''tSTpo'Sl '«ST1 Cena 150 lir Leto XXX. Št. 269 (8975) TRST, nedelja, 17. novembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od'18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VlSIIH IZ DIMOKRISIJANSKIH KROGOV Bo vodstvo KD svetovalo Moru naj vrne mandat? Jutri seja osrednjega vodstva KD - Socialdemokrati potrdili svoje negativno stališče do Morove vlade - Članek Lame v «1’ Unità» RIM, 16. — Socialdemokrati so na včerajšnji seji osrednjega vodstva sklenili, da ne bodo podprli Morove enobarvne demokristjan-*ke vlade. To pomeni ,da je prevladalo Tanassijevo stališče, ki ga je Navzel že ob začetku vladne krize, da se izsilijo predčasne volitve, na glede na morebitne hude notranjepolitične posledice. Zato so ‘ocialisti in republikanci pripravljeni podpreti Morovo vlado. Tudi komunisti in sindikati zahtevajo, da se čimprej reši vladna kriza, da *e prepreči nadaljnje poslabšanje položaja v državi. Sedaj je usoda nove Morove vlade izključno v rokah krščan-ake demokracije, katere osrednje Vodstvo se bo sestalo v pone-doljek in bo o tem odločalo. Po nekaterih vesteh, ki so prišle iz krogov krščanske demokracije, se da bo tudi poslednji Morov Poskus propadel, če ne bo pri-*lo «v zadnjem trenutku do kakega čudeža». Pričakujejo, da bo Prišlo na seji osrednjega vodstva KD v ponedeljek do velike bitke nied tistimi, ki hočejo rešitev krize z Morovo vlado in tistimi, ki pravijo, da ni mogoče sestaviti enobarvne Morove vlade brez Podpore socialdemokratov. V teh krogih poudarjajo, da bo skoraj Sotovo prevladovalo slednje stališče. Obenem omenjeni demokristjan-ski krogi pojasnjujejo, da je že skoraj gotovo, da so se večina tomiuniimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiniiini MOROV GOSPODARSKI PROGRAM RIM, 16. — Tukaj je bil objav- ' fleti izvleček gospodarskega pro-*rama nove vlade, ki ga je sestavil Moro in ga poslal vodstvom “tirih strank. Gre predvsem za zasilni program, ki ne zajema dalj-tega obdobja, tako da se lažje nkvarja z najnujnejšimi vprašanji, k' bi jih morala začeti reševati n°va enobarvna demokristjanska vlada. Na osnovi tega programa, naj bi s primernimi ukrepi neposredno vplivali na izvoz in na uvoz nlaga, preprečili množične odpuste z dela in zavarovali raven zaposlitve. Program predvideva določitev kratkoročnih kreditov podjet-iem, ki so sposobna povečati izvoz italijanskega blaga. Program nadalje predvideva davčne olajšave izvoznim podjetjem, stroge omejitve pri porabi energije z 10-odstotnim zmanjša-hjem porabe nafte, zmanjšanje števila italijanskih turističnih potovanj in povečanje števila tujih turistov v Italiji. Obenem naj bi Vlada pospešila razvoj kmetijstva, Slasti pridelovanja živil s prilagoditvijo cen pri pridelovalcu in s nagradami za povečanje pridelkov. V programu je tudi predlog za omejitev prodaje govejega mesa V nekaterih dnevih v tednu. Vsi ti in drugi ukrepi naj bi stremeli Sa tem, da se še bolj omeji notra-nje popraševanje, hkrati pa, da Se zadosti najnujnejšim socialnim Potrebam italijanske skupnosti. Vlada se obvezuje, da bo zadrževala javne izdatke na najnižji Ojožni ravni, obenem pa zagotavlja, da bo sprejela ukrepe, ki naj bi v prihodnosti omogočali povečanje javnih izdatkov za gospodarske naložbe. Obenem vladni program predvideva tudi takojšnjo omejitev notranje Porabe in ne izključuje možnosti, da bo prišlo v času pred začetkom u-činkovitega izvajanja predvidenih u-krepov do povečanja brezposelnosti. 2ato predvideva Morov program določitev večjih denarnih zneskov, da se zagotovi plača brezposelnim delavcem. O tem in o vseh ostalih Vprašanjih, ki se tičejo delavcev in Zaposlitve, naj bi vlada začela globalno razpravo s sindikati. V programu Moro posveča veliko pozor-host vprašanju inflacije in pravi, da v sedanjem položaju ni mogoče prepustiti stabilizacije samo zadrževa-Uju popraševanja s fiskalnimi in de-harnimi ukrepi, temveč je treba tudi strogo nadzorovati premik cen in Plač. Glede tega vprašanja je v Programu rečeno: «Med izvajanjem stabilizacijske politike bi morebitni Pretirani pritiski, ki bi prihajali iz zahtev po višjih plačah, lahko moč-Uo vplivali na zmanjšanje proizvod-Pje in zaposlitve, ter bi hkrati povzročili še večje povišanje cen.» Zato, je rečeno v programu, bo treba vplivati na cene tudi z administrativnimi posegi zlasti na področju nujnih živil. dorotejcev, andreottijevci in vse desne struje v stranki, vključno Fanfani odločili, da bodo odsvetovali Moru sestaviti vlado. Če bo prišlo do tega, bo moral Moro nujno vzeti na znanje, da nima podpore večine v svoji stranki in bo zato prisOjen zavrniti mandat. V tem primeru pa, poudarjajo omenjeni demokristjan-ski krogi, bi Moro vztrajal, naj se manddat ponovno poveri Fan-faniju, ki naj bi prevzel odgovornost v sedanjem resnem težkem položaju, katerega izhod so samo še predčasne volitve. Socialisti so z De Martinom že opozorili krščansko demokracijo, da ne bodo podprli nobene druge rešitve, če bo Moro prisiljen zavrniti mandat. Položaj je izredno resen, kar priča tudi članek, ki ga je napisal za jutrišnjo «l’Unità» glavni tajnik CGIL Lama. V njem pravi, da sindikati nimajo nobenega predsodka do pooblaščenega predsednika Mora, ne do njegove napovedane politične formule. To pomeni, da bi Moro, če bi mu uspelo uresničiti nekatere točke svojega programa, ki se tičejo zavarovanja delovnih mest, boja proti inflaciji in draginji, užival odkrito podporo delavskih organizacij, ki se zavedajo resnega položaja v državi. Obenem Lama opozarja, da delavci ne bodo klonili pred izsiljevanjem delodajalcev. Glede nevarnosti, ki preti demokratičnim u-stanovam, Lama opozarja, da naj vedo vsi, da se delavci, v primeru atentatov in terorističnih dejanj proti obstoju italijanske demokracije, ne bodo omejili samo na proteste. «Delavci bi v tem primeru aktivno odgovorili v obrambo demokratičnih institucij, ker je v sindikalnih voditeljih in v širokih ljudskih množicah globoko zakoreninjena zavest, da je treba biti budni in pripravljeni na obrambo demokratičnih vrednot.» ililliii V Rimu se je zaključila svetovna konferenca o prehrani. Na sliki se Vrhunel (levo) in znanstvenik Stipetič (desno z podtajnik naočniki) . pogovarjata za zunanje zadeve z novinarji Pooblaščene odredbe in slovenska šola V torek, 12. novembra t.l. so stopila v veljavo določila pooblaščenih odredb o šolstvu z dne 31. V. 1974, ki jih je vlada izdala na podlagi pooblastilnega zakona z dne 30. julija 1973, štev. 477. Pooblaščenih odredb z dne 31. maja t.l. je pet: prva (štev. 416) določa ustanovitev in preureditev kole-gialnih organov na vseh šolskih ravneh razen univerze, druga (številka 417) navaja nova določila glede pravne ureditve učnega, vodilnega in nadzornega osebja vseh šolskih vrst in stopenj, tretja (štev. 418) zadeva plačilo izrednega dela šolskega nadzornega in vodilnega osebja, četrta (štev. 419) predvideva določila za vzgojno eksperimentacijo in raziskavo, za kulturno in strokovno izpopolnitev, peta (štev. 420) pa navaja določila za pravno ureditev ostalega šolskega osebja. Po poletnih počitnicah se je na vseh ravneh kljub ostalim vprašanjem, ki so na dnevnem redu v Italiji, razvnela razprava o teh odredbah. Kritike prihajajo z desne in leve, čeprav si je javno mnenje na jasnem, da so pooblaščene odredbe nekaj novega in približujejo s svojimi določili, zlasti prva in četrta, trenutek, ko bo morala država kreniti po poti bistvenih reform celotnega šolskega sistema. Pooblaščene odredbe so sad dol- ■iiiiiiiiuniiiiniiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiKinHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiio VELIKO PRIČAKOVANJE ZA IZID PRVIH SVOBODNIH VOLITEV PO PADCU DIKTATURE Šest milijonov Grkov danes na volišča za izvolitev demokratičnega parlamenta Volilni zakon zelo naklonjen Karamanlisovi sredinski stranki - Pol milijona mladih Grkov, katerih volilna pravica je dozorela v zadnjih mesecih, ne bo moglo oddati svojega glasu ATENE, 16. — Več kot šest milijonov Grkov bo šlo jutri na volišča, da bi izbrali 300 članov novega parlamenta, ki bo moral izvesti vrsto pomembnih sprememb v grškem političnem življenju. Politični opazovalci v Atenah menijo, da gre za dogodek, ki bo bistveno vplival na grško življenje v pribodinjih desetih letih. Po dveh vojaških diktaturah se bodo Grki spet odločili za demokracijo. ki se je pravzaprav pred tisočletji rodila prav v Grčiji, kjer pa nikakor ni imela lahkega življenja. Volilni zakon, ki ga je izdelal Karamanlis v teh mesecih, odkar je prevzel oblast, sloni na omejenem proporcionalnem sistemu, ki predvideva razdelitev ostankov med strankami, ki so si zagoto- iiMiiiiiiiiimiiiiiiimimmiMiiimiiiiiiHiiiriiiiifmiiiiiiuiiiiiHiiitMtiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii DVA TEDNA PRED ZAPAD0M MANDATA SIL OZN NA GOLANU Stopnjevanje napetosti med Sirijo in Izraelom Sadatovi pismi Fordu in Brežnjevu - Kis-singer ne verjame v izbruh vojne, toda... TEL AVIV, 16. — Slaba dva tedna pred zapadom mandata mirovnih sil OZN na Golanskem višavju se je napetost med Izraelom in Sirijo spet nevarno zaostrila. Izraelska vojska — kot je posredno potrdil obrambni minister Peres — je v alarmnem stanju in kaže, da so mobilizirali tudi del rezervistov. Zaskrbljujoče vesti o naklepih Tel Aviva se širijo tudi v arabskih prestolnicah. Točnejših indicov, da bi se pripravljala nova vojna, ni, živčnost pa je zelo razširjena. Generalni tajnik OZN Waldheim je izjavil, da je zelo zaskrbljen spričo vse večje vojaške dejavnosti na Bližnjem vzhodu. Vesti iz teh krajev — je dejal tajnik mednarodne organizacije — niso dobre. Položaj je izredno napet in opazili so tudi pospešeno letalsko dejavnost. V tej zvezi je predsednik Egipta Sadat poslal predsedniku ZDA Fordu in tajniku sovjetske komunistične partije Brežnjevu nujni sporočili. Pismi je zunanji minister Fahmi izročil ameriškemu in sovjetskemu veleposlaniku v Kairu. Istočasno je šef egiptovske diplomacije pozval na razgovor veleposlanike Francije, Vel. Britanije in Kitajske. Sadat pa se je sestal s svojimi najožjimi sodelavci, med katerimi obrambnim ministrom Ismailom, šefom obveščevalne službe Tevfikom in notranjim ministrom Salernom. Po mnenju komentatorjev je napetost na Golanskem višavju povezana z zapadom mandata mirovnih sil OZN. Mandat bo zapadel konec novembra in vprašanje je, če jim Izrael in Sirija bosta obnovila mandat. Zlasti Damask ne kaže nobenega navdušenja do podaljšanja mandata. V zvezi z rastočo napetostjo na Bližnjem vzhodu je ameriški državni tajnik Kissinger med včerajšnjo tiskovno konferenco poudaril, da ne verjame v možnost ponovnega izbruha vojne, dodal pa je, da so ZDA proučile tudi to možnost. Komentatorji tolmačijo Kissingerjeve besede kot o pozorilo Izraelu, naj se ne spušča v vojaške avanture. Država, ki bi začela vojno, bi namreč bila ob dobre odnose z Washingto-nom. Ker pa so odnosi med Sirijo in ZDA še vedno zelo ostri, je jasno, da velja Kissingerjevo opozorilo predvsem izraelskim voditeljem. V OZN se medtem nadaljuje razprava o palestinskem vprašanju. Mèd včerajšnjimi posegi je bil najpomembnejši govor sovjetskega predstavnika Malika, ki )e dejal, da SZ podpira palestinske zahteve po samostojni državi, i-stočasno pa priznava pravico do obstoja tudi Izraelu. S tem je Malik v bistvu osvojil Arafatov «kratkoročni program». vile več kot 17 odst. glasov. Volitve so obvezne za vse, zakon predvideva hude kazni za tiste, ki ne bodo šli volit, treba pa je reči, da morajo volivci imeti posebno volilno knjižico, ki je edini dokument, s katerim lahko gredo na volišča. V prejšnjem režimu, ko o volitvah sploh ni bil govor, mnogo mladih Grkov, ki so dobili volilno pravico v zadnjih letih, sploh ni zahtevalo te knjižice. Karamanlis, ki- se dobro zaveda, da je mladina napredno usmerjena in da bi oddala svoj glas levici ali komunistom pa jasno ni omogočil, da bi mladim Grkom izdali ustreznega dokumenta v zadnjih mesecih. Takih volivcev je po zadnjih ugotovitvah vsaj pol milijona: pol milijona Grkov, ki ne bodo mogli voliti, čeprav predstavljajo novo Grčijo in njeno željo po obnovitvi. Drugo vprašanje zadeva 300 tisoč delavcev, ki so zaposleni v tujini in ki nimajo najmanjše možnosti, da bi se vrnili za volitve domov. 300 tisoč delavcev pomeni jedro grškega delavskega razreda, ki je obenem jedro delavskih strank. Vsa predvidevanja so, kot smo že večkrat zapisali dokaj tvegana, čeprav se zdi gotovo, da si bo Karamanlisova stranka zagotovila večino. Razlika med drugimi večjimi strankami, se pravi Mavrosovo levosredinsko grupacijo. Papandreujevim vsegrškim gi-barjem PASOK in združeno levico, v kateri nastopajo vse tri komunistične stranke, pa bo kot kaže zelo pičla. Če ne bo dosegel absolutne večine, bo moral Karamanlis poiskati zaveznike med Mavrosovimi m-ist^ši ali med desničarji, ki jih je okrog sebe zbral Garufalias. Demarša SFRJ zaradi manevrov v Jadranskem morju BEOGRAD, 16. — Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Slavoljub Petrovič je povabil na ločene obiske veleposla- nika republike Italije W. Maccot-ta, odpravnika poslov ZDA D. Millerja, veleposlanika Velike Britanije D. Stewarta in veleposlanika republike Turčije O. Escena ter napravil demaršo zaradi manevrov, ki so jih imele v vodah Jadranskega morja od 9. do 16. novembra letos v okviru NATO vojaško - pomorske sile Italije, ZDA, Velike Britanije in Turčije. Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve je ob tej priložnosti dejal, da so v Jadranskem morju to prvi manevri ladjevja, katerega od vojaških blokov in poudaril, da Jugoslavija, ki se odločno upira poskusom, da bi Jadransko morje spremenili v vojaško vežbališče, stoji trdno na stališču, da mora Jadransko morje ostati območje miru. Na to je jugoslovanska vlada opozorila že marca 1974, ob manevrih kombiniranih italijanskih in ameriških vojaško-pomorskih sil. Pomočnik zveznega sekretarja S. Petrovič je dejal, da Jugoslavija zaradi teh manevrov izraža globoko nezadovoljstvo in skrb, in zahteval, naj se države, ki sodelujejo v teh manevrih, v prihodnje vzdržijo takih ali podobnih akcij. Diplomatski urednik Tanjuga je v svojem komentarju poudaril, da se ti manevri ne morejo drugače oceniti, kot neposredni napad na varnost in mir v tem sdelu sveta in na varnost in neodvisnost Jugoslavije. Jugoslavija je vedno smatrala in tudi danes sodi, da je Jadransko morje, morje miru in sodelovanja med obalnimi državami goletnega boja, ki se je zlasti proti koncu šestdesetih let razvil po vsej Italiji. V tem boju so bile zelo aktivne študentske in dijaške množice skupno s sindikalnimi in naprednejšimi političnimi silami. Na podlagi sporazuma med sindikalnimi zvezami in vlado, je bil po letu dni dela izdelan osnutek zakona o pooblastilu vladi. Zakon je bil izglasovan in objavljen z datumom 30. julija 1973 in je na ta način določal smernice, ki jim je morala vlada slediti pri sestavljanju predvidenih odredb. Pri sestavljanju pooblastilnega zakona in samih odredb so sodelovale najširše sindikalne in politične sile, kar pomeni, da je bil dosežen kompromis, ki v marsičem ne zadovoljuje nosilcev naj-naprednejšdi usmeritev, prav tako ne konservativnih sil, ki si šolo še vedno zamišljajo kot vzgojno sredstvo države in njenih vodečih sil, v katerih imenu bi jo morale voditi učne, predvsem pa vodilne in nadzorne šolske oblasti. Kljub vsem kritikam je prišlo do izraza splošno priznano dejstvo, da so pooblaščene odredbe razbile mit birokratsko, paternalistič-no, centralistično in nedemokratično organizirane šole. Istočasno pa je treba priznati, da pooblaščene odredbe ne razbijajo do dna u-stroja centralistične birokracije, ki še vedno črpa svoje sokove pri ministrstvu za javno vzgojo in pri njegovih decentraliziranih organih, t.j. pri pokrajinskih šolskih skrb-ništvih. Pooblaščene odredbe približujejo šolo vsakdanji stvarnosti, t.j. družbi, za katero obstaja. Z uvedbo nekaterih voljenih organov, začenši z otroškimi vrtci, z razredi, z zavodi in šolskimi okoliši vključujejo v vsakdanjo šolsko prakso demokratično sodelovanje učnega in ostalega šolskega osebja, staršev in v višjih srednjih šolah tudi dijakov od 16. leta starosti. Na višji ravni pa uvaja ’ nekaj novosti z u-stanovitvijo šolskih okrajev, pokrajinskih šolskih svetov in osrednjega šolskega sveta, ki bodo demokratično izvoljeni. V seka kas- gre v vseh teh primerih ža omejitev osrednje oblasti nekaterih dosedanjih šolskih organov. kot so ravnatelji, nadzorniki (šolska nadzorništva so odpravljena), šolski skrbniki in ministrski birokrati. Odpirajo se večje možnosti izboljšanja šolske dejavnosti na podlagi sodelovanja in učinkovanja učnega in pomožnega osebja, ki je poklicano, da sodeluje pri vodenju šole, staršev, ki bodo zasedli vodilna mesta v nekaterih organih, zastopnikov občin, pokrajin, sindikatov in gospodarskih dejavnosti. Velika pomanjkljivost pooblaščenih odredb pa je v tem, da se vsaj na najnižji ravni, t.j. na ravni posameznih razredov, medrazrednih svetov, šolskih okolišev in zavodov, šola prepušča učnemu osebju in staršem kot zastopnikom vseh družbenih sil, delno dijakom, medtem ko se izključuje učinkovanje drugih dejavnikov, kot so ostale družbene iniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiNiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii TRI UGRABITVE V DVEH MEH V LOMBARDIJI Enajstletna deklica ugrabljena v Milanu Notranji minister Taviani obtožuje sodstvo prevelike popustljivosti MILAN, 16. — Tretja ugrabitev v dveh dneh v Lombardiji: danes zjutraj nekaj minut po 8. uri so trije zakrinkani in oboroženi banditi ugrabili 11-letno deklico Ni-coletto Di Nardi, hčerko znanega trgovca z dragulji. Ugrabitvi je prisostvovala sestra Nicolette, Grazia, ki je obvestila starše in policijo o dogodku. Deklici sta se davi kot običajno odpravili peš v šolo, ki je le slab kilometer daleč od stanovanja družine Di, Nardi. Ko, sta bili na poloviei poti, še jima je približala «alfetta» modre barve, iz katere so izstopili trije zakrinkani banditi, medtem ko je četrti čakal v avtu s prižganim motorjem. Eden od ugrabiteljev je prislonil starejši Grazii samokres na o-braz, medtem ko sta druga dva zagrabila Nicoletto in jo porinila v avto. Takoj nato so se oddaljili. Čeprav sta deklici preplašeno kri- čali, ni nihče opazil, kaj se dogaja. Ob tisti uri je bilo na ulici malo ljudi, poleg tega pa je bila akcija banditov bliskovita. Karabinjerji in policija, ki so takoj postavili cestne bloke na vseh prometnih žilah, ki peljejo iz Milana, so nekaj ur po ugrabitvi našli avto banditov. V njem je bila poleg krink Nicolettina torba s knjigami in telovadnimi copatami. Po nepotrjenih vesteh kaže, da so banditi nadaljevali pot z «jeepom» temne barve z milansko evidenčno tablico. Grazia Di Nardi ni bila preiskovalcem v veliko pomoč. Deklica je še pod šokom in njen opis bliskovite ugrabitve je pomanjkljiv in fragmentaren. O banditih je vedela povedati le, da so bili močni, nižke postave in da so govorili glasno. Družini so neznanci telefonirali že slabo uro po ugrabitvi. nosti jemlje v poštev tudi to možnost. RIM. 16. — Venezuelski minister za rudhike in energijo Her-nandez je prispel na obisk v Rim. kjer se bo ustavil približno 24 ur. Sestava nove Morove enobarvne vlade je v veliki nevarnosti. Iz krogov krščanske demokracije se je zvedelo ,da je baje večina članov osrednjega vodstva stranke pripravljena odsvetovati Moru sestavo nove vlade brez podpore socialdemokratov. Do tega sklepa naj bi prišla večina dorotejcev, andreottijevci in vse ostale desne struje, skupno s Fanfanijem. Pričakujejo na seji vodstva ostro bitko med levimi in desnimi strujami. Neuspeh Mora bi skoraj gotovo pomenil sklicanje predčasnih volitev, za katere se že dlje časa odkrito zavzema večina vodstva socialdemokratov s Tanassijem na čelu, ki uživa že dlje časa podporo demokrščanske desnice. DANES . Napetost na Golanskem višavju se nevarno stopnjuje, ko manjkata komaj dva tedna do zapada mandata mirovnih sil OZN na demarkacijski črti med Izraelom in Sirijo. Očitnih indicev o vojnih pripravah ni, a kot je poudaril tajnik OZN Waldheim je napetost na tem področju velika. Tudi ameriški državni tajnik Kissinger je med tiskovno konferenco dejal, da je prepričan, da vojna ne bo izbruhnila, dodal pa je, da ameriška diplomacija iz previd- Šest milijonov Grkov bo danes šlo na volišča, da bi izvolilo parlament. Gre za prve demokratične volitve po sedmih letih vojaške diktature, ko o volitvah sploh ni bilo govora. Predvidevanja so izredno tvegana, vsekakor pa kaže, da si bo sredinska stranka sedanjega ministrskega predsednika Karamanlisa zagotovila večino. Odločno bo vplivalo dejstvo, da pol milijona mladih Grkov ne bo moglo glasovati, ker jim niso pravočasno izstavili volilnih knjižic. Poleg tega se 300 tisoč delavcev, ki so zaposleni v tujini, ne bo vrnilo v domovino, kar predstavlja velik udarec za levičarske stranke, «Ne skrbite, deklica se počuti dobro in je z nami.» Preden so prekinili pogovor naj bi sporočili še geslo, s katerim se bodo vedno oglašali, tako da bodo Di Nar-dijevi lahko ločili prave ugrabitelje od «šakalov». Vprašanje, ki se postavlja, je zakaj so ugrabili ravno Nicoletto Di Nardi. Družina je sicer premožna, ne gre je pa vključevati med najbogotejše družine v Milanu, tiste, ki bi lahko plačale stotine milijonov odkupnine. Isto vprašanje si preiskovalci postavljajo ob ugrabitvi Luigija Genghi-nija: tudi Genginijevi so premožni, a tudi zanje bi bila odkupnina sto milijonov lir neznosno breme. Ugrabitev Nicolette Di Nardi je že tretja v zadnjih dveh dneh v Lombardiji; predvčerajšnjim je bil ugrabljen Luigi Genghini, včeraj pa so v Brescii ugrabili Giuseppa Lucchinija, sina magnata jeklarske industrije. Ugrabitelji imajo sedaj v Lombardiji v rokah pet ljudi. Poleg omenjenih treh nista bila še osvobojena Emanuele Riboli in Giovanni Stucchi. Notranji minister Taviani je v članku za genovski list «Corriere del pomeriggio» napisal . izredno oster članek proti sodstvu, katerega dolži preveč popustljivega nastopa. Sodstvo — pravi Taviani — ne sme več prisiliti policije, da prekine preiskavo medtem ko so v teku pogajanja med ugrab-Ijenčevo družino in ugrabitelji. Notranje ministrstvo je že dalo vsem prefekturam in kvesturam navodila za neizprosen boj proti ugrabiteljem, pa četudi s tem včasih lahko spravi v nevarnost življenje ugrabljenih. komponento (občine, konzulte, sindikati in druge gospodarske sile). Na drugi strani pa po nekaterih pripombah odredbe omejujejo tudi sodelovanje dijakov izpod 16. leta starosti in jih popolnoma izključujejo iz okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov. Pooblaščene odredbe so torej stopile v veljavo 12. novembra t.l. S posebno ministrsko odredbo pa so bile tudi razpisane prve volitve. V nedeljo, 19. januarja 1975 bodo volitve v medrazredne svete in svete okolišev osnovnih šol in vrtcev. V nedeljo, 26. januarja 1975 bodo volitve v razredne in zavo-dne svete nižjih srednjih šol, medtem ko bodo v nedeljo, 2. februarja volitve v višjih srednjih šolah. Na ta način so pooblaščene odredbe stopile v fazo uresničevanja. Prav zato, ker smo tik pred njihovo delno uresničitvijo, je nujno, da se zavedamo kakšne posledice bodo imele za slovensko šolo na Tržaškem in Goriškem. Zadeva Beneške Slovenije je popolnoma drugačna, ker tam ni slovenskih šol, čeprav lahko prav odredbe nudijo določene možnosti za odpiranje perspektive v smeri uvedbe poučevanja slovenščine. Predvsem je zelo jasno, da Slovenci ne morejo biti nezainteresirani. Ker je slovenska šola del u-stroja vsedržavne italijanske šole, je jasno, da se tudi Slovencem vsiljujejo iste misli, kot sodržavlja- S pričujočim uvodnim člankom dr. Karla šiškoviča o ministrskih pooblaščenih odredbah o šolstvu začenjamo z objavljanjem serije člankov, v katerih bodo naši sodelavci vsestransko osvetlili posamezne pooblaščene odredbe tako v smislu njihove razlage kot zlasti še s stališča interesov slovenske šole na Tržaškem in Goriškem ter tudi s stališča možnosti, ki jih te pooblaščene odredbe dajejo za pouk beneških otrok v njihovi materinščini. V naslednjem članku, v sredo, 20. t.m., bo prof. Aleksander Kriš-čjak obravnaval pooblastilno odredbo, ki se nanaša na pravni položaj učnega, vodilnega in nadzornega osebja vseh vrst in stopenj šol. nom italijanske narodnosti. Ne moremo skrivati dejstva, da bodo med nami ljudje, ki jih kritizirajo z levičarskega ali desničarskega zornega kota. Važno pa je, da se zavedamo, da pooblaščene odredbe obstajajo, da bodo uresničene in da odpirajo nekatere možnosti, ki jih do se'•'j slovenska šola ni i-mela. Neglede na idejno usmerjenost raznih političnih ali drugih dejavnikov v naši skupnosti, je jasno, da bomo tudi Slovenci volili svoje šolske organe. Vsako izmikanje v tem trenutku bi pomenilo zadati težak udarec slovenski šoli. Prav tako, kljub večjemu ali manjšemu razumevanju vloge, ki jo bodo igrali novi šolski organi, in zakonsko urejenega sodelovanja med profesorji in ravnateljstvi, med pomožnim in učnim osebjem, med sedanjimi šolskimi dejavniki in starši ter v nekaterih primerih dijaki, bi moralo postati povsem jasno, da gre za interese slovenske šole, ki bo samo pridobila na funkcionalnosti, na pomembnosti in na razširjenosti. Zato oi bilo dobro, da bi se ustvarilo najširše sodelovanje, ki naj privede do kolikor toliko enotnih pogledov in pristopov. Omalovaževanje pooblaščenih odredb, kljub njihovim pomanjkljivostim in kljub še vedno odprtim vprašanjem, ki jih ne rešujejo, bi bilo škodljivo, zlasti spričo velikega vrenja, ki se o tem problemu pojavlja v taboru naših sodržavljanov italijanske narodnosti. S pooblaščenimi odredbami se je začel konec tako imenovanega e-litnega pojmovanja šole, ki postaja čedalje bolj v zavesti ljudi kot družbena storitev, o kateri moramo vsi odločati, ker vsi prispevamo fizično (s svojimi otroki) in tudi finančno za njen obstoj, in ker vsi pričakujemo od nje pozitivnih rezultatov za našo narodnostno skupnost. Toda predno bi začeli analizo pooblaščenih odredb, da bi se razumelo, za kaj gre, je dobro utrditi nekaj splošnih pripomb, ki se vsiljujejo ob branju določil. Pooblaščene odredbe se konkretno dotikajo tudi slovenske šole in, da ne bi bilo pomote, slovenske šole v «goriški in tržaški pokrajini». Že to dejstvo nam pove. da bi bil pooblastilni zakoi z dne 30. julija 1973, štev. 477, lahko obšel dosedanja dva zakona o slovenski šoli in predpisal nekatera določila tudi za slovensko šolo v Beneški Sloveniji. Tega ni storil, ker je osrednja oblast, zlasti pa vlada ne priznava beneškim Slovencem šole v njihovem materinem jeziku. Krivica se je ponovila in italijanska Iržava še vedno ni sprevidela, da je to način negiranja osnovnih pravic delu narodnostne skupnosti, kar vodi v stalno politiko prisilne asimilacije, ki «meji na genocid», kot sta ueotovila, med KAREL ŠIŠKOVIČ (Nadaljevanje na 8. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK V TOREK ZADNJI STIRISTRANSKI SESTANEK Umerjen optimizem glede rešitve deželne krize V petek se bo ponovno sestal deželni svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev predsednika in odbora V torek se bodo po vsej verjet-uosti zaključila pogajanja o krizi levosredinske deželne uprave. Že v četrtek je bil ponovni štiristranski sestanek, katerega so sklicali po prekinitvi razgovorov. Preteklo soboto so se namreč dogovorili, da bo mandatar za predsednika deželnega odbora Comelli sestavil programski osnutek, katerega bo predložil v razpravo strankam koalicije. To delo je bilo opravljeno v četrtek, v torek pa bo verjetno zaključni štiristransk. sestanek in bodo nato stranke preučile doseženi sporazum, tako da bi lahko v petek, 22. novembra, že volili nov deželni odbor. Končno besedo namreč imajo vsekakor vodstva štirih strank, ki bodo imela v sredo in v četrtek dovolj časa za preučitev in dokončno sklepanje. Že iz teh napovedanih sestankov delegacij in deželnih vodstev strank leve sredine izhaja splošni umerjeni optimizem, da bo možno obnoviti levosredinsko zavezništvo in da bodo vsa sporna vprašanja uskladili do petka, ko se bo sestal deželni svet. V krogih socialistične delegacije tudi ugotavljajo, da do-sedaj sploh še niso razpravljali o sestavi novega deželnega odbora in vodstva deželnega sveta. Pri obravnavi teh vprašanj pa ne bo večjih težav, vsekakor pa ne takih, ki bi lahko privedla do razbitja morebitnega političnega sporazuma. Tudi to je dokaz, da je PSI sprožila deželno krizo iz političnih razlogov in ne zaradi borbe okrog mest v odboru, kar so socialiste obtoževali desničarski krogi. V kolikor se bodo ta umerjeno optimistična predvidevanja uresničila, bo torej deželna kriza rešena v petek skoro točno dva meseca po tem, ko se je na zahtevo socialistov pričela. Kriza je bila zapletena, saj je odražala splošne težave, istočasno pa zapletene odnose znotraj koalicije ter tudi znotraj strank, ki koalicijo vodi. Zato obstaja tudi sedaj določen rizik, ker je lahko marsikaj tudi odvisno od vsedržavnih rešitev, ki se sicer ne prenašajo avtomatično, vendar pa vplivajo na deželne. dustrijcev, italijansko konfederacijo zadrug in z deželnimi kmetijskimi organizacijami. DANES V KINU RITZ Giancarlo Pajetta na zborovanju RPI Tržaška federacija KPI prireja danes ob 10.30 v kinodvorani Ritz deželno