na jako ljnbeznjivi način govoril z vsakim posameznim ranjenim vojakom in je konečno voditeljici bolnišnice v prid vojakov podaril svoto 100 kron. Perutnino izvažati je v zmislu oblastvene odredbe strogo prepovedano. Perutnine se sme torej le na domačih sejmiščih prodajati. Opozarjamo na to kmetovalce, da bi ne bil kdo vsled svoje nevednosti kaznovan. Brezvestni hujskači okoli Ptuja, pa tudi okoli drugih mest, pričeli so zdaj nevedne ljudi šnutati, da naj ne prinašajo svojih pridelkov na mestno sejmišče. To je tako podlo ravnanje, da ga je poštenemu človeku prav težko pravilno označiti. Po navadi so ti hujskači ljudje, ki hočejo sami po ceni kupiti in drago prodajati, tako, da sta od njih producent kakor konzument oškodovana. Navadno špekulautovstvo tiči za to gonjo. Oblast je oderuškim prekupčevalcem malo na prste stopila in zato si hočejo zdaj na ta zviti način pomagati. Namestnemsejmiščukmeta nikdo noče odirati; kmet bode dobil za svoje blago toliko, kolikor je vredno, in še več. Laž je tudi, da se poštene kmete s policijo preganja in jim blago jemlje. Le oderuhe, ki zahtevajo za svoje blago trikrat toliko, kakor je vredno, se opozarja na cesarsko postavo. Proximo torej kmetovalce, da naj se ne pustijo zapeljavati od teh huJ8kačev. Prinesejo naj svoje blago v mesto in naj zahtevajo pošteno ceno zanj. Kajti prišli bodejo tudi časi miru, ko bode vsakdo rad svoje blago prodal. In ako bi vsled takih hujskanj po mestih res življenskih sredstev zmanjkalo, potem bi ravno vojaška oblast — mi smo v etapnem okrožju — primerne korake storila, da se potrebna življenska sredstva rekvirira, oziroma da se z drugimi odredbami takim posledicam brezvestne gonje špekulantov konec napravi! Častni dan mariborskega deželnobrambe-nega inf. regimenta št. 26. Dne 26. avgusta praznoval je mariborski dež. brambeni inf. regiment št. 26 v svojem sedanjem bivališču obletnico bitke pri Z u k o w u. Regiment je imel vojno mašo. h kateri je bil povabljen tudi di-vizijonar. Vojni kurat Pinter imel je pretresljivi nagovor, v katerem je poročal, kakšne čine je regiment v tem vojnem letu storil. Po maši pustil je divizijonar ll.kompanijo in pijonirski oddelek regimenta pred fronto stopiti, da se jim posebno zahvali, ker so s svojim energičnim nastopom dne 8. avgusta padec mostičja pri Csernelici oaiogočili. Divizijonar je imel Bledeči nagovor: „V"ojaki! 11. kom-panija izvršila je slavni čin! Pod vodstvom svojega hrabrega poveljnika ober-lajtnanta R a k u s a je kot prva vsilila skozi sovražne žične obrambe. Kot prva kompanija v celem tretjem koru je nekaj izvršila, kar se doslej ni smatralo za mogoče. Potem je prostor, ki si ga je pridobila, držala in ga ni več izpustila. Hočem tudi današnji dan v to porabiti, da se zahvalim hrabrim pij onirjem regimenta, ki so z razstrelbo žičnih obramb napredovanje 11. kom-panije omogočili in mnogo k temu junaškemu Činu pripomogli. Postaviti jih hočem kot vzor za vse druge. Prepričan sem, da bodejo kompanije in oddelki strojnih pušk regimenta, ako stopi prednje kakšna naloga, jo ravno tako izpolnili. To, vojaki, mi obljubite z istim klicem, s katerim bodemo sovražnika naskočili: .Trikratni hura!" — Po tem slavlju defiliral je regiment pod komando g. majorja H a u s-nerja, ki je na dopustu se nahajajočega re-gimentnega poveljnika obersta Schinnerja zastopal, pred divizijonarjem. — Ponosni smo lahko na hrabre sinove zelene naše spodnje-štajerske domovine! . Hrabri Velikovčani. VVelikovcu (Volker-markt) vršila se je dne 29. p. m. slavnost, s katero se je častilo nekaj domačih junakov. Odlikovani so bili : kadet Jos S c h i e s t, učitelj v Velikovcu, ki je bil na severnem in na italijanskem bojišču raujen, s srebrno medaljo 1. razreda; inf*nterist Jos. Jernej, ki je šel kot realec prostovoljno v vojno in je bil dvakrat v Karpatih