Pretekli teden je bila odprta za promet modernizirana cesta med Seničnim in Golnikom. Glavna gradbena dela so končana. Cestno podjetje iz Kranja mora urediti še bankine in odvodne jaške. Modernizacijo ceste je financirala Skupnost za ceste SRS. Vrednost letos opravljenih del znaša 6,600.000 dinarjev — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 60 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavcič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z Kranj, torek, 6. 8. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Čestitki Ob prazniku radovljiške občine sta predsedniku skupščine inž. Poldetu Pernušu poslala čestitki predsednik slovenske skupščine Marjan Brecelj in predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Delovnim kolektivom in občanom radovljiške občine sta tudi v prihodnje zaželela čimveč de-^ lovnih uspehov Številne prireditve ob občinskem prazniku V Tržiču slovesno Jelki Žagar, Jožetu Dolencu, Anici Sinigoj in Janezu Klemencu zlata, srebrna in bronasti plaketi Tržiča — Občinsko praznovanje počastile številne delegacije — Tržiš ki šoferji razvili prapor ob 20. obletnici združenja — Proslava na Ljubelju vim mestom skovano v trpljenju, zato ga še bolj želimo nadaljevati in razvijati v miru, ki je za slehernega največja vrednota^. Po pozdravu predstavnika Valje-va, je predsednik skupščine podelil zlato, srebrno in dve bronasti plaketi Tržiča. Prejeli so jih Jelka Žagar, Jože Dolenc, Anica Sinigoj in Janez Klemene. Slavje se je nato preselilo za paviljon NOB, kjer je tržiško Združenje šoferjev in avtomehanikov ob 20. obletnici uspešnega delovanja razvilo prapor. Razvitja sta se udeležila predsednik Z§AM SRS Mirko Novak in podpredsednik ZŠAM Jugoslavije Rudi Celar. Boter in pokrovitelj razvitja 63. prapora ZSAM v republiki je bil direktor podjetja Creina iz Kranja Franc Sprajcar. Pred razvitjem je bila po Tržiču povorka članov ZSAM iz Slovenije ter vozil, ki jih upravljajo poklicni vozniki. Generalnemu sekretarju inter-nirancev Evrope je Mirko Novak ob tej priložnosti izročil zlati znak naše šoferske organizacije. Ob 11. uri je bila slovesnost tudi na Ljubelju, kjer je bila med vojno podružnica zloglasnega taborišča Mauthausen. Razen številnih domačinov in gostov se jo je udeležilo več kot 100 internirancev Mauthausna iz raznih dežel Evrope. Številni med njimi so bili med vojno zaprti tudi na Ljubelju. Proti večeru se je vrnila v Tržič mladinska brigada, ki je dva dni hodila po poteh Kokrškega odreda in se je v soboto udeležila proslave pri spomeniku pod Storžičem, športno združenje 5. avgust pa je organiziralo tekmovanje vojaških vojnih invalidov. J. Košnjek Direktor Creine iz Kranja Franc Sprajcar boter prapora in predstavnik pokrovitelja, izroča prapor predsedniku ZSAM Tržič Janezu Primožiču. — Foto: F. Perdan Nedelja je bil najslovesnejši dan letošnjega tržiškega občinskega praznovanja. Ob osmih se je sešla v paviljonu NOB na slavnostnem zasedanju občinska skupščina in z eno-jninutnim molkom ter Internaciona-•o, ki jo je zapel Tržiški oktet, počastila spomin na padle Tržičane. Seje so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter organizacij združenega dela občine lr» predstavniki gorenjskih občinskih skupščin. Bazen njih pa še prvoborci lr> nosilci spomenice NOB ter številne delegacije iz Valjeva, iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš, delegacija francoske partizanske brigade Liberte, delegacija internirancev jz Mauthausna z generaThhn sekretarjem internirancev Evrope na čelu in drugi. Slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris je med drugim dejal, da žrtvam (le-teh je bilo na tržaškem območju več kot 400) najlepše oddolžimo /, vztrajnim ohranjevanjem in razvijanjem tradicij NOB. Poudaril je pomen nove ustave, kongresov ZKJ in ZKS, novih delegatskih skupščin ter samoupravnih interesnih skupnosti, katere moramo sedaj predvsem vsebinsko bogatiti, saj so osnovni organizacijski koraki že Storjeni. Milan Ogris je opozoril, da dobri gospodarski rezultati in dosežki negospodarstva občanov ne smejo uspavati, temveč še okrepiti delovna prizadevanja. Za topel sprejem in prisrčne besede se je najprej zahvalil borec francoske partizanske brigade Liberte. Opozoril je na hiter razvoj naše družbene skupnosti pod vodstvom predsednika Tita in na vojno nevarnost , ki še vedno grozi. Tega, je dejal, da se številni vojni zločinci še vedno svobodno sprehajajo in dobivajo celo pomembne dolžnosti v nekaterih deželah, ne bi smeli Hovoliti| Sledil pozdrav tajnika občine Ste Marie . Mineš. Povedal je, da je bilo prijateljstvo med Tržičem in njego- Na petkovi slavnostni seji radovljiške občinske skupščine v počastitev občinskega praznika so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Na sliki: Predsednik skupščine inž. Polde Pernuš izroča priznanje predstavnici kolektiva Murka Lesce — Foto: F. Perdan Ponosni smo lahko nad uspehi Slavnostna seja radovljiške skupščine — Podelili občinska priznanja za letos je aux ZP Gorenje Velenje — pokrovitelj festivala ZP Gorenje Velenje, velikan naše »bele« industrije, je prevzelo pokroviteljstvo nad letošnjim V. festivalom športnih in turističnih filmov v Kranju. Odločitev tega kolektiva, ki šteje prek 10.000 zaposlenih, da prevzame pokroviteljstvo nad veliko kulturno prireditvijo v Kranju, je ponoven dokaz, da v naši socialistični deželi delavski razred dejansko oblikuje kulturno politiko. S prevzemom pokroviteljstva nad festivalom so si delavci ZP Gorenje v Velenju hkrati zagotovili, da bodo z vsega enodnevno zamudo lahko spremljali uradni festivalski program — pri njih bo namreč potekala repriza V. festivala. -m V petek popoldne so se v kino dvorani v Radovljici zbrali delegati'vseh zborov radovljiške občinske skupščine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki gorenjskih občinskih skupščin in predstavniki občine Brus iz Srbije na slavnostni seji občinske skupščine ob prazniku občine Radovljica. Potem ko je pevski zbor A. T. Linhart iz Radovljice zapel slovensko himno in ko so imenovali delegacijo za položitev vencev na grobu padlih borcev v Radovljici ter na pokopališču talcev v Begunjah in v Dragi, je imel slavnostni govor predsednik skupščine inž. Polde Pernuš. ">. avgusta 1941. leta je bil ustanovljen na Vodiški planini na Jelovici Cankarjev bataljon, ki so ga vodili narodni heroji Stane Žagar, Jože Gregorčič in Lojze Kebe. To je bil dan, ko so se prvi zavedni Slovenci goloroki zoperstavili uničujoči fašistični vojaški sili. »Ponosni smo lahko nad doseženimi uspehi v zadnjih letih,« je rekel inž. Polde Pernuš. »Toda vsega zastavljenega še nismo dokončali. Pred nami so še številni problemi okrog izgradnje šol in ustanov za otroško varstvo. Ustanovili smo odbor za pripravo novega referenduma. Mislim, da je prav, da ponovno na samoupravni način odločimo, kaj in kako bomo zastavili delo. Prepričan sem, da bodo naši občani tudi tokrat pokazali vso zrelost in razumevanje.« Nato so podelili letošnja občinska priznanja: Alojziju Kosu iz Lesc za dolgoletno in požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah in za aktivno delo na področju sta- novanjske izgradnje ter skrbi za starostnike; Jakobu Erženu iz Lesc za aktivno družbenopolitično delo predvsem na področju turizma in gostinstva; Pavli Tadina z Bleda za dolgoletno delo na področju otroškega varstva ter za njeno aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah. Javni priznanji sta dobili tudi dve organizaciji združenega dela: kolektiv Vezenine Bled, ki letos praznuje 50-letnico obstoja in trgovsko podjetje Murka Lesce, ki letos praznuje 20-letnico. Oba delovna kolektiva sta v zadnjem obdobju dosegla lepe delovne uspehe. Tako je kolektiv podjetja Vezenine že dobil različna priznanja, diplome in medalje. Podjetje Murka pa se je z uspešnim poslovanjem razvilo v sodobno delovno organizacijo, ki ima na leto prek 140 milijonov blagovnega prometa. Nazadnje je v kratkem kulturnem programu še enkrat nastopil pevski zbor A. T. Linhart iz Rad( ljice. A. Žalar XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA Naroč ni k: V počastitev krajevnega praznika Kokrice je bila v četrtek slavnostna seja sveta krajevne skupnosti — Foto: F. Perdan Praznik KS Kokrica -\ Višji otroški dodatek Izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva se je odločil predlagati skupščini otroškega varstva predlog za povišanje otroških doklad za 35 din, otroške doklade za otroke iz socialno ogroženih družin pa bi se povečale za 18 din. Tako naj bi bile tega draginj skega dodatka deležne tudi družine, kjer prejemajo otroški dodatek, poleg upokojencev in drugih kategorij prebivalstva, ki so ga zadnje podražitve osnovnih živil najbolj prizadele. Meso cenejše? Zaradi zaprtega trga zahodnoevropske gospodarske skupnosti za uvoz mesa iz tujine, ki je med drugim prizadel tudi jugoslovanske izvoznike mesa, je zvezni izvršni svet razpravljal o možnosti znižanja cen nekaterim vrstam mesa. Da ne bi namreč naraščale zaloge mesa, bi meso raje z znižanjem cen ponudili domačemu potrošniku. Izvršni svet je menil, da bi kazalo sprostiti cene teletine in prvovrstnega bejbi bifa. Združena elektrika Temeljne organizacije združenega dela elektrogospodarstva Slovenije so v Mariboru podpisale samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo elektrogospodarstva Slovenije — Maribor. S tem so si podjetja začrtala skupno zagotovitev tehnične, tehnološke in gospodarske enotnosti elektrogospodarstva, enotno načrtovanje elektroenergetskih objektov in podobno. Pomoč iz Skopja Skopska mestna skupščina je sklenila poslati v potresu prizadetima občinama Šmarje in Šentjur denarno pomoč v višini 200.000 din. Dražje antene Veljati je začelo več novih sporazumov, ki so jih sklenili proizvajalci in porabniki: proizvajalcem določenih industrijskih izdelkov in reprodukcijskega materiala omogočajo ti sporazumi višje cene. Tako se bodo prodajne cene različnih anten in antenskega pribora povečale poprečno za 26 odstotkov, skupinske antene pa za 36 odstotkov. Proizvajalne cene elektronk bodo višje do 25 odstotkov, materiali za stikalne naprave do 17 odstotkov, merilni transformatorji do 16 odstotkov itd. Premalo kadrov v Sloveniji V Sloveniji zadnja leta vse bolj primanjkuje kadrov. Leta 1971 nam je uspelo pokriti 55 odstotkov potreb po novih delavcih, leta 1972 te 48, lani pa le 47 odstotkov. Lani smo potrebovali nekaj več kot 66.000 delavcev, na novo pa se jih je zaposlilo le nekaj več kot 30.000. Lani je bilo v Sloveniji zaposlenih skupaj 632.965 delavcev ali za 0,8 odstotka več kot v letu prej. Zaposlenost je dosegla 35,8 odstotka vsega slovenskega prebivalstva. Varčevanje z nafto Predlog ukrepov, ki jih je pred kratkim sprejel zvezni izvršni svet predvideva, naj bi za varčevanje z naftnimi deri-ititi, uvedli omejitve hitrosti od 50 do 90 kilometrov na uro za določene kategorije motornih vozil. V vozila naj bi tudi i vgradili posebne naprave, ki bi uravnavale razmerje goriva in zraka in bi tako prihranili 10 do 12 odstotkov goriva. Obeta se prepoved uporabe letal na krajših progah. Prepovedali naj bi tudi odpiranje vzporednih avtobusnih prog in uporabo peči na olje orez vgrajenega posebnega regulatorja za porabo goriva. <_) Prebivalci krajevne skupnosti Kokrica, ki je ena največjih izvenmest-nih krajevnih skupnosti v kranjski občini, vsako leto 1. avgusta slavijo krajevni praznik. Spominjajo se ustanovitve in borbe kranjske čete, ki jo je vodil komandir domačin Franc Mrak. Letos so v počastitev praznika pripravili vrsto prireditev: množičen pohod od spomenika do spomenika in kros. Moštvi tovarne IBI in krajevne skupnosti sta se pomerili v šahovskem dvoboju, osem ekip je tekmovalo v nogometnem turnirju, pripravili so kolesarsko in strelsko tekmovanje, gasilsko vajo, taborni ogenj in druge prireditve. V počastitev krajevnega praznika je bila v četrtek slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Finžgar je na seji poudaril, da so prebivalci in krajevne organizacije dosegli nekaj lepih uspehov. V V torek je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so sprejeli delovni program komiteja in njihovih organov do 1. septembra letos. Delovni program temelji na sklepih zadnjega posvetovanja sekretarjev občinskih konferenc ZKS in sekretarjev medobčinskih svetov, kakor tudi na zaključkih seminarja sekretarjev osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK iz tržiške občine. Na torkovi seji komiteja so se dogovorili, da bo skušal komite do 1. septembra ugotoviti, kako daleč so v tržiški občini pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, kje so težave in kateri vzroki zavirajo uresničevanje določil nove ustave. Komite bo pri tem sodeloval s sindikalno organizacijo, samoupravnimi organi organizacij združenega dela ter s sekretarji osnovnih organizacij ZK po delovnih kolektivih. Nadalje nameravajo v tržiški občini do septembra temeljito preučiti položaj krajevnih skupnosti, njihovo organiziranost in velikost ter povezovanje krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela. Ob občinskem prazniku Jesenic so na slavnostni seji občinske skupščine Jesenice podelili vsakoletna najvišja občinska priznanja: Čufarjeve in Gregorčičeve plakete. Gregorčičeve plakete, ki jih na Jesenicah podeljujejo za dosežke na področju telesne kulture in vzgoje, je prejelo pet posameznikov in ena organizacija. Dušan Brun, dolgoletni trener hokejskega društva Jesenice za prizadevno mentorsko in vzgojno delo; Milan Budja, predsednik Nogometnega kluba Jesenice za dolgoletno delo na tem področju; Edi Drobnak za delo v jeseniškem kegljaškem klubu, ki iz leta v leto dosega boljše uspehe tako doma kot v tujini; Alojz Jeram za delo trenerja v namiznoteniškem klubu ter Krajevna organizacija ZZB prihodnje si bodo v krajevni skupnosti prizadevali, da se čimprej dogradi osnovna šola v popolno osemletko, da pridobijo prostor za športne objekte in rekreacijo in da bodo dobili svoj krajevni urad. Skrbeli bodo tudi za boljšo komunalno opremljenost naselja. Letos sta se v krajevni skupnosti kulturno umetniškemu društvu, prostovoljnemu gasilskemu društvu, rdečemu križu in tabornikom pridružili še novo ustanovljeni turistično in športno društvo. Turistično društvo si je zadalo nalogo, da uredi bajer v Bobovku. Zavzema se tudi za