Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Letno porocilo 2020 Kazalo Leto 2020 – mozaik »kvadratkov« 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK 5 Slovenšcina na tujih univerzah 6 56. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 27 39. simpozij Obdobja 33 Tecaji slovenšcine 37 Slovenšcina za otroke in mladostnike 42 Izpitni center 49 Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika 57 Založniška dejavnost 60 Projekti 63 OBJAVE V MEDIJIH 66 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK 2020 70 Leto 2020 – mozaik »kvadratkov« Zacetek januarja 2020 ni bil nic drugacen od drugih januarjev. Na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik smo se pripravljali na dejavnosti, ki se bodo odvijale spomladi, oblikovali smo izvedbene nacrte za bližajoce se tecaje med zimskimi semestralnimi pocitnicami, pa tudi poletne prireditve so skoraj že trkale na vrata. Potem pa smo se naenkrat znašli v situaciji, ko vse to ni bilo vec mogoce. Srecali smo se z omejitvami gibanja in zbiranja, ki so naše dejavnosti najbolj prizadele. Kot vsako leto smo nacrtovali tecaje, poletne šole in izobraževanja, na koledarju so se bližali izpitni roki, tudi simpozij Obdobja se je že napovedoval.Vse to pa so priložnosti, ko se na enem mestu zbere veliko ljudi z razlicnih koncev sveta. A prav to je epidemija v letu 2020 onemogocila. Iznajdljivost, prilagodljivost, kreativnost – pa še kaj bi lahko omenili – sodelavcev in sodelavk Centra so omogocili, da vse nacrtovane dejavnosti niso padle v vodo, celo vec, dosegle so precejšnje število naslovnikov in naslovnic, morda vec od pricakovanega.Tudi tiste med njimi, ki bi jim bila Centrova ponudba v živo drugace nedosegljiva. Med takimi prireditvami, ki so na daljavo nagovorile precej vecjo množico zainteresiranih, sta zagotovo na prvem mestu Seminar slovenskega jezika, literature in kulture ter Simpozij Obdobja. Rezultati podatkov o obisku in analiza ocen iz evalvacijskih vprašalnikov kažejo, da bi bilo morda tudi za naprej dobro razmišljati o hibridni izvedbi prireditev, kar pomeni, da bi nekatere dejavnosti, ki potekajo v živo v predavalnicah, ponudili tudi na daljavo. Leto 2020 je torej zaznamovalo predvsem prenašanje vsebin v okvir, ki je omogocal izvedbo na daljavo. Najprej so se s tem soocili naTecajih. Nenaden prehod iz ucilnic v Pionirskem domu v domace delovne sobe. Pa virtualni ogledi Ljubljane, muzejev, filmov. Kuhanje na daljavo. Program skoraj ni bil okrnjen, cesar si sredi marca skoraj nismo znali predstavljati. Tudi številke, zbrane na razlicnih tecajih, govorijo o tem, da je bil program izpeljan izvrstno.Tudi spletni tecaj Slonline je nadaljeval svojo zdaj že tradicijo povecevanja novih uporabnikov, avtorice pa pripravljajo 3. stopnjo, kjer bodo poudarki namenjeni predvsem slovnicnim temam. Poletne prireditve (Mladinska poletna šola, Poletna šola in Seminar slovenskega jezika, literature in kulture) so bile izvedene na daljavo. Potrebnih je bilo nekaj sprememb in prilagoditev, ki so omogocile prireditve, primerljive preteklim.Vecja sprememba je povezana predvsem s SSJLK.Tema, predvidena za leto 2020, se je premaknila v naslednje leto, predavanj je bilo nekoliko manj, osredinjena pa so bila na bolj splošne teme, povezane s slovenskim jezikom, literaturo in kulturo. Na programu Slovenšcina za otroke in mladostnike je bil v letu 2020 uspešno zakljucen tecaj za dijake s Kitajske. Gre za prvo tako celoletno strnjeno izobraževanje dijakov, ki se nameravajo v letu 2021/22 vpisati na študij na univerzah v Sloveniji. Poleg njega so potekale še druge dejavnosti in projekti, predvsem priprava ucnih nacrtov za slovenšcino kot drugi jezik v osnovnih šolah in vrtcih. Uspešno se je zakljucil tudi projekt evalvacije modelov poucevanja slovenšcine kot drugega jezika. Zaradi epidemiologije in posledicno izrednih razmer je bilo nekaj vec težav na Izpitnem centru. Kar nekaj izpitnih rokov smo bili prisiljeni prestaviti, nekatere celo odpovedati, pod posebnimi pogoji je bil proti koncu leta izveden izpit na ravni odlicnosti, vendar le za zdravnike. Okolišcine so bile verjetno povod in tudi vzrok za stopnjevanje pritiskov javnosti, ki se je spraševala o smiselnosti ocenjevanja jezikovnega znanja zdravnikov, pa o stopnji znanja jezika na C1, ki je opredeljena v zakonodaji. Žal pa tudi okolišcine niso spodbudile odlocevalcev, da bi koncno omogocili dokoncanje posebnega izpita za zdravnike, ki so ga sodelavke Izpitnega centra skupaj s predstavniki medicinske fakultete in Zdravniške zbornice že oblikovale. Leta 2020 je bil prenovljen tudi program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Dodana je bila še cetrta stopnja, to je vstopna raven (A1). Izpit na tej stopnji je namrec obveznost, izhajajoca iz zakonodaje, ki jo za ohranjanje statusa morajo opraviti aktivni iskalci zaposlitve. Delo uciteljev in uciteljic slovenšcine na tujih univerzah je prav tako zaznamovala in sooblikovala aktualna epidemiološka situacija.Vrsta jih je ostala doma in izvajala pouk na daljavo, kljub temu pa so uspešno opravljali svojo vlogo.V bibliografijah so zabeležena nova mentorstva, avtorstva strokovnih in znanstvenih del, številnih prevodov, ob vse tem pa so organizirali številne kulturne dogodke, od koncertov na daljavo do literarnih in filmskih vecerov.Veliko energije vseh sodelavcev in sodelavk na STU pa je bilo usmerjene tudi na prenovo pravilnika, ki opredeljuje formalne okvire delovanja programa STU. Program Založništvo se je leta 2020 soocil z novimi izzivi, predvsem povezanimi z dostopnostjo gradiva, ki je bila zaradi okolišcin pogosto omejena. Med novimi projekti je treba omeniti stopenjsko branje, v okviru katerega pripravljajo serijo knjižic s slovenskimi literarnimi liki, in gradivo za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika, pripravljeno v sodelovanju z ekipo Leta plus. Konferenca CSDTJ, nacrtovana za leto 2021, pa je zaradi okolišcin prestavljena. Izvedena bo v okviru Simpozija Obdobja 2022. Program Izobraževanje je izpeljal nacrtovane dejavnosti, nekaj na daljavo, nekaj v hibridni obliki. Med skupnimi projekti Centra omenjam dva. Prvi je projekt Jezik pri delu, ki ga izvaja ACS, drugi pa selitev v nove prostore naTrubarjevi. Nacrti so se v letu 2020 zaceli pocasi uresnicevati. Leto 2020 je Centru prineslo nove izzive, nove naloge, s tem pa tudi nekaj kadrovskih okrepitev. Na novo smo na projektu Izpiti na vstopni ravni zaposlili Katjo Krajnc, dr. Mateja Eniko pa je nadomešcala Petro Likar Stanovnik. Posebej ponosni smo tudi na priznanji, ki sta ju za svoje delo dobila naša kolegica in kolega. Še enkrat cestitam dr. Ini Ferbežar za priznanje UL, ki »je s svojim dolgoletnim raznovrstnim delovanjem (v okviru Izpitnega centra Centra za slovenšcino) ne le dosegla imenitne in odmevne strokovne rezultate in uspehe tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru, temvec je s svojim velikim obcutkom za clovecnost in družbeno odgovornost na eni strani in samoiniciativnostjo na drugi strani dobesedno poskrbela za boljše življenje vrste ljudi, ki so se morali kot tujci nauciti in dokazati znanje slovenšcine. Hkrati je s svojo strokovno dejavnostjo pomembno okrepila slovensko jezikovno skupnost in poskrbela za njeno vitalnost v spremenljivem globalnem vecjezicnem svetu« (iz utemeljitve za priznanje, december 2020; https://centerslo.si/ wp-content/uploads/2020/12/PriznanjeUL2020_InaFerbezar.pdf). Za svoje strokovno delo je leta 2020 priznanje Filozofske fakultete dobil tudi dr. Damjan Huber, ki »je izredno kompetenten, zanesljiv, ustvarjalen in pozitiven sodelavec, ki s svojim uspešnim strokovno-organizacijskim, pa tudi pedagoškim in raziskovalnim delom pomembno utrjuje ugled Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter skrbi za razvoj in promocijo Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik« (iz utemeljitve za priznanje, neobjavljeno gradivo). Za konec lahko sklenem – Centrovo delovanje je bilo kljub izrednim razmeram uspešno, financno razmeroma stabilno, tudi javno odmevno. Leto 2020 v mozaik zgodovine Centra umešca nov kamencek. Kako pomemben bo za sliko, ki jo ustvarjamo, pa bo zagotovo pokazal cas. red. prof. dr. Simona Kranjc predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Predstojnica: red. prof. dr. Simona Kranjc Vodja strokovne službe: doc. dr. Damjan Huber Tajništvo Centra: Brigita Zahirovic Program oz. dejavnost Financiranje programa oz. dejavnosti Samostojni strokovni sodelavci Financiranje strokovnih sodelavcev Slovenšcina na tujih univerzah MIZŠ dr. Mojca Nidorfer Šiškovic (vodja programa STU) doc. dr. Damjan Huber (vodja programov SSJLK in Obdobja) MIZŠ, lastna sredstva Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Vodja: doc. dr. Damjan Huber MIZŠ, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, lastna sredstva, sponzorji Simpozij Obdobja Predsednica: izr. prof. dr. Jerca Vogel MIZŠ, lastna sredstva dr. Ina Ferbežar (vodja programa) Petra Likar Stanovnik Izpitni center lastna sredstva (do aprila 2020) Mateja Eniko (od aprila 2020) Neža Kocevar lastna sredstva, MIZŠ Katja Krajnc (od junija 2020) Jana Kete Maticic Tecaji slovenšcine lastna sredstva, MIZŠ, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, CMEPIUS (vodja programa) lekt. Tanja Jerman (vodja uciteljev) lekt.Tjaša Alic lekt. Katja Kralj Melita Vešner lastna sredstva, MIZŠ Brigita Vuga Brigita Zahirovic Slovenšcina za otroke in mladostnike lastna sredstva, MIZŠ (ZRSŠ), UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Mihaela Knez (vodja programa) dr. Damjana Kern Andoljšek lastna sredstva, MIZŠ Izobraževanje lastna sredstva, MIZŠ lekt. Matej Klemen (vodja programa) dr. Mihaela Knez lastna sredstva, MIZŠ Založništvo lastna sredstva mag. Mateja Lutar (vodja programa) lekt. Matej Klemen lastna sredstva, MIZŠ Dodatne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v letu 2020 Redna izobraževanja za ucitelje in izpraševalce Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti - Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik (EVA) - Bralna pismenost in razvoj slovenšcine kot ucnega jezika (OBJEM) - Dopolnitev in nadgradnja programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (2019–2020) - Stopenjsko branje (Slovenšcina po korakih) - Korpus slovenšcine kot tujega jezika (KOST) - Jezik pri delu (ACS) Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojca Nidorfer 1 Splošno o programu V študijskem letu 2019/20 je v mreži programa Slovenšcina na tujih univerzah (STU) delovalo 61 slovenistik, od tega 8 na univerzah, kjer lektorjevo delo financira samo Republika Slovenija (MIZŠ), 38 na univerzah, kjer lektorja sofinancirata Republika Slovenija in univerza gostiteljica, in 15 na univerzah, kjer delo lektorja financira samo univerza gostiteljica.V lektorate in študijske programe slovenšcine na tujih univerzah je bilo glede na prejeta porocila vkljucenih 2391 študentov. Statusi slovenistik na tujih univerzah so bili naslednji: na 28 univerzah je imela slovenistika status samostojnega diplomskega študija ali študijske smeri v okviru dodiplomskega in/ali podiplomskega študija, tj. magistrskega in doktorskega študija. Na univerzah pa so lektorat slovenšcine bodisi kot obvezni izbirni predmet ali kot izbirni predmet lahko izbirali vsi študenti oddelka, kjer je slovenistika, študenti fakultete, univerze in tudi zunanji slušatelji. V drugem semestru študijskega leta, približno od februarja 2020 naprej, je študijski proces na vseh univerzah po svetu potekal na daljavo, s pomocjo razlicnih orodij elektronskega posredovanja. Enako so lektorate in predavanja izvajali tudi ucitelji STU. 13 uciteljev je ob zaostrovanju razmer in zapiranju držav v prvem valu pandemije delo opravljalo na daljavo iz Slovenije. Pred zacetkom novega študijskega leta so znova vsi odšli na delovna mesta na univerze gostiteljice, razen štirih uciteljev, ki še vedno opravljajo delo na daljavo, iz Slovenije. V program Slovenšcina na tujih univerzah (STU) je bilo v študijskem letu 2019/20 vkljucenih 2 Kadrovske spremembe vec kot 50 uciteljev lektorjev slovenšcine v tujini, od tega 31 uciteljev, ki so zaposleni in spremembe statusa na na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL FF), osem uciteljev, ki so poucevali na slovenistikah slovenistikah na podlagi avtorske pogodbe, in ucitelji, zaposleni na tujih univerzah. Poleg uciteljev, ki so izvajali lektorate, je predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na univerzah v tujini izvajalo vec kot 35 tujih habilitiranih uciteljev. Na nekaterih slovenistikah so predavanja, seminarje in mentorstva študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah izvedli tudi zaposleni ucitelji programa STU. Nekateri, ki so že dosegli doktorske nazive, so tudi mentorji študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah, objavljajo prispevke in se udeležujejo znanstvenih konferenc. Študentom na vseh stopnjah študija pomagajo in svetujejo pri zbiranju gradiva ter ustrezne strokovne literature za diplomska, magistrska in doktorska dela. Osem uciteljev programa STU je v prvi polovici julija 2020 zelo uspešno poucevalo na 56. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK), saj so jim udeleženci v anketi podelili oceno skoraj 5 (od 5). Rezultat je primerljiv s preteklimi leti, ceprav je bil letošnji SSJLK zaradi pandemije Covid-19 v celoti izveden na daljavo, preko aplikacije ZOOM, kar je bil poseben izziv tako za organizatorje kot tudi za vse predavatelje in ucitelje. 2.1 Pregled po Argentina slovenistikah V Cordobi je Maja Kracun, ki poucuje na Katoliški univerzi, zacela izvajati tudi predavanja iz slovenske književnosti na Državni univerzi v Cordobi. Bosna in Hercegovina Na Filološki fakulteti državne univerze v Banjaluki je lektorat zacela izvajati doc. dr. Janja Vollmaier Lubej, ki z delom v novem študijskem letu nadaljuje. Italija Na univerzi v Vidmu je lektorica slovenšcine v nezavidljivem položaju, saj ima le triletno pogodbo.Takšen status lektorjev slovenšcine traja že desetletja, posledica pa je poleg slabe zaposlitvene situacije lektorja tudi nezagotavljanje kontinuitete v okviru slovenistike s strani videmske univerze. Glede na visok vpis na slovenšcino (25 študentov v letu 2018/19) in stalno prisotnost slovenšcine ter diplomski študij bi morali status lektorja na univerzi v Vidmu izboljšati, zaposlitev spremeniti v stalno. Pereci problem smo poskušali urediti na sestanku, ki so se ga udeležili predstojnica Centra dr. Simona Kranjc in vodja programa STU dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, profesor dr. Roberto Dapit, dekanja fakultete dr. Antonella Riem, ki je obljubila podporo, vendar se status lektorja ni spremenil. UL FF je poslala tudi dopis rektorju videmske univerze, na katerega nismo prejeli odgovora. Lektorici Lari Pižent se je pogodba iztekla v februarju 2020, študenti pa so bili v drugem semestru brez lektorja. Madžarska Položaj slovenšcine v Porabju na Pedagoškem centru Daniela Berzsenyija na Zahodnomadžarski univerzi Savaria v Sombotelu je precej perec, saj je študentov premalo, povezave s slovensko skupnostjo pa niso dobre. Zaradi tega je bil 4. 2. 2020 na pobudo programa STU, vodje programa dr. Mojce Nidorfer Šiškovic, izveden obisk z vec sestanki: najprej sestanek na Državni slovenski samoupravi na Gornjem Seniku, ki so se ga udeležili Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, Ildika DoncecTreiber, ravnateljica DOŠ Gornji Senik, generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšcek, predstojnica CSDTJ dr. Simona Kranjc, vodja programa STU dr. Mojca Nidorfer Šiškovic ter lektorica slovenšcine Mojca Jesenovec. Na sestanku smo proucili možnosti tesnejšega sodelovanja slovenistike v Sombotelu s šolami, z ucitelji in vzgojitelji na dvojezicnih OŠ in vrtcih v Porabju. Nato je bil organiziran sestanek na Pedagoškem centru Daniela Berzsenyija, ki so se ga udeležile predstojnica dr. Katalin Molnár Horváthne, profesorici na slovenistiki dr. Erzsébet Skaperné Embersics in Ibolya Merkliné Doncsecz, predstojnica CSDTJ dr. Simona Kranjc, vodja programa STU dr. Mojca Nidorfer Šiškovic ter lektorica slovenšcine Mojca Jesenovec. Dogovorjeno je bilo, da bo lektorica enkrat tedensko izvajala izobraževanja za ucitelje na osnovnih šolah, okrepili bomo sodelovanje tudi z gimnazijo v Monoštru ter z Zavodom za šolstvo, katedro in šolami v okviru priprave gradiv za državne izpite iz slovenšcine. Nemcija Skušali bomo okrepiti stike z univerzo v Berlinu, kjer še vedno poucuje ddr. Dvorak, vendar brez statusa. Rusija V Moskvi vpisa na slovenšcino v letu 2020 ni bilo. Število mest za posamezne jezike je sicer na MGU zelo omejeno, saj za 18 študijskih mest na treh študijskih smereh, med katerimi je tudi slovenšcina, kandidira okoli 600 kandidatov, študenti pa morajo za vpis opraviti tudi zahtevne sprejemne izpite. Nazadnje so bila odobrena tri državno financirana mesta za slovenistiko, slovenšcina pa zelo težko konkurira vecjim jezikom in tako že nekaj let ni dosegla dovolj velikega vpisa študentov za izvedbo študijskega programa.V sodelovanju UL FF in veleposlaništva RS v Moskvi je bil v nacrtu sestanek v Moskvi, izvedbo pa je preprecila pandemija Covid-19. ZDA Na Univerzi Washington v Seattlu si dr. Michael Biggins prizadeva razvijati slovenistiko, do julija 2020 sta bila tam zaposlena dr. Gašper Beguš ter njegova žena Nina Beguš, ki sta slovenista UL FF ter z opravljenim doktorskim študijem na Harvardu. Od julija 2020 dr. Gašper Beguš dela na Univerzi Berkeley v San Franciscu. Državna univerza Berkeley predstavlja možnost, da bi v sodelovanju z Univerzo Stanford razvili slovenistiko, tudi z lektorjem iz Slovenije. Lektor bi zaradi bližine obeh univerz lahko pouceval na obeh univerzah in obenem tudi v slovenski skupnosti v San Franciscu. Ob udeležbi na slavisticni konferenci organizacije ASEEES in sestanku Slovene Studies Society konec novembra 2019 v San Franciscu se je na vec srecanjih s predstavniki univerz v Stanfordu, Berkeleyju in v slovenski skupnosti o tem pogovarjala vodja programa STU dr. Mojca Nidorfer Šiškovic. V letu 2020 so potekala intenzivna prizadevanja v sodelovanju UL FF in MIZŠ ter z dr. Juretom Leskovcem z Univerze Stanford, da bi z Univerzo Stanford dosegli sporazum, kako bi iz Slovenije lahko financirali ucitelja slovenšcine, zaenkrat žal neuspešno. Podatki o slovenistikah za študijsko leto 2019/20 Slovenistike tipa A (8) Ucitelj/-ica Status predmeta Tedensko število ur Število habil. uciteljev Število študentov: 912 Status slovenistike v l. 2020/2021 bo enak/spremenjen Beograd mag. Laura Fekonja Fonteyn dipl., obv. izb., izb. 12 (362) D (2) 80 študij in 600 izb. predmet enak Bruselj Ivana Petric Lasnik izb. 4,4 (107,8) / 18 enak Buenos Aires Tjaša Lorbek izb. 14 (384) / 99 enak La Plata Tjaša Lorbek – dod. lektorat izb. 4 (120) / 38 enak Gent Ivana Petric Lasnik izb. 13,3/8,3 (263,2) / 5 enak: v nacrtu je reorganizacija programov, slov. bo postala eden od obv. izb. jezikov Granada Ana Fras izb. 14 (420) / 30 enak Köln Nejc Robida dipl., izb. 10 (300) / 17 enak Lizbona mag. Mateja Rozman obv. izb., izb. 12 (350) / 25 enak Slovenistike tipa B (38) Ucitelj/-ica Status predmeta Tedensko število ur Število habil. uciteljev Število študentov: 1175 Status slovenistike v l. 2020/21 bo enak/spremenjen Bratislava dr. Saša Vojtech Poklac dipl. obv. izb., izb. 16,5 (495) / 167 enak Brno mag. Mateja Kosi dipl., obv. Izb., izb. 13 (390) / 26 enak Budimpešta dr. Mladen Pavicic dipl., obv. izb., izb. 16 (565) D (2) 18 enak Bukarešta Katarina Dovc obv. izb., izb. 13 (364) / 32 enak Cleveland dr. Luka Zibelnik izb. 20 (598) / 81 enak Cordoba, Državna univerza Maja Kracun obv. izb. 3 (64) / 12 enak Cordoba, Katoliška univerza Maja Kracun izb. 5 (160) / 54 enak Gradec dr. Andrej Šurla dipl., obv., obv. izb., izb. 11 (360) D (2) 20 enak Katovice Tina Jugovic dipl., obv. izb. 12 (345) D (1) 42 enak Kijev mag. Andreja Kalc dipl. 2 (68) D (1) 7 enak Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb., izb. 13 (390) D (1) 70 enak Lodž Agata Glaz dipl. 15 (440) D (1) 15 enak Lvov Primož Lubej dipl., obv. izb. 12,5 (388) D (2) 43 enak Moskva Boštjan Božic dipl., izb. 15 (368) D (2) 23 spremenjen: slov. kot 2. slovanski jezik bo tudi za štud. 3. letnika Bolgaristike ter za štud. 1. letnika mag. študija smeri Polonistika München Marjanca Jerman izb. 8 (232) / 22 enak London Maja Rancigaj Beneš, Tjaša Alic izb. 12,5 (373) / 25 enak Nottingham* Maja Rancigaj Beneš – dodatni lektorat / / / / enak (univerza ne izvaja predmetov) Padova Polona Liberšar dipl., izb. 13,5 (344) D (1) 14 enak Pariz Petra Seitl dipl. 9 (286) / 4 enak Peking, BFSU mag. Metka Lokar dipl., izb. 12 (384) / 7 enak Praga Magda Lojk dipl., izb. 12 (288) D (2) 72 enak Regensburg Slavo Šerc izb. 6 (180) / 7 enak Reka dr. Klemen Lah izb. 3 (90) / 52 enak Rim Sanja Pirc dipl., izb. 16 (692) D (1) 8 enak S. Peterburg dr. Anna Bodrova izb. 4 (120) D (1) 5 vpisa to leto ne bo Sarajevo mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb., 16 (480) / 123 spremenjen: program se podaljšuje za en semester v mag. študiju Banjaluka dr. Janja Vollmaier Lubej izb. 5 (142) / 14 enak Sofija Eva Šprager obv. izb. 12 (360) / 18 enak Sombotel Lea Lehner Vrecic, Mojca Jesenovec dipl., obv. izb., izb. 5,5 (142) D (2) 2 enak Tokio, SOKA mag. Meta Klinar izb. / / / lektorat se ni izvajal; enak Tokio, TUFS mag. Meta Klinar izb. 8 (240) / 20 enak Trst, odd. za humanist. mag. Rada Lecic dipl., podipl., izb. 15 (375) D (4) 25 enak Trst, odd. za prevaj. dr. Karin Marc Bratina dipl., izb 12 (412) D (1) 12 enak Tübingen dr. Irma Kern Nachtsheim dipl., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 27 enak Varšava dr. Jasmina Šuler Galos dipl., izb. 14 (420) D (2) 18 enak Vilna dr. Jelena Konicka izb. 4 (128) / 9 enak Zadar dr. Klemen Lah obv. izb. 1,5 (45) D (1) 19 enak Zagreb Simona Gotal dipl., izb. 14 (420) D (4) 62 enak Slovenistike tipa C (15) Ucitelj/-ica Status predmeta Tedensko število ur Število habil. uciteljev Število študentov: 304 Status slovenistike v l. 2020/21 bo enak/spremenjen Berlin* dr. Boštjan Dvorak izb. 2 / 10 enak Celovec* dr. Nataša Hribar, dr. Tatjana Vucajnk dipl., izb. 16 (480) D (4) 84 enak Dunaj dr. Elizabeta Jenko, Jernej Kljucevšek dipl., obv. izb., izb. 12 (336) D (2) 33 enak Gdansk* dr. Maša Guštin obv. izb., izb. D (1) 14 lektorat se izvaja vsako drugo leto, ne bo vpisa Hebei* / / / / ni podatka z univerzo in ucitelji ni stikov Lawrence Marta Pirnat Greenberg izb. 4 (60) / 5 enak Leiden* dr. Tijmen Pronk izb. 2 (60) D (1) 0 lektorat se je nazadnje izvajal v štud. l. 2015/16 Neapelj dr. Maria Bidovec izb. 4 (96) D (1) 9 enak Novi Sad mag. Aleksandra Colic Jovanovic obv. izb. 4 (120) D (1) 40 enak Pardubice* dr. Aleš Kozár dipl. 17,6 (528) D (1) 3 enak Peking BISU Jernej Kusterle, Barbara Kustec dipl., izb. 12 (360) 14 (420) / 24 enak Seattle* dr. Michael Biggins izb. 2 (60) 3 (90) 5* enak Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., izb. 12 (360) D (1) 46 enak Stanford mag. Maria J. Rode izb. 4 (120) D (1) 1 lektorat ne bo razpisan Videm* Lara Pižent dipl., izb. 16 (480) D (2) 30 enak Legenda Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija B: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata Slovenija in univerza gostiteljica C: ucitelj s slovenske strani ni financiran, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo, udeleži se lahko izobraževanj, na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse dipl. – diplomski študij obv. – obvezni predmet obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domaci ucitelj G – gostujoci ucitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester * – letnega porocila oz. podatka nismo prejeli, podatki iz preteklih let 2.2 Leto plus Izobraževanja in delovna srecanja uciteljev ter priprava novih uciteljev 4 Financiranje in status programa STU ter stiki in podpora drugih institucij 5 Podpora programa STU slovenistikam Študentske in uciteljske izmenjave S štud. l. 2019/20 so bili ucitelji STU prvic vkljuceni v Leto plus, ki ga izvaja UL FF. Prvo študijsko leto je delo opravljala mag. Meta Klinar, v študijskem letu 2020/21 pa Magda Lojk. Na ta nacin je bil uresnicen dolgoletni nacrt omogociti uciteljem, ki vsa leta delajo in živijo v tujini, da leto dni bivajo in delajo v Sloveniji. V okviru programa STU in CSDTJ je bilo organizirano tradicionalno delovno srecanje in izobraževanje za ucitelje STU pred zacetkom novega študijskega leta, tj. tridnevno srecanje in izobraževanje od 25. do 27. 