manifestacijo. Govoril bo član vsedržavnega vodstva stranke Giancarlo Pajetta. Na shodu, ki mu bo predsedoval tajnik tržaške federacije Giorgio Rossetti, bosta govorila tudi deželni svetovalec Dušan Lovriha ter deželni podtajnik stranke Arnaldo Baracetti. Podoben shod bo jutri ob 17. uri na sedežu KPI v Ul. Capitolina. Govoril bo Vittorio Vidali. Prva matineja «Jurčka» v Kulturnem domu Gledališča Goiiova pravljica «Jurček», ki jo je ob velikem navdušenju naših malčkov postavilo na oder Stalno slovensko gledališče v Trstu, bo na splošno željo občinstva tudi danes zaživela na deskah Kulturnega doma v posebni predstavi — matineji, kar je obenem za naše gledališče novost illlllllllkllllllllllllllllinilUllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllilillllllllifillllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllMiiilllUillllltlllllllllllllllllllllllllHIIIIIHlHlIlM NA SESTANKU MED VČERAJŠNJO STA VKO OSEBJE ACEGAT ZAVRNILO POSKUSE DA BI GA VPLETLI V KRIZO PODJETJA Sedanje težave so posledica zgrešene gospodarske politike v vsedržavnem in krajevnem merilu V okviru vsedržavne stavke o-sebja javnih prevozniških podjetij se je osebje mestnega podjetja A-CEGAT včeraj sestalo v prostorih remize v Ul. Broletto, da bi razpravljalo o finančni stiski podjetja. V prisotnosti tajnikov sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL (Gerlija, Bat-tellinija in Ditura), so predstavniki posameznih odsekov opozorili prizadete delavce na poskus vodstva Acegat, da bi vpletlo v napovedane omejitve javnih storitev, o katerih je bil govor na petkovi seji občinskega sveta, tudi sindikalne organizacije. Tak poskus je izvedel tudi občinski odbornik Abate, ki je pred dnevi skušal prepričati sindikalne predstavnike in delavce mestnega podjetja, naj bi se napotili na deželo z zahtevo po posebnem finančnem posegu iz javnih sredstev. Sindikalne organizacije pa so zavrnile omenjena poskusa, da bi jih vpletli v kakršnokoli sodelovanje ori izvajanju napovedanih omejitev. Delavci na včerajšnji seji pa so se soglasno izrekli tudi proti sprejetju kakršnegakoli predloga, ki bf se izogibal bistvenim vprašanjem zgrešene politike mestnega podjetja Acegat in ki bi zvračal na občinstvo njegovo finančno izgubo. Zato so se delavci med drugim izrekli Živahni razgovori o programu PSI Deželno tajništvo PSI je imelo v teh dneh vrsto sestankov s sindikalnimi in socialnimi organizacijami o politično - programskih predlogih socialistične stranke za rešitev gospodarske krize na področju dežele in za usklajevanje konkretne akcije. Sestali so se z deželno federacijo obrtnikov, deželnim odborom vsedržavne zadružne zveze, tržaško Kmečko zvezo, predsedstvom zveze za avtonomijo in krajevne uprave ter z deželno sekcijo ANCI. Obravnavali so težave v zvezi z zaporo kreditov in še zlasti velik pomen krajevnih ustanov. Govor je bil o zadružništvu kot čini-telju obrambe pred draginjo ter o zadrugah, ki grade stanovanjske zgradbe. V prihodnjih dneh se bo deželno tajništvo PSI sestalo s federacijo CGIL, CISL in UIL, z združenjem industrijcev, združenjem malih in- _____________________________________________________ illuni iiiliiitiiiiiilliiiiiliiiiiiiMiiiniiiiliiiidiiHUiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiilliuiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiiiiuiiuuiiiiiiiiiiii Delavci iz Brescie v Rižarni Komisija za doraščajočo mladino SKGZ prireja v dneh od 26. decembra do 2. januarja zimova-nje v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44/III., od ponedeljka, 18. t.m., do petka od 9. do 12. ure dopoldne. proti vsakemu povišanju tarif, kolikor bi slednje ne bilo predhodno domenjeno s sindikalnimi organizacijami. To velja še posebej za tarife v mestnem in javnem prometu, saj bi v okviru obstoječe energetske krize vsako povišanje tarif pomenilo spodbudo zasebnemu prometu na rovaš javnega prometa. Sindikalne organizacije Acegat menijo, da zahteva po demokratičnem upravljanju javnih ustanov predstavlja pravico vseh in zato vabijo delavce iz drugih strok, u-pokojence in občane sploh, naj nastopijo proti takim ukrepom, ki predstavljajo odstopanje krajevne ustanove od njene nenadomestljive vloge pri proizvajanju in razpečevanju javnih storitev, ki so bistvenega pomena za gospodarski in družbeni razvoj naše pokrajine. Tajnik NCdL - CGIL Gerii je v daljšem posegu orisal finančno krizo krajevnih- ustanov v Italiji, ki jih je v zadnjem času prizadela zlasti vladna politika v omejevanju javnih izdatkov. V tej zvezi je naglasil, da so sindikalne organizacije zvedele, da se je del 35.000 milijard lir, ki so jih banke IRI v zadnjih dveh letih izvozile v tujino (kot predujme za razne uvozno -izvozne operacije, kapitale za nastopanje na tržišču evrodolarja in tudi kot izvoz gotovine) začel vračati v Italijo. Sredstva bodo uporabili za kritje najnujnejših izdatkov javnih ustanov ob koncu leta. Ob zaključku zasedanja je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se delavstvo Acegat obvezuje, da se bo še naprej prizadevalo za demokratizacijo podjetja in za uveljavitev interesov vseh delavcev na Tržaškem. ob zaključku pa bodo sprejeli skupno resolucijo. Na zasedanju bo prisotnih okrog 450 povabljencev. Za vse organizacijska zadeve bo poskrbela splitska občina. Konferenca bo v prostorih hotela «Lav» v Splitu. Marca konferenca mest o onesnaženju Jadrana Na Reki se je 2. novembra sestal italijansko-jugoslovanski odbor zadolžen za organizacijo prve konference jugoslovanskih in italijanskih mest, ki bo 20. in 21. marca v Splitu. Obravnavali bodo zaščito morja pred onesnaženjem in turizem, prisostvovale pa bodo občine, pokrajine in dežele ob Jadranskem morju. Mešani odbor je sklenil, da bodo konferenci predsedovali po vrstnem redu najprej Jugoslovan, nato Italijan in da bosta župana Splita in Benetk pripravila okvirni poročili in da se bosta pri tem po-služila treh italijanskih in treh jugoslovanskih strokovnjakov. V razpravo bo poseglo osem govornikov. Prosvetno društvo Vesna iz Križa čestita svojemu članu EGONU PERISSUTTIJU ki je promoviral na univerzi Trst, 17. novembra 1974 in postal inženir elektronike, in mu hkrati želi veliko uspehov v življenju. X» w OM&M r,!m> * ......................................................milim...................................................................................................... Slovenski klub priredi v torek, 19. novembra ob 20.30 predavanje: DR. NACE ŠUMI JOŽE PETKOVŠEK - DOMA Razlaga slike Na predavanje uglednega slovenskega umetnostnega zgodovinarja in profesorja ljubljanske univerze toplo vabljeni člani in prijatelji kluba! Šolske vesti Združenje staršev dijakov državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» vabi vse starše na informativni sestanek, ki bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti. Razpravljali bodo o ministrskih pooblastilnih o-dlokih. V okviru pobud za proslavitev 30. obletnice osvoboditve organizira športni krožek «Kras» v sredo, 20. novembra 1974, ob 20.30 v prostorih krožka v Zgoniku predavanje: POHOD 30. DIVIZIJE V BENEŠKO SLOVENIJO FEBRUARJA 1974 Predaval bo udeleženec pohoda tov. Jože Koren. Vljudno vabljeni! Baletna šola SSG v Trstu Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo, ki jo bosta vodili priznani pedagoginji Nada Križmančič in Selma Mi-cheluzzi. Pouk bo v Kulturnem domu v Trstu. Vpisovanje bo od 18. novembra 1974 na upravi SSG od 8. do 14. ure. V baletno šolo se sprejmejo kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo predvidoma pričel prve dni decembra. Vpisnina znaša 1.000 lir, šolnina pa mesečno 7.000 lir. DRUGE VESTI NA OSMI STRANI Oj salala grande čel, daj mi majka tvoju hčer, vsele m'si se hvalila de t'je brumna bivala. V Kulturnem domu v soboto, 30. novembra, ob 20.30 v nedeljo, 1. decembra, ob 16.30 ACEGAT iz Trsta namerava sprejeti v službo 2 PLESKARJA - KAT. «Cl» CCNL - 0BČ. PODJ. ZA PLIN 2 ZIDARJA - KAT. «B2» CCNL - 0BČ. PODJ. ZA PLIN ki so dopolnili na dan objave razpisa 21. leto starosti in niso stari nad 30 let. Zainteresirane osebe lahko dobijo ustrezen razpis — kjer so razvidni med drugim ustrezni zahtevani rekviziti — vsak delovni dan od 18. novembra 1974 do 4. decembra 1974 v času od 7.30 do 13.30 na personalnem oddelku podjetja v Ulici Bellini l/d II. nadstropje soba štev. 48, kjer bodo zainteresirane osebe dobile tudi vsako morebitno informacijo. Rok za predložitev prošenj zapade nepreklicno dne 4. decembra 1974. GENERALNI RAVNATEU KULTURNI DOM STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Na veliko željo občinstva bo Stalno slovensko gledališče odigralo danes, 17. t.m., ob 10.30 posebno predstavo mladinske igre «Jurček». Predstava izven «mladinskih torkov». V torek, 19. t.m., ob 15.30 — Pavel Golia: Jurček. Pravljica v štirih dejanjih. V sredo, 20. t.m., ob 13.30 — Ivan Cankar: Za narodov blagor. Rezervacije in prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma (tel. 73-42-65). VERDI Drevi ob 16. uri za red D zadnja ponovitev Puccinijevega «triptiha». POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.00 in ob 20.30 «Avstrija je bila urejena dežela». Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, telefon 36-372 - 38-547. V torek, 19. t.m., ob 20.30 prva predstava Gina Bramierija z Ombretto Coli «Cielo mio marito» Costanze in Marchesija. Nastopajo še Enzo Garinei, Rino Gioielli, Marzio Onorato, Fulvia Gasser, Erika Beltrami in Marisa Merlini. Režija Garinei in Giovannini. Rezervacija in prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36-372 in 38-547. Popust za abonente Teatra StabUe. Razstave Ob smrti V galeriji «Tommaseo» razstavlja slikar Bargoni, ki bo gostoval v galeriji do 24. t.m. V galeriji «Torbandena» razstavlja Videnški slikar Zigaina. V galeriji hotela Jolly razstavljata beneška slikarja Beltrame in Lozzi. V galeriji «Forum» razstavlja tržaški slikar Lojze Spacal, ki bo razstavljal do 29. t.m. V Tržaški knjigarni razstavlja svoja dela Zora Koren • škrkova, ki bo razstavljala do konca novembra. V tržaški galeriji «Tribbio 2 - Rettori» je odprl razstavo svojih del tržaški kipar Ugo Cara, ki bo razstavil svoje male brone, kipce v srebru, jedkanice itd. Razstava bo trajala do 6. decembra. Danes ob 11. uri bo v občinski u-metnostni galeriji v Šempetru ob Soči odprl razstavo svojih del tržaški kipar Villi Bossi, ki bo razstavljal do 1. decembra. V galeriji Krožka trgovinske mornarice v Ul. Roma 15, je odprl razstavo svojih del Silvano Kaucich, ki bo razstavljal do 26. t.m. V galeriji «Cartesius» — Ul. Marconi 16 je odprl razstavo svojih del slikar Lebenstein, ki bo razstavljal do 4. decembra. Danila Kosa izrekajo družini globoko sožalje Vaščani iz Mačkolj ZAHVALA Sorodnikom in znancem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota Maria Žerjala se iskreno zahvaljujemo. Družini ŽERJAL in GLAVINA Boljunec, 17. novembra 1974 Okrog 300 delavcev podjetja E NEL iz Brescie, ki je včeraj dopotovalo s šestimi avtobusi na o-bisk v Trst, je po ogledu raznih zanimivosti naših krajev obiskalo tudi tržaško Rižarno, spomenik in svarilo pred grozotami vojne in fašističnega nasilja. Delavci so v Rižarni položili venec, nakar jim je predstavnik tržaškega združenja deportirancev ANED Postogna, ki jih je spremljal, orisal zgodovino tega mučeniškega kraja. O težkem boju ljudstev teh krajev proti na-eifašizmu je spregovoril tudi partizanski komandant Giovanni Padoan-Vanni, nekaj besed o Rižarni pa je spregovorila tudi pesnica Ketty Daneo, ki je tudi recitirala poezijo, katere verzi so vklesani v spominsko ploščo v Rižarni. Izleti, kakršnega so priredili delavci iz Brescie s sodelovanjem Italijanskega združenja za spoznavanje slovenske kulture v Trstu, niso samo turističnega značaja, temveč je njihov namen predvsem ta, da ljudje spoznavajo širšo druž- Danes, NEDELJA, 17. novembra LJUBA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 10.14 in zatone ob 19.27 Jutri, PONEDELJEK, 18. novembra MILKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,2 stopinje, najnižja 12, ob 19. uri 13,6 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb stanoviten, veter 2 km na uro severovzhodnik, vlaga 89-odstotna. nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 13,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. novembra se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 83-letna Giulia Štolfa vd. Salmassi, 87-letna Maria Schder vd. Bernardini, 66-letni Giovanni Volk, 64-letni Rodolfo Valenta, 68-letna Elisabetta Zonta vd. Renzi, B5-letna Carmela Taddei, 92-letna Enrica Valentini vd. Meniš, 73-let-na Giuseppina Pirc vd. Marši, 83-letna Anna Skerlavai vd. France- Včeraj - danes sr “r K0- is. Delise in 85-letni Ruggero Inglessi. OKLICI: radiotehnik Giorgio Bra-daschia in uradnica Gabriella Di-mich, elektrikar Guerrino Perossa in gospodinja Maria Brajko, težak r/M4/f7///Z4\ YS£ Q£US£f] foto kino optika TRST-Ul.Mazzini 57 Antonio Miot in trg. pomočnica Breda Jakopič, delavec Matteo Stallone in gospodinja Teresa Castellano, fin. podčastnik Antonio Maded-du in uradnica Rosanna Sartorio, uradnik Valentino Montisci in pevka Carolina Bagnati, delavec Alberto Tiziani in gospodinja Lucia Sain, gradbeni asistent Alberto Tamaro in gospodinja Renata Roiz, uradnik Fausto Prelec in uradnica Nevia Piva, mehanik Sergio Pipan in trg. pomočnica Bruna Gherrmg, univ. študent Armando Chelucci in uradnica Marina Badin, uradnik Giorgio Sigur in uradnica Giuseppina Cicoria, Rosario Franciullo in Giuseppina Di Massa, zdravnik dr. Euro Ponte in bolniška pomočnica Alida Rova, uradnik Pier Luigi Burg in uradnica Gianna Franchi, uradnik Roberto Odorico in uradnica Tiziana Brancolini, urad. Gianfranco Zarantonello in urad. Maria Zupan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva. Trg Giotti 1: Ai due Mori, Trg Unità NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano. Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. LOTERIJA BARI 65 9 90 85 55 CAGLIARI 22 57 35 42 88 FIRENCE 53 29 17 57 83 GENOVA 53 51 61 18 22 MILAN 7 88 34 58 43 NEAPELJ 18 46 23 67 69 PALERMO 29 3 56 76 60 RIM 24 74 31 66 62 TURIN 7 64 63 5 76 BENETKE 66 18 6 77 82 ENALOTTO 21X XII 1 1 1 2X2 KVOTE: 12 točk _ 4.875.000; očk - 291.200; 10 (očk - 24.700 H STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom PAVEL GOLIA JURČEK pravljica v 4 dejanjih s prologom Scena Kostumi Glasba Režija DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU ALEKSANDER VODOPIVEC MARIO URŠIČ Na veliko željo občinstva danes, 17. t.m., ob 10.30 posebna predstava. Izleti SPDT priredi v nedeljo. 