postopen razvoj turizma v kraju in predlaga, da bi na območju opuščene opekarne zrasel rekreacijski center. Športno društvo, ki združuje kolesarsko, nogometno, smučarsko, šahovsko in rekreacijsko sekcijo, pa namerava v prihodnje še bolj razviti športno dejavnost na Ko-krici. A. Ž. Do 25. avgusta se bodo zato sestali sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov s terena, predsedniki krajevnih organizacij SZDL in predsedniki krajevnih skupnosti. Dobrodošlo bo tudi sodelovanje drugih družbenopolitičnih organizacij in društev po krajevnih skupnostih. Tretja naloga pa je preverjanje in utrjevanje organizacije ZK na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Za uresničitev te naloge so v torek zadolžili komisijo za organiziranost in razvoj pri komiteju. Posebna pozornost bo veljala ustanavljanju svetov komunistov, organiziranju komunistov v interesnib samoupravnih skupnosti, v zborih občinske skupščine itd. Komisija mora nalogo uresničiti do 26. avgusta. Na torkovi seji so člani komiteja razpravljali tudi o organiziranosti komunistov v splošni obrambni vojni ter imenovali 13-člansko koordinacijsko komisijo za spremljanje uresničevanja ustave, ki jo bo vodil Janez Piškur. Komisija bo imela tri delovne skupine za posamezna področja. J. Košnjek NOV Javornik — Koroška Bela za lepe uspehe pri organizaciji takih prireditev, ki pritegnejo čimveč mladih in imajo za svoj osnovni namen obujanje in negovanje tradicij NOB. Tako ta krajevna organizacija uspešno organizira vsakoletne partizanske pohode mladih ter tradicionalni Kurirski smuk, člani organizacije pa aktivno sodelujejo z mladimi na osnovni šoli Koroška Bela. Čufarjeve plakete so letos prejeli: Roman Savinšek, akademski slikar za aktivno delo v okviru likovne sekcije DOLIK in za prizadevno mentorsko delo na Posebni osnovni šoli; Pihalni orkester jeseniških že-lezarjev ob 100-letnici delovanja Ženski pevski zbor Jesenice, ki dosega zavidljive uspehe tako doma kot tudi v zamejstvu. D. S. LOKAINVEST ŠKOFJA LOKA LOKAINVEST p. o. Škofja Loka Mestni trg 38 razglaša prosto delovno mesto hišnika — kurjača Pogoj: K V delavec elektro ali kovinske stroke z izpitom za kurjača centralne kurjave Nudimo družinsko stanovanje. Ponudbe je treba poslati na naslov v 15 dneh. V Tržiču se je sestal komite ZK Čufarjeve in Gregorčičeve plakete Oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Tržič razpisuje po določbah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, številka 42/66), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, številka 20/71) in odloka SO Tržič o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, številka 20/73) JAVNI NATEČAJ za oddajo družbenih stavbnih zemljišč, za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, hišic za počitek in ene garaže za osebne avtomobile, in sicer: 1. Po zazidalnem načrtu Lom — 1, del pare. št. 394/1 k. o. Lom pod Storžičem (sv. Katarina), označen s št. 3 in 4 v izmeri ca. 896 kv. m in 826 kv. m za gradnjo dveh družinskih stanovanjskih hiš. Izklicna cena za 1 kv. m zemljišča je 20,— din in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča. 2. Komunalne naprave, priključke do komunalnih naprav in stroške izdelave lokacijskih dokumentacij plačajo bodoči investitorji. 3. Vse stroške v zvezi z razpisom javnega natečaja, v zvezi s prenosom pravice uporabe na družbenem stavbnem zemljišču, vključno davek na promet nepremičnin, odmero zemljišča, zemljiškoknjižni prepis plača tisti, ki pridobi pravico uporabe. 4. Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe. 5. Javni natečaj se bo izvedel z zbiranjem pismenih ponudb. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici do 10. ure, dne 22/8-1974 na naslov: Skupščina občine Tržič, oddelek za gospodarstvo in finance, s pripisom »Ne odpiraj — za javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča«. Ponudbe, ki bi prispele po tem roku, ne bodo upoštevane. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 22/8-1974 ob 10. uri v pisarni referenta za premoženjsko pravne zadeve SO Tržič. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo. Ponudba se lahko glasi le za družbeni del stavbne parcele za gradnjo družinske stanovanjske hiše oziroma le za eno stavbno parcelo za gradnjo garaže za osebni avto. 6. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno. Ponudba mora vsebovati: a) podatke o ponudniku b) številko parcele, za katero je stavljena ponudba c) znesek, ki ga bo ponudnik plačal za 1 kv. m zemljišča č) roke, v katerih bo pričel in dokončal gradnjo d) potrdilo o vplačani varščini. 7. Udeleženci natečaja morajo plačati na račun sredstev SO Tržič, št. 51520-781-51035 varščino v znesku 1.600,— din. Vplačana varščina se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v izklicno ceno. 8. Rok za začetek gradnje je pol leta, za dokončanje pa tri (3) leta po objavi razpisa. 9. Rok za poravnavo izlicitirane odškodnine je 15 dni po podpisu pogodbe. Stanovanjsko podjetje Radovljica razpisuje prodajo garažnih boksov v garažni hiši na Bledu (Jarše): — z gradnjo garažne hiše, ki bo v neposredni bližini stanovanjskih blokov v naselju Jarše, se bo pričelo še letos, tako da bo izgotovljena do 1. 5. 1975; — orientacijska cena garažnih boksov znaša 2000 din/kv. m, končna prodajna cena pa bo določena ob zaključku III. faze gradbenih del; — prednostno pravico nakupa garažnih boksov imajo stanovalci blokov v bližnji okolici garažne hiše; — ob sklenitvi prodajne pogodbe plača kupec 25 % od predvidene cene ter 1 % kot varščino (ki v primeru odstopa od pogodbe pripade prodajalcu). Interesenti za nakup garažnih boksov naj pismene vloge dostavijo do 15. 8. 1974 Stanovanjskemu podjetju Radovljica, Cankarjeva ulica 27. I* J IGSULIZIcI Ljubljana i poslovalnica Kranj razpisujemo 3 prosta učna delovna mesta za prodajo pohištva Pogoj: uspešno dokončana osemletka Prodajalec pohištva je lep poklic, zato ne oklevajte, Lesnina Kranj vas vabi. Stanovanjsko podjetje Radovljica obvešča interesente za nakup poslovnih prostorov v Bohinjski Bistrici, zlasti organizacije združenega dela za osnovno preskrbo in družbeni standard občanov: — da bo v centru Bohinjske Bistrice (poleg obrata modne konfekcije »TIP-TOP«) zgradilo tri stanovanjske bloke. V dveh izmed njih so v pritličju predvideni po štirje poslovni prostori: 2 poslovna prostora z neto površino 59,40 kv. m, 1 poslovni prostor z neto površino 57,30 kv. m, 1 poslovni prostor z neto površino 37,50 kv. m; — orientacijska cena za kv. meter neto površine znaša 5400 din, poslovni prostori pa bodo vseljivi v decembru 1975. Interesente za nakup poslovnih prostorov prosimo, naj pismene vloge dostavijo do 15. 8. 1974 Stanovanjskemu podjetju Radovljica, Cankarjeva ulica 27. Temeljna izobraževalna skupnost Škofja Loka komisija za štipendije razpisuje štipendije za šolsko leto 1974/75 — za vzgojiteljsko šolo, — za pedagoško gimnazijo, — za pedagoško akademijo, — za študij na univerzi: FF; FNT — matematika, fizika: BTF — oddelek za biologijo, — za visoko šolo za telesno kulturo. Prijave je treba vložiti na obrazcu 1,65 »Prošnja za štipendijo«, ki mora biti kolkovana z 2,00 din ter skrbno izpolnjena v vseh rubrikah, in priložiti: — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodkih staršev oz. odrezek z zadnjo pokojnino, — dokazilo o učnem uspehu (letno spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o opravljenih izpitih). Prijave morajo vložiti tudi tisti dosedanji štipendisti, ki jim je pogodba za štipendiranje potekla 30. 6. 1974 oz. 30. 9. 1974. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa in jih je treba poslati ali osebno izročiti na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Škofja Loka, Mestni trg 38. Nova pridobitev tržiškega muzeja V soboto, 3. avgusta so v Kurniko-vi hiši v Tržiču odprli stalno zbirko tržiškega gasilstva, ki ima v mestu že skoraj stoletno tradicijo. Podobno zbirko je imel doslej le muzej v Metliki. Pomen nove muzejske zbirke, ki jo bogatijo številne dragocenosti, je orisal profesor Jože Rakovec, odprl pa jo je predsednik občinske gasilske zveze Tržič Milan Valjavec. -jk Iniciativni odbor za referendum Na zadnji seji vseh zborov radovljiške občinske skupščine (sredi julija) so imenovali 18-članski iniciativni odbor za pripravo referenduma v radovljiški občini. V odboru so predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, poslovnega odbora banke, temeljne izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva. Na seji so sklenili, da je treba pripraviti vse potrebno, da bi bil referendum do konca leta. Med drugim je tudi predvideno, da bi z novim referendumom oziroma samoprispevkom občanov ter prispevkom delovnih organizacij zbrali manjkajočih 25 milijonov dinarjev za dograditev osnovnih šol in izgradnjo šole v Begunjah. Sicer pa bodo celoten program izoblikovali na podlagi javne razprave, ki se bo v občini začela prihodnji mesec. M. H. Še naprej oddelek ekonomske srednje šole Lani se precej učencev iz radovljiške občine, ki so končali osnovno Solo, ni moglo vpisati v srednje šole na Gorenjskem. Zato in* tudi zaradi pomanjkanja ekonomskega kadra v občini so ustanovili oddelek srednje ekonomske šole z Jesenic. Oddelek je financirala občinska skupščina. Na zadnji seji občinske skupščine so razpravljali o delu oddelka in sklenili, da ga ne bodo ukinili, čeprav še ni jasno, ali ga bo v prihodnje financirala republiška izobraževalna skupnost. Zavzeli so se tudi, naj bi oddelek čez čas prerasel v samostojno srednjo šolo, na kateri bi izobraževali ekonomski kader računalniške smeri. M. H. Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom mesta: 2 učiteljev razrednega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom (porodniški dopust) učitelja za razredni pouk (3. razred) Stanovanja ni. Pozornost mladini Stališča in sklepi obeh kongresov zveze komunistov (republiškega in zveznega) narekujejo komunistom, da posvetijo vso skrb mladim in njihovi idejnopolitični dejavnosti. Tako je bila v Radovljici že sklicana problemska konferenca o mladinski problematiki. Na konferenci, ki jo je pripravila občinska konferenca ZK, so sprejeli več stališč, sklepov in priporočil. Sklenili so, da morajo vzgojno izobraževalne ustanove, družbenopolitične organizacije in drugi (klubi, sekcije) razširiti svoje delovne programe in okrepiti skrb za vzgojo mladih. Nadalje je rečeno, da je mladim treba omogočiti delo v delegacijah in drugih samoupravnih organih. Večjo pozornost je treba posvetiti vajencem, štipendistom, zagotoviti je treba mentorje in okrepiti obrambno vzgojo mladih. Šole in organizacije pa se bodo zavzemale tudi za socialistično vzgojo mladih v družinah Glede mladih delavcev iz drugih republik so poudarili, da jih je treba vključevati v vse oblike družbenega in političnega življenja v občini. Tako bosta za začetek zveza mladine in zveza sindikatov zbrala podatke o številu delavcev iz drugih republik in o njihovih pogojih ter možnostih za delo v različnih oblikah. M. H. OZ D Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje: 4 štipendije na srednji tekstilni šoli — predilski odsek, 4 štipendije na srednji ekonomski šoli in 4 štipendije na upravno administrativni šoli. Prošnje s priloženim zadnjim šolskim spričevalom sprejema kadrovsko socialna služba OZD Gorenjska predilnica Škofja Loka 15 dni po objavi v časopisu. Kranjčani! Vsem občanom Kranja sporočamo, da lahko tudi sami odlagajo nerabne predmete in odpadke na centralno odlagališče pri Tenetišah (odcep pred vasjo Tenetiše levo, na cesti Kranj—Golnik). Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Nadzor opravlja Komunalni servis. Odlaganje je brezplačno. Turistično društvo Kranj SCHIEDEL-YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Gorenjci! MERCATOR razstavlja v hali C pohištvo renomiranih tovarn t-\|-leTI Od grosistov pa sodelujejo — LESNINA — SLOVENIJALES — JUGOTEHNIKA — TEKSTIL ' MEBLO BREST MARLES NOVA OPREMA VRBAS GORAN PRODUKT 8. OKTOBER Mercator Kvalitetna izbira blaga, konkurenčne cene, solidna postrežba so garancija obojestranskega zadovoljstva. Zato na svidenje v paviljonu MERCA-TORJA v hali C. Za neposreden stik s potrošnikom in za ljubezniv pritisk na trgovino in njen večni »riziko« z modnimi vzorci se je odločil kranjski Tekstilindus, s tem ko je konec prejšnjega tedna v prostorih hotela Creina v Kranju odprl Informativno prodajni center. Tu bodo odslej lahko kupovali vse novosti, za katere se bodo v Tekstilindusu odločali, da jih preizkusijo ali pa serijsko izdelujejo. Tako bo marsikateri ekskluzivni vzorec na prodajnem pultii tega centra, razen tega pa seveda tudi velika večina od 800 vzorcev v 4 do 8 variantah kolikor jih letno izdelajo. Ob otvoritvi so obljubili, da bo na policah vsak dan kaj novega. Kdor bo torej želel vedeti, kaj je novega v svetu mode na tiskanem bombažu, batistu, kepru, jerseyu pohištvenem blagu, tudi zavesah v zadnjem času, bo to spoznal v novem prodajnem in informativnem centru Tekstilindusa. Tudi se ne bo več dogajalo, da nagrajeni vzorci tkanin z raznih modnih sejmov, Tekstilindus ima lepo zbirko teh odličij, ne bi našli poti do potrošnika — ker bodo na voljo prav v tem centru. Nagrajenih vzrocev trgovina pogosto ni naročala, ker se ji je zdelo, da potrošnika taka moda, ki jo ustvarja domača tovarna, ne zanima. Vsi evropski tekstilni proizvajalci pa tudi naši, izbirajo in ustvarjajo modo v enem centru; od trgovine in njene povezave s proizvajalci pa je odvisno, če tako modo potem lahko kupimo v trgovini takoj ali pa šele mnogo pozneje. Na policah informativno prodajnega centra bo vedno najti tudi nove vzorce posteljnega perila, zidnih oblog, s katerimi se zadnje čase v Tekstilindusu tudi ukvarjajo, z najrazličnejšimi zavesami od bombažnih do metaliziranih, ki duše zvok in svetlobo v največji meri in še marsikaj drugega, kar bi tekstilci radi ponudili potrošniku za prijetnejšo opremo doma. Razstavni del bodo pogosto menjavali, tako da bo v tem centru vsak čas kaj novega na ogled in za prodajo. — L. M. — Foto: F. Perdan IMA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD S.VIII. D013.VIII. »"7^ razstavljamo in prodajamo IT POHIŠTVO) ZAVESE, GRAOB. MATERIAL, GOSPODINJ. STROJE, PREPROGE, ITD. Vttčakuiemo vas obisk v našem paviŽ(onu v haCijt in se piipotočamo za nakup i ITI U P h 3 Cl M O S