8. 2020. Zaradi razmer ob epidemiji je srecanje potekalo na daljavo, preko aplikacije ZOOM. Junijsko srecanje in izobraževanje CSDTJ je zaradi pandemije odpadlo. Konec leta 2019 ni bilo organizirano novoletno srecanje, in sicer iz vec razlogov: zadnja leta so bila zaradi številnih projektov Svetovni dnevi (SD), ki smo jih izvajali na slovenistikah v decembru, zelo delovno intenzivna, še posebej leti 2018 in 2019, ko smo ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in Filozofske fakulteti izvedli SD, pred tem smo že poleti organizirali tudi mednarodno konferenco uciteljev s slovenistik na tujih univerzah v okviru 55. SSJLK. Ob SD v decembru 2019 je izšel tudi zbornik z opisom vseh slovenistik, ki smo ga pripravili skupaj z ucitelji, ucitelji pa so organizirali okoli 100 dogodkov. Financiranje programa s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) je bilo v letu 2019/20 stabilno, sodelovanje pa je tudi na vsebinski ravni konstruktivno. V zadnjih letih smo izcrpali vse možnosti za reorganizacijo slovenistik, saj smo brez dodatnih sredstev vzpostavili slovenistiko na Japonskem in podprli pobude za ustanovitev slovenistike v Cordobi v Argentini. Za širitev programa je tako MIZŠ v letošnjem letu zagotovilo dodatna sredstva za odprtje slovenistike na Stanfordu v San Franciscu, na Reki in v Banjaluki. S 1. 10. 2019 so bili s podporo MIZŠ v Uredbo o placah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, v 15., 27. in 40. clen (dodatek za nevarnost, dnevnica za službeno pot, ucenje tujega jezika), sprejeti tudi ucitelji STU, ki prejemajo omenjena povracila oz. dodatek, enako kot drugi javni uslužbenci, napoteni na delo v tujini. Cilj programa STU tako ostaja, da bi uredili oz. ustrezno popravili nominalne placne razrede za ucitelje slovenšcine na tujih univerzah na 110 (namesto 100), zaradi cesar smo v aprilu na ministrico MIZŠ dr. Simono Kustec naslovili pismo z utemeljitvijo, s podpisom rektorja Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Igorja Papica in dekana Filozofske fakultete red. prof. dr. Romana Kuharja, vendar odgovora še nismo prejeli. Tudi z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in slovensko diplomatsko mrežo veleposlaništev (VP) po svetu smo zelo dobro sodelovali, izjemna je bila podpora zlasti ob poskusu prekinitve reakreditacije študija slovanskih jezikov v Lvovu.Veliko slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujih državah je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oz. se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in projektih slovenistik ter pripravilo sprejeme. Zelo dobro sodelujemo tudi z UradomVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki dejavnost uciteljev podpira preko svojih razpisov, ucitelji v tujini pa redno sodelujejo z društvi Slovencev in s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi. Ucitelji so v svojih porocilih znova pohvalili vsestransko podporo programa STU in Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v smislu organizacijske in vsebinske podpore, koordinacije skupnih projektov (npr. Svetovni dnevi), nakupa knjig in drugih gradiv za študente, obvešcanja o novostih in aktualnih razpisih, sodelovanja pri organizaciji strokovnih ekskurzij v Slovenijo ter uradne korespondence z univerzo gostiteljico, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispevata MIZŠ in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za udeležbo študentov in uciteljev slovenistike in slavistike iz tujine ter iz slovenskega zamejstva na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK). Pri tem poudarjajo, da študentom iz tujih držav z nizkim standardom placilo namestitve v casu seminarja pogosto predstavlja prevelik strošek, zato se seminarja ne morejo udeležiti nekateri zelo dobri študenti.Tujim študentom in uciteljem slovenšcine ta edinstvena prireditev omogoca, da se poglobljeno seznanijo s slovenšcino v Sloveniji, poslušajo predavanja strokovnjakov s podrocja slovenistike in humanistike ter družboslovja in stkejo strokovne ter kulturne stike z institucijami v Ljubljani in Sloveniji. V zadnjih letih se povecuje število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi uciteljev slovenistov v Sloveniji in tujini. K temu so najvec pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb Erasmus s slovenistikami na tujih univerzah ter slovenistikami na vseh slovenskih univerzah. Precej izmenjav poteka tudi preko akademske mreže Ceepus in bilateralnih pogodb ter programov o sodelovanju, ki jih Republika Slovenija podpisuje z drugimi državami. Kulturni projekti in druge dodatne dejavnosti programa STU 7.1 Pregled dodatnih dejavnosti po slovenistikah (povzetek iz porocil uciteljev) V študijskem letu 2019/20 je bilo na tujih univerzah izvedenih veliko število kulturnih prireditev, ki so obogatile pedagoško delo in program slovenistik. Organizirali so jih ucitelji slovenšcine na tujih univerzah, vanje so vkljucili tudi svoje študente, sodelavce ucitelje na tujih univerzah, se povezali s slovenskimi ustvarjalci in institucijami ter slovenskimi diplomatskimi predstavništvi in društvi.V okviru programa STU smo se pridružili praznovanju stoletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete in pripravili ter v zacetku decembra uspešno izvedli že 10. veliki mednarodnopromocijski projekt, tokrat pod naslovom Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani (SD). Osrednja skupna dejavnost, ki je v tokratnem projektu povezala vse slovenistike na univerzah po svetu, je bila priprava zbornika slovenistik Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, v katerem je predstavljenih 59 slovenistik. SD smo izvedli na slovenistikah na tujih univerzah od 2. do 6. 12. 2019 z okoli 100 dogodki – predavanji, konferencami, predstavitvami, gostovanji iz Slovenije.V okviru projekta je bil eden od ciljev tudi poiskati povezave tujih univerz z univerzo v Ljubljani in Filozofsko fakulteto v stoletnici njenega delovanja. Številne prireditve, ki so jih pripravili ucitelji na tujih univerzah skupaj s študenti, tujimi univerzami, slovenskim diplomatskimi predstavništvi in drugimi institucijami, so bile zelo dobro obiskane, medijsko odmevne, ucitelji pa so o njih pisali tudi v letnih porocilih. Žal so bile številne že dogovorjene in pripravljene prireditve v letu 2020 od februarja oz. marca naprej odpovedane zaradi pandemije Covid-19. Argentina V Buenos Airesu je lektorica v slovenskem društvu Pristava predstavila nagrado kresnik za najboljši roman in nagrajence preteklih let ter zadnje trende v literaturi v slovenskem prostoru. 26. 4. 2019 sta jih na lektoratu obiskala Marij Cuk, tržaški pesnik in pisatelj, ter Nadia Roncelli, urednica književnega programa pri tržaški založbi in reviji Mladika. Za to priložnost je Damian Ahlin iz Slovenske kulturne akcije prevedel v španšcino odlomek Cukovega nagrajenega romana Prah in tri pesmi. 30. 5. so na filozofski fakulteti gostili Braneta Mozetica, v organizaciji Julie Sarachu, pogovor je vodil predstojnik katedre dr. Eugenio Lopez Arriazu, besedila je bral Pablo Arraigada, tolmacil pa Rok Fink. Pogovor je poslušalo vec kot 50 študentov in drugih zainteresiranih. 2. 10. jih je obiskala dr. Barbara Ivancic Kutin z ZRC SAZU, ki je v Argentini zbirala pripovedno izrocilo med tamkajšnjimi Slovenci. Predstavila je svoje delo in zbirke etnološkega gradiva. Na prakticnih primerih, ki so jih študenti lektorata prevedli v španšcino, je prikazala zbiranje izrocila in k sodelovanju povabila tudi poslušalce, saj je bilo med njimi veliko potomcev Slovencev. 4. 10. so se udeležili še njenega predavanja o krivopetah na Inštitutu za filologijo in hispansko književnost. Prvo predavanje je tolmacila lektorica, drugega pa Matilda Leskovec. 5. 12. so obeležili SD s pregledom stoletne zgodovine UL. Dr. Juan Carlos Radovich je na kratko predstavil sodelovanje med oddelkoma za antropologijo UL FF in UBA FFyL, sledilo je predavanje o življenju in delu Branislave Sušnik, ki ga je izvedla doktorska študentka antropologije in ucenka lektorata slovenšcine Maria Agustina Morando. S slušatelji lektorata so se udeležili dogodkov v organizaciji slovenskegaVP. 12. 6. so prisluhnili Dragu Jancarju, ki je v Muzeju knjige in jezika Narodne knjižnice Mariano Moreno predstavil prevod svojega romana To noc sem jo videl. 16. 9. so bili povabljeni v Narodno knjižnico na projekcijo dokumentarnega filma o argentinski pisateljici slovenskih korenin Alejandri Laurencich, ki je na pobudo Klemna Brvarja iz Mariborske knjižnice nastal v slovenski koprodukciji. Alejandra je predstavila tudi svoj e-dnevnik Diario de Eslovenia, ki ga je spisala na turneji po Sloveniji. Novembra so si v okviru filmskega festivala Al Este del Plata ogledali slovenski film Zgodovina ljubezni, nato pa v okviru festivala evropskega filma še film Posledice in Vrzel. V Cordobi so na Katoliški univerzi septembra pripravili Pomladni teden (16.–22. 9.) z zabavno slovenšcino in slovenskimi filmi. 7. 11. so si na festivalu Al este ogledali slovensko filmsko koprodukcijo Zgodovina ljubezni. 12. in. 13. 11. so se pridružili pobudi slovenskegaVP in s študenti okušali slovenski tradicionalni zajtrk na tako imenovani Mali malici, dogodek pa so izkoristili za spoznavanje slovenskih navad, kulinarike in frazemov, povezanih s hrano. 13. 12. so s študenti pripravili prireditev SD v pocastitev stoletnice UL: obiskovalce so popeljali na zacetek 20. stoletja in razložili zgodovino nastanka prve slovenske univerze, predstavili so njene stopinje skozi cas, se ustavili pri dosežkih, projektih in mednarodnem sodelovanju ter nadvse zanimivih umetnikih in znanstvenikih – nekdanjih študentih UL. Še posebej so izpostavili vezi med Ljubljano in Cordobo; prek internetne povezave jih je pozdravil Juan Carlos Oven, prvi lektor za španski jezik na ljubljanski FF v obdobju od 1968 do 1990, po rodu iz Cordobe. Ob koncu prvega semestra, 13. 