težko ranjen, s srebrno medaljo 1. razreda; gefreiter Janez T se h or i, sin kolarskega mojstra, ki je vkljub dveh ran na italijanskem bojišču proti močnejšemu sovražnemu oddelku hrabro vzdržal, istotako s srebrno medaljo 1. razreda. Govornik dvorni svetnik pi. Mayerhofer omenil je tudi še druge domače odlikovance in sicer: veroučitelja Antona Allmer, vojnega kurata 27. inf. polka, ki je stal celo leto v vojni, bil je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razreda, s „Signum laudis" in z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda; ta junak leži zdaj težko bolan v neki ogrski bolnišnici; nadaljnega štabnega feldvebla Grafa, ki je bil na gališkem bojišču odlikovan z malo in veliko srebrno ter z zlato hrabrostno medaljo; žal da je tega vilega junaka sovražna granata ubila; z zlato brab-rostno medaljo je bil tudi odlikovan jermenar Kari Jernej, s .Signum laudis" oberlajtnant Julius R i ng 1, ki se je udeležil 17 bitk v Galiciji, s srebrno hrabrostno medaljo 1. razreda feldvebel Konrad C e c h, uradnik v Velikovcu, z malo srebrno medaljo korporal Georg V a u-p e t i s c h, trgovski pomočnik. — C 3stimo vsem tem vrlim koroškim junakom prav is srca! Umrl je v Ljubljani na v vojni pridobljenih ranah infanterist Dominik Kramberger iz Ljutomera. člani žetvenih komisij oproščeni črnovojniške službe. Političnim oblastvam se je naročilo, da se naj za črnovojnike, ki so člani žetvenih komisij po občinah, izprosi oprostitev od črnovojniške službe. Ozira se naj pri tem le na tiste črnovojnike, kateri so kot člani žetvenih komisij s svojim delovanjem res neobhodno potrebni, da se poljski pridelki v občini pravočasno spravijo pod streho. Prošnje za oprostitev se naj vlagajo naravnost pri poljedeInk«m ministrstvu. Vpoklic letnika 1897. Č>ški listi javljajo: Kakor znano, mladeniči letnika 1897, ki so bili v mescu juniju spoznani za sposobne, dosedaj še niso poklicani pod orožje. Vojna uprava v tem oziru še ni nič definitivriega ukrenila. Po informacijah iz dobropodučeoega vira pa bo izšel začetkom mesca septembra razglas, ki bo oznanil, ali se sploh namerava ta letnik ssdaj poklicati in naznanil tudi dobo, v kateri se bo vpoklic najbrže izvršil. Konec moratorija. Z 31. avgustom se je končal zakoniti odlog zasebno pravnih plačil. Za večino terjatev, namreč za pred 31. januarjem 1915 v plačilo dospele, je odlog že pred tem terminom ngasnil. Ravno tako ta dan ugasne odlog za oni del terjatev, in zavarovalnina pogodb, ki že prej niso bile izvzete. Tudi za terjatve pri kreditnih zavodih iz tekočega računa, blagajniš-hih listov in vložnih knjižic. Konec moratorija je neovržen dokaz o zdravih temeljih in odporni sili našega narodnega gospodarstva, ko je bilo v dobrem letu sredi vojne to mogoče doseči, dočim mora Francija še vedno držati celoten moratorij. Prodaja poljedelskih in gozdarskih zemljišč. Vlada je s cesarsko odredbo z dne 9. avgusta 1915 omejila prodajo in razkosavanje poljedelskih in gozdarskih zemljišč. Od te odredbe so izključene na Sp. Štajerskem naslednje občine : Celje, Deutschlandsberg, Ivnik, Ormož, Leibnitz, Maribor, Mureck, Ptuj. Radgona, Brežice, Rogatec, Rogaška Slatina, Šoštanj, Laško, Vitanje, Slov. Bistrica in Slov. Gradec. V področju teh krajev se torej smejo posestva kakor dosedaj nemoteno prodajati. Mi pa svarimo : Ne prodajajte svojih posestev v vojnem času! Lan in konoplja zaplenjena. Z naredbo poljedelskega in trgovinskega ministerstva se je zaplenil letošnji pridelek lana in konoplje, ki se bo porabil za izdelavo olja. Vse pred to naredbo sklenjene kupčije so neveljavne, razun če se je blago oddalo, še predno je stopila ta naredba v veljavo. Moč je naredba zadobila z dnem razglasitve (dne 30. jnlija). Mrliča v Ptuju utonjenega sodarjevega sina F i a n a potegnili so pri dravskem otoku iz