CITROEN vse informacije o vozilih Cimos Citroen Slovenija it na XXIV. mednarodnem gorenjskem sejmu od 9. do 19. avgusta 1974 ČGP Delo Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 Zaposlimo 1. PRODAJALCE za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije za kioske v Kranju, Kranjski gori, Raaovljici in na Jesenicah 2. RAZNAŠALCE za raznašanje časopisa Delo v jutranjih urah v Kranju za terene: Primskovo, Čirčiče, Planina in center mesta; za Jesenice na Javorniku ter Koroški Beli 3. SNAŽILKO za čiščenje poslovnih prostorov ter kurirska dela — v podružnici Kranj in v podružnici Jesenice Vse informacije dobe interesenti na podružnici Dela v Kranju, Koroška 16, tel. 21-280. Separacija na Hrušici, ki jo gradi Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic. — Foto: B. Blenkuš ELEKTROTEHNA Ljubljana poslovalnica Kranj Prešernova 9 vam nudi od 5. do 20. avgusta 2 do 5 % popust na vse blago PRALNI STROJI ŠTEDILNIKI HLADILNIKI TELEVIZORJI RADIOAPARATI TRANZISTORJI TERMOAKUMULACIJSKE PEČI INŠTALACIJSKI MATERIAL LESTENCI ELEKTROMOTORJI MOTORNE ŽAGE MEŠALCI ZA BETON Ugodni kreditni pogoji! Dostava na dom! Se priporočamo. Bled živi za turizem Če kdaj potem se še posebno na letnih konferencah turističnega društva Bled pokaže, da številni Blejci živijo za turizem. V primerjavi z zbori volivcev in podobnimi sestanki z občani so bile doslej letne konference turističnega društva daleč naibolie obiskane. Podobno je bilo tudi na zadnji, ko so ocenili enoletno delo turističnega društva in se dogovorili za letošnji delovni program. Ugotovili so, da so lanski delovni program v celoti uresničili. Pri tem je nedvomno največji uspeh, da so s skupnimi močmi uresničili zamisel o ustanovitvi interesne skupnosti, ki bo z zbiranjem sredstev postopno zgradila (zagotovila denar) za nekatere prepotrebne tako imenovane infrastrukturne objekte. Prvi takšen objekt bo umetno drsališče, na katerem bodo jeseni že imeli umetno ledeno ploskev. Kot že ničkolikokrat se je tudi tokrat na konferenci izkazalo, da blejski turistični delavci ne skrbijo le za »strogo« turistično delo, marveč njihovo skrb za boljšo turistično ponudbo preveva tudi reševanje komunalnih in drugih problemov. Tako je bilo tudi tokrat slišati vrsto predlogov za asfaltiranje cest, ureditev javne razsvetljave, kanalizacije in podobno. Najpomembnejša je nedvomno zahteva, da je končno vendarle treba že najti izhod iz slepe ulice in začeti z izgradnjo novih hotelskih postelj. Na Bledu bi namreč ta hip potrebovali najmanj 1000 do 2000 novih postelj v hotelih. S to ugotovitvijo se je strinjal tudi predsednik Turistične zveze Slovenije inž. Franc Razdevšek, ki je povedal, da zadnje čase tudi v bankah ugotavljajo, da bo z ustreznimi krediti treba pospešiti tovrstne investicije. Nazadnje so na konferenci podelili priznanja za lepo urejene hiše v lanski turistični sezoni in častne turistične znake. Priznanja za lepo urejeno hišo ali vrt so dobili lastniki hiš Vinko Potočnik, Rozalija Lavrič, Tončka Ferjan, Anton Svetina, Jože Šlibar, Lado Marolt, Tončka Kristan, Dore Čufer, Silva Krznarič, Bernarda Vavtar, hišni svet bloka Koritenska 9/a in kolektiv Grand hotela Toplice. Častne turistične znake pa so dobili Ivan Zupan, Franc Arh, Jože Žemva, Zvonko Janežič, dr. Branko Lubej, Jože Zupan, Franc Učakar, Janez Žerovc, inž. Elza Osterman, Jovo Matic, Darko Hribar in Andrej Ristič. A. Z. 74IT4V4 101 2% znižan prometni davek slovenija^^avto na XXIV. mednarodnem gorenjskem sejmu od 9. do 19. avgusta 1974 Tovarna klobukov Škofja Loka sprejme nove delavce za delo v kožarni Nudimo jim dobre dohodke in v perspektivi lepše delovne pogoje. Prijave sprejema tajništvo podjetja do 20. 8. 74. 4 GLAS Torek — 6. avgusta 1974 REKORDERKA IZ POLJC — Krava s številko 571 je rekorderka med poljskimi molznicami. Dnevno namolze 43 litrov mleka. Stara je štiri leta in pol in je trikrat teletila. Ostale krave frizijske pasme imajo od 30 do 40 litrov mleka dnevno. Boljše krave se med letom pasejo v čredinkah, pozimi pa jih krmijo s senom in dodatki silaže, krmilne pese in močnih krmil. (B. B.) Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic je začelo graditi maja na živinorejskem obratu Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v Poljčah nov, sodoben hlev. Ko bodo po končani novogradnji popravili še sedanji hlev, bodo v Poljčah lahko redili okrog 500 krav mlekaric. Vrednost investicije znaša 7 milijonov dinarjev, prispevali pa jih bodo KZK ter SGP Sava in banka v obliki posojil. V novem hlevu bodo redili predvsem krave frizijke, ki imajo od 30 do 40 litrov mleka dnevno. Že sedaj »namolzejo« dnevno v Poljčah 3600 litrov mleka, ki ga odkupi kranjska mlekarna. Stene novega hleva bodo iz opeke, stropi iz lepljenega lesa, streha pa iz anhovskega salonita. Pod in boksi bodo betonski. Krmljenje, molža, odvoz gnoja in dovoz krme bodo mehanizirani. Na Živinorejskem obratu želijo asfaltirati tudi dovozna pota ter površine ob hlevih ter urediti okolico. — B. B. Krmni dosevki Po žetvi žita, spravilu zgodnjega ali semenskega krompirja mora vsak kmetovalec strmeti za tem, da njivo čim prej zaseje, da jo prekrije zelena varovalna površina. Za to uporabljamo rastline, ki hitro rastejo in imajo primerno krmsko vrednost za živino. S krmnimi dosevki dosežemo, da dobimo iz njive dva pridelka v enem letu, razen tega ugodno vplivajo na strukturo zemlje in tvorbo humusa, zmanjšajo izpiranje hranilnih snovi iz tal, s svojo hitro rastjo pa zamorijo že vznikli plevel. S krmo, ki jo pridelamo s primerno izbranimi dosevki, lahko krmimo do začetka zime. Za krmne dosevke močno gnojimo s fosforom in kalijem že glavnemu posevku, obilo pa gnojimo le z dušikom. Če zemlja ni dobro zagnojena in če ne gnojimo z dušikom, nas bodo dosevki razočarali. Glede na čas setve ločimo spomladanske, strniščne in prezimne krmne dosevke. V tem letnem času so pomembni le strniščni in prezim-ni dosevki, zato si jih bomo podrobneje ogledali: a) Strniščni dosevki Med strniščnimi dosevki so najvažnejši pitnik in sončnica, nekatere križnice, (listnati ohrovt, jara graščica, bela gorjušica) ter grošica in bob. Za večino strniščnih dosevkov je važno, da jih čim prej sejemo. Pitnik in sončnica sta razširjena v nekaterih predelih Gorenjske. Pitnik se uporablja za krmo le svež, zaradi malo sušine se slabo silira. Sončnica je v svežem stanju za živino manj vredna, ker je ne žre rada, zato jo raje siliramo. Pitnik krmimo, ko je visok 1 m do cvetenja, pozneje živali pitnik nerade jedo še posebno če ni nakratko zrezan. Sončnico krmimo do cvetenja, v polnem cvetenju jo siliramo. Sončnica je manj občutljiva za mraz kot pitnik. Koruze sejemo 90—110 kg/ha, v redi 30—40 cm vsak sebi. Sončnice sadimo 30—35 kg, fnedvrstna razdalja 25—35 cm. Ker se sončnica hitreje razvija, jo lahko sejemo 14 dni za pitnikom. Gnojenje 300 kg/ha nitromonkala.v Pridelek ca. 350 q/ha sveže mase, to je 245 kg preb. beljak, in 2800 kg škrobnih enot na ha. Sončnica 350 q/ha zelene mase 315 kg PB in 2240 ŠV. Križnice kot strniščni dosevki Križnice se odlikujejo z velikim in cenenim pridelkom, ki vsebuje veliko prebavljivih beljakovin. Spravilo pridelka je ceneno in enostavno, ker ga lahko mehaniziramo. Listnati ohrovt sejemo v drugi polovici julija. Ker brez škode prenese tudi hujši mraz, ga lahko pokladamo živini dokler ne zapade sneg. Pridelovanje listnatega ohrovta se zadnje leta uveljavlja v okolici Škofje Loke. Ohrovt in ostale križnice naj pridejo za poljščino, ki je bila močno pognojena s P in K, samemu posevku pa izdatno gnojimo z nitromonkalom, sicer nas bo posevek hudo razočaral. Tako nam je v poskusni setvi na pognojeni njivi dal 300 q zelene mase, na negnojeni pa ni bilo vredno kositi. Jaro grašico sejemo v začetku avgusta, belo gorjušico pa v drugi polovici avgusta, obe pokosimo pred začetkom hujšega mraza. Vse križnice imajo drobno seme in sme priti v zemljo le 1—2 cm, zato mora biti njiva dobro pripravljena. Semena potrebujemo za listnati ohrovt 8—10 kg, bele gorjušice 16—22 kg, jare ogrščice 8—12 kg, sejemo na med vratno razdaljo 20—25 cm. Posevke radi napadajo bolhači, pozneje pa gosenice, zato je treba posevke škropiti s primernim insekticidom (paration, diazinon, etiol). Pridelovanje križnic je uspešno, če jih ne pognojimo vsaj s 400 kg nitromonkala na ha, ki ga trosimo ob setvi, pri ohrovtu tudi dogndjujemo. Pridelki: ohrovt 275 q/ha zelene mase, ki vsebuje" 550 kg PB in 2230 SU. Pridelki jare grošice in bele gorjušice so za 1/3 manjši. Ohrovt krmimo kravam 25 kg v obroku, ki naj ima precej sena. Mešanice z metulnicami Te mešanice so bogate z beljakovinami, zato dajejo odlično krmo, sejati jih moramo čim prej. Primerne mešanice so 75—100 kg jare grašice in (BO kg boba, tu sta obe rastlini metuljnici, mešanica z nemetulnicami: 75—100 kg jare grašice in 40—60 kg ovsa ali 75—100 kg jare grašice in 20—30 kg koruze. Gnojimo 150—200 kg nitromonkala na ha. Strniščne korenovke Najenostavnejše je pridelovanje repe, ki pa jo zaradi nizke krmske vrednosti Opuščamo. Po krmski vrednosti pa je boljša kavla. Peso po strnišču ne moremo sejati, ampak jo le presajamo, zato je vedno manj zanimiva, čeprav je odlična za molzne krave. Sadike sadimo na razdaljo 40—50 cm x a5. Vsem korenovkam obilno pognojimo z dušičnim gnojilom ali gnojnico. Nelec Franc, dipl. ing. agr. Kulturna sramota ob občinskem prazniku Jesenic V okviru prireditev ob jeseniškem občinskem prazniku so člani jeseniške likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar pripravili, tako kot vsako leto, svojo kolektivno slikarsko razstavo. Nedvomno dejstvo je, da so prav jeseniški likovniki tisti, ki s prirejanjem kolektivnih in samostojnih slikarskih razstav vedno obogatijo in popestrijo programe kulturnih prireditev ob raznih praznikih. Vredno bi bilo tudi razmisliti in upoštevati, kolikokrat so le in samo oni na kulturnem področju dali svoj prispevek, saj jih po številu razstav nedvomno lahko štejemo med najbolj prizadevne kulturno-umetniške skupine v občini sploh. Svoji tradiciji se jeseniški likovniki niso izneverili tudi ob minulem občinskem prazniku Jesenic, saj so minulo sredo odprli kolektivno slikarsko razstavo. Obvezno in redno jih odpirajo s kvalitetnim programom pevskih zborov, najpogosteje Jeklarja, recitacijami in solističnimi točkami pevcev ljubljanske opere. Na zadnji otvoritvi je poleg Jeklarja zapel tudi solist ljubljanske opere Jeseničan Jaka Jeraša. Člani jeseniškega Dolika so kot organizatorji že kar vajeni, da je obisk ob otvoritvah skromen, da je tudi poznejši obisk razstav nezadovoljiv. Deloma opravičujejo to s skrajno neprimerno lokacijo in neustreznimi prostori, a kljub vsemu vztrajajo, saj je še vedno vredno pokazati dela, ki so v slovenskem kulturnem prostoru, na razstavah drugod, laskavo ocenjena, vsaj delčku jeseniškega občinstva, tistemu, ki zna ceniti in vrednotiti to vrsto umetnosti. Vendar pa kljub slabim izkušnjam vsaj ob občinskem prazniku Jesenic nikoli niso ob otvoritvi razstavili sami sebi. Vsaj ob občinskem prazniku, še posebno zadnjem, ko je bila otvoritev DOLIKOVE razstave osrednja kulturna prireditev v občini, naj bi po preteklih izkušnjah, po svoji obvezi ob prazniku, otvoritvi prisostvovali predstavniki jeseniškega družbenopolitičnega življenja, organizacij združenega dela in drugih. A bilo ni nikogar. Nihče, prav nihče se ni odzval vabilu. Otvoritve se je udeležil — reci in piši — en sam občan! Ni treba posebej poudarjati, da je tak omalovažujoč odnos do kulture in do občinskega; praznika prizadel najbolj in najprej prav tiste, ki so osrednjo kulturno prireditev v občini skrbno organizirali in na njej sodelovali. Tak odnos do osrednje kulturne prireditve daje najbolj sramoten pečat predvsem ob tako pomembnem datumu kot je občinski praznik in . . . Kaj je sploh vredno razmišljati naprej? Ta sramota je neizbrisna in na žalost še kako boleča. D. Sedej Na povabilo kulturne skupnosti Radovljica je konec minulega tedna obiskala Radovljico skupina iz prijateljske občine Brus v Srbiji. V petek popoldne jih je v hotelu Alpe Adria v Radovljici pozdravil predsednik kulturne skupnosti Jože Bohinc. —Foto: F Perdan V SOBOTO DRUGIČ PLANINSKI AVTOBUS — Udeleženci sobotnega izleta (na fotografiji) so se z avtobusom pripeljali do Kokre, odtod pa so krenili na Čemšenik, Potoško goro in Sv. Jakob nad Preddvorom. Prihodnjo soboto bo »planinski avtobus« že tretjič popeljal izletnike v podnožje gora. Vsi, ki boste ob 7,15 pred kinom Center, lahko obiščete Veliko Poljano, Tolsti vrh in Kriško planino. Proti večeru vas bo avtobus spet pripeljal v Kranj. Akcija »Kranjčani hodijo v gore« torej žanje prve uspehe in se uspešno nadaljuje, (jk) — Foto: F. Perdan 2 % znižan prometni davek MOTORNA KOLESA — TOMOS — automatic nt — automatic 3 — 14 tls colibri — tricikel ape-car — z zaprto prikolico Motorna kolesa iz uvoza — jawa 350/634 dvokolesa — rog otroška kolesa kosilnice in žage alpina smučarske vlečnice tomos Pesmi in plesi izpod Kopaonika in Triglava Letošnji radovljiški občinski praznik je potekal v znamenju prijateljstva z občani, družbenimi in kulturnimi organizacijami ter občinsko skupščino Brus iz Srbije. Osrednja prireditev ob obisku 41-član-ske skupine pod vodstvom predsednika občinske skupščine Brus je bila v soboto popoldne na vrtu hotela Alpe Adria v Radovljici. V kulturnem programu pod naslovom Pesmi in plesi izpod Kopaonika in Triglava so nastopile folklorne, pevske in glasbene skupine KUD Josip Pančič iz Brusa ter folklorna skupina DPD Veriga Lesce, godba na pihala DPD Svoboda Lesce, komorni zbor A. T. Linhart in zabavni ansambel Gorenjci iz Radovljice. Gostje iz Srbije so prispeli v Radovljico že v petek popoldne, kjer so jih pred hotelom Grajski dvor pozdravili godba na pihala iz Lesc, folklorna skupina, predstavniki radovljiške občinske skupščine in prebivalci Radovljice. Po krajšem kulturnem programu so se predstavniki občinske skupščine Brus udeležili slavnostne seje radovljiške občinske skupščine ob občinskem prazniku. Zvečer pa je gostom iz Srbije radovljiška kulturna skupnost pripravila sprejem v hotelu Alpe Adria. Predsednik kulturne skupnosti Jože Bohinc jim je v imenu skupnosti in družbenopolitičnih organizacij zaželel prijetno počutje z željo, da bi se v prihodnje prijateljsko sodelovanje med občinama razvilo