8. dec avtobusni izlet v neznano. Prevozili bomo 200 km; hodili 2 uri. Po skupnem kosilu bo miklavževanje. Miklavž bo sprejemal darove zjutraj v avtobusu. Kdor ugane progo ima vožnjo in kosilo zastonj. Vpisovanje do 2. decembra v uradu ZSŠDI — Ul. Ceppa, 9/n. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo sorodnlkoff., znancem in vsem, ki so na kate ' koli način počastili spomin drage ne, mame in none Judite Kofol Posebna zahvala č.g. Gerdolu i® Kosmaču, pevskemu zboru «F. ven turini» in ŠD Breg. Družina KOFOL Lakotišče, Domjo. Razna obvestila Mladinski krožek v Dolini priredi tudi letos «Martinovanje» s sledečim sporedom: Danes, 17. t.m., ob 19.00 koncert domačega pevskega zbora «Valentin Vodnik» pod vodstvom Ignacija Ote. Nagrajevanje vinogradnikov, nastop harmonikarja Bruna Bajta ter prosta zabava. Vljudno vabljeni! PD «Prešeren» Iz Boljunca organizira IGRALSKI TEČAJ za vse ljubitelje igralske umetnosti v vasi. Vpisovanje in začetek tečaja bo danes, 17. novembra, ob 9.30 v srenjski hiši. Vodil ga bo član SSG Stane Raztresen. Vljudno vabljeni! Slovensko dobrodelno društvo v Trstu prireja tudi letos miklavževanje za slovenske osnovnošolske otroke na Tržaškem. Prihod sv. Miklavža je najavljen v soboto, 7. decembra, ob 15.30, ko bo v društvenih prostorih delil darilne pakete med naše malčke. Za čimvečji uspeh te akcije bodo odbornice društva obiskale v teh dneh naše člane, podpornike in prijatelje šolske mladine. Kino Ariston I.N.C. 15.30—22.00 «Il topo», režija Aleksander Jotorowsky. Film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 15.00 «S. P. V. S.» Film v barvah. Excelslor — otroška matineja ob 10.00 in 11.30 «Alice». Excelsior 14.00 «I santissimi». Christian Allers, Brigitte Fossey in Jeanne Moreau. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «L’erotomane». Film v barvah režiserja Marca Vicaria. Igrajo: Gastone Moschin, Isabella Biaggini, Milena Vukotié, Neda Ar-nerič. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice — otroška matineja ob 10.00 in 11.30 «La collina degli stivali». Fenice 14.30 «Romanzo popolare». Barvni Zabavni film, v katerem igrata U. Tognazzi in Ornella Muti. Eden 15.00—22.00 «Chi te l’ha fatto fare?», Barbra Streisand. Barvni film. Ritz 15.30 «Una calibro 20 per lo specialista». Glint Eastwood. Barvni film. Aurora 14.30 «Paolo il caldo». Franco Franchi. Barvni film. Capitol 15.00 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 Ur. Cristallo 15.00 «La cugina». Massimo Ranieri. Barvni fUm. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 14.30 «Professore, venga accompagnato dai suoi genitori». Film v barvah. Filodrammatico 15.00 «Furia infernale». V glavni vlogi Isabel SarU. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 14.30 «Noi due senza domani». J. L. Trintignant in Romy Schneider. Ideale 15.00 «Cinque matti al super-mercato». I Carlos. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Grazie per quel caldo dicembre». Sidney Poitier. Barvni film. Abbazia 14.30 «I magnifici sette cavalcano ancora». Lee Van Cleef. Barvni western film. Astra 15.00 «L’isola misteriosa e U capitano Nemo». Omar Sharif. Film v barvah. Mignon 14.30 «Diabolik». Barvni film. Radio 14.30 «L’odissea del Neptun neU’impero sommerso». Ben Gazza-ra. Walter Pidgeon, E. Borgnine. Barvni film. Volta - Milje 15.00 «Film d’atnore e d’anarchia». Giancarlo Giannini in Mariangela Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom. ZAHVALA \ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta DANILA KOSA Posebna zahvala darovalcem cvetja, mačkoljanskemu pevskemu zboru, dolinskemu moškemu pevskemu zboru, g. župnikoma Von čini in Grmeku, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam bili ob strani ob tem težkem trenutku ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. . Žalujoča žena Angela in hčerki Eleonora in Danijela Mačkolje, 17. novembra 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, mojega dragega brata ki so spremiU na zadnji poti KARLA CAHARIJ0 Posebna zahvala darovalcem cvetja ih darovalcem v dobrodelne namene ter vsem, ki so z mano sočustvovali. : - ;*(. .»juoc»:; rmlotmtq »n j Trst, 17. novembra 1974 , Sestra Dora ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, izgubi našega nepozabnega ki so z nami sočustvovali ob ANTONA RUDEŽA Iskrena zahvala č. g. župniku za tolažilne besede, sorodnikom, prijateljem in znancem, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu k večnemu počitku ter tistim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. žalujoče družine Nabrežina. 17. novembra 1974 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki izgubi naše predrage mame in none so z nami sočustvovali ob FRANČIŠKE SANCIN roj. PRAŠEL Posebna zahvala pevskemu zboru «V. Vodnik», č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Žalujoče družine Sancin In Duca Dolina, Ricmanje. Trst, 17. novembra 1974 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage žene. mame in none v JUSTINE MILKOVIČ roj. BERCE Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, prijateljem, znancem. vaščanom ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Mož Alojz, hči Olga, zet Ludvik, vnuk Sergij ter mati Tereza Bani, Opčine, 17. novembra 1974 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega LARKA KOCMANA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala vaščanom iz Praprota, prijateljem, pevcem, godbi na pihala, znancem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Želojoči sestri, svak tn nečaki Praprot, Trst, 17. novembra 1974 VARSTVO OKOLJA MORA BITI SKRB NAS VSEH! Beležke ob predavanju primarija Šalamuna in docenta Štirna v Dolini Ob prisotnosti večjega števila poslušalcev sta 8. t.m. v prostorih sred-hje šole «S. Gregorčič» v Dolini predavala vodilna predstavnika obalnega društva za varstvo okolja dr. šala-Ujun in dr. štim o ekoloških problemih, ki zadevajo slovensko obalno Področje. Nakazani pereči problemi in predlagane rešitve presegajo lokalni zna-oaj in bi morali postati slejkoprej sestavni del širše zasnovane akcije 23 ohranitev in obrambo človekovega največjega bogastva — narave. V tem plemenitem prizadevanju za varstvo okolja obstoječe državne meje v resnici ne smejo predstavljati pre-grade, saj reševanje problemov slovenskega obalnega področja utegne Postati neučinkovito, če se tudi na baši strani ne podvzamejo podobni ukrepi pri odstranjevanju zastruplja-Pja in onesnaževanja naravnega o-ktdj*. Naše nezanimanje ali odlaša-Pja pri reševanju tovrstnih proble-thov se nanl že maščuje in nas uteg-Po v bližnji prihodnosti pahniti v sta-Pje, iz katerega ne bo poti nazaj: v Pospešno in nezadržno katastrofo od-Puranja narave in s tem tudi pogonov za življenje človeka v naših krajih! Ko gre za varstvo okolja moramo biti prav vsi zainteresirani, kaj vse 56 je storilo v tej zvezi onstran meje in kaj vse bi se moralo storiti; seveda, pa ima tudi prebivalstvo iz sosednjih jugoslovanskih predelov vso Pravico zanimati se in zahtevati konkretno reševanje tovrstnih problemov ‘Udi na naši strani. Predeli na tej ln oni strani meje imajo veliko skupnih problemov, ki terjajo medsebojno sodelovanje in njihovo reševanje v obojestransko korist. Kako so eko-‘°ški problemi prepleteni, nam zgovorno pričajo številni primeri. Tovarna Lesonita v Ilirski Bistrici pojoča onesnaženje in zastrupljanje v°de, ki po ponikalnici Reki prodira v Škocjanske jame in prihaja na dan kot Timava, iz katere se mi oskrbujemo s pitno vodo! Na naši strani Pa italijanske reke, ki se izlivajo v zgornje predele Jadranskega hlorja, neprestano bruhajo svoje smrtonosne strupe, ki prihajajo iz salednih industrijskih obratov in skup-nP z odplakami obmorske industrije Postopno spreminjajo sinje Jadransko •borje v smrdečo mlako. Vrste rastlinstva in živih organizmov se v onesnaženih vodah stalno Smanjšujejo, kar nam zgovorno kaže Primer Miljskega zaliva (ta je bil v prejšnjem stoletju še poraščen z več kot 500 vrstami rastlin; raziska-ye pred leti pa so pokazale, da jih je ostalo le še kakih sedem; «zahvala» za tako stanje gre zlasti ža-Veljski rafineriji, ki ji ni bilo in ji še vedno ni do tega, da bi uvedla Predpisane čistilne naprave). Ti organizmi pa so bistvene važnosti pri tvorbi prepotrebnega kisika, saj dobro vemo, da 75 odst. kisika na Zemlji prihaja iz morja. Strupene industrijske odplake v tekoče vode nam Zastrupljajo pitno vodo; reke pri-hašajo v morje tolikšne količine škodljivih snovi, da tudi tiste ribe, s katerimi se še hranimo, vsebujejo že takšno mero metalov (kovin), da Utegnejo biti zdravju škodljive in marsikatere vrste rib bi morale že biti prepovedane, za uživanje. Industrializacija pri nas spremi-hja videz naravnega okolja in neposredno ogroža človekovo zdravje; Povzroča precejšen ropot in vibracije (tovarna Grandi Motori), ustvarja ogromne mase prahu (Italcementi in drugi kamnolomi), ki ga vdihavamo, neznosen smrad (tovarna kleja ITLOC, enako tudi žaveljska rafine- Ttiainò. uìednidtwi Pritožbe iz Gročane Pisma uredništvu «Vaščani» iz Gročane so nam poslali daljše pismo, ki vsebuje vrsto pritožb in očitkov na račun uprave dolinske občine. Ker pismo ni Podpisano, pa tudi zaradi nekaterih izrazov v njem, ga v celoti ne moremo objaviti, ker pa se nanaša na nekatera vprašanja, ki jih vaščani odmaknjene vasice Gročane občutijo, povzemamo v bistvenem njegovo vsebino. «Vaščani» predvsem ugotavljajo, da morajo njihovi šoloobvezni in srednješolski otroci pešačiti vsak dan in v vsakem vremenu 5 km do Bazovice do prve avtobusne Postaje. Isto velja tudi za ostale Prebivalce vasi, ki morajo iz službenih ali drugih dolžnosti dnevno v mesto. Pravijo, da so se glede tega že večkrat pozanimali na županstvu v Dolini in zahtevali obnovitev avtobusne zveze, ki je bila Prekinjena pred šestimi meseci, da pa niso bili uslišani. Župan naj bi se izgovarjal, da občina za vzpostavitev avtobusne zveze z vasjo nima denarja. «Vaščani» pravijo, da od svojih zahtev ne bodo odstopili in da če problem v najkrajšem^ času ne bo rešen, bodo njihovi šoloobvezni otroci primorani ostati doma. Drugi problem, zaradi katerega Se vaščani obračajo na dolinskega župana, je hiša sredi vasi tik ob cesti, ki je last občine, ki pa razpada in predstavlja nevarnost za mimoidoče. Pravijo, da traja tako stanje že več let in zahtevajo, da občina podrtijo odstrani. Tretji problem se nanaša na u-porabo zgornjih prostorov srenjske hiše v vasi. Pravijo, da je bila zgrajena za kulturne potrebe vasi, sedaj pa da občina prepoveduje u-porabo njenih prostorov in «skuša samovoljno upravljati s srenjsko hišo v Gročani». «Vaščani» Gročane zahtevajo na koncu svojega pisma, da občina Vsa ta vprašanja končno že uredi, ker da so naveličani poslušati samo obljube. ri ja), ustvarja veliko količino strupenih plinov (železarna (ITALSIDER in kemične tovarne sploh). Lahko bi naštevali še in še! Po vseh teh škodljivih pojavih, ki spreminjajo industrijski razvoj, bi se morali zamisliti kompetentni oblastni forumi od državnih, deželnih pokrajinskih, do občinskih. Pa ne sami ti, temveč to smo dolžni vsi prebivalci, kajti tudi mi smo večkrat sokrivci takega stanja, bodisi da nismo pozorni na take negativne pojave, bodisi da celo sami nevede in nehote sodelujemo pri uničevanju o-kolja: pralni praški, uporaba insekticidov, izpuhi iz avtomobilov, kurjenje peči, nenačrten lov na divjad, vse to povzroča ogromno škodo naravi. Teh nekaj nanizanih misli ni naperjenih proti industrializaciji, ki je posledica tehnološkega napredka in niti proti njenim pridobitvam, katerim se ne moremo odpovedati. Načelno ne nasprotujemo gradnjam tovarn, ne sme pa nam biti vseeno, kje jih bodo postavljali in kako jih bodo opremili z napravami, ki odstranjujejo negativne posledice! Josip Korošec v Kraški galeriji «Kraška galerija» v Repnu i-ma še danes pod streho gosta iz Ljubljane. Katalog pravi, da je Josip Korošec študiral umetnostno zgodovino in da sedaj poučuje na srednji šoli. Navaja nadalje, da je sodeloval na številnih skupnih razstavah, na katerih so razstavljali mladi jugoslovanski u-metniki. Korošec pa tudi pravi, da mu je risanje, slikanje in izdelovanje reljefov v bakru najljubša oblika dela, reliefne obdelave bakra pa da se je izučil v Budimpešti pri mojstru dr. Fetti-chu Nadorju. Tu, v «Kraški galeriji» je gost iz Ljubljane razstavil osem risb in štiri tolkanice, ki so zares vse na višku dodelanosti, pa čeprav se Korošec v katalogu o sebi kaj skromno izraža, kar zagotovo ne more pripomoči k njegovi uveljavitvi, posebno, ker je Korošec zares odličen risar in poln tenkočutnega smisla za razgibano u-ravnoteženost kompozicij in za lepo fluidnost orisa figur. ; Te pa so ljudje, konji, psi, celo muhe, te pa v ogromnih povečavah, in še miši, ko so mu te potrebne, da zadeto izrazi neke odnose do «krone stvarstva» — človeka. Njegova dela, njegove risbe pa preveva neke vrste mističen realizem. Čeprav so naslovi del shematično enostavni, n.pr.-pes, konj, citre, miši, muhe, majhna granatna jabolka, je njihova vsebina veliko bolj zamotana in to ne glede na sicer izredno, sko-roda renesančno točnost oblik. Iz teh risb pronica slikarjevo naziranje na življenje na svetu. Menimo pa, da bi se mogel ta resen ustvarjalec le z malce več Veličkovičevi eksplozivni risbi podobno jakostjo izraza kaj kmalu postaviti ob stran najboljšim risarjem. Bolj statične se nam zdijo kompozicije tolkanic, verjetno zaradi tega, ker je obdelava bakra bolj težavna, kar Korošec sam omenja v katalogu. So pa vse štiri neoporečno dovršeno dodelane. Milko Bambič Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Podjetje «La Combustibile» — Dom jo 10.000 lir, Vihra Kodrič in Bastia 10.000 lir, N.N 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Danila Kosa darujeta Ema Možina 5.000 lir in Rudolf Možina 2.000 lir. V počastitev spomina svoje pokojne matere in Ivane Klabjan iz Predenega št. 33 daruje Lidija Kleva - Smotlak 10.000 lir. V spomin pok. Danila Kosa daruje Vojko Kocjančič 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina Karla Co-harije daruje Špela 2.000 lir. V počastitev spomina pok. sestrič- ne Josipine Demarchi darujeta družina Savino Švara 3.000 lir, Pepca Luin 3.000 lir. V spomin brata Albina darujeta Felice in Adalgisa Bieker 5.000. lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Pepko Košuta 2.500 lir. Matija in Marija Settimo 5.000 lir, Josip Bogateč (št. 159) 5.000 lir, Vitorjo Švab (Trst) 10.000 lir, Silvano Ci-bic (št. 283) 5.000 lir, Rado Ma-ganja 5.000 lir. V spomin pok. Alojzija Bogatea darujeta Lučana in Ančko Tence 5.000 lir. V spomin Danilota Tenceja daruje Sofija Tence z družino 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Rudeša iz Nabrežine daruje Pjerina Sedmak 5.000 lir. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiHiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii Danilo Kos človeku je vedno hudo pri srcu, ko spremlja znanca k zadnjemu počitku. še huje pa je, ko nas prezgodaj zapusti priden gospodar, dober človek, vedno pripravljen pomagati sočloveku. In takšen je bil Danilo Kos iz Doline. Marsikdo, ki ga je dobro poznal, se ne more sprijazniti z mislijo, da Danila ni več. Bolezen ga je namreč iztrgala družini in skupnosti, ko mu je bilo komaj 56 let. Danilo Kos se je rodil 17. septembra 1918 v Dolini v zavedni, delavski družini Antonije in Josipa Kosa. Ko je bil star šest let je izgubil očeta. Po končani osnovni šoli se je oprijel dela. Ker so imeli pri hiši voz z vprego, je Danilo vozil v mesto perilo skoraj vseh domačih peric. Prevažal pa je tudi druge tovore, tako da je bil na uslugo vsem vaščanom in tudi drugim. Leta 1938 so ga poklicali k vojakom. Ko se je vrnil domov. se je že povezal z organiziranimi člani Osvobodilne fronte, saj smo bili tedaj že v času vojne, ko je slovensko osvobodilno gibanje zajelo vso liiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii svojimi mladiči Primorsko. Fašisti so imeli Danila na sumu in so mu bili stalno za petami. V februarju 1944 so ga aretirali in zaprli v koronejske zapore, kjer so ga imeli zaprtega nekaj mesecev, nakar so ga odpeljali skupno z drugimi v Nemčijo. Tik pred koncem vojne se mu je skupno z nekaterimi tovariši posrečilo pobegniti in se je srečno vrnil domov. V Trst je prispel prav v dneh, ko je jugoslovanska vojska osvobajala mesto in naše kraje in tej se je Danilo priključil in kot šofer ostal v jugoslovanski ljudski armadi do konca 1945. Ko se je jugoslovanska vojska morala umakniti iz Trsta, je Danilo šel z njo in služil v Ljubljani. Po dveh letih ko se je vrnil domov, se je oženil z Angelo Kolaričevo od Korošcev. Družina je tako narasla, rodili sta se mu dve hčerki in 1951 se je Danilo z družino preselil v Mač-kolje, kjer je odprl trgovino. Danilo Kos z motorizacijo ni imel sreče. Najprej se je ponesrečil motorjem, pred leti pa z avtomobilom in se zadnjič hudo poškodoval, tako dr je preživel več časa v bolnišnici. Povsem sicer ni ozdravel, vendar je še vedno marljivo delal. Pred nedavnim se mu je zdravje poslabšalo in pred mesecem dni so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je pr i PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanje; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska na daljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17-05 Komorna, operna in simfonična glasba; 18.00 Pisan glasbeni spored; 20.20 Ponovno na sporedu z Ornello Vanoni; 21.15 Tedenska literarna oddaja; 21.45 O Canzo-nissimi 74; 22.15 XX. stoletje; 22.30 Pianist Bruno Canino. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.40 Orkestri in zbon; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.40 Koroški oktet iz Ljubljane; 15.45 «Vrtiljak»; 16.30 Moda za vas; 16.45 Interna 469; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 19.40 Ansambel Mihe Dovžana; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 «Ti in opera»; Moj ca Kucler; 22.20 Popevke: 23.05 Literarni nokturno - N. Grafenauer: Pesmi. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 19. DO 23. NOVEMBRA 1974 TOREK. 19. novembra 8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV šola; 17.40 F. Forstnerič: «Kruh»; 17.55 Obzornik; 18.10 Življenje v gibanju — poučni film; 18.45 Pomorski muzej v Piranu: 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Mi med seboj: Krajevna skupnost Kosovo; 21.05 T. Hardy: Mračni Jude — IV. nadaljevanje; 21.50 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček — risanka; 20.30 Zgodba o Pavlu in Pavli — film; 22.00 Po sledovih Vikingov — dokumentarna oddaja. SREDA, 2Q. novembra 8.10. 10.50 in 15.35 TV šola; 17.20 Zgodba o deklici Margareti — mladinski film; 17.50 Obzornik; 18.05 Oportunisti — reportaža beograjske TV; 18.40 Mladi za mlade: Trezna presoja; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Skrivnostni dosje -film z Orsonom Wellesom; 21.40 Narava — neznana znanka, poučna oddaja; 21.45 Dnevnik; 22.00 Nogometna tekma: Nizozemska — I-talija . Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik: 30.30 Nogometna tekma med Italijo in Nizozemsko — prenos iz Antwerpna: 22.00 Gostje festivala Split 74; 22.30 Namizni tenis — Turnir štirih narodov: Jugoslavija — Japonska. ČETRTEK, 21. novembra 8.10 TV šola; 9.35 Pred kongresom Zveze mladine Jugoslavije; 9.50 Kongres Zveze mladine Jugoslavije; 14.30 Francoščina; 16.00 Poročilo s kongresa ZMJ; 16.45 Košarka: Borac — Radnički; 18.20 Svet v vojni — serijski film; 19.30 Dnevnik; 20.05 M. Vitezovič: Di- mitrije Tucovic, H. nadaljevanje; 21.00 Četrtkovi razgledi: Domov; 21.35 Miniature: Lojze Lebič — glasbena oddaja, 2150 Dnevnik. Koprska barvna TV 16.40 Košarka: Borac — Radnički; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Zgodilo se je na obali — film; 22.00 Dokumentarna oddaja: Maroko. PETEK, 22. novembra 8.10, 14.10 TV šola; 10.50 in 15.45 Angleščina; 17.15 Kuhinja pri violinskem ključu: Kobilja jajca: 17.50 Obzornik; 18.05 Veseli planšarji — glasbena oddaja; 18.40 Električni bojler — poljudna znanost: 18.50 človek in okolje: Onesnaženje zraka; 19.30 Dnevnik: 19.30 Tedenski notranjepolitični komentar: 20.10 Don Kihot — film; 21.55 TV kažipot: 22.15 Dnevnik; 22.30 Namizni tenis. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev- nik; 20.35 Kmetje — dramatiziran roman: 21.35 Nikoli ne reci zbogom — serijski film; 22.25 Namizni tenis: Jugoslavija — švedska. SOBOTA, 23. novembra 9.30. 10.35, 12.00 TV šola; 12.55 Nogometna tekma: Bor — Sarajevo; 17.35 Ansambel Ottavia Braj-ka in ansambel Feniks; 18.05 Obzornik; 18.25 Disneyev svet; 1910 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Človek, ne jezi se: 20.30 Moda za vas; 20.40 Roža Portoroža — drugi del glasbene oddaje; 21.30 Tuja krivda — film; 23.05 Dnevnik. Koprska barvna TV 12.55 Nogometna tekma: Bor — Sarajevo; 19.45 Program za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Svet v vojni: Podmornica na Atlantiku; 21.30 Film Colombo; 22.40 Orkester RTV Ljubljana. i — Janko Perat UMIRAJOČI i=; GAS 2« =. V spremstvu «Komata» smo potem zapluli še globlje med otoke in se pridružili ostalim ladjam, Id so bile v pričakovanju noči in mirnejšega morja zasidrane v zavetnem zalivu. Ladje smo zamaskirali z grmi divjega rožmarina in vejami borovcev, sarai pa smo se poskrili med grme in kamenje na otoku, da bi pričakali noč. Dan je minil, ne da bi nas bil sovražnik odkril. Zvečer pa smo se spet vkrcali, vendar sider nismo dvignili, ker je bilo morje še vedno razburkano. Na ladjah smo preživeli še eno noč. V daljavi, proti severu, smo nekajkrat lahko opazili bliske eksplozij in svetleče črte, ki so jih puščale granate protiletalskega topništva. Zar vozniška letala so najbrž preletela Šibenik ah Zadar, Vedeli smo, da je obala nagosto posejana s sovražnimi postojankami. Toda šele ob pogledu na bliske eksplozij in na ognjemet protiletalskih baterij smo začutili bližino sovražnika Stisnil sem svojo dolgo puško k sebi in sem pomislil na brzostrelko. Moram jo dobiti! Toda dokler je ne dobim, mi bo morala služiti tudi ta prekleta prekla. Sicer pa imam v žepu skrito tudi pištolo, majhno priročno valterco, ki sem jo bil v bojih pri Sangru zaplenil ubitemu nemškemu oficirju. Poslej jo ves čas tihotapim s seboj in je nisem še nikomur pokazal. Na palubi nismo smeli kaditi. Toda ker smo bili tako na tesnem, da smo se morali menjavati, je ta in oni moral iz trupa na palubo, če je hotel drugi dol. Spodaj pa je bilo kajenje dovoljeno. Kljub temu je bilo treba ogorek cigarete zasenčiti z dlanjo. Na palubi mi je postalo hladno, zato sem poskrbel za zamenjavo in se spustil na dno čolna. Bil sem jezen sam nase, ker me je sovražnikova prisotnost, čeprav odmaknjena, premočno prizadela, močneje kot kdajkoli prej. In nekje globoko v meni se je oglašala bojazen, da bi se me utegnil polotiti strah. Kaj, če nisem ozdravljen? Strahu pa ti nihče ne odvzame, če se ga ne otreseš sam. Misel na strah sem odganjal, kolikor sem mogel. Gorje, če bi se me zdaj polotil strah! Temu je najbrž kriva moja osamljenost, sem pomislil. V brigadi sem novinec in še nisem dobil stika s tovariši. Sicer pa se v teh nemirnih dneh niti nisem preveč trudil, da bi ga dobil. Imel sem dovolj snovi, da sem se lahko pogreznil v svoje misli. In vendar, ne smem se zapirati pred tovariši. Potruditi se moram, da me bodo sprejeli medse kot sebi enakega. To pa ni bilo lahko, če je krog zaprt, je težko vanj prodreti. Vrh vsega nisem osebno poznal niti enega borca, čeprav so bili skoro sami Primorci. Med njimi ni bilo nobenega iz najbližje okolice mojega rojstnega kraja. Pred vojno sem bil večinoma v mestu, v šoli, in ko se je začela vojna, sem bil med prvimi, ki so jih poslali v Afriko. Ti tovariši pa so prišli v partizane iz Italije, iz kazenskih delavskih bataljonov. Vendar so Primorci, moji rojaki. Moram se jim približati. Ob ogorku, Id mi ga je iz teme ponudil tovariš, sem si prižgal cigareto. Ko sem potegnil in je ogorek zažarel, sem videl, da je to Slavko, s katerim sva se bila že nekoliko seznanila. «Hvala! Si jih videl? So se že oglasili,» sem začel pogovor. «Počakaj, to ni še nič,» mi je odgovoril z izkušenostjo borca, ki se pogovarja z novincem, in se rahlo nasmehnil. «Seveda! Zdaj so še daleč, vendar ne bo dolgo, ko se bomo srečali od blizu, Ti si bil z brigado v bojih na Korčuli, kajne? Je bilo hudo?» «Hudo? Strašno je bilo. Veš, koliko jih je padlo? Več kot tristo. In veš, kaj to pomeni? Si že bil kdaj v boju?» Pomislil sem, ali je vredno pripovedovati, skozi kakšne boje sem šel. Naj ima svoje veselje! Vsak boj je hud. Vsak boj je enkratno doživetje, ki se nikoli ne ponovi. Tisti, ki je preživel en sam boj, je vojno preživel prav tako kot tisti, ki je bil v več bojih. Kajti vsak spopad v vojni je srečanje s smrtjo, in prvo srečanje je vselej najhujše. Tisti, ki je doživel eno sàmo bitko, vé včasih povedati o vojni več kot tisti, ki se je udeležil mnogih bojev. Odgovoru sem se izognil z vprašanjem. «Veš, kaj me zanima? Kako se v boju vedejo naši oficirji? So dobri?» «Hudiča so dobri! Samo vpiti znajo 'naprej' in 'juriš', glavo pa tiščijo k tlom. Posebno tale naš komandir voda, Grujič. To ti je pravi strahopetec. Potem pa se postavlja. Na koncu vojne bo velial še za junaka . . .» No, tale se tudi preveč postavlja, sem pomislil. Vse to najbrž ne bo držalo. Le zakaj je tako glasen? «Malo tiše, se ti ne zdi?» «Kaj mi mar? Naj kar sliši. Sicer pa ga ni tu spodaj. Tu smo samo naši, nič se ne boj. Kar je res, je res. Komandirati ne znajo. Veš, da smo zaradi slabe komande izgubili na Korčuli dve celi četi? Vsi so ostali tam.» No ja, lahko je bilo le naključje, če pomisliš na dosedanje uspehe, ki so jih dosegli partizani, najbrž ne bo držalo, da je komanda slaba.» «Boš že videl! Če mi ne verjameš, kar povprašaj druge. Hej, Lojze, povej mu, ali smo na Korčuli res izgubili dve četi!» «Res smo jih. Ne vem sicer, kako se je moglo zgoditi, ampak ko smo se vkrcali, smo odrinili brez njih.» «In kakšni borci so bili v četi?» «Kdo neki? Primorci. Skoro sami Primorci so bili.» Nič nisem rekel. Prižgal sem si še eno cigareto in ponudil cigarete tudi drugim, vse dokler ni bila škatla prazna. Bil sem radodaren, ker sem imel iz Italije še nekaj zaloge. Kadili smo in molčali. Zdaj sem čutil, da se med njimi in mano le tke nekakšna vez Kljub temu se mi je zdelo, da v teh naših odnosih vendarle nekaj ni v redu. Nekaj je narobe. Vez tovarištva in zaupanja, predvsem zaupanja, bi morala biti tudi med starešinami in borci, prav tako med Primoroi in ostalimi borci. Toda imel sem občutek, da take povezanosti ni. Morda se motim. Toda treba bi bilo nekaj narediti. A kaj? Da v odnosih med starešinami, ki niso Primorci, in borci, ki so zvečine Primorci, nekaj ni v redu, me je začenjalo skrbeti bolj kot slabe, zastarele puške, s kakršnimi smo bili oboroženi. Naslednji dan smo spet preživeli na suhem. Toda zvečer, ko še ni popolnoma padel mrak, smo sidro dvignili. Bilo je blizu polnoči, ko smo se tiho izkrcali na celino. Prva prekomorska brigada narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije se je izkrcala na kopno v zalivu Draga pri Pakoštanih v noči med 7, in 8. januarjem 1944, se izkrcala sredi nemških obalnih postojank med Zadrom in Biogradom na moru — bo poslej pisalo v zgodovini našega narodnoosvobodilnega boja, sem pomislil. Sovražnik nas ni odkril. Ko je napočilo svinčeno sivo, mrzlo zimsko jutro, je bila brigada že mimo Pakoštan, daleč stran od obale, na poti proti Erveniku. Začel se je naš pohod skozi sneg in mraz, skozi gozdove in čez planinske vrhove, skozi porušene vasi in mimo hiš, od katerih so ostali samo dimniki, kipeči v nebo kot upanje in obtožba. (Nadaljevanje sledi) Pnmorlkì’Bnévmk SPORT SPORT SPORT 17. novembra 1974 NA ITALIJANSKIH IN JUGOSLOVANSKIH NOGOMETNIH IGRIŠČIH Počitek za italijanske prvoligaše Ljubljanska Olimpija proti Čeliku Laskave izjave trenerja Nizozemske Knoebla o italijanski reprezentanti Nizozemska — Italija Italijanski prvoligaši bodo danes Počivali zaradi pokalne tekme italijanske nogometne reprezentance * Nizozemsko, ki bo v sredo, 20.11., v Rotterdamu. Bernardini je najavil seznam 16 Bogometašev, ki bodo zastopali Italijo v tem težkem srečanju. Ti so: Vratarja: Albertosi (Milan) in *off (Juventus). Branilci: Martini (Lazio), Morini (Juventus), Rocca (Roma), Roggi (Fiorentina), Zecchini (Milan). Vezni igralci: Antognoni (Fiorentina), Causio (Juventus), Orlandi-ni (Napoli), Re Cecconi (Lazio), Guerini (Fiorentina), Juliano (Napoli). Napadalci: Anastasi (Juventus), Boninsegna (Inter), Braglia (Napoli). Seznam reprezentantov je bil tono) predviden. Bernardini se ni Zatajil. Potrdil je izbiro nogometašev, ki so v sredo igrali prijateljsko tekmo proti Bayernu iz Miin-ehna, ko so zmagali z 1:0. Med italijanskimi tehniki prevladuje mnenje, da je italijanski zvezni selektor bistveno spremenil «svojo linijo». Taka reprezentanca ima jasen namen, da bo v Rotterdamu Predvsem osredotočila igro na sredini igrišča in da bo skušala s Protinapadi presenetiti močne nasprotnike. Padla je torej Bernardi-Bijeva teorija o totalni igri, o duhovitem napadu in o zabavnem nogometu. Vrnili smo se na običajni sistem italijanske igre: močna o-bramba in protinapad. : Medtem pa je nizozemski zvezni ti§i ' v fe*..,... T • Bernardini, zvezni trener italijanske nogometne reprezentance trener Knoebel dejal, da je italijanska reprezentanca nedvomno močnejša kot prejšnja, ki je igrala na SP v Miinchnu., Z dvema branilcema, kot sta Rocca in Roggi ter s pravim nogometnim talentom, kot je mladi Antognoni, bi lahko Italija presenetila v Rotterdamu. Razen tega bodo Nizozemci morali absolutno jurišati na zmago, saj bodo igrali na lastnih tleh. Knoebel bo najavil svojo reprezentanco jutri. Jugoslovansko prvenstvo goslovanske nogometne lige bo v Splitu med Hajdukom in Crveno zvezdo. Hajduk je trenutno prvi na lestvici z 21 točkami, Zvezda pa na drugem s točko manj. Spoprijela se bosta torej dva najboljša jugoslovanska kluba, zaradi česar je zanimanje za ta «superderbi» izredno. Ljubljanska Olimpija, ki je v prejšnjem kolu zanesljivo (3:0) premagala Beograd, bo danes gostovala v Zenici, kjer bo igrala proti Čeliku. Ljubljančani obetajo borbeno igro, da bi na tem gostovanju osvojili točko, ki bi bila seveda dokaj dobro došla, saj je Olimpija na lestvici na predzadnjem mestu z 11 točkami. Pari današnjega kola: Sloboda — Sarajevo Partizan — Vojvodina Radnički (N) - Radnički (K) Velež — Dinamo Željezničar — Bo? Čelik — Olimpija Hajduk — Crvena zvezda Tekme se bodo pričele ob 13.30, razen srečanja Hajduk - Crvena zvezda, ki se bo začelo ob 15.30. Vladimir Petrovič, odlični vezni igralec Crvene zvezde V DEVETEM KOLU ITALIJANSKE NOGOMETNE D LICE Za Goričane drugi deželni derbi Triestina doma, Ponziana v gosteh Navdušenje v taboru Ponziane po nedeljski zmagi proti Pordenonu ..............................................................................................