6., ko v Argentini praznujejo dan pisatelja, so ob podpori CSDTJ,VP RS v Buenos Airesu in Slovenske kulturne akcije gostili Draga Jancarja.V polni dvorani Regino Maders Legislature province Cordobe je avtor nastopil v pogovoru s priznano pisateljico in publicistko Eugenio Almeida. Skupaj s prevajalko Florencio Ferre so predstavili roman To noc sem jo videl, ki je leta 2019 izšel tudi v španskem jeziku. Ob tej priložnosti je eden od najpomembnejših casnikov v Cordobi, La Voz del Interior, objavil obsežen intervju s pisateljem, kar je pripomoglo k odmevnosti dogodka. Z mobilnimi telefoni so ustvarili kratko predstavitev Po slovensko o Cordobi. Z buenosaireškim lektoratom so pripravili prevod knjižice o Univerzi v Ljubljani: v argentinsko španšcino jo je prevedla Miriam Zorn, pregledala pa Alejandra Podržaj. Študenti slovenšcine na Državni univerzi v Cordobi so sodelovali na vecini dogodkov, ki so bili organizirali na Katoliški univerzi.V La Plati so slušatelji lektorata preko e-pošte sistematicno vabljeni na prireditve, ki jih organiziraVP RS v Argentini, kakor tudi na vse ostale prireditve, povezane s Slovenijo in širjenjem slovenske kulture v tej južnoameriški državi. 1. 10. so na lektoratu gostili sociologa in zgodovinarja Diega Gomeza, ki je predaval o zgodovini Jugoslavije. Avstrija Na Dunaju so SD odprli s sprehodom po »slovenskem Dunaju«, ki ga je za študente pripravila dr. Elizabeta Jenko. 31. 10. so poslušali predavanje dr. Saške Štumberger z UL FF o v zadnjem casu precej aktualni temi, izražanju spola v slovenšcini. 21. 11. je predaval Luka Horjak z UL FF o zgodovini slovenskega jezika. 4. 12. je na Inštitutu za slavistiko gostovala dr.TatjanaVucajnk z Univerze v Celovcu z delavnico Pravljice letijo s cebelico Bee-Bot. Didakticni projekt vkljucuje uporabo robota cebelice pri posredovanju slovenskih ljudskih pravljic v stripu, v našem primeru je bila to Sveti Miklavž in parkelj za zacetno in Zlatorog za višji skupini.V Gradcu so 20. 9. v Štajerski deželni knjižnici pripravili literarni vecer z Marko Sosicem o njegovem delu Tito, amor mijo ob prevodu SebastianaWalcherja, ki je dogodek tudi moderiral, in 7. 11. literarni vecer z Mirtom Komelom o njegovem romanu Pianistov dotik ob prevodu v nemšcino (Sebastian Walcher, Goldman oder Der Klang derWelt), ki je bil združen s predstavitvijo založbe Goga (gost je bil direktor založbe Mitja Licen), prireditev je prav tako moderiral Sebastian Walcher. Od 11. do 15. 11. so potekali Slawische Filmtage 2019 (Slovanski filmski dnevi 2019), festival v organizaciji Inštituta za Slavistiko, v okviru katerega je bil slovenski film Varuh meje (zaradi tematizacij nacionalizma, meja, migracij in ženske ter zaradi dodatnega dejstva, da je film režirala ženska, Maja Weis) – kot edini iz programa – predvajan v javnem kinu, lektor pa je nastopil s predavanjem Cefurji, cigani, pedri, mamilaši, babe … in samomorilci. 26. 11. so organizirali literarni vecer z avtorjem Jurijem Hudolinom o njegovem romanu Pastorek in prevodu Daniele Kocmut (Der Stiefsohn) v Štajerski deželni knjižnici, moderirala pa ga je Daniela Kocmut. 28. 11. so si ogledali predstavo Andreja Rozmana Roze Ljubljanski vodnik našel Vodnika v Klubu koroških študentk in študentov. 3. 12. je Duo Ponte izvedel predpraznicni koncert uglasbene slovenske poezije v prireditveni dvorani restavracije Die Scherbe.V okviru SD so decembra postavili razstavo Stanislav Škrabec tako in drugace na hodniku med ucilnicami Inštituta za slavistiko (avtorica razstave je profesorica Šolskega centra Nova GoricaVasilija Rupnik) in poslušali predavanji: 4. 12. predavanjeVasilije Rupnik Pater Stanislav Škrabec in 10. 12. predavanje dr. HotimirjaTivadarja z UL FF Jezikoslovno delo patra Škrabca. Od 13. do 25. 1. 2020 so postavili razstavo NUK Poljub z jezikom – slovenski slovarji in slovnice skozi cas na hodniku med ucilnicami Inštituta za teoretsko in uporabno prevodoslovje in 15. 1. poslušali predavanji predavateljev z UL FF dr. Mojce Smolej Slovenski slovarji in slovnice skozi cas ter dr.Toneta Smoleja Sto let slovenske univerze. Lektor se je s študenti udeleževal tudi dogodkov Društva avstrijsko-slovensko prijateljstvo in Werkraumtheatra, ki ga vodi Slovenka Rezka Kanzian. Belgija V Bruslju so se 22. 10. s študenti udeležili literarnega vecera z Dragom Jancarjem v literarni hiši Passaporta v Bruslju. Literarni vecer je bil organiziran ob novem prevodu Jancarjevega romana In ljubezen tudi v nizozemšcino. 2. 12. so se zbrali bivši in sedanji študenti slovenšcine na ULB.V okviru projekta SD so pocastili 100-letnico univerze v Ljubljani, se spoznali z njeno zgodovino, sledilo je druženje s študenti ob razlicnih družabnih igrah. 12. 2. 2020 so študenti slovenšcine s predstavitvami sodelovali pri praznovanju Prešernovega dne, ki ga je organiziraloVP RS v Bruslju.V Gentu so si 9. 10. v okviru ciklusa slovanskih filmov ogledali film Razredni sovražnik režiserja Roka Bicka. 10. 10. so gostili pesnika Jureta Jakoba, ki je slovenistiko v Gentu obiskal v okviru sodelovanja na festivaluTranspoesie v Bruslju, pogovor je moderirala lektorica. 4. 12. so v okviru SD organizirali srecanje Erasmus študentov iz Slovenije na izmenjavi v Gentu in študentov slovenšcine na univerzi v Gentu. Preko družabne igre, ki jo je pripravila lektorica, so študenti spoznali UL, STU in slovenistiko v Gentu, študenta na MA stopnji sta predstavila projekt kontrastivne analize. 16. 12. so v okviru iniciativeTaalkr()g organizirali predstavitev izsledkov nizozemsko-slovenske kontrastivne analize. Univerza v Utrechtu je k sodelovanju pri pripravi spletne strani za svoje ucitelje nizozemšcine kot tujega jezika povabila sodelavca njihove katedre Michela De Dobbeleerja, ki je za sodelovanje navdušil lektorice južnoslovanskih jezikov in študente, da so na podlagi natancnih opisnikov in zahtev pripravili kontrastivno analizo dveh jezikov, ki naj bi uciteljem nizozemšcine kot tujega jezika pomagala pri odpravljanju napak študentov nizozemšcine (v našem primeru) s slovenšcino kot prvim jezikom. Projekt so predstavili tudi na slavisticni konferenci, ki se je odvijala na Univerzi v Gentu med 22. in 24. 1. 2020. 4. 2. je lektorica pripravila predstavitev Slovenije in slovenskega jezika za srednješolce, ki se odlocajo za vpis na univerzo in želijo preizkusiti, kako izgleda univerzitetni pouk.To je ena od promocijskih dejavnosti katedre za vzhodnoevropske jezike in kulture, s katero želi dijakom srednjih šol predstaviti študij slavistike. Bolgarija V Sofiji je lektorica skupaj zVP RS in dr. Ljudmilom Dimitrovom 24. 2. 2020 organizirala praznovanje slovenskega kulturnega praznika z literarnim vecerom, posvecenim Ivanu Cankarju. Predstavili so Cankarjeva dela, prevedena v bolgaršcino (Erotika, Izbrane drame, Podobe iz sanj, Antologija literature Ivana Cankarja), in si ogledali posnetek predstave Kranjskega gledališca Ob zori. 10. 6. 2020 je izšla slovenska izdaja literarnega casopisa Literaturen vestnik kot dvojna številka, v njej pa so bili predstavljeni sodobni slovenski avtorje z intervjuji in s prevodi del (Jancar, Osti, Šalamun, Debeljak, Blatnik, L. Kovacic, Tratnik, A. Golob,Vojnovic …) ter strokovni prispevki o slovenski književnosti in gledališcu. Glavna sponzorja izdaje casopisa sta bila podjetje Krka in programTraduki. Predstavitev casopisa je bila zaradi pandemije prestavljena na kasnejši cas. Bosna in Hercegovina V Banjaluki je 5. 12. 2019 lektorica na Filološki fakulteti Univerze v Banjaluki izvedla predavanje o slovenskih znanstvenicah in vidnejših slovenskih umetnicah z zacetka in sredine 20. stoletja. Predavanja so se udeležili študenti, ucenci dopolnilnega pouka z uciteljico mag. Barbaro Hanuš, clani Društva SlovencevTriglav in konzulka Bernarda Pleša. 27. 12. so si s študenti ogledali film Ivan, 20. 2. 2020 pa dokumentarni film Ivana Kobilca – portret slikarke. 4. 6. so na daljavo, preko aplikacije Zoom, uradno zakljucili študijsko leto, dogodka sta se poleg študentov z nagovoroma udeležili veleposlanica Zorica Bukinac in predstojnica Oddelka dr. Biljana Babic, lektorica je predstavila slovenistiko v Banjaluki. V okviru slovenistike v Sarajevu je lektor 14. 11. 2019 organiziral predstavitev revije za književnost in kulturo Život v Ljubljani, skupaj s Centrom za poezijoTomaža Šalamuna, v sodelovanju s CSDTJ in Slovenskim društvom Cankar Sarajevo. Dogodek, ki se ga je udeležilo veliko ljubiteljev literature in avtorjev, je potekal v prostorih Centra za poezijo Tomaža Šalamuna.V 10. številki revije Život je bil spomladi ob predstavitvi Slovenskega društva Cankar v rubriki Govor drugih objavljen obširen pregled sodobne slovenske književnosti, in sicer v prevodu DejanaTešica, pod mentorstvom lektorja mag. Pavla Ocepka. Izbor besedil in eseje o sodobni slovenski književnosti, ki so jih pripravile za revijo, so predstavile dr. Irena Novak Popov, dr. Alojzija Zupan Sosic in dr. Mateja Pezdirc Bartol. Pogovora se je udeležil tudi glavni in odgovorni urednik revije dr. Almir Bašovic, dela so prebirale avtorici dramaticarka Simona Semenic in pesnica Barbara Korun ter igralka Maja Kunšic, dogodek je povezoval lektor.V okviru SD so 4. 12. na zacetku vec kot 70 prisotnim predstavili gradiva (študentka Ajša Ðindo), ki so nastala pred leti v okviru projekta SD slovenske kulture, nato so si ogledali dokumentarni filma Toporišic – samotni hodec skozi neprijazni cas.V tretjem delu druženja je lektor predstavil zgodovino in pomen UL s pomocjo gradiv, ki mu jih je posredovala Katja Cerar ter možnosti študija v Ljubljani. Lektorat slovenskega jezika na UNSA FF, Slovenski filmski center in Slovensko društvo Cankar Sarajevo so že cetrto leto zapored pripravljali IV. Dneve sodobnega slovenskega filma (20.–22. 3. 2020), ki so bili tako kot številni drugi dogodki prestavljeni na kasneje zaradi pandemije. 17. 10. 2019 je v prostorih Univerze v Sarajevu potekal Sarajevski univerzitetni sejem, ki je med razstavljavci iz BiH, Hrvaške in Slovenije pod pokroviteljstvom MIZŠ gostil slovenske univerze in visokošolske zavode. Lektor je nagovoril številne študente, ki se na UNSA FF ucijo slovenšcine, da so obiskali sejem in se pogovorili o možnostih študija, v marcu je organiziral srecanje, kjer jim je dodatno odgovarjal na vprašanja ter v casu pandemije urejal vpis vec kot 30 študentov na slovenske univerze. Ceška V Brnu so decembra 2019 v okviru SD organizirali gostovanje predavateljic dr. Nataše Logar z UL FDV s predavanji o slovenšcini kot jeziku znanosti in dr. Hanke Mžourkove z Inštituta za ceški jezik Ceške akademije znanosti s predavanjem o prevajanju iz slovenšcine v cešcino, januarja 2020 pa so skupaj z Društvom ceško-slovenskega prijateljstva organizirali srecanje Slovencev in prijateljev Slovencev v Brnu.V Pragi so v okviru SD 25. 11. 2019 organizirali dve predavanji: dr.Tanja Kocjancic Antolik je nastopila s predavanjem Uporaba ultrazvoka pri usvajanju glasov tujega jezika, dr. DavidVerbuc pa s predavanjem Od ljudske do narodnozabavne glasbe in nazaj: problemi slovenske etnomuzikologije. 26. 5. 2020 so izvedliVecer kratkih filmov katedre KJBS, ki je zaradi situacije s koronavirusom potekal prek spleta. Na veceru se je odvrtelo 6 kratkih filmov, za katere so podnapise pripravili študenti vseh šestih modulov na Katedri. 22. 9. so sodelovali na Dnevu jezikov v Pragi, dogodek v obliki speak dating (pet minut za jezik) pa predstavlja zanimivo promocijo jezikov. Slovenšcino (med ostalimi 40 jeziki) sta zastopala lektorica in študent Jan Pšenicka. Dogodek je organizirala Evropska komisija v Pragi. Doslej je potekal v Lucerni v Pragi, v letu 2020 pa v spletnem okolju. 26. 9. je potekal Dan jezikov KJBS, v okviru katerega so lektorji vseh šestih jezikov na KJBS preko aplikacije Zoom pripravili mini predstavitev (oziroma delavnico) jezikov na UK FF. Francija V Parizu so decembra 2019 v okviru SD pripravili predstavitev novega zbornika CSDTJ o slovenistikah ter knjižice Univerze v Ljubljani, lektorica je študentom predstavila zgodovino Univerze v Ljubljani in zgodovino delovanja slovenistike v Parizu. 