na vseh področjih. V imenu nekdanjih izgnancev, ki so med vojno živeli v Brusu pa se je zahvalila Ela Bertoncelj, ki je bila med vojno izgnana v Srbijo, po vojni pa je bila upravnica vrtca v Radovljici. Na sobotni svečani prireditvi na vrtu hotela Alpe Adria se je zbralo prek tisoč domačinov in turistov z Bleda, Bohinja ter drugih krajev. Po promenadnem koncertu leskih godbenikov so v kulturnem programu folklorne skupine iz Brusa in radovljiške občine izvajale izvirne plese iz Srbije in Slovenije. Soliste KUD Josip Pančič pa je spremljal instrumentalni trio iz Brusa. Na prireditvi so potem predstavniki radovljiške občine in občine Brus izmenjali čestitke ter izrazili željo, da še bolj okrepijo prijateljske vezi med obema občinama. Po kulturnem programu pa se je na vrtu hotela Alpe Adria nadaljevalo tovariško srečanje. V nedeljo so si gostje iz Brusa ogledali nekatere kulturne zanimivosti v občini. Ogledali so si stari del Radovljice in Čebelarski muzej. Obiskali so tudi muzej talcev v Begunjah in grobišče v Dragi, nato pa odpotovali v Brus. Ta teden pa bodo predstavniki radovljiške občine vrnili obisk. V Brusu se bodo udeležili slovesnosti ob njihovem občinskem prazniku in 30-letnici osvoboditve tega kraja. Nikjer tako poceni kot pri KRANJ 30-.40 % popust Največja sezonska razprodaja od 1. avgusta dalje — letna damska oblačila v salonu na Titovem trgu 7/1. in — letna otroška oblačila v Baby na Titovem trgu 23 Vsa oblačila so brezhibna, brez napak in po letošnji modi. OZ D Gorenjska predilnica Škofja Loka podjetje v močni ekspanziji vabi k sodelovanju VEČ DELAVCEV IN DELAVK ZA SVOJE NOVE OBRATE, VEČ PRIPRAVNIKOV ZA DELOVNA MESTA V RAČUNOVODSTVU, KADROVSKEM ODDELKU IN KOMERCIALNEM SEKTORJU IN GRADBENEGA TEHNIKA. Zagotavljamo vam delo v moderno urejenih obratih, urejeno socialno varnost in ugodne možnosti zaslužka in napredovanja. Vsa dodatna obvestila daje kadrovski oddelek podjetja. na XXIV. mednarodnem gorenjskem sejmu od 9. do 19. avgusta 1974 Dopustniki oblegajo Stari vrh * Predvidevanja se uresničujejo: Stari vrh in okoliški kraji postajajo za turiste zanimivi tudi poleti — Goste najbolj privlačijo čist zrak, mir in domača hrana — Dopustniki si želijo izletov v znane slovenske turistične kraje Prijeten pomenek pred Mežnarjevo domačijo na Jarčjem brdu. Stari vrh, turistični center na meji med Selško in Poljansko dolino, njegova prostrana smučišča, domačije, ki so se pred leti začele ukvarjati s kmečkim turizmom, idilične kotičke nad dolino Luše, vse to so doslej poznali v glavnem oboževalci bele opojnosti, ljubitelji zimskih športov, smučanja in sankanja. Letošnje poletje pa kaže, da se časi spreminjajo, da so se stvari zasukale bistveno drugače, skratka, da so domačije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, oblegane tudi poleti in, da je bilo večje število gostov zaradi premajhnega števila turističnih sob treba celo odkloniti. »Opazili smo, da je za preživljanje dopusta na domačijah, kmetijah, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, na Starem vrhu, Četeni ravni, Jarčjem brdu, Rovtu in okoliških krajih poleti celo večje zanimanje kot pozimi,« mi je dejal Milan Gartner-Mežnar z Jarčjega brda, ko sva se srečala v Luši, kamor se je vročega popoldneva s traktorjem pripeljal nakupovat v trgovino. V nekaj minutah je na prikolico naložil vse potrebno in me povabil, naj prise-dem, da se odpeljeva navzgor proti njegovi domačiji. »Junija smo zaradi dela, saj veste: košnja, morali nekaj gostov celo odkloniti, v juliju in avgustu pa imamo vse zasedeno,« mi je malo kasneje pripovedoval v prostorni kuhinji, kjer je žena Ivica pravkar pripravljala kosilo za dopustnike. »Po dopustih pri nas največ povprašujejo Ljubljančani, letos pa so jih prvič prehiteli turisti iz obmorskih krajev, Bosne in Beograda. Tu ostajajo povprečno po deset do štirinajst dni. Štiričlanska holandska družina je, denimo ostala kar tri tedne. In rekli so, da bodo še prišli! Gostje pogosto odhajajo na razne krajše izlete: na Blegoš, Lubnik ali Stari vrh. Nekateri pa z avtomobili potujejo daleč naokrog, po znanih slovenskih turističnih biserih. Takim, ki gredo ,z doma* za en dan, damo na pot suho hrano. Koliko velja penzion pri nas? Za prenočišče in vse obroke odšteje gost 70 din!« Potlej je Milan potarnal, da pri hiši primanjkuje moči za delo. Gospodinja Ivica se ukvarja z dopustniki in ji že to vzame večino časa. Dragica Stevanovič Zato pri Mežnarju že razmišljajo o nakupu novih strojev, ki jih bodo vsaj malo razbremenili ter jim olajšali delo! »Goste sprejemamo direktno ali pa prek turistične agencije. Naenkrat lahko pri nas preživlja počitnice po deset dopustnikov. Nekateri nas že dobro poznajo in prihajajo sem gor na dopust iz leta v leto, poleti in pozimi, včasih samo na kratek vikend. Često pridejo tudi skupine iz podjetij. No, tu je.bil celo seminar za predavatelje delavskih univerz.« Dragica Stevanovič iz Beograda je za možnosti letovanja na kmetijah v škofjeloški občini zvedela iz beograjskega dnevnika Politika Ekspres. »Že tretjič sem tu,« pravi, »v Sloveniji pa sem bila že večkrat prej. Pred tem sem počitnice preživljala navadno na Bledu. Ampak tam so zdaj presneto zasoljene cene. Pa tudi okolje mi je tu bolj všeč, bolj mi ustreza. Otroci in mož preživljajo počitnice ob morju, na otoku Hvaru. Ne, na morje pa jaz ne bi šla na dopust! Podnebje mi ne ustreza! Ja, zdaj bom že šla doli k družini! Ampak samo na kratek obisk. Prvo leto sem tu ostala petnajst, lani osemnajst in letos kar enaindvajset dni. Pa vam po pravici povem, da bi še ne šla domov, če ne bi morala. Zrak, hrana: vse je odlično! Med dopustom malo pletem, čitam, se sprehajam. Sploh mi ni dolgčas. Prihodnje leto bom zagotovo spet prišla, najverjetneje pa bom s seboj pripeljala še moža, hčerko in sina. Kdor enkrat obišče Slovenijo, je ne more pozabiti. Obiskala sem že veliko krajev: Rogaško Slatino, Ljubljano, Bled, Bohinj ... In vse kraje v bližini Starega vrha. Pred dnevi sem bila celo v Celovcu!« PRESENEČENI SMO Dr. Vladimir Sultanović iz Sarajeva je letos na Jarčjem brdu drugič. Lani so bili poleg njega na dopustu pri Mežnarju še žena in otroci, letos so pripeljali v škofjeloške hribe na oddih tudi oboje starše. In kako so zvedeli za Sta'ri vrh? »Kolegi iz Ljubljane so mi prvi pripovedovali o kmečkem turizmu,« je dejal Vladimir, »kasneje pa me je na to spomnila še oddaja na televiziji. Zelo smo zadovoljni! Priroda je naravnost čudovita, hrana odlična, cene pa zmerne. Zdi se nam, da za denar, ki ga odštejemo, dobimo še precej več kot smo pričakovali. Škoda, da za vse, ki bi tu želeli preživeti dopust, ni prostora! Lani smo tu ostali sedem, letos pa bomo deset dni. Pa še deset bi jih ostal, če bi bil čas! Izredno smo presenečeni, kako to vse GRADITELJI! interesenti opečnih izdelkov Ljubljanskih opekarn Svoje zastopstvo sem preselil iz Nazorjeve 4 v novo stanovanje, Oprešnikova 15 v bližino samopostrežne trgovine na Klancu. Pišite, obiščem vas na domu. Se priporočam! Andrej Smolej skupaj funkcionira! Edina pripomba, ki bi jo imel, je precej slaba cesta. Treba bi jo bilo vsaj malo nasuti in popraviti. Kaj počnemo tu? Stalno hodimo na izlete v okolico, nabiramo borovnice, gobe pa iščemo že dve leti, a jih ni!« je nazadnje šaljivo pripomnil. Druščina dopustnikov na Jarčjem brdu je medtem pokosila in se zbrala na kratek klepet pred hišo. In na posvet, kaj bodo počeli popoldne. Morda je kateri prijel celo za vile ali grablje, saj je to, kot je povedal gospodar Milan, ena priljubljenih oblik rekreacije mnogih počitničar-jev. ŽELJA: VEČ IZLETOV Naslednji obisk je veljal Staremu vrhu, vasica se uradno imenuje Za-preval, Zgajnarjevi domačiji. »Od junija imamo kar naprej vse zasedeno« je dejal Tomaž Demšar. »Trenutno lahko naenkrat sprejmemo dvanajst ljudi. Ko smo se začeli ukvarjati s kmečkim turizmom, smo veliko bolj računali na zimsko sezono, zdaj pa se je že pokazalo, da tudi poletje ni od muh. Ampak poleti je za nas težje. Samo štirje ljudje smo pri hiši in kar težko je usklajevati delo na kmetiji in turizem. K sreči nam precej pripomorejo sorodniki. Pa še, če vreme ne bi nagajalo, o, ja, potem bi že šlo!« Sonce se je spustilo že nizko nad bližnji Stari vrh, ženska druščina pa ip hila nrav takrat zbrala na po- menek pred Žgajnarjevo hišo. Iztekal se jim je zadnji dopustniški dan. Da so štiri iz Splita, po ena pa iz Zadra in Mostarja, so povedale. »Prijatelji so nam svetovali, naj vsaj enkrat poskusimo preživeti dopust tu,« so družno dejale. »Lani smo bile v škofjeloškem hotelu Transturist. Tu smo že petnajsti dan in prav jutri odpotujemo. Navdušene smo nad vsem! Še posebno nad hrano, nad domačo naravno jedačo! O vsem lahko govorimo le v presežnikih. Počutimo se kot doma in lahko zatrdimo, da bomo povsod delali reklamo za kraj! Veliko smo se v teh dneh sprehajali in pešačili. Žal so s Starim vrhom precej slabe prometne veze. Mi bi namreč vsi zelo radi videli še kaj več, spoznali še druge kraje. Zato menimo, da bi moral Transturist pripraviti čez poletje več kratkih izletov v slovenske turistične kraje. Mnogo lepše je tu kot v hotelu, pa tudi bolj nam ugaja kot morje. Samo hrana! Zaradi nje smo si pošteno ogrozile linijo,« so hudomušno pripomnile! TO JE PRAVI ODDIH Tudi Miodrag Vasic iz Beograda se je prišel naužit svežega zraka in nabrat svežih moči na Stari vrh. Po naporni in odgovorni službi, možak je sekretar sekretariata za mednarodne odnose in protokol mesta Beograda, se mu je oddih v miru zagotovo prilegel. »Menim, da je kmečki turizem odlična ideja,« je pripomnil. »Ne, nisem prvič v Sloveniji, tu pa res še nisem bil. Izredno smo zadovoljni. Stari vrh so mi na svetovali prijatelji iz Ljubljane. Prostor sem rezerviral že v aprilu ali maju, ne spomnim se več! V preteklih j__i- _____ .. »•» _ _____ % • Miodrag Vasic okolici z namenom in željo, da spoznam ljudi in kraje. Doživljam sama prijetna presenečenja. Če bom imel čas, bom spet prišel pozimi — na smučanje! Tudi pešačenje, čeprav ga nisem vajen, mi zelo prija. Zame je nekaj novega predvsem domača hrana! V hotelih ješ ene in iste menuje, tu pa so vsi obroki neverjetno raznoliki. In kakšna tišina! Kar prav je, da ni niti telefona, saj smo prav zato še bolj v miru. O Demšarjevi družini bi se lahko izrazili le najlepše. To so ljudje, ki se ne ukvarjajo s hotelirstvom, pa se vseeno tu odlično počutimo. Stari vrh je odličen primer za vse ostale kraje države. In kaže tudi, da so ljudje tu odlično organizirani, da se razumejo. Poglejte, malo ljudi živi po teh obronkih, pa vseeno vsako leto pripravijo prireditev »Dan oglarjev«! Dobro sem se seznanil z ljudmi, spoznal kraj, to že lahko rečem, in mislim, da je kmečki turizem treba razvijati.« Besedilo in fotografije: l\ DIVIZU: DOBAVI V\ DOM OKi IZBIRA IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE Sejmska hala Savski Log Kranj v času XXIV. Gorenjskega sejma od ».8 do BMi.» L J ——KARIBSKA SKRIVNOST 9V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. Priletne gospe se kaj rade vdajajo dolgoveznemu klepetanju. Drugi ljudje se ob tem sicer dolgočasijo, vendar pa še slutili ne bodo, da ima gospa kakšen globlji razlog za svoje govoričenje. V tem primeru seveda ne bo mogla zastavljati direktnih vprašanj (roko na srce — še vedela ni, kaj naj bi sploh vprašala). Njena naloga bo izvedeti kaj več o nekaterih- ljudeh, katerih imena je še enkrat ponovila v mislih. Verjetno bi lahko nabrala še kaj podatkov o majorju Palgravu, vendar pa — ali bi ji to kaj pomagalo? Dvomila je. Če je kdo res umoril majorja, se to ni zgodilo zaradi kakšne skrivnosti v majorjevem življenju, pa tudi ne zaradi dediščine ali iz maščevanja. Čeprav je bil major žrtev umora, je bil to eden od tistih redkih primerov, v katerem ti boljše poznavanje žrtve prav nič ne pomaga in te nikoli ne pripelje na morilčevo sled. Po njenem mnenju je bil edini vzrok umora lahko le dejstvo, da je major preveč govoril! Od dr. Grahama je izvedela precej zanimivo dejstvo: major je imel v svoji listnici različne fotografije; ena je predstavljala njega samega na poniju za polo, na drugi je bil mrtev tiger — in vsi ostali posnetki so bili približno iste vrste. Zakaj je major Palgrave prenašal vse te slike s seboj? Jane Marplova, ki je imela za seboj mnogo izkustev s starimi admirali, brigadnimi generali in navadnimi majorji, je vedela, zakaj: zato, ker je strašno rad pripovedoval o svojih doživljajih. Verjetno je začel takole: »Nekoč, ko sem lovil tigre v Indiji, se mi je pripetilo nekaj nenavadnega ...« Ali pa je obujal spomine na ponija za polo. In tako bi bila končno na vrsti tudi pripoved o osumljenem morilcu, ki bi jo major ilustriral s sliko iz listnice. Major je tudi v pogovorih z njo delal prav tako. Da bi osredotočil poslušalkino pozornost na predmet svoje zgodbe, je storil isto, kar je brez dvoma vedno delal v isti situaciji — iz listnice je potegnil sliko in rekel nekaj podobnega kot: »Človek si ne bi mislil, da je tale fant morilec, kaj?