„„„„„„„ mi.>.umi NOGOMET Neuspešno kolo naših mladincev Začetnikom Brega prvi par točk V prvenstvu mladincev katastrofalni poraz Primorja proti Ederi (0:7) MLADINCI Nedeljsko kolo je bilo povsem negativno za naše ekipe, ki nastopajo v skupini A. Zarja tokrat ni imela dovolj sreče in je nerodno klonila zadnji na lestvici Esperii Sv. Alojzij. Kljub temu, da so Ba-zovci doživeli četrti poraz v šestih odigranih tekmah, ostanejo edina ekipa, ki je bila vsaj enkrat u-spešna v vsakem kolu. Union je tudi v nedeljo dokazal, da je v škripcih predvsem zaradi nezanes-IjlVé.obrambe in ‘ hitre razburlji- vosti njegovih igralcev. Ppdlpnjer-ci se bodo morali odpovedati svo-jemu : najboljšemu ,.-stirel(M Colji za štiri nedelje. V skupini B sta osvojila delni uspeh Primorec in Vesna, ki je remizirala s CMM in se trenutno nahaja na drugem mestu lestvice skupaj s CMM in Cremcaffejem s točko zaostanka za Edero, ki je katastrofalno premagala Primorje. Pro-sečani so doslej prejeli 24 zadetkov, medtem ko so bili le osemkrat u-spešni. Prihodnjič bodo odigrali zaostali tekmi petega kola Edera Osrednje srečanje prve zvezne ju- CMM in Primorje - Libertas Trst. Kante, vratar Oli mplje iz Gabrovca Vojko Ražem uspešno nastopa v bazoviški Zarji IZIDI Skupina A Esperia Sv. Alojzij - Zarja 2:1, Fortitudo - Union 2:0, Rosandra -Muggesana 1:1, Giarizzole - De Ma-cori 3:0. Skupina B Cremcaffè - Libertas Trst 4:0, Primorec - Inter SS 1:1, Barcola -Costalunga 1:1, CMM - Vesna 1:1, Edera - Primorje 7:0. LESTVICI Skupina A Fortitudo 14, Giarizzole 12, Muggesana 11, Roianese 10, Rosandra 6, Union in De Maceri 5, Esperia Sv. Alojzij 4, Zarja 3. Skupina B Edera 12, Cremcaffè, CMM in Vesna 11, Costalunga 10, Inter SS 9, Primorec in Primorje 6, Libertas Trst 3, Barcola 1. NARAŠČAJNIKI Prejšnjo nedeljo so odigrali tri zaostala srečanja. Najpomembnejše je bilo tisto med Vesno in Liber-tasom Sv. Marko, v katerem so bili naši fantje poraženi. «Plavi» so tako zapravili zelo ugodno priložnost, da se tembolj približajo Opici-ni S/C, ki zaseda vrh lestvice. Danes bodo na sporedu tekme drugega kola povratnega dela prvenstva. Za- V jutrišnjem devetem kolu prven- nem remiju v Trstu je morala v ... n— i- goriškem taboru na višku in to je zelo važno, saj bo nasprotnik trd oreh za Pro Gorizio, ki bo stopila na igrišče po vsej verjetnosti v sledeči postavi: Siricano, Furlani, Gazzola, Zoratti, Torninovi, Domen-ghetti, Ridolfi, Michelut, Trevisan, Donda, Omizzolo. TRIESTINA Po medlem nastopu s Pro Gorizio bodo Tržačani danes popoldne sprejeli v goste enajsterico Dola, v vrstah katerega igrata bivši član Triestine Tumiati, ki se ga tržaški navijači dobro spominjajo zaradi njegovih hitrih prodorov po desnem in levem krilu občinskega stadiona Grezar. Za ta nastop ima trener Tagliavini vrsto problemov. Prejšnjo nedeljo je Triestina nastopila sicer v okrnjeni postavi in bila deležna ostrih kritik. Predvsem so se nekateri zgražali zaradi nepričakovane odsotnosti Goffija, o čemer ni bil obveščen niti tisk. Širile so se celo govorice, da Goffi ni igral zaradi finančnih problemov. Zgleda, da to ne drži, saj je trener Tagliavini izjavil, da je bil srednji napadalec odsoten zaradi bolezni in da bo danes gotovo igral. Kar se tiče «prostega» Pierbattista, pa je zadeva precej resnejša, kot je prvotno zgledalo. Nogometaš je trenutno v bolnišnici pri Magdaleni, kjer se zdravi za virusno zlatenico, kar pomeni, da bo odsoten precej časa. Trener mora zato pomisliti na nadomestitev. Prejšnjo nedeljo je vlogo prostega poveril Rivi, ki ni zablestel, zato je Tagliavini v tedenski trening tekmi poskusil v tej vlogi novi novembrski nakup Fore-stija, ki je solidno zaigral. Zgleda, da bo prav Foresti, ki je to vlogo že igral pred dvema letoma v vrstah Cosenze novi «prosti» Triestine. Poleg Forestija bo v nedeljo predstavljal novost Zampare, ki bo zamenjal Garofala. Triestina bo proti Dolu verjetno igrala v sledeči postavi: Fontana I, Berti, Lucchetta, Zanin (Fontana II), De Luca, Foresti, Zampare (Garofalo), Veneri, Goffi, Tosetto, Òri. PONZIANA stva «D» lige bosta Pro Gorizia in Triestina igrali na domačih tleh, Ponziana pa bo šla v goste. PRO GORIZIA Goričani bodo danes igrali drugi zaporedni deželni derbi. V goste bodo sprejeli enajsterico Lignana, ki je v tem prvenstvu klonila le enkrat, in sicer 1:0 v sedmem kolu proti Adriese. Trenutno ima Li-gnano enako število točk (9) kot Pro Gorizia. Enajsterica Lignana je v zadnjih časih imela precej smole, V šestem kolu se je resneje poškodoval (zlomil si je komolec) srednji napadalec Ciclitira, ki bo odsoten precej časa. To odsotnost je moštvo precej občutilo, saj je Ciclitira nenadomestljiv strelec e-kipe, ki razpolaga s solidno obrambo, kjer izstopajo branilca Pavan in Splendore ter krilec Virgolini. Za današnjo tekmo trener Pro Gorizie Franzot ni rešil še vseh problemov glede postave moštva. Prav gotovo bosta odsotna Bianco in Barile in verjetno tudi Zuttion in Gardenal. Zagotovljeno je, da bo po krajši odsotnosti igral na desnem krilu hitri Tumiati. Po zasluže- TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG nimiva bosta spopada med Bregom in Montuzzo ter Unionom in Lib. Trst. Med drugimi, bo Vesna gostila Cremcaffè, Primorje pa S. Giovanni. IZIDI Skupina A Vesna - Lib. Sv. Marko 0:1 Skupina B Domio - Montuzza 3:3 Skupina C CGS - Lib. Rocol A 1:2 - LESTVICE Skupina A Opicina S/C 14, Vesna 10, Lib. Sv. Marko in S. Giovanni 8, Cremcaffè 7, Ponziana 6, Esperia Sv. A-lojzij in Primorje 2. Skupina B Breg 12, Lib. Trst 11, Domio in Montuzza 7, Rosandra, Union in De Macori 6, Lib. Rocol B 3. Skupina C Giarizzole 15, Triestina 14, Lib. Rocol A 10, CGS 8, Fortitudo 7, Zaule 6, Muggesana in Costalunga 0. ZAČETNIKI V prejšnjem kolu so najmlajši Brežani osvojili prvi par točk. Zgleda, da so na pravi poti. Danes jih čaka tekma z Maggesano, kateri lahko osvojijo točko. Na lestvici vodi Montuzza, ki je v sedmih kolih zbrala 14 točk in je doslej bila 19-krat uspešna in ni prejela nobenega gola, sledi ji z dvema točkama zaostanka Cremcaffè. IZIDI Skupina A Lib. Rocol - Sistiana 1:1, Lib. Sv. Marko - Triestina A 1:0, Giarizzole - Gpicina S/C 2:0, CGS - Inter S. Sergio 0:0. Skupina B Fortitudo - Cremcaffè 0:4, Triestina B - Rosandra 0:3, Montuzza -Zaule 1:0, Esperia Pio XH - Muggesana 5:0, Edera - Breg 0:2. LESTVICI Skupina A Lib. Rocol 9, Giarizzole 8, Triestina A, CGS, Sistiana, Ponziana in Inter S. Sergio 5, Lib. Sv. Marko in Opicina S/C 3. Skupina B Montuzza 14, Cremcaffè 12, E-speria Pio XII 9, Fortitudo 8, Rosandra 7, Zaule 6, Muggesana 5, Triestina B 3, Breg 2, Edera 0. JOLO Z visoko moralo po nepričakovani zmagi v Pordenonu bo Ponziana šla v goste ekipi Thiene, ki je v zadnjih treh nastopih ; doživela tri zaporedne poraze. Trener Ponziane Russo je skrbno pripravil moštvo za ta nastop, ki po vsej verjetnosti ne bo uvedel spremembe v postavi. Ekipa, ki zmaga, po navadi se ne menja in tèga se bo držal' tudi Russò, ki tudi ta teden ne more računati na poškodovanega lanuzzija. Kaj pa Thiene? Zaradi kočljivega položaja na lestvici in predvsem zaradi visokega poraza, ki ga je doživela prejšnjo nedeljo v Co-neglianu (4:1), bo ekipa napela vse sile. V tem prvenstvu je Thiene zmagala le enkrat in to v prvem kolu proti Triestini, nato pa le dvakrat remizirala (v Coneglianu in doma proti Lignanu (0:0). V ostalih tekmah je enajsterica Thiene bila vedno poražena, dvakrat celo na domačem igrišču (Bassano 1:3), Montebelluna (0:1). To zgovorno govori v korist Ponziane, ki bi se v Thieneju prav gotovo zadovoljila tudi s točko. Za ta nastop bo Russo poslal na igrišče sledečo postavo: Magris, Gattonar, Girello, Ge-rin, Del Piccolo, Ravalico, Dalle Crode, Miorandi, Momesso, Lenar-don, Trentin. B. R. Predsednik Ponziane Ventura JUGOSLOVANSKA ATLETIKA SE UVELJAVLJA STEKIÓ PREKO DEVET METROV? Nedavni skok jugoslovanskega rekorderja Stekiča do 8,24 m v daljino je najbolj navdušil skakalčevega trenerja Aleksandra Marinkoviča, ki je očitno tudi navdušen matematik. «Skok 8,24 m v Rio de Janeiru ni bil presenečenje, tudi če sem ga zelo vesel. Rezultat bi bil lahko boljši pri ugodnejših tekmovalnih pogojih. Stekič je namreč skakal ob 10. uri zjutraj, v prsi pa mu je pihal tudi lažji veter.» Marinkovič je izrazil prepričanje, da bo njegov varovanec že prihodnje leto ustalil svoje rezultate med 8,30 in 8,40 m, sposoben pa naj bi bil celo svetovnega(l) rekorda. Za tak podvig bi moral Stekič občutno povečati svojo moč in br-zino. 100 m bi moral preteči v 10”! (sedaj 10"4), v višino bi moral skočiti 214 cm (sedaj 201), pri odrivu pa bi moral razviti potisk za 700 kg. S takimi elementi naj bi Stekič po mnenju Marinkoviča lahko skočil od 9,20 do 9,70 m. Za evropski ali svetovni rekord bi moral Stekič vsaj tri tedne trenirati na visoki nadmorski višini (na primer v Ciu-dad Mexicu) in v istih pogojih o-praviti tudi par velikih tekmovanj. Marinkovič je gotovo dober matematik, morda pa le prevelik optimist. k. b. Stekič, najboljši jugoslovanski skakalec vseh časov imiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Več kot petdeset dni že traja dvoboj za izzivalca svetovnega prvaka, pa vendar šele v 19. partiji je Korčnoju prvič uspelo prisiliti Karpova na predajo v 67. potezi. Mnogi poznavalci šahovske igre so ta trenutek pričakovali že mnogo prej, vendar pa Korčnoju ni uspelo izkoristiti boljših pozicij, ki si jih je ustvaril kot beli v nekaj partijah. Lep primer je 17. partija dvoboja, v kateri je Korčnoj dolgo imel izrazito pobudo, nato pa je v preveliki želji za uspehom napravil veliko napako in dovolil Karpovu, da ga učinkovito premaga. No, nasprotnika sta že utrujena in morda bo prav prva Korčnojeva zmaga privabila v dvorano gledalce, ki so se po desetih zaporednih remijih le težko sprijaznili z miroljubno taktiko mladega velemojstra. 17. PARTIJA V. KORČNOJ — A. KARPOV Katalonska obramba l.d4 Sf6 2,c4 e€ 3.g3 d5 4.Lg2 dc4 5,Sf3 c5 6.0—0 Sc6 7.Da4 Nastala je poznana pozicija Katalonske obrambe, katero Karpov zelo rad uporablja. Beli grozi 8.Se5 z vezavo na točko* c®.-^ * 1 7 ... Ld7 8.Dc4: cd4 9.Sd4: Tc8 10.Sc3 Da5 ll.Tdl Le7 12.Sb3 Korčnoj odpira d linijo in vrši pritisek na točko d7 in tako preprečuje črnemu rokado. 12. ...Dc7 13. Sb5 Db8 14. Sc5 a6 15.Sd7: Sd7: 16.Sc3 Sde5 17. 0—0 18.TJ1 Da7 19.Le5: Se5: 20.De4 Sc6 21.Td7. Trdnjava je prispela na sedmo vrsto in prednost belega je izrazita, vendar pa je pozicijo belega zelo težko še pojačiti. 21 .. . Lf6 22.Tadl? To pa je že prva nepreciznost. Boljše bi bilo 22.Sa4, kar bi preprečevalo črni dami, da se aktivira. 22 . .. Db6 Tudi Karpov je pričel napadati šibke točke v belem taboru. 23.Dc2 Sa5 24.Tld3 h6 25.a3 Tc7 Igrana poteza brani sedmo vrsto, obenem pa omogoča drugi trdnjavi, da zasede odprto c linijo. 26.b4 Td7: 27.Td7: Nikakor pa ne 27.ba5 Dc7 in črni ostane s kvaliteto. 27 . . . Tc8 28.Td3 Sedaj se mora Korčnoj braniti. Ni šlo 28.ba5 Da5: 29.Td3 Da3: 30 Sbl Dcl + ! in črni ima prednost na damskem krilu. 28 . . . Sc4 29.Se4 Dc7 30.Sc5 ??Se5 Korčnoj je sigurno spregledal ta enostavni odgovor in tako pride v izgubljeno pozicijo. 31.Td2 b6 32,f4 bc5 33.fe5 De5: 34.Lb7 Tc7 35.De4 Končnica raznobarvnih lovcev bi dala belemu možnosti za remi. Beli ne sme vzeti kmeta 35.La6: De3 + 36.Khl Ld4 37,Tdl cb4 38.Dc7: De4 mat. 35 . .. Dal + 36.Kg2 Da3: 37.bc5 Tc5: 38.Td3 Da5 39.Df3 Db« 40.Til7 TI5 41,Dg4 Df2+ 42.Kh3 g6 napad črnega je prodrl. Da bi preprečil mat, mora beli žrtvovati kraljico, zato se ie Korčnoj vdal. Komentar: SILVO KOVAČ OBVESTILA SD BREG obvešča, da so se začeli odbojkarski treningi za začetnice. Treningi so v torkih in četrtkih ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini. • • • SPDT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo L, 8. in 15. decembra. Borovi košarkarji (na sliki v tekmi z Umanità iz Gorice) bodo danes ob 9. uri, v telovadnici v Uliei della Valle igrali težko tekmo proti Libertasu iz Barkovelj. Na trening tekmi s Servolano so naši košarkarji presenetljivo zmagali s 75:74. Nedvomno igrajo borovci boljše v prijateljskih tekmah kot v prvenstvenih. Upajmo. da danes to pravilo ne bo obveljalo.... ................."