12. 2. 2020 je na slovenistiki preko programa Erasmus gostovala dr. Mojca Nidorfer Šiškovic z UL FF, ki je izvedla predavanje na temo Poslovno sporazumevanje prek e-pošte (primer slovenšcine). 29. 2. je potekal Dan odprtih vrat na INALCU, na katerem je lektorica predstavljala slovenistiko, praznovali pa so tudi Prešernov dan, in sicer z literarnim vecerom na Veleposlaništvu RS v Parizu, na katerem so brali poezijo Franceta Prešerna. Hrvaška Na Reki so pripravili filmski vecer.V Zagrebu so 26. 9. 2019 sodelovali na dogodku ob Evropskem dnevu jezikov, ki ga je priredilo Predstavništvo Evropske komisije na Hrvaškem. V sklopu 3-urnega tecaja so lektorji v 10-minutnih individualnih pogovorih obiskovalcem predstavili osnove jezika in promovirali študij ter državo.V vlogi ucitelja so se na povabilo lektorice preizkusili tudi slovenski veleposlanik na HrvaškemVojislav Šuc in študentke slovenšcine Sara Šabani, Marija Rihtaric ter Iva Balija. 11. 10. 2019 je študent Sebastian Jajtic predstavil študij slovenšcine na sejmu v Zaprešicu (organizacijaVP RS v Zagrebu). 15. 10. so se udeležili Sejma štipendij v NUK-u v Zagrebu, kjer so se predstavile UL, UM in UP. 24.–26. 10. je lektorica predstavila študij slovenšcine na FF v Zagrebu na Strokovnem posvetu za ucitelje slovenšcine na Hrvaškem, ki je potekal na Reki v organizaciji MIZŠ, Zavoda RS za šolstvo in Inštituta za narodnostna vprašanja. 8. 11. so se udeležili prireditve v Histrionskem domu ob 90. letnici delovanja kulturnega društva Slovenski dom Zagreb. 13. 11. so na oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti FF v Zagrebu gostovali avtorji založbe Pivec: Petra Kolmancic je prebrala nekaj pesmi iz zbirke Tretja oseba dvojine, Zoran Pevec pesmi iz zbirke To ni Michel Foucault, Josip Osti pa je predstavil romana Pred zrcalom in Življenje je srhljiva pravljica ter zbirko esejev Kvadratura Sarajevskega kroga. Avtorji in založba Pivec so se predstavili še v Knjižnici Bogdana Ogrizovica v Zagrebu. S SD so zaceli že 20. 11. naVP RS v Zagrebu, kjer je lektorica predstavila študij slovenšcine v Zagrebu in dosedanje projekte SD, nato pa 100-letnico UL. Študenti 3. letnika slovenšcine Marija Rihtaric, Sara Šabani, Marija Bergovec, Sebastian Jajtic in Julijana Lešic so predstavili osebe, ki so vplivale na razvoj univerze. Dogodka so se udeležili tudi dijaki zagrebške Gornjegradske gimnazije, ki so jih na ta nacin želeli spodbuditi k študiju slovenšcine in študiju v Sloveniji. 4. 12. so na Oddelku predstavili razvoj slovenistike na zagrebški Filozofski fakulteti, študenti pa slovenske osebnosti, povezane z ljubljansko univerzo, dogodek so zakljucili z ogledom dokumentarnega filma Toporišic, samotni hodec skozi neprijazni cas. Na obeh zgoraj omenjenih dogodkih so predstavili tudi knjižico o UL, ki so jo s študenti višjih letnikov prevedli v hrvašcino (mentorici prof. JelenaTušek in lektorica Simona Gotal). SD so s študenti zakljucili z ekskurzijo v Ljubljano 16. 12., obiskom vec institucij in ogledom predstave Ta veseli dan ali Maticek se ženi v gledališcu Drama. 4.–6. 3. 2020 so študenti na Oddelku organizirali Mednarodno študentsko srecanje Mostovi, na katerem so sodelovali študenti iz Slovenije, Avstrije, Srbije in Hrvaške. 3. 2. se je lektorica s študenti udeležila prireditve v Slovenskem domu ob kulturnem prazniku. Italija V Padovi so 9. 12. obeležili stoletnico ljubljanske univerze ter hkrati stoletnico rojstva dr. Milka Maticetovega na simpoziju Slovenska znanost v Italiji: zapušcina etnologa Milka Maticetovega, bivšega študenta na Univerzi v Padovi. Z organizacijo dogodka so se želeli pokloniti znanstveniku, ki je študiral v Italiji in postal eden najvecjih etnologov (v Sloveniji) ter dokazati, da njegova zapušcina tudi prek njegovega prvega mesta študija soustvarja slovensko znanost in jo celo »pošilja v svet«, saj je predstojnik Katedre za slovenski jezik in književnost dr. Han Steenwijk strokovnjak za rezijanšcino, pred nekaj leti pa je pri njih doktorirala Malinka Pila, ki se na Univerzi v Konstanci podoktorsko ukvarja prav tako z rezijanšcino. Simpozija sta se poleg predavateljev in slušateljev udeležila tudi pomembna informatorka dr. Maticetovega za rezijanšcino, pesnica Silvana Paletti ter dr. Matej Šekli. Dogodek je medijsko pokrivala novinarka Mirjam Muženic, z dovoljenjem RTV Slovenije so si ogledali njeno reportažo o rezijanskem Muzeju brusacev.Ves prvi semester je na oddelku preko Erasmusa gostovala dr. Danila Zuljan Kumar, ki je za študente pripravila nekaj dodatnih predavanj na temo slovenskih narecij v Nadiških, predvsem pa vTerskih dolinah. Maja je preko Zooma dr. Jadranka Cergol predavala študentom, ki jih zanima »druga Evropa«, tj. serija predavanj, ki so vezana na kulturo v razlicnih vzhodnoevropskih deželah in potekajo že nekaj let.VP RS v Rimu jih je maja pozvalo k sodelovanju, in sicer je v okviru sodelovanja RS na literarnem natecaju v Materi študentka Laura Renesto prevedla kratko zgodbo.V Rimu so SD potekali 4. in 5. 12. 2019, obeležili so jih z obiskom pesnika, prevajalca in pisatelja Marka Kravosa. Prvi dogodek so organizirali skupaj zVP RS v Rimu v splošni knjižniciTullio de Mauro v rimski univerzitetni cetrti San Lorenzo. Literarno-umetniški pogovor je moderiral dr. AndreaTrovesi, Marko Kravos pa je obcinstvo navdušil z branjem svoje poezije. Nato jih je Kravos obiskal na fakulteti, kjer je predaval o umetniški vecplastnosti duše mestaTrst, njegovega predavanja so se udeležili prav vsi študenti slovenšcine. Na pobudoVP v Rimu so lektorati slovenšcine v Rimu, Padovi inTrstu s prevajanjem sodelovali na literarnem natecaju za študente Energheia, ki ga razpisujeVP RS v Rimu skupaj s Kulturnim društvom Energheia iz Matere in Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru.V sodelovanju sTino Kokalj zVP v Rimu so pripravili video ob evropskem dnevu jezikov 26. 9. 2020.V Trstu na odd. za humanistiko so 5. 11. 2019 s študenti v Kopru prisluhnili Bredi Bišcak, ki si je skupaj sTatjano Jamnik delila Sovretovo nagrado za najboljši leposlovni prevod v preteklem letu. Prevedla je roman Johna Williamsa Avgust. 11. 11., ob dvestoletnici Zoisove smrti, so bili v Narodnem domu vTrstu na predstavitvi knjige Marije Kacin Žiga Zois, Casanova in Trst. 19. 11. so na Oddelku za humanisticne študije vTržaškem knjižnem središcu organizirali vecer, posvecen nobelovcu Ivu Andricu ob izidu novega prevoda njegovih novel Na soncni strani. Pri pogovoru so sodelovali Marija Mitrovic, Sanja Roic inVesna Mikolic, ki je pogovor tudi povezovala. 25. 11. so se s študenti vTrstu udeležili pogovora z Bogomilo Kravos in kritikom Mariem Cukom o monografiji Slovensko gledališce v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni. 1848–2018. Pogovor je vodila Ignacija Fridl. Na slovenski kulturni praznik so šli s študenti na ekskurzijo v Ljubljano, 14. 2. pa so vTrstu v Palaci Gopcevic poslušali izbor lirike Franceta Prešerna Dolci, corde, risuonate … v še neobjavljenem italijanskem prevodu Mirana Košute. Spremno besedo so imeli Marko Kravos, Roberto Dedenaro, Miran Košuta in Riccardo Cepach. Recitirala je Nikla Patruška Panizon. 18. 2. so v foajeju Gledališca Koper poslušali tržaškega pesnika Aceta Mermoljo.V Trstu na odd. za prevajanje je lektorica pripravila IUTI Prize: recenzijo magistrskega dela z naslovom Videotolmacenje v Sloveniji, s študenti so prevedli knjižico Univerze v Ljubljani ob 100-letnici. 31. 10. 2019 je potekalo srecanje Oddelka za prevajalstvo UL FF (red. prof. Nike Kocjancic Pokorn, red. prof. Mojca Schlamberger Brezar, izr. prof.Tamara Mikolic Južnic) in IUSLIT (prof. Lorenza Rega, predstojnica, Marella Magris, koordinatorica za dvojne diplome).V sodelovanju s Študentsko sekcijo Slavisticnega društva Slovenije je lektorica sodelovala pri organizaciji Mednarodnega študentskega simpozija, ki je potekal 4.–5. 12. 2020, in recenziji prispevkov. Japonska V Tokiu so v okviru SD 4. 12. 2019 pripravili predstavitev UL s kratkimi videi (University of Ljubljana – promotional video, 100Years of the University of Ljubljana, Study at the University of Ljubljana, Erasmus experience at the University of Ljubljana), sledila je predstavitev študija v Sloveniji in na Japonskem ter okrogla miza. Ogledali so si filme Houston, we have a problem, Outsider, Bitka na Neretvi in Petelinji zajtrk.V maju so izvedli serijo predavanj: 6. 5. 2020 mag. Nina Habjan, Primerjava študentskega življenja v Sloveniji in na Japonskem; 14. 5. 2020 Andrej Purgaj, Prva svetovna vojna; 20. 5. 2020 Aleksandar Doncev (svetovalec za stike z javnostjo pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predsednik Društva Mladi Evropejci), Europe in School; 22. 5. 2020 srecanje japonskih, ukrajinskih in poljskih študentov (in predstavitve Japonske, Ukrajine, Poljske). Kitajska V Pekingu na BFSU jih je 29. 10. 2019 obiskala delegacija Konfucijevega inštituta v Ljubljani (mag. DanijelaVoljc, dr. Monika Kalin Golob, dr. Roman Kuhar, dr. Mitja Saje) in ambasadorke mag. Alenke Suhadolnik ob 10-letnici delovanja slovenistike in 100-letnici UL. 10. 11. so imeli martinovanje s študenti s pripravo tradicionalnih Martinovih jedi in kulturnim programom, 30. 11. so si ogledali film Ne pozabi dihati v okviru Filmskega festivala EU.V okviru SD je bila 2.–22. 12. v glavni stavbi BFSU obiskovalcem na ogled razstava lektorata 100 let Univerze v Ljubljani, prve slovenske univerze. 6. 12. so imeli prireditev Most, trden kakor kamen kost – srecanje slovenskih in kitajskih študentov in alumnov UL ob praznovanju 100. obletnice ustanovitve UL naVP RS v Pekingu. 18. 12. je lektorica s študenti sodelovala na novoletni prireditvi študentov SELC na BFSU. Januarja 2020 so sodelovali pri predstavitvenem videu Utrinki projektov kulturne diplomacije 2019 MZZ, aprila pa na fakultetnem spletnem tekmovanju v sinhronizaciji v evropske jezike (sinhronizirali so 5-minutni odlomek iz filma Gremo mi po svoje, pripravili so tudi podnapise v kitajšcini). Maja so sodelovali na DianYingYouth – spletnem tekmovanju BFSU za najboljši kratki film v enem od evropskih jezikov, film z naslovom Povezava je objavljen na Bilibili – kitajskemYouTubu. Lektorica je s študenti decembra prevedla knjižico Univerza v Ljubljani (He Minsong, WangYuchen), januarja 2020 pesmi Lan Huang Cicheng, kjer se zacne nostalgija/Cicheng, xiangchou kaishi di dìfang (He Minsong, objavljeno na WeChat strani Kluba pesnikov, WeChat strani Sprehod po Cichengu, v casopisu Ningbojski vecer in v lokalnem spletnem casopisu Ningbojski stil).V marcu so prevedli pesmi Iva Stropnika Dudovo drevo (He Minsong) in Drevo babilon (Peng Linjun) (objavljeno v knjigi Ivo Stropnik, 2020: Dudovo drevo: slovensko, bosansko, makedonsko, albansko, nemško, angleško, ceško, špansko, francosko, kitajsko), v maju so prevedli kljucne izraze 3. zasedanja 13. Nacionalnega ljudskega kongresa LRK in 3. zasedanja 13. Ljudske politicne posvetovalne konference LRK, nato februarja in marca video s slovenskimi kljucnimi besedami v zvezi z osebno higieno v casu koronavirusa. Junija je izšel kitajski prevod del Andreja Blatnika Moc besede in Nedeljska kosila (He Minsong, objavljeno v reviji fakultete SELC Beidou), avgusta so sodelovali pri Fansub (Malo vesolje) in dodali kitajske podnapise vecim slovenskim video posnetkom naYoutubu ter jih objavili na Bilibili.V Pekingu na BISU je bil 14. 10. 2019 ustanovljen Slovenisticni klub (Slovene Studies Club), priredili so tudi filmski vecer z ogledom filma Poletje v školjki 2. 4. 11. so si v slovenisticnem klubu ogledali film To so gadi, 11. 11. pa poslušali gostujoce predavanje slovenskega igralca in režiserja Franca Cegnarja. 