« Poudariti je treba, da je bila to njegova navada. Zgodba o morilcu je bila del njegovega rednega repertoarja. Samo da je kdo omenil kakšen umor, že je major zaplul s polno paro naprej. In tako — je premišljevala Jane Marplova — je major mogoče že povedal isto zgodbo komu drugemu tukaj v hotelu. Ali pa celo več kot eni osebi. Če je bilo to res, bi mogoče lahko od te osebe izvedela nadaljnje podrobnosti majorjeve zgodbe, ali pa celo, komu je bil podoben človek na fotografiji. Zadovoljno je pokimala. Da, tu bo začela. Poleg tega pa je pomislila tudi na četverico ljudi, ki jih je sama pri sebi imenovala »štirje osumljenci«, čeprav sta bila v resnici samo dva, major je govoril o moškem. Polkovnik Hillingdon ter Dyson, ki sta bila kaj malo podobna morilcem, a to je značilno za te vrste ljudi. Bi lahko še kdo drug prišel v poštev? Nikogar ni videla, ko se je bila obrnila. Le bungalov je bil za njo. Rafielov bungalov. Ali je morda kdo prišel iz bungalova ter se vrnil vanj, preden se je ozrla? V tem primeru je mogel biti to samo sluga gospoda Rafiela. Kako mu je že bilo ime? Da — Jackson. Ali je bilo mogoče, da je le-ta stopil skozi vrata v trenutku, ko je major pogledal v njegovo smer? Prizor bi bil isti kot na sliki. Tudi na posnetku je moški prihajal iz hiše. Mogoče je major nenadoma prepoznal morilca. Do tega trenutka ni Arthurju Jacksonu — slugi in maserju — prav gotovo naklonil kakšnega posebnega zanimanja. Majorjev blodeči in radovedni pogled je bil v bistvu snobistične narave. Arthur Jackson ni bil noben pukka sahib — major Palgrave ga ne bi bil dvakrat pogledal. Dokler ni držal fotografije v roki ter pogledal prek desne rame Jane Marplove ter videl nekega moškega, ki je prihajal iz hiše ...? Jane Marplova se je obrnila na drugo stran. Program za jutri ali bolje rečeno za danes: nadaljnja preiskava Hillingdonovih, Dvsonovih ter Arthurja Jacksona — sluge in maserja. Tudi dr. Graham se je zgodaj zbudil. Kakšen drug dan bi se bil obrnil na drugo stran in spet zaspal. Danes pa je bil nemiren in spanec se ni hotel vrniti. Že dolgo je bilo tega, kar mu je notranji nemir otežkočal spanec. Zakaj je bil zaskrbljen? Nikakor ni mogel razumeti. Ležal je v postelji in premišljeval o nečem, kar se je tikalo — kar se je tikalo — da, majorja Pal-grava. Smrti majorja Palgrava? Vendar pa ni mogel razumeti, zakaj naj bi mu majorjeva smrt povzročala nemir. Ali pa je bilo nekaj, kar je rekla ščebetava stara gospa? Kakšna smola, da ni dobila slike nazaj. Pa še razburila se ni. Toda kaj je bilo tisto, kar je rekla, katera slučajna beseda, ki jo je izgovorila, mu je zbudila ta smešni občutek nemira? Saj majorjeva smrt končno ni vsebovala nič nenavadnega. Prav nič. Vsaj domneval je tako. Povsem jasno je, da je bilo v majorjevem zdravstvenem stanju — vtem pa mu je bežen domislek zavrl tok misli. Ali je sploh kaj vedel o zdravstvenem stanju majorja Palgrava? Vsi so govorili o njegovem visokem krvnem pritisku. Vendar pa se ni o tem sam nikoli pogovarjal z majorjem. Sicer pa se tako ni dosti pogovarjal z njim. Palgrave je bil star dolgočasnež in takih se je zdravnik od daleč izogibal. Le zakaj se mu je porodila misel o tem, da mogoče z majorjevo smrtjo ni vse v redu? Zaradi stare gospe! Sicer pa ni nič takega rekla. Končno pa se to ni njega nič tikalo. Lokalne oblasti so bile zadovoljne. V majorjevi sobi je bila steklenička tablet serenite in stari fant je očitno vsem pripovedoval o svojem krvnem pritisku. Dr. Graham se je obrnil na drugo stran in se kmalu spet pogreznil v spanec. V eni izmed skromnih kočic, ki so stale ob potoku zunaj hotelskega območja, se je dekle, ki ji je bilo ime Viktorija Johnsonova, obrnila v postelji in sedla pokonci. Viktorija je bila rojena v St. Honoreju. Imela je veličastno postavo ter telo iz črnega marmorja, ki bi se ga razveselil vsak kipar. S prsti si je prečesala temne, drobno skodrane lase, nato pa je z nogo dregnila spečega družabnika v rebra. »Zbudi se, človek.« Človek je zagodrnjal in se obrnil. »Kaj hočeš? Saj se še ni zdanilo.« »Zbudi se. Govoriti hočem s teboj.« Moški je sedel pokonci, se pretegnil in na široko zazdehal, pri čemer je pokazal dve vrsti prelepih zob. »Kaj te skrbi, ženska?« »Tisti major, tisti, ki je umrl. Nekaj mi ni všeč. Nekaj je narobe.« »Oh, zakaj si pa delaš skrbi zaradi tega? Star je bil pač in je umrl.« »Poslušaj. Tiste tablete. Tiste tablete, o katerih me je vprašal zdravnik.« »No, in kaj je z njimi? Mogoče jih je preveč zaužil.« »Ne, ni to. Poslušaj.« Sklonila se je k njemu in mu vneto nekaj razlagala. On pa je spet zazdehal in legel nazaj na blazino. »To vse skupaj nima nobenega smisla. O čem pa sploh govoriš?« »Pa se bom jutri zjutraj kljub temu pogovorila z gospo Kendalovo. Zdi se mi, da je nekaj narobe.« »Nikar se ne vtikaj v to,« je pripomnil moški, ki ga je brez cerkvenega blagoslova štela za svojega moža. »Ne kopljimo si težav na glavo,« je še pripomnil, se obrnil na hrbet in spet zazdehal. 7. JUTRO NA PLAŽI Na plaži pod hotelom je bilo sredi dopoldneva. Evelvn Hillingdonova je prišla iz vode in se vrgla na topli zlati pesek. Z glave si je potegnila kopalno kapo in silovito stresla temne lase. Plaža ni bila posebno velika. Hotelski gostje so se navadno zbrali na njej zjutraj in ob pol dvanajstih je bil na plaži pravi družabni sestanek. Na levi od Evelvne je v enem od eksotičnih modernih slamnatih stolov ležala Senora de Caspearo, prikupna lepotica iz Venezuele. Poleg nje je sedel stari Rafiel, d oven hotela »Pri zlati palmi«, ki je imel nadzor nad vsem skupaj, kar je lahko dosegel le bogat star invalid. Spremljala ga je Esther VValtersova, ki je imela navadno pri sebi steno-grafski blok in svinčnik za primer, če bi se Rafiel nenadoma domislil, da je treba takoj odposlati kakšen posloven telegram. Rafiel je v kopalkah predstavljal neverjetno izsušeno podobo; kosti so mu bile okrašene z girlandami suhe kože. Čeprav je bil podoben starcu, ki bo zdaj zdaj umrl, se ni,v zadnjih osmih letih prav nič spremenil — vsaj tako so pravili na otokih. Iz na-gubančenih lic so kukale ostre modre oči, največje zadovoljstvo v njegovem življenju pa je bilo v tem, da je odločno zanikal vse, kar so trdili drugi. Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Švajnceria KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in naše zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din. POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo) (14. zapis) Le dober kilometer poti je od 01-ševka do Hotemaž. Spet pa nenavadno krajevno ime! Najbrž mu je dal osnovo kak slovenski veljak Ho-timir — soimenjak slovitega vojvode karantanskih Slovencev. Podoben primer imamo pri razlagi imena Ra-dohove vasi na Dolenjskem — torej vasi, ki ji je dal ime staroslovenski Radoh. Bolj tvegani sta razlagi imen dolenjske Stične (po Zitomisliču, ki naj bi dal osnovo tudi nemškemu poimenovanju »Sittich«) ali gorenjskih Doslovč (pisatelj Finžgar, od tod doma, je menil, da je dal njegovi vasi ime nekdanji Dobroslav ali njegov sin Dobroslavič). Ali pa izvor imena Svarje, zaselka nad Goricami: mar ni v tem krajevnem imenu slutnja staroslovenskega Svaruna? Premišljevanja o izvoru nekaterih krajevnih imen vpletam v te zapise zato, ker vem, kako prav to področje tudi preproste ljudi zanima, skoro vznemirja. Kajpak domačine naj-, bolj. Tako nekateri menijo, da bi bilo le bolj prav pisati za Olševek staro ime Viševek, ker je vasica pač na višini, na vzpetini. To obliko je dosledno rabil tudi cerkveni zgodovinar Josip Lavtižar še ob prelomu stoletja (1901). Celo ljudska izgovarjava imena Olševek (»Uševk«) se lahko prisodi tudi imenu Viševek. Podobno je z imenom Krvavca. Nekateri, ki slede tem zapisom, svetujejo, naj kar povem, da Krvavčevo ime nima nobene zveze rje'.s krvjo, ne s kakimi krvavordečimi skalami. Teh na Krvavcu, kot tudi krvi ni toliko, da bi dala travnati gori ime! Pač pa naj bi bil Krvavec le čisto nepoetičen Kravarec ali Kravavec. Pač od številnih kravjih čred, ki so se v poletnih mesecih pasle že od pamtiveka na krvavških pobočjih. Sicer pa se z razlago imen (krajev, voda, gora idr.) ukvarja posebna znanstvena veja — imenoslovje. Naš prvi strokovnjak na tem področju je univ. profesor dr. France Bezlaj, avtor številnih knjig in študij. HOTEMAŽE ALI HOTEMOŽE Celo tu, pri izgovorjavi, naletimo na vprašanje, katera oblika je bolj pravilna. Sedaj je v veljavi prva, včasih pa so raje rekli Kamnit »mož« na vogalu Novakove (Hudobivnikove) hiše v Hotemažah št. 35. (in pisali) svoji vasi Hotemože. (Najbrž so bili raje možje kot maže.) Izpeljanki hotemaški in Hotemažani v ljudski izreki pa le kažejo na prvo obliko, torej Hotemaže. Pa ostanimo tudi mi v tem zapisu pri njej! Vasica leži na obeh straneh ceste, med Visokim in Tupaličami. Ni velika, le kakih 300 prebivalcev šteje (za primerjavo: 1. 1869 je bilo vseh Ho-temažanov le 174 in še 1. 1966 komaj 239). Nekoč kmečka vas je danes že bolj delavsko naselje. Saj le četrtina prebivalcev še živi od zemlje, vsi drugi se vozijo na delo v Kranj ali v bližnji Preddvor. So pa Hotemaže res zgodovinska vas, kljub svoji majhnosti. Ime kraja je v listinah zabeleženo že 1. 1207. Takrat je v vasi gospodaril vitez VVolhard. Pač kot ministerial fevdalnih gospodov, ki so si na ta način oskrbeli zanesljiv dohodek od tlača-nov. Kajti ti vaški vitezi, ki jih je imela skoro vsaka vas pod gorami (celo Babni vrt pod Storžičem!), so bili vitezi le bolj po imenu. Pač pa so bili v resnici oskrbniki, priganjači, valpti tlačanom, a zvesti hlapci svojim fevdalnim gospodom. Ker pa je — vsaj po pregovoru — hlapec za svoje podrejene hujši od gospodarja samega, si lahko kar mislimo, kako se je godilo prednikom današnjih Hotemažanov. HIŠA Z »MOŽEM« Tako nekateri pravijo Novakovi hiši (gospodar ji je Rok Hu-jdobivnik), ki ima na vogalu ob cesti vzidan odbijač v obliki kamnitega moža. (V hiši so mi rekli, da ga je pol še v zemlji!) Na prostoru, kjer zdaj gospodarijo Hudobivnikovi, je po tradiciji stal lesen grad. Kdaj je stavba pogorela, nihče točno ne ve. Sklepati bi se dalo le po sporočilu. Vaščan, Mačkov oče, ki je umrl nekako pred tridesetimi leti, star čez devetdeset let, se je še spominjal dneva, ko je gorel leseni »grad«. Hudobivnikova hiša, taka kot je sedaj, je bila sezidana 1. 1864. Kamnit mož pa je najbrž ostanek s prejšnjega »gradu«; saj tako imenitnega odbijača (vogelnega kamna) si kmečka hiša ne bi mogla privoščiti. Kajti včasih na kmetih ni bilo toliko denarja kot ga je marsikje danes. Pa še kratek opis »moža«: visok (nad cestnim nivojem) je 92 cm, izklesan je iz trde sive kamenine, kakršne pa ni v bližini, torej je bila plastika pripeljana od drugje; delo kaže na roko ljudskega umetnika, posebno stilizirana plitvoreliefna brada to potrjuje; in pa seve oči, ki so bolj zasekane kot oblikovane. Seveda se je nekdanjemu poslopju le reklo »grad«. V resnici je bila to bolj grajska pristava, kašča, zbiralnica pridelkov, ki so jih tlačani morali odrajtati gospodi. Bili pa so tedaj v grajski službi tudi vaški mlinarji in Žagarji. Zdaj so ob Kokri, ki teče tik pod vasjo, le še zapuščene žaga in mlini, ali celo le še komaj vidni ostanki nekdanjega življenja ob bistri vodi. Ki s skrivnostno močjo privablja ljudi, da se naselijo na bregovih. Pa najsibodo to potoki, reke, jezera ali morja. Č. Z. 90 let Koroščeve mame z Orehka se je pa odločila, da gre služit na Kranjsko. Najprej je bila dobra štiri leta za gospodinjo na neki kmetiji na Javorniku. Tu je bilo najhuje: oče je bil doma in sin, ki ga je božjast metala, potem so pa še pogoreli zaradi strele. Od tu jo je pot vodila v Podvin, kjer je skoraj deset let služila ,princezni' in njeni druščini markizov, grofov in plemeni-tašev. .Princezna' je bila luteranske vere in dobra je bila zanjo. »Ste kdaj pomislili, kako se imajo nekateri na tem svetu lepo, drugi morate pa samo delati?« »Kaj si pa hotel?! Dobrega nikoli vajena nisem bila, časi so bili pa taki, da si moral vsako stvar le potrpeti. Razburjati se sploh ni imelo smisla. Sicer pa, kaj se pa hočeš razburjati, saj je človek le za en čas.« Zdi se mi, da je le malo ljudi, ki bi kar tako brez upiranj prenašali vse tegobe tega življenja. Toda Korošče-va mama je bila taka in prav temu zmernemu življenju brez razburjanj pripisuje svojo visoko starost. Iz Negasterna pri Moravčah je »Se kakšnih dogodkov iz vaše-doma in ko ji je bilo 44 let, je šla z ga življenja še posebno dobro doma. Brat se je takrat poročil, ona spominjate?« »Saj človek je le za en čas« »Spomnim se stvari od svojega šestega leta. Eden izrednih dogodkov je bil nedvomno potres leta 1895, ko se je še v Ljubljani nekaj hiš podrlo. Ob enajstih zvečer se je pričelo tresti in prepričani, da je prišel sodni dan, smo zbežali ven in popadali po tleh. Hiše so razpokale. Moravska cerkev je bila tako poškodovana, da se dolgo ni smelo vanjo in zvonike so, morali podreti. No, poglejte, kakšno prizadevanje je danes za pomoč Kozjanskemu; od vsepovsod prihaja pomoč. Takrat pa je oblast dala poškodovanim hišam le posojilo za obnovo. Pri nas smo ■dobili 100 goldinarjev; 5 so nam jih .šenkali', 95 jih je bilo treba vrniti.« Prvi avto je videla ob koncu prve svetovne vojne. Kot veliko čudo so hodili gledat tisti tovornjak v Lukovico. Še bolj pa so se spraševali, kakšen neki mora biti avion, ki je pristal nekje pri Beli. »Kako ste pa preživeli prvo svetovno vojno?« »Če bi ne bil brat vpoklican in če ne bi bilo beguncev, bi tiste vojne v naših hribih skoraj ne bilo čutiti. Zagotovo pa je bilo lažje za življenje med prvo svetovno vojno kot med drugo. Takrat si vsaj živeža dosti dobil pa tudi drugih stvari, med Nemčijo je pa vsega manjkalo.« Leta 1938 je za 45 tisočakov kupila hišo z vrtom na Orehku; nekaj je dobila od doma, nekaj je prihranila in še ravno pravi čas dvignila iz hranilnice, da ji ni propadlo, malo si je pa še sposodila. Potem ni šla več v službo. Ljudi je imela na stanovanju, kuhala jim je, pa priložnostna dela je jemala na dom. Ko ji je bilo že sedemdeset let, je od občine dobila podporo pet in pozneje osem starih tisočakov na mesec. Pa se je našla neka soseda, ki je šla gor na socialno in jih tam prepričala, da ni potrebna nobene podpore, pa so ji jo ukinili. »Saj mi res ni bilo nič hudega. Hčerka in zet sta dobro skrbela zame, toda kakšen dinar sem pa le imela. Največ pa je bil vreden tisti občutek, da je to čisto moje.« Kot vse hudo v življenju, je tudi to izgubo prenesla brez razburjanj. Če tako mora biti, pa naj bo. Življenje svoje prinese in odnese .. . »Kaj pa menite o življenju, ki nas je zajelo?« »Veste kaj mislim: ta proizvodnja se bo tudi enkrat morala ustaviti. Kam bo pa vse to šlo?! Pa toliko polj je uničenih! Pri nas doma zdaj kmetuje bratov sin, toda vse to poleg službe. Saj ne more tako obdelovati kot smo včasih.« »Kaj pa vreme, se je od tistih dob kaj spremenilo?« »Moram reči, da so v mojih mladih letih bila poletja dolga in vroča pa tudi zime hujše. Danes je pa sam dež!« pribije kar nekam z nevoljo. »Kdaj se vam pa zdi, da ste se imeli najlepše?« Popravila si je ruto, na novo trdno zavezala vozel pod vratom in roke spet sklenila v naročju. Levica pridržuje tresočo desnico, pa se ji prsti kar ne morejo umiriti in kar naprej uhajajo. Pogled se ji je ustavil tam nekje na Blaževih češnjah: »Ko sem bila še doma in ko so bili še mama živi. No, pa zdaj bi tudi bilo, le če me moči ne bi tako zapustile . .. Lepo je, kadar je sonce in takole toplo ...