■""■h.......lil....................................................................iiiiiimii» .......................................................................................................................................... KOTALKANJE MEDDRUŠTVENO DRŽAVNO TEKMOVANJE Openski Polet na 11. mestu med 147 društvi v Italiji Ponovna potrditev veljavnosti openske kotalkarske šole ' Že štiri tekmovalci v mladinski vsedržavni kategoriji e dni je Italijanska zveza za ;tnostno kotalkanje in hokej obla rezultate vsedržavnega dru-:nega tekmovanja za umetnostno likanje v sezoni 1973/74. Iz spola je razvidno, da se je tekmo-ja udeležilo skupno 147 društev :aliji, ki so s svojimi tekmovalci topaia na pokrajinskih, deželnih vsedržavnih tekmovanjih. Open-«Polet» je v tem tekmovanju t izboljšal svoj položaj na lestvi-saj je s 127 točkami na odličnem mestu v državi! Ispeh mladih kotalkarjev z Opčin toliko večji, če pomislimo, da bili v sezoni 1971/72 med 106 ištvi na 92. mestu, v lanski sezona 23. mestu, letos pa so že na mestu, čeprav se je število ko- talkarjev v državi v zadnjih treh letih skoraj podvojilo. Velik uspeh torej, ki še enkrat potrjuje resnost openske šole ter daje priznanje kotalkarjem in njihovemu trenerju Petru Brlecu. «Polet» je imel do letos le enega tekmovalca v mladinski vsedržavni kategoriji, od 1. januarja dalje pa se mu bodo pridružili še trije: Morana Sosič, ki je na deželnem tekmovanju osvojila prvo mesto in si Ob rojstvu sina Mitje čestita ZSŠDI svojemu odborniku Tulju Možini in njegovi soprogi. s tem priborila mesto v višji kategoriji, Zdenka Hrovatin, ki je u-spešno opravila izpit v hudi konkurenci (nad 60 kandidatinj), ter Andrej Sedmak, ki je na vsedržavnem tekmovanju naraščajnikov v Rimu zapustil tako dober vtis, da ga je tehnična komisija uradno uvrstila v kategorijo mladincev. Skupno s Pavlom Sedmakom ima torej sedaj Polet že štiri tekmovalce v vsedržavni mladinski kategoriji, medtem ko sta Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak že seniorja v dvojicah. Na martinovanju, ki so ga sinoči priredili openski športniki, so starši kotalkarjev izročili trenerju Petru Brlecu darilo v znak priznanja za dosežene uspehe. E. B. SPORT NA ZNAMKAH tiiiiam» DAHOMEJ 2. Veliko bogatejša je letalska zbirka znamk, ki pa ne obravnava a-friških športnih dogodkov, ampak samo olimpijske igre in svetovno nogometno prvenstvo za pokal Ri-met, pa čeprav se Dahomej na teh prireditvah do danes ni dobro odrezal. Prva olimpijska serija je izšla leta 1968 za igre v Mehiki. Izšle so 4 znamke in blok, ki so dokaj dobro izdelani. N; dveh znamkah so prikazani nov; stadioni v glavnem mestu, kip igralca pelote iz četrtega stoletja in kip rokoborca iz Uxpanapana. Ta kip so baje izdelali že v drugem stoletju pred našim štetjem. Tudi za Sapporo je rKfcPUBLIQUE [>U DAHOMEY^ , 'ISO____________ Imi uh H-umiiuw ms st« >ir»miH uh« i 5t) letnica zimske olimpiade, ki jo praznujemo letos, pje dobila svoje mesto DCPttUQK OU BUHOM i' Šahovska kraljica (umetnost Slama iz 18. stoletja), izdana ob priliki 21. šahovske olimpiade v Nici izšla znamka (leta 1972), ki nam prikazuje smučarske skoke; v o-zadju je severna ptica in zelo razgibana pokrajina. Za Miinchei sta izšli leta 1972 dve seriji: na prvi (tri znamke) so narisani običajni prizori in sicer tek (20 f), skok v višino (85 fr.) in metanje krogle (150 f). I-ste znamke so nekaj mesecev kasneje pretiskali v čast olimpijskih zmagovalcev in sicer Virena, ki je osvojil dve zlati kolajni (20 f - tek), atletinje Meyfatrhove, zmagovalke 1 olimpiada v Nici, ki je bila na spoti skoku v višino (85 fr.) in Komar- redu v preteklem poletju. Na dveh znamkah so prikazane umetniško iz- ja, zmagovalca v metu krogle (150 f.). Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v Chamonixu. Ob 50-letnici je v Dahomeju izšla znamka za 100: na sredini je snežinka, ki jo na spodnjem delu obkrožajo olimpijski krogi, na levi strani je smučar med spustom, na desni pa skakalec; r.a skrajnem robu slike pa vidimo v sneg zapičene smuči in palice. Ob priliki zadnjega tekmovanja za pokal Rimet v Mehiki je izšla serija treh znamk: preigravanje (40 f.), poseg vratarja (50 f.) in strel napadalca (200 fr.). Zadnja znamka je bila po končani finalni tekmi pretiskana in izšla je z novo vrednostjo 100 f. ter napisom «Brasil — Italia: 4 - 1». Dve seriji sta izšli tudi za svetovno nogometno prvenstvo v Mun-ohnu, obe letos. Na prvi (tri znamke) so poleg žoge i i napisa prikazani še trenutki tekme. Po zmagi Nemčije sta bili dve znamki pre-tiskani z oznako tekme in izidom. Končno je na vrsti še šahovska delane figure, ki so jih uporabljali v vzhodnih državah v preteklih stoletjih. Na znamki za 50 f. je kmet, ki so ga izdelali v Perziji v 17. stoletju, na znamki za 200 f. pa 3 DAHOMEY □ L. 1974 — svetovni nogometni pokal. Priljubljena filatelistična tema tega poletja kraljica, ki so jo izdelali v preteklem stoletju v Siamu. Zbirko znamk iz Dahomeja lahko ocenimo kot pozitivno. Motivi so skrbno izbrani in postajajo iz leta v leto boljši. Pozna se, da se počasi zmanjšuje vpliv francoske pošt ne uprave in da skuša ta republi ka dobiti tudi v znamkah samostoj no mesto na svetu. DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 17. novembra 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici Portuale — Zarja * * * 14.30 na Proseku Primorje — Flaminio * * * 14.30 v Nabrežini Duino — Juventina * * * 14.30 v Št. Petru ob Soči Isonzo — Vesna 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Gradišču Torriana B — Mladost * * * 14.30 v Štandrežu Sovodnje — Falco * * * 9.45 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Aurisina * * * 12.30 na Padričah Esperia SA — Breg * * * 10.45 na Padričah Sampvito — Olimpija * * * 14.30 na Padričah Primorac — Pellicana * * * 10.30 na Proseku Barcola — Gaja MLADINCI 12.45 na Proseku Primorje — Liberta^ TS NARAŠČAJNIKI 9.00 v Križu Vesna — Cremcaffè * * * 9.00 na Proseku Primorje — S. Giovanni 8.30 v Trstu, stadion «1. Union — Libertas TS . * * * 9.00 v Dolini Breg — Montuzza * * * 10.00 v Štarancanu Staranzano — Mladost ZAČETNIKI 11.15 v Miljah Muggesana — Breg KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Libertas Barkovlje NARAŠČAJNIKI 10.30 na Kon(ovelu Kontovel — Polet ODBOJKA MLADINKE 11.00 v Trstu, Ul. Rossetti (Petrarca) FARIT — Kontovel I ■-«- ZSŠDI sklicuje v nedeljo, 1. decembra 1974, ob 8.30 v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/a 1. nadstropje, 4. OBČNI ZBOR in predlaga naslednji dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Izvolitev volilne komisije 4. Poročila 5. Pozdravi in diskusija na poročila 6. Spremembe statuta 7. Razrešnica 8. Volitve novega odbora 9. Razno. DRUGE VESTI NA OSMI STKANI Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA. UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stf3n 8 novembra 1974 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasu 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst POMEMBEN PRAZNIK SLOVENSKE OBALE Dvajsetletnica ustanovitve tovarne motorjev Tomos Slavnostna seja delavskega kolektiva Veliki uspehi dvajsetletnega dela KOPER, 16. — Tovarna Tomos v Kopru je danes slovesno proslavila dvajsetletnico svojega obstoja. To pa je bil hkrati praznik tudi za mesto Koper in za vso obalo. Tomos je namreč pred dvajsetimi leti predstavljal začetek industrijskega razvoja tega področja, kjer je bilo le nekaj manjših delavnic in kjer so se prebivalci v glavnem ba-vili s kmetijstvom in z ribištvom. Slavnostna seja delavskega sveta je bila sredi tovarniških prostorov, prisostvoval pa ji je skoraj ves 3500-članski kolektiv. Predsednik delavskega sveta Aleksander Furlan je v uvodnih besedah poudaril pomen jubileja, čestital kolektivu in tudi pozdravil številne goste, med njimi predsednika Zveze sindikatov Slovenije Janeza Barbariča, predstavnike podjetij, s katerimi i:-,a Tomos kooperantske odnose, ter številne predstavnike koprskega in obalnega političnega in javnega življenja. Kolektivu so ob tej priložnosti še posebej čestitali Janez Barbarič, ki je rekel, da prinaša tudi pozdrave in čestitke CK Slovenije ter osebno Franceta Popita in Franca Šetinca ter predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. V glavnem referatu je direktor tovarne inž. Marko Stokin podrobno očrtal prehojeno pot, ki ni bila lahka, saj je moral kolektiv v začetku premostiti vrsto težav zaradi pomanjkanja kadrov in izkušenj. S pomočjo lastnega inštituta m skrbno organizirane razvojne službe pa so se iz leta v fèto bolj dosledno prilagajali potrebam tržišča in okusu potrošnikov. Proizvodnja je naraščala konstantno, na trg pa so prihajali novi in novi izdelki. V dvajsetih letih je tovarna proizvedla nad milijon 250 tisoč motornih enot, do leta 1972 (takrat se je avtomobilska industrija osamosvojila v novem podjetju Cimos) pa nad 32 tisoč avtomobilov. Direktor Stokin je poudaril, da je tovarna v tem razdobju navezala vrsto kooperantskih odnosov s številnimi podjetji doma in v tujini ter ustanovila tudi tovarni na Nizozemskem in v Gani. Tomos izvaža danes svoje proizvode v 33 držav, za vrsto proizvodov pa je edini proizvajalec v Jugoslaviji. Ob koncu svojega govora je Marko Stokin obširno govoril tudi o perspektivah podjetja. Prva naloga bo modernizirati organizacijo dela in še nadalje izpopolnjevati sodobno tehnologijo. Tovarna bo posvetila še večjo pozornost razvoju samoupravljanja ter skrbi za življenjske in delovne razmere delavcev. To pa so tudi pogoji, da bodo lahko uspešno realizirali per- spektivni plan, ki predvideva do leta 1980 kar 224-odstotno povečanje bruto proizvoda. Do tega leta se bo na primer povečala proizvodnja mopedov od sedanjih 48 tisoč na 80 tisoč, proizvodnja črpalk od sedanjih 31 tisoč na 70 tisoč, proizvodnja krmnih motorjev od sedanjih 26 tisoč na 100 tisoč in proizvodnja ostalih motornih enot od sedanjih 21 tisoč na 55 tisoč. Na slavnostni seji delavskega sveta so tudi nagradili 31 članov kolektiva, ki delajo v tovarni že 20 let, oziroma imajo največ zaslug za razvoj Tomosa. Ob koncu so poslali tudi pozdravno brzojavko predsedniku Titu, kar je kolektiv sprejel z velikimi ovacijami. Predsednik Tito je namreč pred leti obiskal Tomos in v knjigo obiskovalcev zapisal: «Zelo sem impre-sioniran, tako za organizacijo, kakor tudi glede kvalitete proizvodov te najsodobnejše tovarne motornih vozil socialistične Jugoslavije. Delovnemu kolektivu tovarne Tomos v Kopru želim mnogo uspehov v nadaljnjem delu.» L. O. Umrla je Milka Vrhunc nosilka spomenice 1941 in borka prekomorskih enot V petek je v bolnišnici «Dr. Petra Držaja» v Ljubljani umrla Milka Vrhunc, nosilka partizanske spomenice 1941 in borka 3. prekomorske udarne brigade. Rodila se je 2. avgusta 1922 v Bezuljaku pri Begunjah — občina Cerknica, v napredni delavsko -kmečki družini. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključila že leta 1941 in je delala na terenu pri organizaciji Osvobodilne fronte. Tudi vsa njena družina se je vključila v narodnoosvobodilni boj in še zlasti brata Anton Popek - Maks in Lojze Popek - Vandek, ki sta padla kot borca že leta 1943. Lojze Popek - Vandek je bil proglašen za narodnega heroja. 15. januarja 1942 je bila aretirana in poslana v zapore v Cerknico, nato v Ljubljano ter v Benetke, od tam pa, po obsodbi na leto dni težke ječe, v internacijo v Campobasso, kamor je prišla 1. maja 1943. Tam se je takoj vključila v taboriščno organizacijo OF in pridobivala ostale internirance za ideje OF. Po kapitulaciji Italije je 10. septembra 1943 skupaj z ostalimi soborci prešla čez nemško-zavezniško bojno črto in se prebila do taborišča v Carbonari iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiniiintiiniiiiiiiimiiiiitniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimim POOBLAŠČENE ODREDBE (Nadaljevanje s 1. strani) drugim tudi italijanska predstavnika prof. Sperduti in prof. Capotorti na seminarju OZN o narodnih manjšinah v Ohridu (25. junija —-8. julija 1974). Druga pripomba, ki se vsiljuje v zvezi s slovensko šolo, zadeva šolske okraje, ki jih pooblaščene odredbe uvajajo na ozemlju _ pokrajin: medtem ko se pooblaščene odredbe glede na ozemeljsko delitev v bocenski pokrajini sklicujejo na novi posebni statut tamkajšnje avtonomne dežele, ni nobene specifične norme, ki bi ščitila avtonomni ustroj slovenske šole na okrajni in pokrajinski ravni v naši deželi. Odredbe ne predvidevajo posebnega ali posebnih okrajev za slovensko šolo, kar je prav tako krivično in škodljivo za slovensko šolo, ki ima svoje posebne narodne značilnosti s posebnimi problemi. Težko si je zamisliti, da bi bili sveti do šolskega okoli; ša in zavoda slovenski in da bi nato morala slovenska šola izgubiti slovenski značaj in celo funkcionalno avtonomijo v mešanem o-kraju in v mešanem pokrajinskem šolskem svetu. Prva in glavna zahteva je prav ta, da ohrani slovenska šola svoj značaj tudi v okrajnem in po možnosti tudi pokrajinskem merilu, ker bo drugače v stalnem, če ne drugače praktičnem, diskriminiranem položaju. Pooblaščene odredbe so bile sestavljene in uveljavljene, ne da bi se sestavljavci najprej pooblastilnega zakona in nato samih odredb obrniti na Slovence, ki imajo lastne strokovne in narodne organizacije in bi v tem primeru prav gotovo prispevali k izboljšanju njih sedanje vsebine. Vsiljuje se zato misel, da so sestavljavci nalašč izpustili posvetovanje s Slovenci, medtem ko so se posvetovali s predstavniki južnih Tirolcev in Ladincev, kar je prišlo do izraza v določilih. Takega načina ravnanja Slovenci ne moremo sprejeti, ker je omalova-ževalen in diskriminatorski. Zato pričakujemo, da bodo oblasti, ki imajo nalogo, da pošljejo predloge za razmejitev in določitev šolskih okrajev, vsaj v tem trenutku stopile v stik s predstavniki in organizacijami Slovencev in skupaj z njimi našle pot pravilne in pravične rešitve. Ta poziv je predvsem naslovljen na deželno vlado, ki ima nalogo, da pošlje predloge za delitev deželnega ozemlja na šolske okraje (9. člen odredbe štev. 416). ................................................................»n..............................Hlini......hiiiiiii................................................... PORI SPORT SPORI HOKEJ NA LEDU V L JUGOSLOVANSKI LIGI Presenetljiva zmaga Olimpije na Jesenicah Slavija je v boju za 3. mesto premagala Medveščak ENICE, 16. — V 6. kolu ju-ranskega prvoligaškega prven-n hokeju na ledu je prišlo dalo presenetljivega izida v po-jm srečanju obeh ekip, ki se jjeta za naslov državnega pr-Na Jesenicah je namreč Ijub-a Olimpija premagala tamle istoimensko moštvo z 8:5. je tem bolj presenetljiv, ker ubljančani zmagali (po pora-prvi tekmi doma) na tujem u, poleg tega pa so imeli prevrnjeno ekipo. Irugi tekmi A skupine te lige ivija odpravila zagrebško mo-tfedveščak s 6:1 in se je tako eia na tretje mesto. Vsa prva lesta 1. lige torej pripadajo moštvom iz Slovenije, tvica je po današnjem kolu kov v povratnem srečanju premagal Sparto iz Luksemburga z 90:70. Ker je albanska ekipa zmagala tudi v prvem srečanju (103:89) se je tako uvrstila v 2. kolo. 1. ZVEZNA JUGOSL. LIGA (6. kolo) Olimpija - Rabotnički 99:91 Jugoplastika - Borac 121:103 Istravino - Beograd 90:80 Vojvodina - Crvena zv. 83:97 Metal ac - Lokomotiva 82:80 Radnički - FOB Bosna 81:84 ZENSKI NOGOMET Danes ob 17.30 bo na Proseku ženska nogometna tekma za deželni pokal Primorje — Vesna. senice impija ivija idveščak KOŠARKA (54:14) 10 (50:12) 10 (17:44) 2 ( 8:66) 2 V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Bor premagal moštvo Lloyda V italijanskem naraščajniškem košarkarskem prvenstvu je sinoči v Trstu peterka Bora premagala tržaški Lloyd Adriatico z izidom 67:60 (38:36). TIRANA. 