29. 11. je bilo slavnostno odprtje Slovenske knjižne sekcije Knjižnice za tuje jezike BISU, ki je nastala na pobudo lektorja in vsebuje okoli 500 izvodov knjižnicnega gradiva. Dogodek je bil uvod v teden SD, v okviru katerega so 2. 12. predstavili projekte Noc knjige in Noc branja (Barbara Kustec) ter projekt Noc raziskovalcev (Jernej Kusterle). Sledil je ogled predstavitvenih filmov UL University of Ljubljana in Study at the University of Ljubljana, ogled dokumentarnega filma Raziskovanje je pustolovšcina za um, ki je nastal v okviru projekta Noc raziskovalcev 2018–2019 ter podprojekta Humanistika, to si ti! 5. 12. je bila predstavitev raziskovalnih seminarskih nalog študentov slovenistike o zgodovini UL, FF, Oddelka, CSDTJ, SSJLK in NUK, ogledali so si tudi slovenski film Ucna leta izumitelja Polža. 6. 12. je sledil ogled filmov 100 let Narodne galerije Slovenije, Gal v Galeriji ter 100 let slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani,praznovanje pasozakljucilizobiskomVP. 23. 12. 2019 so priredili božicno praznovanje z ogledom filma Pisma svetemu Nikolaju II (2015). Lektor je prek programaViber vzpostavil avdio povezavo med študenti na BISU in uciteljem Matjažem Zaplotnikom ter dijaki 4. letnika srednje zdravstvene šole na Srednji šoli Jesenice. 26. 12. so priredili nagradni Slovenisticni kviz. 7. 1. 2020 so študenti slovenistike na BISU na prošnjo lektorja iz kabineta predsednika RS Boruta Pahorja prejeli vošcilo z novoletno poslanico in 15. 1. personalizirana vošcila od slovenskega ministra za izobraževanje, znanost in šport ter castnega profesorja BISU dr. Jerneja Pikala. 30. 4. so v okviru Slovenisticnega kluba poslušali spletno gostujoce predavanje dr. Andreja Pompeta z naslovom Turisticna destinacija kot blagovna znamka. Madžarska V Budimpešti sozaSD3.12.2019pripravili predavanjeakademikaPetraVodopivca, profesorja na UL FF. Lektor se je udeležil mednarodne slovenisticne konference v Katovicah in nato 17. 12. na Inštitutu za slovansko filologijo Šlezijske univerze v Sosnowcu imel še predavanje z naslovom Przesiedlency z terytorium bylej Jugoslawii we wspólczesnej powiesci slowenskiej. 24. 9. so predstavljali novi veliki madžarsko-slovenski slovar v Sejni dvorani Filozofske fakultete ELTE, 21. 11. je bila predstavitev na SAZU, 6. 3. 2020 pa v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. 11. 3. so imeli filmski vecer s projekcijo filma Piran Pirano. V Sombotelu so v okviru SD 2. 12. 2019 v Pavlovi spominski sobi pripravili predavanje akademika dr. PetraVodopivca, ki so se ga udeležili študenti in profesorji oddelka. Nemcija V Klnu je lektor enkrat tedensko organiziral branje razlicnih literarnih besedil v slovenšcini. Izvedli so tudi vec filmskih vecerov, in sicer skupaj z drugimi lektorji na inštitutu, filmi pa so bili izbrani glede na žanr. Lektor je sodeloval pri seminarju Balkan Aufklärung, ki ga je vodila dr. Dragana Grbic, in predaval o slovenskem razsvetljenstvu. Pri seminarju, ki ga je izvajal dr. Samuel Koruniak, je izvedel predavanje z naslovom History of Slovenian Literary Language. Skupaj s kolegi na inštitutu so v zimskem semestru izvajali tudi seminar South Eastern and Central Europe 1918–1939: Culture - Literature – History, v okviru katerega je gostoval s štirimi predavanji o slovenski literaturi in umetnosti med obema svetovnima vojnama. Na Filozofski fakulteti v Kölnu je imel tudi predavanje z naslovom Einblick in die slovenische Kultur und Geschichte. Organizirali so tudi literarno gostovanjeVinka Möderndorferja na Slavisticnem inštitutu v Kölnu, ki jim je predstavil svoj pesniški opus. V Regensburgu je lektor sodeloval pri izvedbi Filmskega festivala Mittel-Punkt Europa konec februarja in v zacetku marca 2020, na katerem je bila z dvema filmoma predstavljena tudi Slovenija.Tako so si v majhni kinodvorani Leerer Beutel ogledali film Ne bom vec luzerka in nato še film Rudar. Prireditev je bila tik pred pandemijo, zato sta se festivala lahko udeležili tudi obe režiserki, ki sta predstavili svoje delo in odgovarjali na vprašanja gledalcev.V Tbingenu je v okviru SD lektorica pripravila diskusijski vecer Slovenska poezija – romanticni ideal in podoba narave v Prešernovem pesništvu (interpretacija, analiza oblik in vsebine) in literarne delavnice – Trubar v nemških znanstvenih besedilih: predstavitev znanstvenih pogledov na delo PrimožaTrubarja. Od oktobra 2019 do julija 2020 je lektorica organizirala literarne in prevajalske delavnice za študente: 28. 10. literarni pogovor Nobelova nagrajenka OlgaTokarczuk (roman Jakobove bukve), Literaturhaus Stuttgart, moderatorka dr. Schamma Schahadat, prevajalec Stefan Heck, Slavisches Seminar Tübingen; 19. 11. literarni vecer Slovenski filozof Slavoj Žižek v Nemciji: Ko se mleko še imenovalo mleko/Als Milch noch Milch hieß – predstavitev, analiza in diskusija; predstavitev dela monografije Rolf-Dieter Kluge Primus Truber und seine Zeit – Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen/Primož Trubar in njegov cas – Življenje med Ljubljano in Tübingenom; literarni vecer Nobelov nagrajenec Peter Handke, Slavisches seminarTübingen; literarno popoldne s predstavitvijo zbornika Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu. Pod mentorstvom lektorice so študenti pripravili publikacijo Tübinger Blicke auf Slowenien/Pogledi na Slovenijo iz Tübingena – Beiträge zur slowenischen Geselschaft, Literatur und Kultur aus Tübinger Sicht, ki se je pridružila trem knjižnim izdajam prevodov slovenskih literarnih besedil v nemšcino. 25. 6., na slovenski dan državnosti, je bila predstavitev knjižne izdaje, ki obsega prispevek dr. CarmenThamm Geschlechtergleichstellung in Slowenien aus historisch politökonomischer Perspektive, v katerem analizira enakopravnost in položaj sodobne ženske v Sloveniji z zgodovinskega in politicno-ekonomskega vidika, prispevek Constanze Becker Die Rezeption der Dichtung France Prešerens in der Rezension von František L. Celakovský am Beispiel ihres Briefwechsel in prispevek Nica Schäffauerja Der Heimatbegriff und seine Konstruktion im volkstümlichen Schlager am Beispiel von Slavko Avsenik und seinen Original Oberkrainern. V juniju so obeležiliTrubarjev rojstni dan z literarno delavnico Po poteh PrimožaTrubarja v Nemciji o okolišcinah nastanka prve slovenske knjige in nadaljevali s projektom Raznolikost reformacije: lokalni in globalni izrazi, na UniverziTübingen, na Raziskovalnem inštitutu za zgodovino, pa jeTrubarjevo delo in delo slovenskih protestantskih piscev poglobljeno raziskoval in predstavil dr. Denis Schmidt. Ob slovenskem kulturnem prazniku je lektorica pripravila gostovanje dr.Tanje Žigon in dr. Amalije Macek z UL FF (20.–24. 1. 2020) na temo Panorama prevajalske pokrajine: nemško-slovenski in slovensko-nemški prevodi od l. 1991 do danes.Tanja Žigon je analizirala podatke o slovenski prevodni politiki od leta 1991 do danes. Amalija Macek je predstavila Javno agencijo za knjigo RS (JAK) in priprave na nastop Slovenije kot castne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu v letu 2023, aktualne avtorje in prevajalce v nemšcino. CarmenThamm, študentka na lektoratu slovenšcine vTübingenu, ki je doktorirala na Inštitutu za politologijo Univerze vTübingenu, je izdala knjigo Der Kampf um Transnationalisierung – Gewerkschaftliche Krisenpolitik in Deutschland, Österreich und Slowenien. Pod mentorstvom lektorice so prevedli znanstveno razpravo Primus Truber: Leben, Werk und Wirkung avtorja dr. R. D. Klugeja in nadaljevali s prevajanjem slovenske kratke proze in esejskih besedil v nemšcino. Ogledali so si slovenske filme Bog obstaja – ime ji je Petrunja (20. 11. 2019, Kino MuseumTübingen), slovenski dokumentarni film Fabiani – Plecnik (2. 12. 2019, Slavisches Seminar) in ob SD film Ivana Kobilca – Portret umetnice (6. 12. 2019, Slavisches Seminar). Poljska V Katovicah se je lektorica s študenti 15. 10. 2019 udeležila svecane otvoritve castnega konzulata RS v Katovicah. Konzulat s pristojnostjo za Šlezijsko in Malopoljsko vojvodstvo vodiTomasz Zjawiony, predsednik regionalne gospodarske zbornice v Katovicah. 26. 10. so obiskali mednarodni knjižni sejem in se udeležili literarnega vecera z GoranomVojnovicem v Krakovu. Dveh srecanj s pisateljem, na knjižnem sejmu in še v knjigarni v Krakovu, se je udeležilo 10 katoviških študentov. Dogodek je organizirala Založba SEDNO. 11. 12. je na Fakulteti za humanistiko v Sosnowcu potekal festival Slavisticni dan, v okviru katerega so študenti in sodelavci slavistike na temo Bližje Slovanom na stojnicah predstavljali Slovenijo, Slovaško, Hrvaško, Makedonijo, Bolgarijo, Ceško in Slovaško.V okviru SD so 12. in 13. 12. v Znanstvenem centru in univerzitetni knjižnici (CINIBA) organizirali mednarodno znanstveno konferenco Slovensko-poljski medkulturni dialog. Udeležilo se je je 32 predavateljic in predavateljev iz Slovenije, Avstrije, Ceške, Madžarske, Nemcije, Poljske in Rusije.V prispevkih so obravnavani slovensko-poljski jezikovni stiki, skupne zgodovinske izkušnje, kulturni dialog v književnosti, slovenšcina in poljšcina v izobraževanju ter slovensko-poljska izmenjava na podrocju umetnosti in znanosti. Prav tako so v okviru SD izdali Rokovnik SD slovenske znanosti in umetnosti za leto 2020, v katerem so predstavljeni izbrani dosežki. Rokovnik sta pripravili lektorici dr. Jasmina Šuler Galos inTina Jugovic, besedila so v poljšcino prevedli študenti s slovenistik v Katovicah inVaršavi, pri projektu je sodelovalo tudiVP RS vVaršavi. 16. 12. so organizirali predavanje, dr. Mladen Pavicic je za študente slovenistike in slavistike pripravil predavanje z naslovom Priseljenci s podrocja nekdanje Jugoslavije v sodobnem slovenskem romanu. Lektorica je celo leto moderirala FB-skupino Slowenia za haldami, ki je namenjena širjenju prepoznavnosti slovenske kulture na Poljskem in obratno. Prav tako slovenisti s Šlezijske univerze in polonisti z UL FF nadaljujejo lanskoletni projekt Slovensko-poljska kulturna in jezikovna izmenjava, v katerem si študenti izmenjujejo pisma ter kratke avtorske videoposnetke.V casu pandemije so se študenti in delavci dvakrat srecali na platformi Zoom, na srecanju so se spoznavali in izvedli kviz o poznavanju slovenske in poljske kulture. Nosilki projekta staTina Jugovic in Maria Waclawek. V Krakovu so 26. 10. 2019 organizirali literarni vecer s pisateljem GoranomVojnovicem, ki je potekal v knjigarni De revolutionibus.Vodila ga je doktorska študentka kroatistka Aleksandra Wojtaszek, prevajala pa slovenistka Marlena Gruda. GoranVojnovic je obiskal Krakov v okviru promocije poljskega prevoda svojega romana Jugoslavija, moja dežela (Moja Jugoslawia, prevedla Joanna Pomorska), nastopil je tudi na mednarodnem knjižnem sejmu, kjer je podpisoval svoje knjige. Novembra 2019 so s študenti pripravili razstavo fotografij s študentske ekskurzije po Sloveniji (v maju 2019) v vitrini Študentskega znanstvenega krožka na oddelku za slavistiko. 4. 