« Še boste imeli sončnih dni, mama, še! D. Dolenc Na planini Zgornje Krme Od Krnice pri Gorjah do Spodnje Krme po dolini Radovne je štirinajst kilometrov. Podal sem se po tej dolini in šel vse tja do Zgornje Krme ter obiskal nekatere visokogorske pašne planine. Najprej sem se ustavil v Srednji Radovni in si ogledal Frčko-vo planino. Oddaljena od Srednje Radovne dobro uro hoda; tjakaj pa se po gozdni cesti pride tudi z avtomobilom. Planina leži v zahodnem delu pokljuške planote. Ta predel se imenuje Sršje. Ima kakšne tri hektare in je last Frčkovih že prek 400 let. Sedanji gospodar Miha Frčej (Frčk) z Vi-šelnice nad Gorjami pravi, da v »urbarju« piše, da na njej lahko pasejo 60 glav govedi. Na planini je koča za pastirja in staja za živino. Voda priteka v korito iz bližnjega studenca. 24. junija so na planino prignali 16 glav živine. Zdaj se pase Odprli smučarsko zavetišče pod Prisojnikom V počastitev občinskega praznika Jesenic so člani jeseniškega Smučarskega društva v nedeljo, 4. avgusta, slovesno odprli smučarsko zavetišče pod Prisojnikom. Zgradili so ga večinoma s prostovoljnim delom in ob pomoči nekaterih jeseniških organizacij združenega dela. Ob otvoritvi je ob prisotnosti številnih predstavnikov jeseniških organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine spregovoril predsednik Smučarskega društva. Zavetišče pod Prisojnikom bodo uporabljali člani jeseniškega smučarskega društva vse leto, saj je sneg na plazu še v poletnih mesecih. D. S. brez varuha. Vse do 24. avgusta bo tam. Potem jo bodo zaradi daljših in hladnejših noči odgnali v dolino Srednje Radovne, kjer se bo pasla po rovtih. Iz dolinskih rovtov pa odgon ni določen. Paša je namreč odvisna od jesenskega vremena. Vaška skupnost Zasip nad Bledom ima v lasti planino Spodnje Krme, ki meri pet hektarov. Koliko glav živine se sme pasti po »urbarju« na tej planini, ni moč ugotoviti. Pastir ve povedati, da so včasih pasli do 110 goved, 6 do 8 konj, po strmih legah planine pa še 200 do 300 ovac. Letos je tu kar čeden trop 70 goved. Kmetje iz Zasipa namreč le krave mlekarice obdržijo doma v hlevih, vso drugo živino pa dajo na pašo, da se čez poletje preživi. Vendar pa ovac in konj na planini ne pasejo več. » Dogon na to planino je 9. junija. Pastir ima zavetje v lični koči, živina pa v staji. Zadnja leta radi prihajajo na planino tudi motorizirani turisti, saj je tod tudi planinska postojanka PD Slovenski Javornik. Škoda le, da rdeče obarvana pločevinasta streha planinske postojanke ne sodi kaj prida v to gorsko lepoto. Na planini se pase živina le mesec dni, nakar jo okrog 10. julija poženo više, na planino Zgornje Krme. To je nedvomno najvišja ležeča pašna planina pri nas. Leži namreč tik pod triglavskim masivom na višini 1720 do 2200 metrov. Živina se pase vse do meje, kjer zeleni pas postopoma preide v sivo skalovje. Pastir im.' tudi tod kočo, staje za živino pa m. Le-ta prenočuje na prostem. Paša pa je tukaj tako izdatna, da klobuk krme odtehta celo rjuho dolinske krme. Tako so pravili stari ljudje. Pa bo dar držalo, saj je živina lepo reje-na. Planina meri okrog 900 johov (prek 520 hektarov) in je tudi last vaške skupnosti Zasip. Zelo je ska- Uspela folklorna revija v Bohinju Ob 20-letnici folklorne skupine DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica so prizadevni bohinjski kulturni delavci v sodelovanju z ZKPO občine Radovljica 'ainulo soboto, 27. julija, popoldne pripravili folklorno revijo. Pod Skalco ob jezeru se je zbralo prek tisoč domačinov in gostov z Bleda ter drugih krajev radovljiške občine. Na slovesnosti so razvili prapor domače folklorne skupine, za katerega so prispevale denar delovne organizacije, prijatelji in drugi. Ob tej priliki so jubilanti dobili posebna priznanja kulturne skupnosti, ZKPO in DPD Tomaž Godec za dvajsetletne uspehe doma in v tujini. Poleg domače folklorne skupine so se z izvirnimi gorenjskimi in slovenskimi plesi iz vseh krajev domovine in zamejstva predstavile folklorne skupine DPD Svoboda Gorje, KUD Jaka Robič z Dovjega, Karavanke iz Tržiča, Sava iz Kranja, KUD Kamniška Bistrica, KUD Javorje nad Škofjo Loko ter pred kratkim ustanovljena skupina KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju. V programu je s pevskimi točkami nastopil tudi komorni moški zbor Stane Žagar iz Krope. Po prireditvi je za dobro voljo in rajanje skrbel ansambel Gorenjci iz Radovljice. Prireditelji so tudi sklenili, da bodo v prihodnje za občinski praznik vsako leto prirejali takšne revije. Razširili pa jih bodo z nastopi folklornih skupin iz drugih republik. lovita in za odžejanje skrbijo številni studenčki, ki pa niso speljani v korito. Zdaj se tod pase trop 70 goved. Pastir Tine Ambrožič pase tukaj že četrto leto. Pasel je tudi že na planinah Pokljuke in Mežaklje; včasih kot otrok z očetom, zdaj pa upokojen uporablja očetove izkušnje. Potožil je, kako propadajo nekatere planine in povedal, da je bilo na Pokljuki pred vojno prek tisoč ovac. En trop je bil v Fajfari-ci, na Jeričevem rovtu eden in na Kleku dva tropa. Ljudje so imeli od jarcev volno, meso, iz mleka pa so delali okusen sir. Zdaj tega ni več. Potem je Tine še povedal, da bo s tropom na planini do 24. avgusta (sv. Jernej), nakar se bo vrnil na planino Spodnje Krme. Tod bo pasel do 15. septembra, potem bo odgnal v dolino. Vsa dolina Spodnje in Zgornje Krme je bila nekdaj kraljevo lovišče. Kralj je z osebjem in gosti hodil na gamse in jelene. V revirju je imel najete stalne lovce — čuvaje, ki sp krmili in čuvali divjad ter urejali steze in pota, da je bilo moč priti na odstrel s konjem. Kralj Aleksander je nekdaj zasipniški vaški skupnosti za odškodnino plačeval 12.000 din. Danes bi bilo to okrog 12 lepih krav. Zdaj pa je tod državno lovišče. V njem so še gamsi in svizci, jelenov Pa ni več. J. Ambrožič Plavalna šola: Tudi letos so pri Plavalnem klubu na Jesenicah organizirali plavalno šolo za šolske in predšolske otroke. Mladi se pod vodstvom plavalnega učitelja uče plavanja. Na sliki: osnovnih gibov se je treba naučiti še preden jih poskušaš obvladati v vodi. (ds) — Foto: F. Perdan Zanimanje za Partizanski dom na Vodicah Medtem ko turistični in gostinski delavci slabo ocenjujejo začetek letošnje glavne turistične sezone, morajo v Partizanskem domu na Vodi-ški planini odklanjati goste, ki bi radi preživeli dopust na Jelovici. Ta počitniški dom upravlja upravni odbor pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica. Dom ima 40 le- žišč, restavracijo, klubski prostor. Vsako leto je v poletnih mesecih zaseden s člani ZZB NOV in njihovimi svojci. Tudi letos je dom dobro obiskan. Sicer pa v domu postrežejo tudi izletnikom in drugim občasnim obiskovalcem. Večje skupine pa morajo svoj prihod prej najaviti. JR Na Jesenicah je bilo letošnje republiško in državno prvenstvo v skokih v vodo. Na prvenstvu se je posebno izkazala Vojka Grilc (Ljubljana), ki je osvojila naslov republiške in državne prvakinje v obeh disciplinah — v skokih z deske in stolpa. — Foto: D. Dragojevič KRANJSKI ALPINISTI V TUJIH GORSTVIH — V petek zjutraj je odšla v Centralne francoske Alpe večja skupina kranjskih alpinistov pod vodstvom Tomaža Jamnika. V skupini so znani alpinisti Šegregur, Ručigaj, Šter, Ksel-man, kije eden prvih Jugoslovanov preplezal steno Eigerja, itd. V soboto pa sta Tone Perčič in Marko Štremfelj odšla na Slovaško, kjer se bosta pridružila plezalnemu taboru, ki ga Slovaki organizirajo ob 50. obletnici slovaške planinske organizacije. Kasneje bo odšlo pet kranjskih alpinistov na večdnevno plezanje v italijanske Dolomite in področje slavnih treh Cin. Dobro začeta letošnja alpinistična sezona se nadaljuje. Kranjčani so od začetka leta dalje opravili že prek 200 vzponov v domačih in tujih gorstvih, do konca leta pa se bo število zanesljivo podvojilo, (jk) — Foto: F. Perdan 00 o > C/> m O O r* > in h m < > (/)< m 1 O Z C < X > P" Odo ± m c/><5 - m _ c_ 2 m si h — £-TJ m o Oh D- 38 (oco "Ž 5° 3 0) 7T C ■o C s N 0) o> o r-o _ o- h mz 00u °2 o z N< o Q> D C O. 1 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE ZARJA JESENICE NA XXIV. MEDNARODNEM GORE NJSKEM SEJMU V KRANJU RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: • POHIŠTVO •GOSPODINJSKE APARATE ♦ AKUSTIKO • PREPROGE • ZAVESE ♦ POSTELJNINO • KONFEKCIJO ♦ OBUTEV • ŠPECERIJSKO BLAGO Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis — enota Agromehanika, c. JLA 2, tel. 23-485, 24-871,24-778 RAZSTAVNI PROGRAM za XXIV. mednarodni gorenjski sejem , od 9. do 19. avgusta Motokultivatorji PASQUALI: 8,10,13 in 14 KM Motokultivatorji TOMO VINKOVIČ: 15 in 18 KM Traktorji PASQUALI: 21, 26 in 30 KM Traktorji TOMO VINKOVIČ: 15 in 18 KM Priključki: plugi, freze, kultivatorji, kosilnice, okopalniki — osipalniki, škropilnice, tračni zgrabljalnik obračalnik sena, prikolica z diferencialom in drugo Traktorji: URSUS 35 KM DEUTZ 42 KM Plugi: dvobrazdni navadni — PTO — 2, Slavonac, Batuje, Alkar dvobrazdni obračalni 90 VOGEL-NOOT Škropilnice: 200, 300 in 500 1 z navadnimi in teejet šobami Nievvohner izkopalniki za krompir z verižno ali rešetkasto pre-tresalno napravo Niewohner kombajni za krompir tip 611 in Sammelroder Sadilci krompirja z okopalnimi nogačami in osipalnimi glavami Nakladalne prikolice SIP (17 in 22 kub. m) in Schrock (15 kub. m) Trosilci hlevskega gnoja: Schrock, Tehnostroj in SIP Samohodne kosilnice: BCS, Bucher (SIP), FB, MOTY Kultivatorji z ježem: 7, 9 in 11 peres Tračni zgrabljalniki obračalniki sena Favorit in Maraton (BCS) Enoosne in dvoosne kiper prikolice OLT in Ljutomer Vogel-noot obračalniki zgrabljalniki sena za traktorje TOMO VINKOVIČ in kosilnice Laverda Cisterne za gnojevko CREINA (po stari ceni) Trosilci umetnega gnoja CREINA — Vikon in Ferti Traktorske tri- in štiridelne brane OLT sejalnice za koruzo in žita (po stari ceni) Poleg že omenjenega blaga nudimo v naših trgovinah v Kranju tudi: ostali pribor za traktorje, gume in rezervne dele za traktorje URSUS, IMT, PASQUALI, TOMO VINKOVIČ, kosilnice BCS in ostale kmetijske stroje. It? Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodamo 2 kraška OVČARJA z rodovnikom, stara 2 leti. Cena po dogovoru. Ribiška družina Bled. 4893 Prodam KONJA, starega 8 let, vajenega vseh kmečkih del. Potočnik, Pod vrh 2, Poljane nad Škof jo Loko 4918 Prodam KRAVO s teletom. Zelez-nik Rudi, Breznica 15, Škofja Loka 4952 Prodam SLAMOREZNICO ULTRA 3. Šmartno 3, Cerklje 4994 Prodam SPALNICO. Vindiš, Staneta Rozmana 1, Kranj 4995 Prodam 300 kosov fasadne OPEKE za dimnik ter MODULARNI BLOK. Benedik, Pot na Jošta 3, Kranj 4996 Prodajamo BETONSKE MEŠALCE LIFAM 100 litrov po izredno nizki reklamni ceni,- z enoletno garancijo. ELEKTROTEHNA Kranj, Prešernova 9, tel. 21-029 4997 Prodam lepo, štiri mesece staro ZREBJČKO - ponv. Zg. Bela 22, Preddvor 4998 Prodam strešno OPEKO FOLC — rabljeno — 1500 kosov. Črnivec ■lože, Skaručna 27, Vodice nad Ljubljano 4999 Prodam KOSILNICO ALPINO. Šenčur, Bc4eharjeva 6 5000 Prodan, -I A UČKE, stare ■) do 1 mesece. Lesce, Na Trati 16 5001 »Prodam težko mlado KRAVO s teletom ali na izbiro. Bodešče l<). MODRI TELEFON V LTH Zaradi izredno velikega zanimanja kupcev zamrzovalnih skrinj pričenjajo v Loških tovarnah hladilnikov z redno informativno službo, ki bo dajala nasvete v zvezi z zamrzovanjem živil. Torej, če imate vprašanje, zavrtite telefon pa vam bodo odgovorili. 60-398, Prvi informacijski dan bo sreda, 14. avgusta od 8. do 14. ure. Vprašanja in odgovori bodo objavljeni v GLASU. Zamrzovalne skrinje ;7«telUce gospodmjstv a prijateljice Bled 5002 Izdaja (T Glas, Kranj, Ulica Most' Pijadeja i. stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja I. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-801 -125»4 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-100. uredništvo 21-835, novinarji 21-8H0, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-191. — Naročnina: letna »0 din, polletna 15 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam KRAVO s teličkom ali po izbiri. Lenart 1, Cerklje 5(X)3 Po ugodni ceni prodam JABOLKA — BELIČNIK. Letenice 1, Golnik 5024 Prodam SOBNO OPRAVO v zelo dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 5025 Prodam dva KAVČA, šivalni stroj in različno pohištvo. Informacije od ^ 18. do 20. ure, Trampuš, Novi svet 7, Škofja Loka 5026 Prodam globok OTROŠKI VOZ1-ČEK. Kil ilan Zvonka. Suška 23, Škofja Loka, telefon 60-897 od 18. do 20. ure. 5027 kupim Kupim BALKONSKO OKNO in VRATA. Zibelnik Alojz, Dežm a nova 5, Kokrica 5010 vozila Prodam VW 1300, letnik 1967. Ro-bežnik, C. JLA 44, Kranj. Ogled od 17. ure dalje. 5005 Prodam ZASTAVO 1300. Cegelni-ca 30, Naklo 5006 Prodam R 4, letnik 1966. Mlaka pri Kranju 17 a 5007 Prodam MOPED 15 SL po zelo ugodni ceni. Knaflič Bojan, Zg. Jezersko 30 5008 Zelo poceni prodam ZASTAVO 750. Triler, Drulovka 20 5009 Poceni prodam FIAT 850. Mede-tova 2, Kranj 4930 Poceni prodam RENAULT 8. Ogled vsak dan pri Ošabnik, Tržič, trgovina Tobak — stolpnica. 49.14 PrOdam MINI 1000, letnik 1970. Maček, Tavčarjeva 9. Škofja Loka Prodam R 4, letnik 1967, solidno ohranjen, »13.000«. C. Kokrškega odreda 42, tel. 24-967 5004 Prodani ZASTAVO 850. Britol 31 7, Kranj 5028 Prodam VVV KOMBIBUS, letnik 1966, po delih. Dolenc Janez, Gabro-vo 2, Škofja Loka 5029 kino m _ _ _ _ Kranj CENTER 6. avgusta amer. barv. film POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 16.. 18. in 20. uri 7. avgusta amer. barv. film POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 16: in 18. uri, franc. barv. film AMERIŠKA NOC ob 20. uri 8. avgusta franc. barv. film AMERIŠKA NOC ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 6. avgusta amer. barv. film MOJ REVOLVER — MOJA PRAVICA ob 18,. in 20. uri 7. avgusta franc.-ital. barv. film BARBARE-LA ob 18. in 20. uri 8. avgusta nem. barv. film TRNULJČICA ob 18. in 20. uri Tržič 6. avgusta franc.-ital. barv. film BARBARE-LA ob 18. in 20. uri 7. avgusta franc. barv. film OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ob 18. in 20. uri 8. avgusta franc. barv. film OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 6. avgusta amer. barv. film KRVAVI LOV ob 18. in20. uri , 7 avgusta amer. barv. film KRVAVI LOV ob 18. in 20. uri 8. avgusta amer. barv. film PADALCI PRIHAJAJO ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 6. avgusta nem. barv. film KLIC ČRNIH VOLKOV oh 2(1. uri 7. avgusta nem. barv. film KLIC ČRNIH VOLKOV ob 18. m 20. uri 8. avgusta amer. barv. film SALZBURŠKA ZVEZA ob 20. uri Železniki OBZORJE 7. avgusta amer. barv. film NAPAD NA ROM MELA ob 20. uri Radovljica 6. avgusta franc. barv. film ZDAJ (JA VIDIŠ. ZDAJ O A NE VIDIŠ ob 20. uri 7. avgusta angl. barv. film STRAH V NOČI ob 2(». uri 8. avgusta franc. barv. film DON JUAN JE jenki ali dekletu za čiščenje poslovnih prostorov in včasih likanje nekaj ur dnevno. Ponudbe pod »Škofja Loka« 5012 Dvosobno STANOVANJE zamenjam za trosobno v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 5013 Študentka išče SOBO v Kranju. Ponudba pod »Soba« 5014 posesti Prodam starejšo HIŠO z vrtom in prosto stoječo GARAŽO z drvarnico v Lescah. Naslov v oglasnem oddelku. 