vode. Pokopali so nesrečnega mladeniča z mladeniško godbo na pokopališču v Hajdini. Denar se je najdel v Ptuju pred „Štajerčevo" pisarno (B smarckgasse). Svota ni velika, ali bržkone je last kakšne revnejše osebe. Kdor je denar izgubil, naj se oglasi pri ptujski policiji v rotovžu. Sladkor. List čeških izdelovalcev sladkorja poroča, da moramo letos računati v obeh državnih polovicah na 1 milijon ton novega sladkorja. Ljudje, ki so hoteli zadnji čas nakupiti velike zaloge sladkorja, češ, da zmanjka, so lahko torej popolnoma pomirjeni. Išče se Marijo Čepek iz Varislovc pri Ptuju. Pred okroglo 4 leti je odšla od svojega moža. Zdaj pa mera mož k vojakom. Ker ima posestvo in živino, ki bi jih rad zanesljivi roki izročil, prosi, da naj žena se zglasi in pride nazaj. Kdor kaj o njej ve, naj bode tako prijazen in to možu ali pa uredništvu .Štajerca" naznani. Dobava bencina. Ponovno se še uradno razglaša, da je vojno ministerstvo odredilo, da se za kmečke stroje, male industrije in obrti dobi potrebni bencin, bencol itd., ako se napravi do-broutemeljena prošnja in sicer za kmetijske obrate, mlatilnice itd., na poljedelsko, za industrijo, mline in druge obrti pa na vojno ministrstvo. Rešitev prošnje se pospeši, ako se ji priloži uradno potrdilo o mesečni uporabi omenjenih tvarin in o potrebi obrata. Potrdilo naj izda obrtna nadzorovalna oblast ali občinski urad. Opozarjamo kmete okoli Ptuja in drugih mest, da je strogo prepovedano, oddajati blago prekupčevalcem (Zwischen-bandler). Tudi v mestu ne sme nobeu prekupčevalec, branjevec itd. pred 9. uro zjutraj blaga nakupovati. Gotovi judovski in nejudovski špekulanti lovijo namreč v okolici mest kmete tako nesramno, kakor da bi šinter pse lovil. Tej protipostavni lumpariji mora biti konec! Pošteni kmetje nam bodejo gotovo pomagali, da se bode zatrla ta oderuška svoj at, ki si kapici bogastvo iz bede in lakote avstrijskega ljudstva. Kadar bodemo te parazite in vampirje zatrli, takrat bode bolje za kmeta in za kupce! Krasni dokaz domovinske ljubezni. Vžitkar Joban Vidovič vSabotincih pri Ptuju je potom župnijskega urada v Sv. Marku podelil .Rdečemu križu" hranilnično knjižico za 1000 kron. To je pač izredno lepi dokaz prave domovinske ljubezni darovalca, kateremu gre vsa hvala in priznanje. Obenem je pa to tudi dokaz, da prizna tudi ljudstvo samo vzorno delovanje .Rdečega križa" v Ptuju, ki vzdržuje tudi imenitno zasebno bolnišnico. V Ptuju se bode otvorilo dne 16. t. m. nemški .Studentenheim" in nemški „Madchen-heim". Sprejemne izkušnje za ptujsko gimnazijo se vršijo dne 16. t. m. Upati je, da se bode tudi za ostale šolske zavode kolikor mogoče redno Šolsko leto začelo. Za varstvo letošnjih pridelkov. Zasiguranje letošnje letine za aprovizacijo armade in ljudstva je poleg vojaških odredb izmed najvažnejših predpogojev za srečen izid sedanje vojske. V to svrho pa je treba ne le, da se letina brezhibno spravi pod streho in potem žito po-melje, temveč tudi, da se zares svojemu namenu zagotovi in obvaruje zlasti pred požarom. V tem oziru je c. kr. notranje ministerstvo vnovič opozorilo politična okrajna oblastva na — 6 — potrebo primernih odredb, ki naj slnžijo v to, da se letina obvaruje uničenja ali zle poškodbe. Občinstvo pa je ponovno poučiti o veliki važnosti letošnjih pridelkov s pozivom, da naj jih skrbno varaje pred požari in hudobnimi nakanami. Vsem in povsod je skrbeti za to, da se pravočasno prepreči in onemogoči kakeršnokoli poškodovanje letošnjih pridelkov. Komisijonarji vojnega zavoda za promet z Žitom. Poroča se nam : Graška podružnica vojnega zavoda za promet z žitom naznanja, da se je imenovalo razven že objavljenih komisijonarjev še sledeče: v političnem okraju Brežice gosp. Martina Jug v Sv. Petru pri K. in g. Jožefa Druškovič v Kozjem; v političnem okraju Slov. Gradec pa g. Eduarda