16. — Partizani iz Tirane je v 1. kolu tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih prva- ŠD Primorec iskreno čestita svojemu predsedniku Tuliti Možini in njegovi soprogi Savici ob rojstvu prvorojenca Mitje. NOGOMET BEOGRAD, 16. — V anticipiranih tekmah 15. kola prvoligaškega nogometnega prvenstva Jugoslavije je danes Beograd premagal Rijeko z 2:0, Proleter pa v Zrenjaninu Vardar iz Skopja z 1:0. ROKOMET Jugoslovanske rokometašice so danes v zelo ostri tekmi in z zmago nad Dansko v Zagrebu z 11:10 (6:6) zavzele prvo mesto na mednarodnem rokometnem ženskem turnirju v Zagrebu. Jugoslovanke so premagale vse svoje nasprotnice, in sicer Čehoslovakinje s 15:13, Zahodno Nemčijo pa z 21:14. ODBOJKA MODENA, 16 — V tekmovanju za pokal evropskih odbojkarskih prvakov je Panini iz Modene v povratnem srečanju premagal beograjsko Crveno zvezdo s 3:1 (13. 8, —7, 5) in se je tako uvrstil v 2. kolo, ker je v prvi tekmi v Beogradu doživel poraz le s 3:2. U NI VERZI ADA ZARADI FINANČNIH TEŽAV Beograd ne bo organiziral univerziade Beograd je zaradi finančnih razlogov odpovedal organizacijo študentskih svetovnih iger (univerzia-de), ki bi morale biti prihodnje leto septembra v glavnem mestu Jugoslavije. O tem je bil obveščen predsednik mednarodne študentske športne organizacije Paolo Nebiolo. BEZBOL Italija je na svetovnem bezbol-skem prvenstvu v ZDA doživela že svoj drugi poraz. Premagala jo je namreč tudi Kolumbija s 7:1. Danes bodo Italijani igrali s šibko Južno Afriko. TENIS V teniškem tekmovanju za Davisov pokal 1975 vodi Japonska proti Indoneziji s 3:0, J. Vietnam pa proti J. Koreji z 1:0, Argentina pa proti Urugvaju z 2:0. TELOVADBA PARIZ, 16. — Obe telovadni reprezentanci LR Kitajske sta gladko premagali Francijo: moški z 282,05 proti 272,95, ženske pa s 188,95 proti 179,45. ŠD PRIMORJE objavlja točen seznam svojih odbornikov v letošnjem odbo- ru: tu« predsednik: Sergij Cibic podpredsednika: Darij Sardoč in Boris Husu tajnika: Ana Milič in Marino Luksa blagajnik: gospodarja Ferdinand Danev : Renato Blažon in Ivan Ferluga odborniki: Milko in Egon Milič, Darij Škabar, Valter Ferluga, Luciano Faggin, Lucijan Bukavec, Mario Matja-čič, Vittorio Keber, Milko Rupel, Uči Sedmak in Marino Sardoč. pri Bariju že 19. oktobra 1943. V taborišču je postala član SKOJ in KPJ ter je delala v oddelku štaba baze v Bariju. Veliko se je u-dejstvovala v kulturnem prosvetnem delu v taborišču in je bila članica dramskih skupin in pevskega zbora. Skupaj s prekomorsko brigado je prehodila celotno borbeno pot. Sodelovala je pri obrambi o-toka Visa in v številnih akcijah za osvoboditev otokov Brača, Korčule ter polotoka Pelješca. Nadaljnja borbena pot jo je vodila na obalo Dalmacije. Sledili so težki boji za osvoboditev Splita, Kašte-lov, Trogira Dalmatinske zagore, Šibenika, Konjevratov, Drniša ter Knina, kjer je samo iz 3. prekomorske brigade bilo izločenih 400 borcev, med njimi tudi njeni so-tovarišici iz italijanskih ječ, Vojka Šmuc iz Trsta in Nada Žagar iz Ljubljane. Po kratkem počitku po kninski bitki je sodelovala v bojih v Hercegovini in pri osvobajanju Mostarja. Sodelovala je v pohodu čez Velebit in v bojih za o-svoboditev Like (Labca in Gospi-ča), zahodne Bosne (Bihača) ter Hrvatskega primorja. Milka Vrhunc je kot partizanka bila v drugi četi 4. bataljona 3. prekomorske udarne brigade. Nekaj časa je bila tudi v propagandnem oddelku pri štabu brigade in pred koncem vojne je prišla v personalni oddelek 26. dalmatinske divizije. Po vojni je delala v domu aktivistov v Ljubljani. Zaradi izčrpanosti v italijanskih zaporih in internaciji ter aktivni udeležbi na tako dolgi in naporni borbeni poti, je njeno zdravje bilo načeto in je morala pred časom zapustiti delo. Soborci 3. prekomorske udarne brigade izrekajo globoko sožalje vsem članom njene družine in še zlasti njenemu zakonskemu tovarišu Janezu Vrhuncu, prav tako nosilcu spomenice 1941 in soborcu iz 3. prekomorske udarne brigade. Albert Klun TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V MLADINSKEM KROŽKU Dr. Dominko predaval mladim o astronomiji Dr. Dominko, direktor ljubljanskega astronomskega observatorija, je bil včeraj gost Mladinskega krožka. Ob tej priložnosti se je v Dijaškem domu zbralo precejšnje število mladih, ki so z zanimanjem sledili predavanju slovenskega znanstvenika. Dominko je na kratko, a na zelo jasen način, spregovoril o nekaterih izredno zanimivih astronomskih vprašanjih, obenem pa je tudi prikazal stanje astronomije v Sloveniji. Med drugim je ljubljanski gost odprl zanimivo vprašanje: u-stanovitev slovenskega astronomskega kluba v našem mestu. V dopoldanskih urah je dr. Dominko, skupno z Borisom Udovičem, ki si je nadel glavno organizacijsko breme, obiskal tržaški astronomski observatorij pri Bazovici, kjer ga je prisrčno sprejel dr. Cester. POLICIJA JE MORALA STRELJATI V ZRAK # Pred kratkim so se na sedežu rajonske konzulte za škedenj in čar-bolo sestali škedenjski starši, ki imajo svoje otroke v slovenskih šolah in so razpravljali o delegiranih dekretih. Ob koncu so starši sklenili, da bodo naslovili na občino zahtevo, da ustanovi enotni šolski okraj za slovensko šolstvo na Tržaškem. V TOREK V MILJAH Tiskovna konferenca o naftnih objektih Občinski odbor za varstvo okolja in miljskega gospodarstva prireja s sodelovanjem občinske uprave tiskovno konferenco, na kateri bo župan Millo seznanil javnost s hudimi posledicami, ki bi jih imela za miljsko okolje ter za gospodarstvo celotne pokrajine gradnja naftnega pomola Aquila - Snam. Tiskovna konferenca bo ob 20. uri v občinski telovadnici v Ul. D’Annunzio. • Danes ob 10. uri bo dr. Giulio Montenero vodil in orisal obisk kar-tografične razstave, ki se bo nato zaključila. •iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMHmiimiuHmiMUummmmmHuummiiiiimiimiiiiitiimiimiiiiimiiii BENEŠKI DNEVNIK V ORGANIZACIJI ŠTUDIJSKEGA CENTRA NEDIZA V Podbonescu predavanje o Slovanih in Langobardih Predavatelj prof. Tagliaferri je izčrpno orisal odnose med narodoma - Dober obisk Podivjani pobalini izzvali nered v mestnem središču Znesli so se nad tremi lokali in pešci, policista pa so ranili Štirje nepridipravi so v zaporu, drugi pa so zbežali Še enkrat — in tokrat izredno hudo — so mladi pobalini, ki se sučejo v okviru skrajno desničarskih krogov, kalili mirno življenje v našem mestu. Skupinica huliganov je razsajala skoro eno uro od Ul. Martiri della Libertà, po Ul. Carducci do Drevoreda XX. septembra, kjer se je spoprijela s policijo. Na pomoč so jim priskočili številni nepridipravi, ki se na Drevoredu redno zbirajo in so obkolili dva agenta, da sta se morala braniti s samokresi. Eden od agentov se je moral pozneje zateči v bolnišnico zaradi udarcev v obraz, štiri pobaline pa so aretirali. Gre za 24-letnega Cosima Biondija, za 17-letnega Maura Palcicha, za 21-let-nega Francesca Famigliola ter 21-letnega Stellia Faidigo. Huliganstvo se je pričelo v baru Tartini v začetku Ul. Martiri della Libertà, kjer so trije mladi dolgolasci razbili več kozarcev, se pretepli med seboj, nato zagrozili lastniku naj molči in se pobrali, potem ko so zgrabili in odnesli več steklenic. Z eno od steklenic so udarili po "lavi neko žensko, pred kavarno Fabris in steklenico so nato zagnali v steklo vhodnih vrat, ki se na srečo ni razbilo. Krenili so po Ul. Carducci, kjer so še naprej prostaško žalili in grozili ljudem, nekatere starejše pa so tudi pahnili in udarili. Ko so se znašli v Drevoredu, so stopili v bar Franco in zahtevali štiri kozarce piva. Ker so bili očitno pijani, jim niso hoteli postreči, zaradi česar so razbili nekaj kozarcev in s črepinjami grozili natakarjem. Ravno tedaj je prihitela izvidnica letečega oddelka s podčastnikom Zot-tijem in agentoma Bracconijem in Vaccarom. Ko pa so poskusili zgrabiti nepridiprave, se je strnila okrog njih prava množica pobalinov. Agenti so se morali umakniti po Ul. Timeus do Ul. Ginnastica, kjer so uklenili štiri pobaline na obcestne verige. Množica je postala vedno bolj grozeča okrog dveh osamljenih agentov pobrali so jima kape in začeli udrihati po njih, pri čemer so agenta Vaccaro ranili v nos. Na pomoč jima je prihitel mestni redar Giovanni Pa-cor, kar je samo delno pomirilo duhove in končno je moral Vaccaro vzeti v roke samokres in ustreliti v zrak, da se je množica pobalinov razbežala. žal niso mogli ujeti nobenega od tistih, ki so agenta pretepli in opsovali ter opljuvali. Štirim aretiranim pobalinom pa so naprtili celo kopico prekrškov: od nasilnih dejanj do žalitve, od upora do telesnih poškodb agentov ter še pijanosti in groženj. Drugi benečanski kulturni dnevi dobivajo vse bolj jasno podobo. Vse bolj prihaja do izraza posrečena izbira kraja predavanj, saj se je že stalnim lanskim slušateljem pridružila še vrsta drugih iz Podbonesca in okolice. Precej stalni so tudi številni gostje iz Furlanije ter celo nekateri iz Trsta. V petek je bilo na vrsti predavanje rednega profesorja za gospodarsko zgodovino na tržaški univerzi dr. Amelia Tagliaferrija o Slovanih in Langobardih. Pred predavanjem samim pa je odgovorni za študijski center Nediža prof. Pavel Petricig kratko in prisrčno predstavil prisotnim pravkar izšlo knjigo mata jurskega župnika Pa-squala Gujona «La gente delle Valli del Natisene», po kateri so prisotni z zanimanjem segli. Prof. Tagliaferri, ki ga je prisotnim predstavil direktor zgodovinskega ciklusa prof. Domenico Pit-toni, je svoje predavanje začel s predhodnimi ugotovitvami o pojmih kulture in civilizacije ter nato prešel na oris virov, ki so zelo skopi ter v glavnem samo arheološki. Orisal je nato preseljevanje Slovanov, pri čemer je poudaril, da so takrat bili Slovani še mlado ljudstvo, katerega kultura se je šele formirala, medtem ko so bili Langobardi kulturno bolj homogeni. Te razlike je bogato ilustriral z arheološkim gradivom. Dalj časa se je predavatelj ustavil tudi pri odnosih med Slovani in Langobardi, ki so bili včasih sovražni, včasih pa prijateljski, saj najdemo celo podatke o zavezništvu med njimi. Zelo tesne stike med Slovani in Langobardi dokazuje tudi dejstvo, da so se langobardski poveljniki pogovarjali s Slovani v njihovem jeziku. Predavatelj se je precej dolgo u-stavil tudi pri slovanskih državnih tvorbah, tako pri Samovi državi, ki je bila nestalna in skoraj samo na trgovskih interesih zgrajena tvorba, kot še posebej pri Veliko-moravski, ki pomeni prvo samostojno razvito državno tvorbo pri Slovanih. Prav v okviru te so namreč Slovani lahko nemoteno razvili svojo kulturo, medtem ko so se morali prej spoprijemati s hudimi težavami. V času Velikomoravske pa so Slovani lahko razvili poljedelstvo in živinorejo, iz domače obrti, ki se nam v prejšnjih stoletjih odkriva le v sporadičnih keramičnih predmetih, pa se je razvilo še tkalstvo, železarstvo, steklarstvo, filigranska obrt in tako naprej. Svoja izvajanja je prof. Tagliaferri stalno dopolnjeval s primeri tako iz Srednje Evrope kot tudi iz bližnjih krajev, predvsem iz Istre. V skladu s svojo specializacijo je poudarjal predvsem gospodarske poteze, kar je dalo njegovim izvajanjem čar nekoliko drugačne obdelave, kot smo je sicer Vajeni’ ž. G. Srečanje o vprašanju televizijskega monopola «Svobodna TV je nastala, sedaj jo zaščitimo», to je geslo zborovanja, ki ga je organiziral center «Telestampa» tržaškega zavarovalca (g) ESSO CASA PODJETJE «PETROLIFERA GORIZIANA» ‘ ‘ Edino poverjeno podjetje od «ESSO ITALIANA» za prodajo kurilnih proizvodov SPOROČA da je odprto novo skladišče v Trstu Sv. Sobota, UL C. Errerà 13 - Tel. 823-015 Nicolinija v konferenčni dvorani gledališča Rossetti o vprašanju razbijanja televizijskega monopola v Italiji. Zjutraj so svoja stališča iz različnih zornih kotov obdelali strokovnjaki Nicolini, Coccopalmerio, prof. Conetti, prof. Bartole, prof. Telila, Gerbino in prof. Agnelli. Glavna tema njihovih izvajanj so bili pogoji resnične svobode izražanja v okviru televizijskih oddaj v etru in po kablu, kar mora, po mnenju razsodbe ustavnega sodišča ostati javni monopol, ne pa paša za zasebni kapital. Tako je v popoldanski debati, v katero so posegli sindikalisti in politični predstavniki (Belci, Berce, Colli, Fab-bricci, Gargano, Giuricin in Trau-ner) prišla še posebej do izraza zahteva po koreniti in demokratični reformi radijsko - televizijske službe. Razumljivo je, da so se organizatorji srečanja zavzemali predvsem za zaščito njihovih krajevnih televizijskih postaj, ki so lokalnega in zasebnega značaja. PRED LJUBLJENIM DEKLETOM Zaradi nesrečne ljubezni strel v glavo Trenutek obupa zaradi nesrečne ljubezni je privedel 22-letnega Alda Jermana iz Ul. Pirandello 56 Skednju do tragične odločitve: pre svojo zaročenko se je ustreln sence. Njegovo stanje je skoro brezupno. , Tragedija se je odvila pred stanovanjem zaročenke v Androni 5-Cilino. Jerman je opoldne pnsei pod stanovanje, kjer 19-letna Fa’ trizia Giacomelli živi s starši. Rav; no zaradi odpora staršev, da ni njihova hči zahajala z Jermanom, ki ni imel dobre službe in je včasih pokazal znake velike živčnosu. je Jerman zadnje čase postal var no bolj žalosten in zaprt. Že pred časom je poskusil samomor in na srečo so ga pravočasno rešili, včeraj pa ga ni mogel nihče ustaviti: ko je Patrizia stopila na cesto, se je fant zgrudil pred njo na tla, Ko so prihiteli agenti policije in Rdeči križ je bilo njegovo stanje že zelo hudo. Svinčena krogla samokresa kal. 6, ki jo je kupil včeraj zjutraj, mu je prebila sence na desni strani in se zarila v možgane. V oddelku za oživljanje so zdravniki mnenja, da ne bo preživel. • Občina sporoča, da bo mestni muzej Sartorio zaradi urejevanja večje slikarske razstave zaprt ob delavnikih, medtem ko bodo ob nedeljah in praznikih vsi prostori odprti Dva plodova kave pridelana v Trstu V izložbi kavarne CREMCAFFE’ Prima Rovisa na trgu Goldoni lahko vidite nekaj kavovcev, ki so jih vsadili in vzgojili v Trstu: največji kavovec je star 4 leta in je rodil 2 plodova. V vsakem sta po 2 zrni kave ŠVICARSKE URE v 800 modelih NAKIT-SREBRNINA DRAGULJI - OKRASNE URE fr DARWIL^ J TRST -Trg Sv. Antona 4 Ml - III nadstr. Tel. 36231/61932 CENE ŠE VEDNO BREZ POVIŠKA - VSTOP PROST J* A KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO trst TEU 796-301 Viale XX Settembre št. 16/Ul AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih aum D UNI,OP. IŠČEMO VAJENCA TOZD gostinstvo PAKET OB DNEVU REPUBLIKE 28. - 29. - 30. novembra PENZION 70 ND DNEVNO koristile lahko samo en dan V hotelu POLDANOVEC na LOKVAH