5015 najdeno Našel sem PONY KOLO modre barve. Dobi se: Vilfan Peter, Si. Bitnje 73 502.1* obvestila Cenjene stranke obveščamo, da bo delavnica, zaradi letnega dopusta, ZAPRTA od 10. do 31. avgusta. KERN STANKO, modno čevljarstvo, Kranj, Partizanska c. 5 5021 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna BENEDIK v Stražišču od 5. do 16. avgusta ZAPRTA. 5022 zaposlitve M. avgusta Irai BI LA ŽENSKA < stanovanja Vzamem v najem ali odkupim SOBO v okolici Zg. Gorij pri Bledu. Ponudbe na naslov: Dita Killer, Jadranska 4, Ljubljana 5011 Ogrevano sobo z uporabo kopalnice in hrano, damo mlajši upoko- )b 20. uri Jesenice RADIO 6. avgusta franc. barv. CS film MARSKJSKI KLAN 7. avgusta amer.-franc. barv. CS film ZVEZDA JUGA Jesenice PLAVŽ 8. avgusta ital. barv. CS film VRAG V MOŽGANIH H. avgusta ital. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI Kranjska gora 7. avgusta franc. barv. CS film MARSEJSKI KLAN 8. avgusta amer.-franc. barv. CS film ZVEZDA JUGA VARSTVO NA DOMU za 15 mesecev starega fantka iščemo — dnevno 6 ur. Burja (Planina, stolpnica 3$ telefon 21-481 501$ VAJEN KO sprejmem. Šimunac Božo, damski frizer, Kranj, Zupan-^ čičeva 30 . 5017 Prevzamem PLESKANJE žlebov? stolpov in vse železne pločevine. Naslov v oglasnem oddelku 5018 Nujno iščeva osebo za VARSTVO 8 mesečne deklice v dopoldanskem času v okolici Kranja. Bajt, Polica , 13, Naklo 5019 V uk sprejmem VAJENCA za servisiranje avtomatskih kegljišč. Podgoršek Alojz, C. JLA 5, Kranj, tel. 22-331 5020 fW im "GP * OVINEK MED PREDDVOROM IN ZGORNJO BELO TERJAL NOVO NESREČO — Oster in slabo speljan ovinek na cesti med Preddvorom in Zgornjo Belo je v petek zjutraj terjal novo nesrečo. Osebni avtomobil mursko-soboške registracije se je v ovinku izogibal nasproti vozečemu, vozilu in — strmoglavil prek nezavarovanega mostička v potoček. Ena oseba je bila težje ranjena, škoda na vozilu pa znaša 10.000 dinarjev. Poznavalci razmer so nas ob tem primeru opozorili, da je letos zdrknilo prek mostu že 22 vozil, koliko pa jih je v preteklih letih, ni podatkov. Omenjeni ovinek je brez dvoma med najnevarnejšimi in najmanj zavarovanimi v kranjski občini, čeprav je cesta med Preddvorom in Zgornjo Belo zelo prometna. Sodimo, da ovinek ni najbolje zavarovan. Odbojna ograja bi bila nujna! Razen tega tudi opozorilni prometni znaki na preddvorski in belski stani ne učinkujejo najbolje. Slednji so povrhu vsega skriti v grmovju in so komaj vidni, razen tega pa preveč oddaljeni od nevarnega kraja. Organi in ljudje, odgovorni za to cesto, bodo morali ukrepati, sicer se zadnji primer lahko ponovi! (jk) — Foto: F. Perdan V ovinku po levi V četrtek, 1. avgusta, nekaj po 20. uri se je na cesti prvega reda v Dovjem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Abden-Hamid Šabid (roj. 1946) je vozil proti Jesenicam. V Dovjem je v nepreglednem ovinku zavozil v levo, v tem pa je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po desni strani voznik osebnega avtomobila Rajmund Flander (roj. 1937) z Jesenic. V trčenju je bil lažje ranjen voznik v neniškem avtomobilu. Škode na avtomobilih je za 60.000 din. Nezgoda slepih V četrtek, 1. avgusta, dopoldne sta v Naklem skupaj prečkali cesti prvega reda izven prehoda za pešce Kosa Reljič (roj. 1951) iz Zadra in Dragica Kova-čevič (roj. 1946) iz Karlovca, obe slepi. Na sredini sta se za trenutek ustavili, nato pa stopili čez. Vtem je iz radovljiške smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Lovro Koželj (roj. 1939) s Srednje Dobrave pri Kropi in obe ženski z blatnikom zadel. Padli sta in obležali hudo ranjeni. Zdravita se v ljubljanski bolnišnici. Umrl v bolnišnici V petek, 2. avgusta, je v jeseniški bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče italijanski državljan Bruno Del Negro (roj. 1912) iz Trbiža. Nesreča se je pripetila 30. junija na cesti med Kranjsko goro in Vršičem, pokojni pa je sedel v svojem avtomobilu kot sopotnik. Prehitevanje V petek, 2. avgusta, popoldne se je na cesti prvega reda med Naklom in Bistrico pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila švedske registracije Filip Torkar (roj. 1930) iz Malmoja je vozil proti Podtaboru. Ko je prehiteval avtomobil nizozemske registracije, je iz nasprotne smeri prav tako prehiteval nek avtomobil voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Mujo Jusič (roj. 1946). Avtomobila sta hudo trčila, v Torkarjev avtomobil pa je od zadaj priletel še prehitevam avtomobil nizozemske registracije. V nesreči je bila težje ranjena žena voznika Torkarja, štirje sopotniki v Jusičevem avtomobilu pa lažje. Škode je za okoli 82.000 din. Otrok pred avto V nedeljo, 4. avgusta, dopoldne je na Savski cesti v Kranju z desne strani 5-letni Bojan Brišnik nenadoma pritekel na cesto pred avtomobil Jožeta Kumerja (roj. 1941) z Drulovke. Voznik je odvil v levo in zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Boštjana so s pretresom možganov prepeljali v bolnišnico. L. M. Zahvala Ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta Jakoba Peternela se iskreno' zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej zahvala g. župniku, podbreškim pevcem, gasilskim društvom in dr. Štularju, kateri mu je lajšal zadnje ure življenja. Žalujoči: sin in hčerka z družinami, brat in sestra ter ostali sorodniki. Podbrezje, 5. avgusta 1974 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je preminil naš dragi mož, brat, oče, stric in stari oče Alojz Kokalj Vočanov ata s Primskovega pri Kranju Pogreb pokojnika bo v sredo, 7. avgusta 1974, ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Terezija, sestra Neža, hčerke in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo. Kranj, Tržič, Radovljica, Maribor, Ljubljana, Križe, Podljubelj, 5. avgusta 1974 Kako vozimo po enosmerni cesti? i L tu. Pri vsaki spremembi smeri vožnje se moramo najprej prepričati, če imamo prosto in šele nato nakazati smer vožnje s smernim kazalcem. Za pravilno vožnjo po enosmerni cesti je seveda dobro najprej poznati pravila vožnje tudi po cesti z dvosmernim prometom. Dvosmerna cesta (slika 1) sestoji iz vozišča (a), voznega pasu (b) in prometnega pasu (c). Vozni pas na naši sliki je širok za dva reda vozil in ima zato dva prometna pasova, ki sta označena. Na naših cestah so tudi vozni pasovi, ki so široki za dva reda vozil, prometni pasovi pa niso zaznamovani. Zato morajo vozniki voziti po takšnem pasu tako, kot bi bila na voznem pasu zaznamovana dva prometna pasova. C No, ceste pri nas niso povsod tako široke, da bi bili vozni pasovi dovolj veliki za dva reda vozil, navadno dovoljujejo le en red vozil tako kot je označeno na sliki 2. Kako vozimo po cesti z dvosmerrlim prometom? Slika 3 kaže, da moVamo pri vožnji naravnost in pri 'zavijanju v desno voziti po skrajni desni strani ceste. Pri zavijanju v levo pa se situacija spremeni. Na zadostni razdalji pred križiščem zapustimo skrajno desno stran ceste in vozimo ob srednji črti vozišča. Naprej vozimo po označeni ali po zamišljeni črti, ki veže sredino ceste, s katere začnemo zavijati, in sredino leve bočne ceste, na katero želimo zaviti. Ko smo ob srednji črti leve bočne ceste, takoj zavozimo na skrajno desno stran (slika 3) in nadaljujemo vožnjo. Pri zavijanju v levo moramo voziti tako, da ne oviramo ostalih udeležencev v prome- Spet zastrupitev rib v Savi V petek, 2. avgusta, dopoldne so bili predstavniki Ribiške družine Kranj obveščeni o poginu rib dobrih 150 metrov pod saVskim mostom v Kranju. Ribiči so ugotovili, da je za: strupitev zajela vodno površino na dolžini okrog 300 metrov in v širini od 5 do 30 metrov. Žrtve zastrupitve so bile predvsem podusti. Čeprav preiskava o vzroku zastrupitve še teče, so ribiči in predstavniki Iskre že ugotovili, da so bile vzrok za pogin rib prevelike koncentracije škodljivih snovi v odplakah iz te tovarne. Iskra bo škodo sporazumno z Ribiško družino Kranj poravnala. Ker petkova zastrupitev rib na tem področju Save ni prva, bi kazalo temeljito raziskati vzroke za pogoste zastrupitve, zaradi katerih ima ribištvo veliko škodo, in jih odpraviti! -jk In kako vozimo po enosmerni cesti? Ze iz slike 2, če gledamo samo en vozni pas, je razvidno, da se dejansko vožnja po tem voznem pasu ne razlikuje od vožnje po cesti z enosmernim prometom. Lahko bi rekli, da zato, ker je ta vozni pas polovica ceste z dvosmernim prometom, po njej pa se seveda vozi le v eno smer. Torej — pravila za vožnjo naravnost, za zavijanje levo in desno veljajo enako na voznem pasu dvosmerne ceste in na enosmerni cesti. I I Na sliki 4 je dvosmerna cesta, katere vozni pas (b) ustreza enosmerni cesti. Če vozimo po enosmerni cesti naravnost ali zavijamo v desno, moramo voziti ob skrajni desni strani voznega pasu oziroma ob skrajni desni strani enosmerne ceste. \ 0 4 Slika 5 prikazuje vožnjo naravnost in zavijanje v desno na enosmerni cesti. Pri tej vožnji moramo paziti na prednost drugih udeležencev v promet u. Slika 6 kaže, kako z enosmerne ceste zavijamo v levo. Zapustimo skrajno desno stran in zavozimo na skrajno levo stran ceste. V tem primeru je levi robnik enosmerne ceste kot srednja črta ceste z dvosmernim prometom. Naprej vozimo ob narisani ali zamišljeni črti,-ki veže levi robnik enosmerne ceste s središčem leve bočne dvosmerne ceste. Na koncu spet zavozimo ob skrajno desno 5 JY.6 stran dvosmerne ceste in nadaljujemo vožnjo. Pri zavijanju v levo pazimo, da ne oviramo drugih udeležencev v prometu. Pred spremembo smeri se prepričajmo, če to lahko storimo in šele nato vključimo smerni kazalec. r Ji 7 Kako zavijamo v levo z dvosmerne ceste na enosmerno cesto? Slika 7 kaže, da na dvosmerni cesti zapustimo skrajno desno stran in zavozimo ob srednji črti, potem pa peljemo ob zamišljeni ali narisani črti, ki veže središče ceste z dvosmernim prometom in levi robnik enosmerne ceste. Ko smo ob levem robniku enosmerne ceste, takoj zavozimo na skrajno desno stran, če bomo naprej vozili naravnost ali pa zavijali v desno. s/s r In kako zavijamo levo z enosmerne ceste na enosmerno cesto? Slika 8 kaže, da zapustimo skrajno desno stran ceste in zavozimo ob levi robnik. Zavijamo v levo ob levem robniku enosmerne ceste, potem pa zavozimo na skrajno desno stran. Pri zavijanju v levo seveda tako kot vedno pazimo, da ne oviramo drugih udeležencev v prometu; smer zavijanja nakažemo potem, ko smo se prepričali, da to lahko storimo. Velja Kocič VALILNICA NAKLO prodaja vsako sredo od 6. do, 18. ure in v soboto dopoldan jarčke stare 2 do 3 mesece po 30 din. KZ Naklo Zahvala Ob boleči izgubi našega skrbnega moža,očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica, tasta in svaka Jožeta Beguša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih, mu podarili prelepo cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni izreči dr. Milanu Udirju za lajšanje bolečin, stanovskim tovarišem za zadnje spremstvo, častitemu gospodu župniku za duhovno tolažbo in poslovilne besede ob odprtem grobu, tovarišu Zupanu za nagrobni govor v imenu koroških borcev za severno mejo 1918— 1920. tovarišu Marjanu Černilcu za neizmerno uslugo, pevcem društva upokojencev Kranj, kolektivoma PSKG Kranj in ISKRA Kranj — TOZD ERO. Iskrena hvala tudi vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Vsem in vsakemu prisrčna hvala Žalujoči: družini Beguš in Fende Kranj, 5. avgusta 1974 / Kvalitetne in zanimive prireditve Športniki Kranja so ob praznovanju občinskega praznika pripravili vrsto zanimivih in kvalitetnih športnih prireditev. Kolesarji so imeli po ulicah Kranja tradicionalno dirko v spomin na Slavka Pirca, smučarski skakalci so se na Gorenji Savi pomerili za drugi pokal Kranja, namiznoteniški klub je bil organizator petega mladinskega namiznoteniškega turnirja, na stadionu Stanka Mlakarja so se v prijateljski tekmi pomerili veterani Triglava in Tržiča, najmlajši plavalci so v letnem bazenu postavljali nove rekorde, pionirji vaterpolisti pa so se borili za pokal vaterpolske zveze Slovenije. PO ULICAH KRANJA Huda vročina, okvare in padci so razredčili vrste 35 članov v najzanimivejši dirki po ulicah Kranja. Na cilj jih je namreč prikolesarilo le 10. Pa še tu se je zataknilo, saj je zmagal Rogovec Končar, ki bi po mnenju očividcev moral prevoziti še en krog od 30. Letošnja dirka je bila ena najkvalitetnejših doslej, saj je v članski in mladinski konkurenci nastopilo vse, kar v jugoslovanskem kolesarstvu kaj pomeni. Ce ne bi bilo tega spodrsljaja glede zmagovalca pri članih, bi lahko rekli, da smo v Kranju gledali eno najkvalitetnejših dirk, pa tudi 10.000 gledalcev, kolikor se jih je zbralo vzdolž 3,5 km dolge krožne proge, je dalo prireditvi svoj pečat. Pri članih, kot smo že omenili, je zmagal Rogovec Končar pred klubskim kolegom Frelihom ter Zagrebčanom Kahlino. Tekma v tej konkurenci je bila izredno zanimiva, ko je deseterica, posebno pa vodilna četverica od 10. kroga naprej, v kateri so bili Kahlina, Žagar, Mišvelj ter od 25. še Frelih, krepko pritiskala na pedala, saj je bila poprečna hitrost čez 40 km/h. V mladinski konkurenci, ki ni dosti zaostajala od članske, so največ uspeha imeli predstavniki organizatorja, kranjske Save. Ropret, Terglav ter Udovič se niso dali presenetiti, vozili so složno in na koncu osvojili najboljša tri mesta. Z enako borbenostjo se lahko pohvalijo starejši in mlajši pionirji ter mladinci in člani v turističnem razredu. Rezultati — člani (98,4 km): 1. Končar 2:28,20, 2. Frelih (oba Rog) 2:29,32, 3. Kahlina (Zagreb) 2:29,32, 4. Žagar (Sava) 2:29,51 5. Mišvelj (Rog) 2:29,51 6. Valenčič (Sava) 2:32,21, 7. Zakotnik (Rog) 2:32,21, 8. Vidmar 2:32,28, 9. Kavec (oba Astra) 2:32,28, 10. Bedekovič (Zagreb) 2:32,36; ekipno: 1. Rog (Končar, Frelih, Mišvelj) 7:27,43; leteče cilje so osvojili: Zakotnik, Žagar in trikrat Kahlina; Nesojeni