Dr a x 1 e r na Muti in g. Adolfa O r e 1 v Šoštanju. črne Čevlje je vojno ministerstvo za vojake odpravilo. Nosilo se bode torej le ruj a ve čevlje. Dezerter. Iz Radgone pobegnil je tržaški enoletni prostovoljec 97, inf. regimenta Viktor Trou ve. Otrok poparjen. Vsled neprevidnosti bila je enoletna Josepina M a i e r i č v Mariboru od delavčeve žene Marije Pete k z vrelim mlekom poparjena. Otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. Umrl je v Ptuju g. sodnijski nadoficijant Aloijz Toplak v 35. letu svoje starosti. N. p. v m.! Lastno hišo zažgal. Iz Celja se poroča: Dne 30. p. m. izbruhnil je pri posestniku J a-kobu Kandušer v Savi ogenj, ki je stanovalno hišo vpepelil. Kot požigalca zaprli so Kandu-šerja samega. Kandušer je pijanec in so ga hoteli pod kuratelo postaviti. Da bi dobil preje še zavarovalnino v znesku 1200 kron, zažgal je hišo. Mislil je, da bode tudi hiša soseda G&-beršeka zgorela, nad katerim se je hotel maščevati. Pa to so ljndje preprečili. General infanterije Evgen baron Albori umrl. Kakor poroča kor. urad, nmrl je na Dunaju bivši deželni šef v Bosni in Hercegovini, gene-nalni inšpektor čet, general infanterije Evgen baron Albori. Pravična Izprememba. Graški listi poročajo, da so na vojašnici v Schlaudern izpremenili napis. Doslej je bilo tam napisano : R e g i m e n t št. 28, kralj V i k to r E m a n u ellll. italijanski. (To je namreč regiment iz Prage!) Sedaj so ta napis odstranili. Na njegovem mestu je z velikimi črkami napisano „Cesarja Franca Jožefa vojašnica". — "Več o tej stvari z ozirom na cenzuro ne moremo pisati Ženski getreiter. Pred kratkim se je z vojaškim vlakom iz Ogrskega pripeljala neka 25letna ženska v obleki vojaka. Lase je imela pod če-p'co. V Zidanem mostu so jo vstavili, pre-oblekli v žensko obleko ter oddali v občinski zapor, od koder so jo zopet nazaj na Ogrsko poslali. Rekla je, da je spremljevala svojega zaročenca in ker ni drugače mogla z vojaškim viškom, se je precblekla v vojaško obleko. Bolni napJjnčih Šanaforij .Hofaderl83aj&qer3fa3. fmrawk__? 310 Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 11. septembra v Brežicah (svinjski sejem); v Cerkvenjaku** (Sv. Antonu), okr. Sv. Lenart v SI. Gor.; v Mauternu**; v Hirschegg-Reinu**, okr. Voitsberg. Dne 13. septembra v Glashiitte**, okr. DentschlandBberg; v Dobovi, okr. Brežice; v Weizn**; pri Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; v Rušah**, okr. Maribor; pri Št. Jurju v Slov. Gor.**, okr. Sv. Lenart; v Gnasu, okr. Feldbach; v Ilzu (kmetijski sejem); v Sockan**, okr. Ftirstenfeld; pri Št. Štefanu**, okr. Leoben; v Šmarju pri Jelšah** ; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Loki**, okr. Laško; v Krakauhintermuhle*, okr. Murau. Dne 14. septembra v Golobinjeku**, okr. Kozje; v Judenburgu (z enoletno živino); v Ljutomeru*; pri Sv. Ani na Kremperkn**, okr. Cmorek; v Ormožu (svinjski sejem); pri Št. Mibaelu nad Leobnom (sejem z mnropoljsko plemensko živino); pri Sv. Jakobu*, okr. Bruck; v Špitaln na Semerikn*, okr. Murzzuschlag; v Petrovrjah*, okr. Celje; v Vitanju*, okr. Konjice; v Koflachn*, okr. Voitsberg; pri Sv. Petru, okr. Obetwolz; v Gradcu (sejem s porabno živino). Dne 15. septembra v Ivnici**; v Zdo-lah**, okr. Brežice; pri Sv. Mihaelu nad Leobnom (sejem z žrebeti); v Arvežu (sejem z drobnico); pri Sv. Vidu**, okr Lipnica; v Ime-nem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 16. s e p t e m b r a na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); i Čarmožišah*, okraj Rogatec; na Doberni**, okr. Celje; v Gradcu (klavni sejem). Dne J7. septembra v Kapelah**, okr. Brežice"; v Rogatcu (svinjski sejem); v Neuber-gu*, okr. Murzzuschlag; v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 18. septembra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 20. septembra