12. so v okviru SD postavili razstavo NUK Poljub z jezikom avtorjev dr. Mojce Smolej in dr. Kozma Ahacica ter poslušali predavanje lektorice Kdo je Fran?, ki je predstavila jezikoslovca Frana Ramovša ter slovnicne vsebine spletnega portala Fran.si. Predavanju je sledilo vodenje po razstavi, plakati so bili razstavljeni vse do konca zimskega semestra. Študenti 2. letnika magistrskega študija Beata Gramatyka, AleksandraWójcik, Karolina Maj in Dominik Depta so v okviru projekta teatrologa dr. Andrieja Moskwina z Varšavske univerze pod mentorstvom lektorice prevajali drami 6 Žige Divjaka in Tih vdih Nejca Gazvode. Drami bosta objavljeni v knjigi Wspólczesny dramat slowenski t. 2 (Sodobna slovenska drama 2), poleg njiju bosta objavljeni tudi dve drami v prevodu varšavskih študentov slovenistike in priznane prevajalke Joanne Pomorske. Knjiga je nadaljevanje publikacije Wspólczesny dramat slowenski t. 1 (Sodobna slovenska drama 1, 2019, uredil Andriej Moskwin) ter sodi v niz drugih knjižnih izdaj sodobnih dram v slovanskih jezikih (ruske, beloruske, slovaške drame). Novembra je lektorica prejela Rektorjevo nagrado za organizacijske dosežke, za organiziranje študentske ekskurzije v Slovenijo maja 2019 in sourejanje treh konferencnih zbornikov Slovanski užitki.V Lodžu so novembra 2019 organizirali martinovanje in delavnice, posvecene ujemanju kave s hrano. Decembra so jih na slovenistiki obiskali predstavniki slovenskegaVP vVaršavi, izvedli so SD, prireditev veseli december na lektoratu slovenskega jezika ter kulinaricne delavnice. Februarja 2020 so priredili pustovanje, marca pa kulinaricne delavnice.V marcu, aprila in maju 2020 je lektorica organizirala spletne pogovore z gosti iz Slovenije.V aprilu, maju in juniju so pripravljali videoposnetke v okviru akcije Ostani doma#uci se tujih jezikov. Julija, avgusta in septembra so imeli pocitnice s slovenšcino.V Varšavi je oktobra 2019 v poljšcini v prevodu Joanne Pomorske izšel roman GoranaVojnovica Jugoslavija, moja dežela, zato so 25. 10. skupaj z založbo Sedno pripravili literarni vecer in srecanje z avtorjem. Na dobro obiskanem srecanju je lektorica predstavila avtorja in njegovo delo ter nato prevajala pogovor z njim.Vsak dan v decembru 2019 so študenti na FB-strani Slovensko dvorišce objavili daljšo informacijo, povezano s slovensko kulturo. Na osnovi tega gradiva so nato študentke pripravile nagradno igro, ki so jo izvedli januarja 2020 preko FB. Ob 100-letnici UL so v sodelovanju s študenti slovenistike Šlezijske univerze inVP RS pripravili rokovnik za leto 2020, v katerem so bili predstavljeni izbrani dosežki slovenske znanosti in umetnosti. Rokovnik je vseboval 26 krajših besedil, ki so bila posvecena slovenskim znanstvenikom in umetnikom ter inštitucijam, ki podpirajo razvoj slovenske znanosti in umetnosti. 10. 2. 2020 so v sodelovanju zVP RS z literarnim vecerom obeležili kulturni praznik. Nanj so povabili Slovence, ki živijo na Poljskem, sloveniste ter goste veleposlaništva.V sodelovanju z Oddelkom za dramatiko in gledališce v Srednji Evropi UW so pripravili prevod drame Limonada slovenica Vinka Möderndorferja. Izid knjige je bil zaradi pandemije prestavljen na jesen. Portugalska V Lizboni je lektorica koordinirala izdajo antologije slovenskih pesnikov. 20.–29. 10. 2019 so se udeležili mednarodnega pesniškega festivala Internacional de Poesía de Costa Rica, ki je potekal na Kostariki in bil posvecen raznolikosti narave ter otroštvu. Na festivalu so nastopili pesniki Brane Mozetic, KajaTeržan inTone Škrjanec. Pri predstavitvah je sodelovala dr. Alojzija Zupan Sosic z UL FF, ki je tudi napisala besedilo o slovenskem pesništvu, objavljeno na spletu.Vsakemu pesniku so na Kostariki izdali eno pesniško zbirko, predstavitve so izvedli v znanih kulturnih centrih ter v srednjih šolah treh razlicnih provinc. Projekt je lektorica na Univerzi v Lizboni predstavila tudi skupini profesorjev in študentov, ki govorijo španski jezik. Objavljene knjige so na voljo na lektoratu za slovenski jezik in kulturo Univerze v Lizboni. SD so obeležili v zacetku decembra z obiskom nevrologa dr. Zvezdana Pirtoška z UL MF, ki je pripravil tri interdisciplinarna predavanja z naslovoma Art and brain (Umetnost in možgani) in What makes us human? (Kaj nas dela ljudi?). Predavanja so potekala v kulturnih prostorih knjigarne Fnac Chiado ter na fakulteti, številna publika jih je zelo dobro sprejela.V okviru mednarodnega festivala Palabra del Mundo (Beseda sveta) v Havani je bila med 8. in 14. 2. 2020 predstavljena Antologija slovenskih in kubanskih pesnikov. Pri izvedbi so poleg lektorice sodelovali slovenski in kubanski pesniki, Brane Mozetic in Peter Semolic v Sloveniji ter kubanski pesnik in slikar Pierre Bernet v Havani. Del pesmi je bilo prevedenih na prevajalski delavnici v Havani, kjer je sodelovala tudi pesnica Jana Putrle Srdic, prvi prevodi antologije pa so nastali na prevajalskih delavnicah leta 2016.Takrat je med drugim v Društvu pisateljev in umetnikov (UNEAC) v Havani predavala dr. Alojzija Zupan Sosic, besedilo predavanja pa je bilo pri predstavitvah slovenske literature vseskozi dober vir informacij. Prevodi so rezultat sodelovanja v okviru Društva kubanskih pisateljev in umetnikov (UNEAC) in triletnega sodelovanja slovenskih in kubanskih pesnikov ter slovenskih prevajalcev. Nedokoncana antologija kubanskih in slovenskih pesnikov/ Antologia inconclusa, poesía de Cuba y Eslovenia je bila izdana v okviru zbirke Colección Sur Editores, ki jo vodi pesnik Alex Pausides, in je del cikla nedokoncanih antologij, ki so izšle na Portugalskem. Lektorica je bila soorganizatorica izida Nedokoncane antologije, za katero je tudi prevedla nekaj slovenskih pesmi v španšcino in kubanskih pesmi v slovenšcino. Antologijo ter delcek slovenske literature in kulture je oktobra 2019 predstavila v sodelovanju s kubanskimi pesniki v razlicnih znanih kulturnih centrih Havane, na enem od vecjih knjižnih sejmov Srednje in Južne Amerike ter v havanskih srednjih šolah.V nacrtu je izid antologij v državah, kjer sta uradna jezika portugalšcina in španšcina. Spomladi 2020 so se v okviru fakultetnega organizacijskega odbora pripravljali na teden jezikov in kultur Destrava. Prek aplikacije Zoom so imeli 21. 3. vsakoletni mednarodni dan poezije, na katerem je bila gostja slovenska pesnicaVarja Balžalorsky Antic ter predavateljica na UL FF. Romunija V Bukarešti so 6. 12. 2019 obeležili 100. obletnico UL, praznovanje so organizirali skupaj zVP. Nova veleposlanica Lea Stancic jih je povabila na ambasado, lektorica je predstavila UL, prevajalka Alina Irimia pa je študentom predstavila pomembnejše prevode slovenske književnosti v romunski jezik. 15. 12. so pripravili kulinaricno popoldne. S študenti so pekli flancate in skušali »dešifrirati« slovenska navodila za pripravo.V casu karantene je lektorica študentom poslala veliko materiala, ogledov prek spleta, skupaj so si 27. 3. 2020 ogledali predstavo Ko sem bil mrtev SNG Drama Ljubljana in film Pokrajina št. 2, ki je bil v tednu 1.–8. 4. dostopen na portalu Baza slovenskih filmov.V okvir spletnih predavanj so umestili predstavitev knjige Sezonul secetos, prevod knjige Gabriele Babnik Sušna doba. Prevajalka Alina Irimia se nam je pridružila na spletnih srecanjih in razlicnim skupinam študentov predstavila svoj novi prevod.V normalnih razmerah bi predstavitev potekala na knjižnem sejmu Bookfest. Rusija V Moskvi je profesorica slovenistike dr. Nadežda N. Starikova za študente pripravila dve strokovni predavanji, in sicer 1. 11. 2019 pregled slovenskega slovstva do 19. stoletja in 8. 11. pregled slovenskega slovstva od 19. stoletja do danes. Nadaljevali so s tradicionalnimi Veceri slovenskega filma na katedri in si 20. 11. 2019 ogledali film Moj ata, socialisticni kulak. 4. 12. so v okviru SD na Filološki fakulteti pripravili okroglo mizo z naslovom Amicus Slovenicae – slovenistika na Filološki fakulteti MGU: 1969–2019 – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Na njej so s tematsko raznovrstnimi prispevki sodelovale ruske slovenistke, skupaj z ustanoviteljico slovenistike na MGU, profesorico Olgo S. Plotinkovo, pa tudi nekaj drugih strokovnjakov s Filološke fakultete MGU in/ali Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti (RAN), ki so tako ali drugace povezani tudi s Slovenijo, slovenšcino in/ali njeno zgodovino. Srecanje sta z nagovoroma odprla veleposlanik RS v Moskvi Branko Rakovec in prodekanja za znanost s Filološke fakultete MGU profesorica Olga V. Aleksandrova. Dr. Nadežda N. Starikova je tudi moderiralaokroglomizo.V okviruSDsta študentki magistrskega študija slovenšcineOlga Cufistova in Veronika Starkova pod lektorjevim mentorstvom in mentorstvom profesorice Olge S. Plotnikove, ki je opravila tudi jezikovni pregled, v rušcino prevedli predstavitveno knjižico Univerza v Ljubljani. 26. 2. so na Katedri gostili dr. Vojka Gorjanca z UL FF, ki je pripravil predavanje z naslovom Za digitalni medij oblikovani jezikovni opisi. Slovaška V Bratislavi so se v dneh 26.–27. 9. predstavili na festivalu jezikov LingvaFest 2019, ki je ob evropskem dnevu jezikov potekal v prostorih Ekonomske univerze v Bratislavi. Študenti slovenšcine so na slovenski stojnici pripravili delavnice, na katerih so lahko obiskovalci spoznavali Slovenijo, možnosti ucenja/študija slovenšcine na Slovaškem in v Sloveniji, prav tako pa so se lahko naucili nekaj slovenskih besed in fraz. Lektorica je izvedla 45-minutni hitri tecaj slovenšcine. Slovensko stojnico je obiskalo vec kot 250 obiskovalcev. 25. 10. so v okviru slovenistke organizirali strokovno ekskurzijo na Dunaj, ogledali so si znamenitosti, tesno povezane s slovensko kulturo.V okviru SD je 2. 12. lektorica predavala o zgodovini visokošolskega izobraževanja v Sloveniji in zgodovini nastanka UL.V sodelovanju bratislavske FF inVP so na Prešernovi ulici s spominsko plošco Francetu Prešernu položili venec v spomin na Prešernov rojstni dan, študentka Lujza Laudárová pa je prebrala Prešernovo Zdravljico v prevodu znanega slovaškega prevajalcaVitazoslava Hecka. 3. 12. je na oddelku gostoval dr. Alen Albin Širca z UL FF, ki je predaval o slovenski poeziji v drugi polovici 19. stoletja in nastanku slovenskega pesniškega ekspresionizma. V popoldanskih urah je bila v prostorihVP v Bratislavi otvoritev razstave Osrednje humanisticne knjižnice UL FF z naslovom FF UL Prešerna na ogled postavi (170 let kasneje), ki so jo pripravile bibliotekarke s FF UL Metka Šorli, Kristina Pritekelj in Urška Skalicky. Slednji sta številne obiskovalce popeljali po razstavi. Študentka Mária Krutá je na violino zaigrala slovensko himno, študentke in študenti slovenistike pa so brali Prešernove pesmi v slovenšcini in slovašcini. 4. 12. je na fakulteti najprej predavala dr.Tadeja Rozman z UL FU in jim približala spletne jezikovne vire (korpuse, vire CJVT, portal Jezikovna Slovenija, korpus Gigafida 2.0) ter njihovo uporabo. Sledilo je predavanje dr. Marka Stabeja z UL FF na temo Kaj se dogaja s slovenšcino? 5. 12. sta oba predavatelja predavala še clanom Slovaške jezikoslovne skupnosti pri Jezikoslovnem inštitutu L. Štúra Slovaške akademije znanosti. Dr. Tadeja Rozman je predstavila portal za sodobna jezikovna vprašanja Jezikovna Slovenija, dr. Marko Stabej pa je izvedel predavanje z naslovom Slovenska jezikovna politika 2019. 6. 12. se je slovaškemu obcinstvu (vec kot 60) predstavila šestclanska glasbena zasedba Melanholiki (Marko Stabej, Miha Muck, Matjaž Zorko, JakaVadnjal, Žiga Arh, Nejc Bolka) s priredbami znanih skladb in lastno glasbo. FF Univerze Komenskega v Bratislavi je 25. 1. 2020 pripravila dan odprtih vrat, na katerem se je predstavila tudi slovenistika. 30. 1. so v sodelovanju s slovenskimVP, slovaško cebelarsko zvezo in Osnovno šolo Zelenec v prostorih osnovne šole pripravili medeni zajtrk, lektorica je prebrala pravljico Marjana Mancka z naslovom Iz dnevnika Cebelice Medke. 4. 2. je bil koncert pevskega zbora Šaleški študentski oktet, ki so ga ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili v prostorih slovenskegaVP v Bratislavi. Z razstavo Slovaško-slovenska dimenzija so od 16. 1. do 1. 3. 2020 gostovali v Ponitranskem muzeju v Nitri, odprl jo je slovenski veleposlanik na Slovaškem Gregor Kozovinc. Srbija V Beogradu so si 26. 