zmagovalec kolesarske dirke »Po ulicah Kranja« Drago Frelih se je zaradi nesporazuma sodnikov moral zadovoljiti z drugim mestom. mladinci: 1. Ropret 1:12,55, 2. Terglav 1:13,03, 3. Udovič (vsi Sava) 1:13,11, 4. Krhlikar (Rog) 1:13,47, 5. Keršič (Branik) 1:16,20, 12. Kozjek (Sava) 1:16,20, 19. Štirn, 24. Cugelj (oba Sava); ekipno: 1. Sava (Ropret, Terglav, Udovič) 3:39,11, 2. Rog, 3:46,27, 3. Astra 3:48,60, 4. Branik 3:52,38, 5. Novo mesto 3:53,37; leteči cilji: Markeljc, Keršič, Terglav, Ropret; turistični razred — člani: 1. Oblak (Dol) 26,20, 2. Kavaš (Beltinci), 3. Oblak (Dol) oba v času zmagovalca; ekipno: 1. Rog (Brvar, Kohek, Mack) 79,20, 2. Dol 79,42, 3. Beltinci 79,42, 4. Sava (Beton, Smo-lej, Urbane) 80,02, 5. Krško 81,00; mladinci: 1. Brvar (Rog) 26,20, 2. Škafar (Beltinci) 26,20, 3. Kohek (Rog) 26,30, 4. Beton (Sava), 5. Lu-Žar (Krško), 7. Smolej (Sava) vsi v času 4., 8. Urbane, 11. Logar, 13. Rozman, 17. J. Urbane, 23. Draksler (vsi Sava); starejši pionirji: 1. M. Beton (Sava) 5,00, 2. Herlec (Rog) 5,05, 3. Urbane (Sava) 5,16, 4. Okršlar (Astra) 5,16, 5. Logar 5,32, 6. Draksler, 7. Debeljak, 10. Kralj, 11. E. Pintar, 13. Dulc, 16. Zupanec, 17. Draksler, 18. Andolšek (vsi Sava); mlajši pionirji: 1. F. Urbane 6,06, 2. L. Pintar (oba Sava) 6,58. NAJVEČ OLIMPIJI Na 5. mednarodnem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu Kranja je nastopilo 30 tekmovalcev iz 7 slovenskih klubov in iz Trsta. V vseh disciplinah so največ uspeha imeli predstavniki ljubljanske Olimpije. Izidi — mladinci: ekipno: polfinale: Sobota : Ilirija 5:3, Olimpija I : Olimpija II 5:3; finale: Olimpija I : Sobota 5:1, mladinke: polfina-le: Olimpija : Kras (Trst) 5:0, Triglav : Sava 5:1; finale: Olimpija : Triglav 5:3; posamezniki: mladinci: polfinale: Vinčec (Sobota) Malnarič (Olimpija) 2:0, Novak (Triglav) : Šircelj (Olimpija) 2:1, finale: Vinčec : Novak 2:0; mladinke: polfinale: Zakojč (Triglav) : Zorž (Olimpija) 2:0, Čadež : Jeler (obe Olimpija) 2:0, finale: Čadež : Zakojč 2:1; dvojice —■ mladinci polfinale: Vinčec-Čadež : Šarlah-Svilan (Ilirija) 2:1, Malnarič-Zorman : Šircelj-Čerčer 2:1; finale: Vinčec-Čadež : Malnarič-Zorman 2:0; mladinke — polfinale: Zakojč-Čadež : Potoč-nik-Bulovec 2:0, Jeler-Zorž : Vesna-ver-Rebula (Kras) 2:0; finale: Jeler-Zorž : Zakojč-Čadež 2:0; mešane dvojice: polfinale: Šir-celj-Jeler : Vinčec-Vesnaver 2:1, Malnarič-Čadež : Zakojč-Novak 2:1; finale: Malnarič-Čadež : Šircelj-Je-ler 2:0. TRIGLAV : TRŽIČ 1:0 (0:0) Stadion Stanka Mlakarja, prijateljska nogometna tekma veteranov Triglav : Tržič, gledalcev 300, sodnik Kranjc (Kranj). Strelec 1:0 M. Krašovec (50). Triglav: Vidic, B. Brezar, Rozman, Jerman, Finžgar, Čebulj, I. Perkovič, M. Perkovič, Becič, Goste, S. Brezar (Štular, Rekar, Tepina, Bajželj, M. Krašovec); Tržič: Mišic, Štucin, T. Markič, Šerbec, J. Krašovec, Zaletel, Zupan, Mežek, Zvokelj, Toporiš, M. Markič (Lučki). Veterani obeh moštev so pokazali, da jim nogometna igra še vedno leži. V obeh polčasih smo videli zanimivo in kvalitetno igro ter veliko borbenost. S precej sreče so zmagali Tri-glavani. Povratno srečanje bo v naslednjih dneh v Tržiču. VELIČKOVIČ BOGATEJŠI ZA TRI REKORDE Nad 60 pionirjev se je na republiškem mitingu pomerilo v letnem ba- zenu. V konkurenci mlajših pionirjev skupine C Krškega, Celja, ljubljanske Ilirije in Ljubljane, ravenskega Fužinarja in Triglava je največ uspeha imel domačin Igor Veličkovič, saj mu je uspelo, da je v disciplinah 50 m hrbtno, 50 m kravi ter 50 m delfin postavil nove republiške rekorde. Bogatejši pa smo v tej konkurenci še za dva rekorda: postavila sta jih Ljubljančan Sluga na 50 m prsno ter Škafarjeva (Krško) na 50 m kravi. Rezultati — pionirji: 50 m hrbtno: 1. Veličkovič 45,4 (rekord SRS), 2. Korošec (oba Triglav) 57,1, 3. Medvešček (Fužinar) 1:01,6; 50 m prsno: 1. Sluga (Ljubljana) 53,0 (rekord SRS), 2. Križnar (Triglav) 54,9, 3. Medvešček (Fužinar) 58,5, 4. Jerman (Triglav) 59,9; 50 m kravi: 1. Veličkovič 42,0, (rekord SRS), 2. Korošec (oba Triglav) 50,2, 3. Bučar (Ljubljana) 53,7, 7. Križnar 1:04,9, 8. Jerman (oba Triglav) 1:09,9; 50 m delfin: 1. Veličkovič 55,4 (rekord SRS); pionirke: 50 m hrbtno: 1. Poljka (Triglav) 49,8, 2. Škafar (Ce-lulozar) 51,7, 3. Valjavec 55,4, 4. Pra-protnik 58,4, 5. Jugovic (vse Triglav) 1:02,5; 50 m prsno: 1. Keber (Ilirija) 57,0, 2. Praprotnik (Triglav) 57,7, 3. Mastikosa (Celulozar) 59,2, 4. Poljka (Triglav) 1:01,0; 50 m kravi: 1. Škafar (Celulozar) 43,4, (rekord SRS), 2. Valjavec (Triglav) 52,4, 3. Mastikosa (Celulozar) 55,5, 8. Jugovic (Triglav) 1:12,8. KAMNIKU POKAL VZS Pionirji Kamnika so letošnji zmagovalci pionirskega vaterpolskega pokala VZ Slovenije. Med 6 ekipami so bili najboljši, saj so odpravili vse svoje nasprotnike. Lepo presenečenje so mladi vaterpolisti Radovljice, ki jim je V borbi za 5. mesto uspelo, da so premagali vrstnike celjskega Neptuna. Izidi predtekmovanja: Neptun : Vodovodni stolp 6:3, Radovljica : Renče 0:12, Kamnik : Koper 10:2, Kamnik : Neptun 17:2, Triglav : Renče 11:5, Vodovodni stolp : Koper 11:13, Radovljica : Triglav 2:17, Kamnik : Vodovodni stolp 20:2, Neptun : Koper 0:14; finale: za 1.—2. mesto: Triglav : Kamnik 3:8, 3.—4. Renče : Koper 3:14, 5.-6. Radovljica : Neptun 5:2. Vrstni red: 1. Kamnik, 2. Triglav, 3. Koper, 4. Renče, 5. Radovljica, 6. Neptun, 7. Vodovodni stolp. Besedilo: D. Humer, V četrtek veliki derbi V četrtek zvečer bo na letnem bazenu v Kranju iz tisočih grl spet odmevalo: »Gol, gol, gol Triglav je ta bolj in gotovo je gotovo.« Srečali se bosta namreč najboljši ekipi druge zvezne vaterpolske lige Triglav in šibeniški Solaris. Kranjčani so prvo srečanje v Šibeniku sicer izgubili s tesnim rezultatom. Ob 20,30 pa se bodo varovancem trenerja Nakiča skušali oddolžiti ter jim zadati letošnji prvi poraz. Solaris v prvem delu, v vseh enajstih srečanjih ne pozna poraza, zato lahko pričakujemo, da bodo domačini zaigrali tako kot znajo. Srečanje bo vodil mednarodni sodnik Zagrebčan Ivkovič. dh Ločani v Zeltweg Avto -moto društvo Škofja Loka bo, kot že nekaj let zapored, tudi letos pripravilo izlet v Zeltvveg v Avstrijo! Na znani dirkalni progi Osterreichring si bodo udeleženci lahko ogledali dirke avtomobilov formule I. Poleg tega bodo organizatorji, AMD Škofja Loka, ob sami progi poskrbeli za piknik, kjer ne bo manjkalo jedače in pijače! Tekmovanje bo v nedeljo, 18. avgusta, prijave pa na sedežu društva zbirajo do 9. avgusta. '-jg Vodilni trojici, Žagarju, Mišvelju ter Kahlini se je v zadnjih krogih priključil tudi Frelih. Kljub temu, da so pridno nabirali kilometre in krepko pritiskali na pedala, je zmagal peti Končar, čeprav bi le-ta moral prevoziti še trideseti krog. Na V. mladinskem mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Kranju, smo, čeprav ni bilo najboljših, videli zagrizene in kvalitetne dvoboje. Veterani kranjskega Triglava — stojijo: S. Brezar, Norčič, M. Krašovec, Finžgar, Rekar, Bečič, Goste, L Perkovič, M. Perkovič, Bajželj, J. Štular, čepijo: Rozman, B. Brezar, Vidic, Jerman, Tepina — so v prijateljski tekmi premagali svoje vrstnike Tržiča; Moštvo Tržiča — stojijo: Mišic,Zaletelj, Šerbec, M. Markič, Lučki, Zupan, Zvokelj, čepijo: T. Markič, J. Krašovec, Štucin, Mežek, Toporiš — je kranjča-ne povabilo na povratno srečanje, ki bo v petek ob 17. uri na stadionu pod Gradom. ■ Fotografije: F. Perdan ELITA Ljubljana nama Škofja Lokal nama TOZD Kočevje! nama TOZD Velenje! n a m a ™ JM" ■■■■■■Ml Evropska gospodarska skupnost je prepovedala uvoz mesa iz tako imenovanih »tretjih držav«. Mednje sodi tudi Jugoslavija, ki je zaradi takega sklepa med najbolj prizadetimi, saj smo mesne viške izvažali v dežele Evropske gospodarske skupnosti, predvsem pa v Italijo. Precej neljubih posledic je že povzročila omenjena prepoved. Hladilnice so se napolnile in pojavile so se zahteve po večji domaČi potrošnji mesa in s tem v zvezi po nižji oziroma stagnirajoči maloprodajni ceni, ki ne sme oškodovati živinorejcev! Tudi klavnice so v težavnem položaju, najbolj pa se bojimo, da ne bo zaradi tega padla prireja živi- Omenjena vprašanja so najbistvenejša za kmetovalce, s katerimi smo se za današnjo rubriko pogovarjali in jih obenem povprašali, kako teče prodaja letošnjega zgodnjega krompirja. Janez KOK, kmet z Brega pri Preddvoru: »Živina daje naši kmetiji največ dohodka. Će se bo meso pocenilo tako kot napovedujejo, bodo odkupne cene za živino zanesljivo'nižje, kar bi bilo neupravičeno, saj se goriva, gnojila, krmila in kmetijski reprodukcijski material vztrajno draže. Pravijo, da bo država pomagala iz težav s subvencijami, vendar ne vem, od kod bo vzela denar. Če živina ne bo šla v promet, se bo čreda zmanjšala. Kmetje bodo teleta raje prodajali kot privezovali. Posledice utegne občutiti tudi proizvodnja mleka. Zasičenost z mesom in težave, ki jih napovedujejo pri prodaji krompirja, kažejo, da jugoslovanski kmetijski trg ni urejen in kot tak še bolj občutljiv za pretrese svetovnega trga. Zapora izvoza mesa je to ponovno potrdila.« Miha JENKO, kmet s Pra-protne Police: »Kooperantje Kmetijske zadruge Cerklje krize pri prodaji živine še ne občutimo v tolikšni meri, ker ima zadruga dobre odnose s Kmetijsko živilskim kombinatom Kranj oziroma klavnico. Vendar živinorejcem zadnje televizijske in Časopisne vesti ne napovedujejo nič dobrega. Ce se bo kriza nadaljevala ali pogosteje ponavljala, bo marsikatera kmetija zgubila naslednika in ne bo tako množičnih gradenj hlevov za 40 ali 50 glav. Tudi jaz bi danes bolj kolebal, ali naj zgradim nov hlev ali ne, kot sem pa pred tremi leti. Zal je živinorejo zajela svetovna kriza. Avstrijci so na primer odkupno cfeno pred kratkim znižali z 22 na 18 šilingov za kilogram. V takih -razmerah je težko odgovoriti na vprašanje, kako poceniti kmetijsko proizvodnjo, ki so ga zastavljali v televizijski oddaji Ljudje in zemlja. Kako naj kmet poceni proizvodnjo, če mora odšteti več za goriva, maziva, gnojila, zaščitna sredstva, krmila, stroje itd? Krompirjeve težave so znane. Jesenskega najraje sproti prodam, ker je z odlašanjem prodaje izguba, zgodnji pa tako ne gre v promet. Nekaj ton sem ga izruval, z največjimi napori pa sem ga prodal zadrugi dobri dve toni. Ostali ga še toliko niso.« i i Milan ERŽEN, kmet z Okroglega: »Zapora izvoza mesa v države Evropske gospodarske skupnosti škoduje jugoslovanski Živinoreji, še posebno pa kmetom, ki imajo od živine in mleka največ dohodka. Ze sedanje odkupne cene za živino niso bile najboljše. Če se bo cena še prosto oblikovala, takšne govorice namreč slišimo, bo za nas še slabše. Ponudba bo velika, povpraševanja pa ne bo. Precej dolgo je treba čakati, da prideš na vrsto za odkup. Letos se nam obeta veliko dobrega krompirja, pa žal ne bo imel cene in ne kupcev. Na srečo sem ga posadil le na 8 mernikih, ker sta šhi že lanski in letošnji zgodnj slabo v prodajo. Ce pri živini mleku in krompirju ne bo vel primernega dohodka, bonu morali kmetje poiskati ka drugega« 1. Košnjek Pokal Kranja Dolharju Letošnja prireditev ob občinskem prazniku Kranja v smučarskih skokih na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi je privabila kljub hudi pripeki 70 skakalcev in okoli tisoč gledalcev. Na startu je bila praktično celotna jugoslovanska reprezentanca članov in mladincev, nastopili pa sta še po ena ekipa iz Italije in Avstrije. Med člani se je že po tradiciji najbolje odrezal Ljubljančan Branko Dolhar, ki je zanesljivo zmagal. To je njegova že 3. zmaga v razdobju enega leta, saj je bil lani zmagovalec obeh mednarodnih tekmovanj na kranjski skakalnici. Odlično 2. mesto si je zapravil s padcem Bogdan Norčič, od repre-zentantov pa je visoko uvrstitev zapravil še Peter Štefančič, ki je v prvi konkurenčni seriji padel in nato odstopil. Tako se je na odlično 2. mesto uvrstil Marjan Mesec, ki za to prireditev skoraj ni treniral. Med mladinci sta imela največ uspeha Jeseničana Justin in Rožič, medtem ko je bil letošnji državni prvak Kajzer iz Ljubljane tretji. Rezultati — člani: 1. Dolhar (Ilirija) 215,1 (49, 48), 2. Mesec (Triglav) 206,7 (46,5, 47,5), 3. Gorjanc (Triglav) 205,7 (49, 47,5), 4. Danilo Pudgar (Crna) 204,7 (46, 45,5), 5. Dalle Ave (Italija) 201,7 (47,47), 6. Blaznik (Ilirija) 200,9 (46, 44,5), 7. Boris Cuznar (Jesenice) 198,3 (46,5 47,5), 8, Rakar (Jesenice) 195,3 (44,5, 46,5), 9. Prelovšek (Ilirija) 195,0 (44,5, 45,5), 10. Ilnikar (Ilirija) 189,0 (44,5, 45,5), 14. Norčič 182,0 (47,5, 47 p.), 15. Grosar (Triglav) 178,9 (42,5, 43), 17. • Brenkuš (Triglav) 177,7 (42,5, 44), 18. Ribnikar (Križe) 176,6 (40,5, 41,5); mladinci: 1. Justin (Jesenice) 191,9 (45, 45,5), 2. Rožič (Jesenice) 184,6 (43,5, 43,5), 3. Kajzer (Ilirija) 183,3 (45, 43,5), 4. Jenko (Križe) 174,2 (41,5, 42,5), 5. Bogataj (Ilirija) 173,0 (42, 43), 10. Demšar (Križe) 159,5 (41, 41,5), 13/ Zelnik (Triglav) 150,9 (44 p., 44), 15. Finžgar (Triglav) 144,4 (43 p., 42,5), 17. Kej-žar (Triglav) 137,7 (41,5, 40 p.). J. Javornik Dan oglarjev na Starem vrhu Turistično društvo Stari vrh bilo ustanovljeno komaj pred štir leti. Ze leto po ustanovitvi so turistični delavci s tega področja prvič pripravili zanimivo etnografsko turistično prireditev »Dan oglarjev«. »S to prireditvijo želimo prikazati življenje oglarjev, delo, ki je bilo v preteklosti na tem področju močno razširjeno, ki pa sedaj vedno bolj izumira. Obenem dajemo vzpodbudo, da se ta koristna gozdarska dejavnost še nadaljuje in poživi, kajti oglje je še vedno iskana surovina, celo iskan proizvod pri nas.« Tako so prireditelji zapisali na letošnje vabilo za »Dan oglarjev«, ki je bil tokrat tretjič. In kaj naj rečemo o letošnji prireditvi? Da je uspela, to je potrebno takoj povedati! Turistični delavci s Starega vrha so letos poskrbeli za kopico novosti. Prodajali so oglje, ki je šlo izredno dobro v promet, poleg tega pa so eno oglarsko kopo postavljali, druga pa je že gorela. »Kakšen je namen današnje prireditve?« je začel svoj govor predstavnik pokrovitelja — GG Kranj — inž. Janez Ahačič. »Na dnevu oglarjev želimo tistim, ki so se kdaj ukvarjali s pridobivanjem oglja, obuditi spomine, mlajšim pa prikazati, kako so se preživljali, kaj so delali, njihovi predniki!« Seveda so na Starem vrhu poskrbeli tudi za pester kulturni program! Na Grebljici so se predstavili Dobrepoljski fantje iz bližine Ribnice, ti so zapeli vrsto slovenskih nar