pri Sr. Florijann**, okr. Deutschlandsberg; v Gasenu**, okr. Birk-feld; v Gleisdorfu**; v Waldu**, okr. Mautern; v Langeuwangn*. okr. Murzzuschlag; v Braslov-čah*, okr. Vianski; v Saala**, okr. Voitsberg; v Oblarnn*, okr. Grobming. Dne 21. septembra v Podsredi**, okr. Kozje; v Augerjn**. okr Birkfeld; v Hartbergu**; v LebringQ**, ckr. Hartberg; v WeiUkirchenu**, okr. Judenburg; v Oberzeiringu**; v Framu**, okr. Maribor; v Radgoni; v Ormožu** (svinjski sejem); v Fehringu**; v Ilzu**, okr. Ftirstenfeld; v Lučanah**, okr. Arnovž; pri Sr. Ju>ju na Stiefingi, okr. Wildon; v Lahkem**; v Li-gistu**, okr. Voitsberg; v Murau**; v Gradca (sejem s porabno živino); v Ptuju (konjski sejem, sejem z žrebeti in govejo Živino) Due 22. septembra v Deutschfeistritzu, okr. Frohnleiten; v Triebenu*. okr. Rottenmano; v Trojachu*, okr. Murau; v Mariboru*; v Ime-nem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sej e m) Ali se naj izvali letos v poletju iti pozni jeseni še mnoge piščet? Pri obilni hrani, ki jo dobijo piščeta od žetve do pozne jeseni pri prostem izprehajanju po kmečkih dvoriščih, zlasti, ako so jim dostopna še 1 strniščna polja in ako so jim na razpolago odpadki vrta in kuhinje, rastejo prav hitro. Toda, ko nastopi mrzlejse vreme, začnejo takoj zaostajati v rasti ali popolnoma nehajo rasti. Zatorej ostanejo kokoši, ki se pozno izvalijo, skoro brez izjeme manjše kakor zgodaj izvaljene in poslednjih ne dosežejo niti na številu ia niii na velikosti jajc. Zatorej se navadno ne izplača, take kokoši rediti črez zimo, ker se iz njih ne morejo nikdar razviti krepke zimske kokoši, ampak se morejo porabiti samo za klanje. V ta narreu bo pa v tem letu gotovo koristno, pustiti valiti še v juliju do septembra. Kajti pričakovati je, da bo v jeseni in po zimi pičlo in drago ne samo kokošje, ampak sploh vsako meso, tako da more oni, ki ima še perutnino za klanje, zelo koristiti celoti, ali se more vsaj za lastno rodbino preskrbeti z mesom. Ako izpade nova žetev dobro, kar je misliti in se bo odločilo v avgustu in septembru, tedaj je upati, da bo piča nekoliko ceneja kakor je bila v preteklosti, in se s tem omogoči tudi izreja mlade perutnine za klanje. Najmanj pa se more na deželi toliko perutnine vzgojiti, kolikor se je more v bistvu vzdrževati z odpadki kuhinje in gospodarstva poleg zadnjega žita ter s tem, kar morejo najti kokoši same na poljih in travnikih. Pod tem pogojem je vsem kmetom najnujnejše priporočati, da izredijo kolikor mogoče veliko število piščet ne samo v prihodnji spomladi, ampak tudi letos v pozni jeseni, da bodo imeli mlade kokoši za klanje do zime. To je v času vojne tem potrebnejše, ker so bila letos zgodnja valjenja itak že zelo omejena, in bi se naj vsaj s poznim valjenjem dosegel nadomestek za meso. Na noben načm naj gospodinje na deželi ne porabljajo onih jajc, ki so jih znesle pozno izvaljene kokoši, v prihodnjem letu za valjenje, ker kokoši, ki še niso stare eno celo leto. ne dajo nikdar krepkega zaroda. Eden glavnih vzrokov nazadovanja naše kmečke kokošje ,reje obstoji v tem, da se pusti navadno prepozno valiti, in da se potem od teh pozno izvaljenih kokoši porabljajo jajca brez vse skrbi za valjenje v prihodnjem letu. Pri tem je seveda neizogibno, da je zarod vedno manjši in manj zmožen, kar povzroči veliko škode. Travnica. Pri nas imamo nekega hrošča, ki je poln rumenkastega in smrdečega soka. Imenujemo ga travnica, ker ga na prvo spomlad videvamo laziti po travi. Palec dolg hrošč je debel in prav neukretno kobaca po travi. Lahka ti ga je poznati po kratkih pokrovkah (gornjih krilih); mehkega in napetega zadka niti do polovice ne pokrivajo. Črn je in se spreminja na modro, nahajajo se pa tudi zeleni, ki se spreminjaj Samci so mnogo manjši in taniši, drugače pa sai podobni. Ako se travnice dotakneš ali jo vzamešv pritegne noge in tipalnice k sebi in iz vseh pušča sok, ki ima tudi »nekoliko ostrine v sebi. Prav koža tudi zaprišči ali se celo podmehuri, ali kratko in malo ni tako jedek, kakor od španske Živinskim zdravnikom konjih. Travnica je še tudi jej bili posebno gorki nep Davi in žre jim namreč abila je nekdaj v zdravilo ta spaka prednjima ček jajec še drugo, rodovitna mesec dn na dan drugače škodljiva. Buče! ijatelji, ko bi jo dobro po alego v satovji. A kak v panj? To se godi tako. Samica idolbi nogama v zemlji jamico in znese v njo kuj 1\j ter jo lepo s prstjo zagrne. Pozneje izkof" in če je treba, tudi tretjo jamico, ker j fer vsega skupaj znese gotovo tisoč jaj ihki prinjejo predrobni mladiči (lic po pr bli in bite b premnoge zlatice in slanov čmrlji in drugi medičarji kam ni do medu, temveč kakega takega medic slaščice. Tako je " ga, kakor človek^ kakor hitro pa do in se poloti jajca gre ji tudi med v da se hitro razvij; ličinki zelene trav umorila bučelo. z: Grahar rastlinsk e. Vsaki rad pisk zu stoječe cvetljice, zlasti ate, na katere se tudi bučdl ,di spuščajo. Toda tem lfirf vsaka se le pašči splezati J jak hj " Z. vs d« nejši živalc grah ga mnogo na v Pregleduješ li bliža ta zr na sebi okroglo luknjice kakor je namreč letni č zrn, pokaže se ti, da so do lušč nega hi je grabi G rumeok ne izjede >šča, in i rja, ki je prišel sem nabirat met cinka prišla na >konja«, in dri . -Konju« navadno ne stori nič žal na opazi v lončku jajce, zleze s »konj ter je požre. Ko se je tako otti slast. Vse to jej tako dobro te i in preobrazi v popolnega hrošča, ravnice se je pa tudi že opazovalo, da , zabodši se ji v trebuh. Poleg žita je sočivje najboljši in i živež, pa tudi tega človeku kratijo kuharica in vsaka gospodinja ve, v. Ako ga dene v vodo močit, v vrh, časi več, nego ga ostane na ia, hitro opaziš, da ima v ali pa zelenkasto okrrglo s. Ako razkrojš nekoliko luknjičasta p je v drugih pa seveda, tudi ajdeš sti izjedene v prazna I njega mal Ta hr ibar je Črn in poraščen z gostimi sivkastimi stimi dlačicami. Belopasaste pokrovke trupi pokrivajo popolnoma, tako da se vidi belkasti zadek na njem dve goli črni pegi. Usta so podaljšana v gob ali takega rilca nima, kakor žužek. Grahar prezimi že kot gotov h spomlad pa pregrizne luščino in se njico izkobaca iz tesnega stanišča. I; je vreme še neprijetno, pritaji se in grahom. Ob toplih in solnčnih dneh in leta po hramih, sosebno okoli oke na jasno, Oplojena samica poišče c« grah in položi na mladi grahov strc_ tudi več podolgovatih, žoltih jajec. Ko j pogine. Iz jajca izleže ličinka, se zahode v mlado grahovo zrnce ter se vanje zadolbe stroku in tudi na grahu se popolnoma za od zunaj ni znati, je li zrno zdravo ali ne in se debeli, malo je, da i dalje razjeda. Graharji plava na vod bodeš takega graha kega. Prav pametno dobro posušiš, bod pazi, da toplini Izkušnja nami grah pa vend z njim tudi ličinka, ki pa spri e grah zoriti, in še le potem ga ■ošček v grahu skozi narejeno ; prva, zlasti dok leži kot mrtev pa oživi, lazi , n, ker bi rad pri! etoči ali odeveti ik (kozuljo) eno vsa odložil strok, po Luknjica ste, tako Grah rai lepo hr SO'! SI«kar. je p :bno po mlinih in znane so njegove lič imenovani močni črv prijetne pevce. Ti čri trdi in se zato lahko se cesto po hramih, i in sploh po kotih, kj pa živalski odpadki. se časi tako, da tud ijlaže zatreš, ako ves piškav grah žeš v ogenj. Pred vsem pa glej, da nt sadil, ampak samo klenega in tež- storiš, ako grah, predno ga spraviš^ si na peči ali v peči, samo na to ne bode višja od 41. Reaumurovih stopinj. č učj, da ličinka pri ti toploti pogine, ne izgubi kaljivosti. aden hrošč, bi' pri pekarjih. Še ike, rumeni in gladk s kterimi pitamo slav so skoro palec dolgi, izmuzajo izmed prstoi kuhinjah, na svislih i: r leže žitni in močni Ako imajo dosti hrane škodo delajo. povsod po hišah, bolj nego hrošč črvi, tako s in druge gladki in Nahajajo v kaščah, ostanki ali razmnože Ptičarji, ki imajo več žužkojedih pevcev na skrbi. rede si potrebne črve v nalašč zato napravljeni godilnici, kjer jim vse leto ne zmanjka petrebne zalege. V kakov lonec ali kako skrinjico vlože nekoliko črvov in je pokrijejo z otrobi ali z moko, vmes polože tudi kako cunjo ali kos starega usnja in sem ter tje potaknejo tudi kruhove ostanke in pa kakovo kost, ktere se še kaj mesa drži. Tako napolnjeno posodo postavijo na suh in topel kraj, in jemljo iz nje črve, kolikor jih potrebujejo. Posoda pa mora biti pokrita, da hrošči iz nje ne uhajajo, temveč da so prisiljeni ploditi se v godilnici. Črvi se štirikrat leve, a po četrtem levu izpremene se v bele mehke bube, na kterih je že poznati obrise prihodnjemu hrošču. Vse preobraževanje traja malo ne leto dni. Mokar je nekaj črez pol palca dolg, precej ploščat hrošč temno rujave, po trebuhu nekoliko rudečkaste barve. Četverooglati ovratnik je širok skoro kakor plitve brasdičave pokrovke. Najrajši leta zvečer. Pri vladajoče« gorkem leraem čas ■e ima v vsaki hiši desinfekcijsko sredah nasnji inzerat Lysoform-tvornic. Nevarnost poletne vročine so brezdv večje, ker primanjkuje v največih slu&ajih ljivi hrani. Ako pa dajete svojemu ljubčeki otroke, ki se je Je v mnogo tisočih slučaje neracije tako krasno izkazala, potem si ne mar teč videli bodete svojega otroka izboi doza na zahtevo takoj popolnoma zastonj moko za otroke, Dunaj, 1., BibcrstraBe 49 i je priporočlji' ). Opozarjamo imno za dojc pr.viln icke naj- Nestlejevo moko od generacije do ge- prihranite samo Žalosti, no uspevati. Poskusna po: Nestle družbi 7 - Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. Naše čete so včeraj rusko trdnjavo Dubno, drugo točko wol-hynskega trdnjavskega trikota zavzele. V ostalem so naše čete na vseh frontah v zmagovitem napredovanju. Tudi sovražna premoč, ki je prodrla pri Trimbowli čez Seret, bila je s pomočjo nemške garde nazaj vržena. Na italijanski fronti vlada večinoma mir. Slabejši sovražni napadi so bili zavrnjeni. Nemško poročilo. Nemci sov Argonih dosegli veliko zmago nad Francozi. Vjeli so 30 oficirjev, 1999 Francozov in zaplenili 48 strojnih pušk ter 54 metalcev min in 1 revolver-kanono. Nemški letalci so zopet uspešno napadli angleško prestolico London. Obmetali so doke in pristan z bombami in so imeli jako zadovoljivi uspeh. Nobeden letalcev ni bil poškodovan. Istotako so nemški letalci napadli mesto Nancy. Hindenburgova armada vjela je v zadnjih bojih 3.350 Rusov in zaplenila 10 strojnih pušk. Ostale nemške armade napredujejo skupno z avstro-ogrskimi povsod zmagovito. * * Krvavi grič. Poslanec Cicotti pripoveduje v rimskem listu „A v a n t i" o brezkoristni trdovratno-s t i, s katero hočejo Italijani goro €ol di Lana zavzeti. Avstrijci ležijo po dolgem in nevidno med skalovjem in čakajo, da pridejo Italijani v strelno bližino; potem namerijo nanje in jih postrelijo. Ponoči gre več skupin ozkih kolon od raznih strani proti gori; potem pa namerijo Avstrijci kakor iz šanc kakšne trdnjave, ne samo s svojimi vražjimi Mauser-puškami, marveč tudi z ročnimi bombami. Cele lavine skalovja ropotajo čez grozni prepad in potegnejo italijanske vojake s seboj. Vkljub temu se ne odneha. Nezmožnost, v ska- lovju skritega sovražnika doseči, napravi Italijane blazne, jih žene v nezaslišano trdovratnost. Najbolj izkušeni alpinci in tudi infanterij-ski vojaki nadaljujejo plezanje pod viharjem krogclj, bomb in kosov skal. Držijo se na vsaki skali s krvavimi rokami in se vlečejo z vrvmi navzgor. Ali vsi morajo nazaj, nekateri z bremenom svojih mrtvih in težko ranjenih tovarišev na ramenah. Vojaki in oficirji, ki se borijo že okoli dva meseca za usodepolno goro Col di Lana, so jo prekrstili ter jo imenujejo Col di Sangue („gora krvi" ali „krvavi grič") oziroma Col di Ferro („železni grič"). Pa tudi v resnici so te skale s krvjo preplovljene in med skalovjem leži toliko železja, kakor v kakšnem rudokopu . . . Mladeniči! Pokažite svoje navdušenje za cesarja in pomovino in stopite v vrste c. k. prostovoljnih strelcev. Naznanila Bprejema poveljništvo c. kr. strelcev v Ptuju, rotovž, I nadstr. i Posestvo na prodaj 20 minut od Ptuja, meri 6 oralov, z 2 poslopjema, studenec, veliki sadonosnik, vinograd, dva gozda in njive. Kje? se izve pri upravi tega lista. ________________ 407 IW Izgubljena ; je bila v nedeljo 29. avgusta I 1915 na cesti od Brega v Haj- dino zlata ura za gospode in zlata verižica ter denarnica z okoli 60 kron vsebine. Odda se proti 60 kron plačilu pri ' c. kr. orožniski postaji i na Bregu pri Ptuju. 411 Proda se: S7* poštni voz (Po8t-Stellwagen) za 4 osebe, 2 poštna ka-rijolna voza, 1 poštne karijol sani pri Franz Hartner v Poličanah. j Krepkega dečka s primerno šolsko iz-j obrazbo, ter tudi pridnega 884 trgovskega pomočnika I sprejme los. Errath v Mokronogu, Dolenjsko. 2 žrebetl 1 leto in '/«lete stari, lepe figure, se takoj ^prodasta. ios Vprašanja na upravo »Štajerca-'. Zdravega in krepkega učenca iz poštene hiše sprejme J. KraŠOViC, trgovina z mešanim blagom v Žalcu pri Celju. Franz Sini tovarna orožja in izdelovalni™ finih puSk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za modeme lovske puSke, Iteparature, prenaredbe, strokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. 880 llustrovani cenik brez stroSkov. Novi mlin melje in seja moko, dva para kamenjev. žene se z roko, stene 160 kron, na gepelj stene 220 kron, se lahko tudi naroči. — Naslov Johan Arbeiter, Zabovci pri Ptuju. 394 Učenec 401 se sprejme pri Johann Krainz, Bedlar in tapetniški mojster Bruck a. M., Obersteier. Mojster govori slovensko. Zagotovil uspeh, dingate im\ nazal. Polna krasna prša dobite pri rabi 414 med dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8-—. Kntische. Dr. A. Rix Laboratoriom Dunaj IX., Seiasse 17 k. Razpošiljatev strogo diskretna. Zalogo v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marij» pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „zlatem jelenu", v drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie." Majerski ljudje za mleko 4 osfbe za 40 krav se iščejo. Plača meBečno K 120, njiva in mleko prosta. Vpraša se v nedeljo v hotelu „Stadt WienY Maribor. *o9 Dva ekonoma in 1 vinogradniškega šaferja išče graščina Turniše pri Ptuju. ** Pridna prodajalka ter ena učenka se takoj sprejmeta pri firmi Hans de Toma, Dobje pri Planini. *12 M Iščem za svojo cinžno hišo treznega, prstenega samskega moža, bi bode hišo čistil, svinje krmil in malo polje ter vrt v redu držal. Plača 20 K na mesec z vso hrano in stanovanjem. Ponudbe na upravo lista. Vstop takoj. no (Yorarbeiter) kateri so že kedaj pri regulacijah potov delali; oglasiti se je pri gospodu Strassen-meistru Ljubeč ali pri kasirju gospodu Trancon v pisarni okrajnega odbora novi rotovž I. nadstropje 415 do 25. septembra 1915. Okrajni odbor v Ptuju dne 9. septembra 1915. kakor rudedica lica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža in »ploh vsi madeJi na koli izginejo zajamčeno, ako se rabi izkuSen dr. A. Rii-ov Past« Pompadour. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Velika doza za poskus stane 3 krone. Dr. Rix-ov« biserno mleko (Perlennilch) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno Jolto, steklenica 8 krone. — 413 PoSilja se direktno od Dr. A. Rix Kosm. Labcratorinm Wien IX, Berggasse 17IK. ^X"°T *im"n: LekarQ"k « pege pomagaj in parfumerija Wolfram V LjnUjaii: lekarna k „zlatemu jelenu" gelju' varuhu, lekarna k Mariji parfumerija A. K»e in drogerija „A4ri»". 351542 80