11. s študenti v Narodnem gledališcu ogledali gostujoco predstavo SNG Drama Ljubljana Salome Oscarja Wilda (režiser Eduard Miler), Narodno gledališce v Beogradu jim je ob tej priložnosti podarilo 30 vstopnic. 3. 12. je lektorica v okviru SD na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu organizirala dramsko delavnico, ki jo je vodil slovenski igralec Nebojša Rako. Na dogodku je predstavila pretekle in aktualni projekt SD. V delavnici so se na podlagi pesmi Samo ljubezen (Sestre) ucili javnega nastopanja in razlicnih nacinov interpretacije besedila. Na koncu je lektorica predstavila še najboljše ustvarjalce z literarnega natecaja na temo »sto«, ki je potekal od zacetka semestra. Na natecaju so mlade pozvali, naj napišejo kratko zgodbo ali pesem v slovenšcini. Odziv je bil dober, prejeli so 11 literarnih prispevkov, od tega 10 individualnih in enega skupinskega, 6 pesmi in 5 kratkih zgodb. Clanice strokovne komisije (uciteljici dopolnilnega pouka slovenšcine v Srbiji,Tatjana Bukvic in Rut Zlobec in lektorica) so se ob upoštevanju kriterijev izbora (vsebinska izvirnost, inovativnost in skrben jezik) odlocile, da je avtor najboljšega besedila AleksandarTrifunovic. Njegova kratka zgodba Sto je bila januarja objavljena v Biltenu društva Sava.Trije najboljši ustvarjalci so prejeli lepe nagrade, knjižno darilo pa so prejeli vsi udeleženci natecaja.V okviru projekta SD so študenti, ki jih vodi dr.TanjaTomazin, prevedli knjižico o Univerzi v Ljubljani v srbšcino. 22. 1. 2020 sta lektorica in uciteljicaTatjana Bukvic na Srednji tehnicni šoli NikoleTesle Kostolac 50 mladim predstavili možnosti za študij na UL. Lektorica in dr.TanjaTomazin sta sodelovali na dnevu odprtih vrat na Filološki fakulteti 29. 2. 2020. Španija V Granadi so pripravili Fotografsko razstavo slovenske fotografinje Sandre Požun v Casa de losTiros v Granadi (30. 9. 2019–31. 10. 2019) v sodelovanju zVP RS v Madridu. Veleposlanica RS ga. Renata Cvelbar Bek je odprla razstavo, sodelovala je tudi predstavnica za kulturo Junte de Andalucia Fátima Gómez ter predstojnik oddelka dr. Simona Suareza Cuadrosa. Lektorica je organizirala predavanja dr. Gemme M. Santiago Alonso z UL FF o clenu v slovenskem jeziku, teden slovenske kulture in gostovanji dr. Alojzije Zupan Sosic z UL FF s predavanjem o sodobni poeziji ter dr. Sarivala Sosica iz Mestne galerije Ljubljana s predavanjem o slikarstvu. Bibliografije uciteljev v letih 2019 in 2020 Ukrajina V Kijevu so v okviru SD pripravili okroglo miza o visokošolskem študiju s Slovenci, ki delajo v Kijevu, in predstavili zbornik Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu. 27. 11. so s študenti obiskaliVP RS v Kijevu in si ogledali slovenski film V leru, sledil je voden pogovor o filmu, ki sta ga moderirala veleposlanik g. Mencin in lektorica. Pridružila sta se tudi ukrajinska študentka slovenskih korenin na delovni praksi ter slovenski študent informatike, ki je bil tedaj na izmenjavi preko programa Erasmus.V Lvovu je 30. 10. v Porohovi veži izvedla koncert Danaja Grebenc, svetovna prvakinja v igranju na diatonicno harmoniko. Ukrajinsko obcinstvo je bilo navdušeno nad njeno izvedbo skladb, ki so segale od vencka slovenskih ljudskih pesmi preko Avsenika do tanga. Naslednji dan je bil sprejem pri dekanu Filološke fakultete dr. Svjatoslavu Pilipcuku in srecanje s študenti prvega letnika slovenistike. Dogodek je financiralo in soorganiziraloVP RS v Kijevu. 25. 11. je na Filološki fakulteti gostoval zgodovinar dr. Aleš Maver z UM FF, ki se je izkazal kot odlicen poznavalec ne le slovenske, temvec tudi ukrajinske zgodovine. Predaval je o primerjavi med dogodki v obeh državah v prelomnem letu 1919 in zgodovinskem razvoju UL. Združene države Amerike V Clevelandu je lektor sodeloval s Pulitzerjevo nagrajenko Mary Jordan, ki je junija 2020 izdala knjigo o Sloveniji in slovenski kulturi. Z generalno konzulko Alenko Jerak je slovenski jezik in kulturo na vec srecanjih predstavil slovenski in širši clevelandski skupnosti, direktorju javnih Clevelandskih knjižnic FeltonuThomasu, podpredsednikom Judovske federacije itn. Novembra je s pomocjo Slovenskega muzeja in arhiva ter slovensko-ameriškega umetnika Brnija Lavriše pripravil razstavo njegovih umetniških del, na otvoritvi pa so brali tudi slovensko poezijo. Umetnik je z razstavo sodeloval ob vec dogodkih, med drugim ob noci prijateljstva na aveniji St. Clair (udeležba vec kot 500 ljudi) ter ob kurentovanju, ki so ga organizirali februarja.V desetih dneh so se zvrstili kulinaricni, glasbeni in izobraževalni veceri, predstavile so se slovenske organizacije, izvedli so kurentov skok in kurentovanje. Dogodka se je udeležilo vec kot 10.000 ljudi, lektor je za slušatelje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair pripravil vecer preživetvene slovenšcine. Februarja je z župnijo sv. Marije Vnebovzete potekal že tradicionalni kulturni dan z branjem poezije in glasbo. JoeValencic in lektor sta vodila program, ki je trajal dve uri in napolnil dvorano ob cerkvi.V casu pandemije Covid-19 je lektor prevajal informacije guvernerja DeWina v slovenski jezik za Global Cleveland in konzulat RS ter pomagal iskati lete za vrnitev slovenskih državljanov v Slovenijo. Spomladi je lektor v sodelovanju z Borutom Žunicem zVP RS v Washingtonu ter Vladom Kreslinom za dneve Evrope in odprto hišo pripravil izvrsten Zoom koncert, ki ga je Kreslin odigral preko spleta. Udeležilo se ga je vec kot 150 uporabnikov, skoraj ob vsaki napravi pa je koncert poslušalo vec ljudi. Poslušali so ga po celem svetu – v ZDA, Argentini, Nemciji, Sloveniji, Japonski, Avstraliji itn. Ugotovili so, da je tovrsten nacin edini, s katerim bomo lahko dogodke pripravljali še naprej. Avgusta in septembra je lektor pomagal pri pripravi konference pobratenih mest, ki se je je v septembru in oktobru udeležilo veliko ljudi iz Ljubljane, tudi lektor kot predstavnik UL.V Lawrenceu je Marta Pirnat-Greenberg kot sodelavka pri bilateralnem projektu Slovarski projekt slovensko-angleškega in angleško­slovenskega jezikoslovnega izrazja organizirala gostovanje dr. Eve Sicherl z UL FF (28. 10.– 1. 11. 2019). Predavateljica je imela na Oddelku za slavistiko Univerze Kansas javno predavanje Lexical Blending in Slovene and Other Slavic Languages, nastopila pa je tudi na lektoratih slovenšcine.V Stanfordu je Maria J. Rode v ucilnici za pogovorno vajo organizirala obiske uglednih Slovencev, dr. Zvonka Fazarinca, Martina Junkarja, Lenarta Kafola. Na povabilo organizacijeVTIS se je udeležila srecanja organizacij v Slovenski dvorani v San Franciscu, ki je potekalo na temo Slovensko znanje v svetu, gostovalo je tudi društvo Slovene Studies Society. Združeno kraljestvo V Londonu je lektorica v okviru SD 26. 11. pripravila literarni vecer s pisateljico Suzano Tratnik. S pisateljico se je pogovarjala prevajalka dr. Olivia Hellewell. Študenti višjega izpopolnjevalnega tecaja na UCL SSEES so za to priložnost prevedli kratko zgodbo Suzane Tratnik z naslovom Ko spregovori bela kura. Dogodek, ki se ga je udeležilo okrog 30 ljudi, je potekal na slovenskem veleposlaništvu. Lidija Arizankovska Lidija Arizankovska, 2019: Slovenistika na Univerzi Sv. Ciril in Metod v Skopju. Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 125–127. Lidija Arizankovska, 2019: Makedonskiot jazik niz procesot na globalizacijata od zboroobrazuvacki aspekt. ............ i .......... ............../Globalization and Slavic word formation. .i...: ........... .......i. ..... .......i, »..... i .........«. 34–49. Lidija Arizankovska, 2019: Slovenistikata vo univerzitetskite studiski programi na Filološkiot fakultet »Blaže Koneski« – Skopje pru UKIM. ........-.........-........: ............. ....... . XXI .../........-..........-.........: ............ ........ .. XXI .../ Bolgarija-Makedonija-Slovenija: Medkulturni dialogi v XXI stoletju. .....: .......... ........... .. ........... . ..... »..-....«. 153–161. https://slavistika.net/pubs/pdf/Medkulturni_dialogi_v_21_stoletju.pdf Lidija Arizankovska, 2019: Afirmacija na makedonskiot jazik i na makedonskata kultura vo Republika Slovenija. Jazikot i kulturata – sostojbi i perspektivi. Zbornik na trudovi. Skopje: Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«, Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«. 13–16. Lidija Arizankovska, 2019: Znacajna kniga za istorijata na makedonskiot jazik (Ljudmil Spasov, Pogled vo minatoto – izbrani temi od istorijata na makedonskiot pismen jazik). Literaturen zbor LXVI/1–6. 195–198. Lidija Arizankovska, Janez Dular, 2019:V iskanju ustrezne jezikovnopoliticne strategije. Megjunarodna naucna konferencija »Unapreduvanje na statusot i korpusot na makedonskiot standarden jazik – Racin i makedonskiot jazik« (Veles, 14.–15. junij 2018). Zbornik na trudovi. Skopje: Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«, Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«. 13–20. Lidija Arizankovska, Gjoko Nikolovski, 2020: Sovremenata makedonska jazicna situacija od slovenecki aspekt. Pogled v jezik in iz jezika: Adi Vidovic Muha ob jubileju (Zora 133). Maribor: Univerzitetna založba. 240–258. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/195 Lidija Arizankovska, 2020: Pojavata na novi funkcionalni stilovi vo procesot na globalizacijata. XLVI megjunarodna naucna konferencija na LII letna škola na Megjunarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 23.–24. 8. 2019), Lingvisticka sekcija. Skopje: Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«, Megjunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. 279–292. Lidija Arizankovska, Makedonka Dodevska, 2020: Složenite imenki so sufiksot -nik vo Obratniot recnik na makedonskiot jazik i nivnata upotreba vo makedonskiot standarden jazik. Pogledi za makedonskiot jazik. Zbornik na trudovi. Skopje: Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Sovet za makedonski jazik, Filološki fakultet »Blaže Koneski«. 172–181. Maria Bidovec GlorijanaVeber, 2019: Di te che voterò.Traduzione in italiano di [Ital. prevod] Maria Bidovec, Marco Apollonio.Translated into English by Petra Meterc, GlorijanaVeber.Versopolis, Festival internazionale di poesia. Liberodiscrivere, Associazione culturale edizioni, Genova. Maria Cristina Bragone, Maria Bidovec (ur.), 2019: Il mondo slavo e l’Europa. Contributi presentati al VI Congresso Italiano di Slavistica. Torino 28–30 settembre 2016. Collana »Biblioteca di Studi Slavistici«, diretta da L. Salmon. Firenze: Firenze University Press. Maria Bidovec, 2019: Slovenistika na Univerzi L’Orientale v Neaplju. Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 58–61. Maria Bidovec, 2020:Valvasor e la buona tavola: passeggiata tra sapori, usanze e curiosità nella Carniola del Seicento [Valvasor in dobra hrana: Sprehod med okusi, navadami in zanimivostmi na Kranjskem vceraj in danes]: Palaver 9/2. 59–94. Boštjan Božic Boštjan Božic, 2019: Slovenistika na Moskovski državni univerzi M.V. Lomonosova. Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 121–122. ....... ....., 2019: ............ . .......... ............... ............ ..... .. .. ........... ........ .............. ...: .......... ........ 2019/3–4. 328–333. Vesna Bukovec Vesna Bukovec, 2019: Slovenistika na univerzi v Lodžu. Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 38–40. Katarina Dovc Katarina Dovc, 2019: 40 let slovenšcine na Univerzi v Bukarešti. Ioana Jieanu (ur.): 40 let romunšcine na Filozofski fakulteti. Ljubljana:V pripravi. Katarina Dovc, 2020: Mojster in Margareta, prevod gledališke adaptacije romana Mojster in Margareta iz romunšcine v slovenšcino za SNG Nova Gorica. Katarina Dovc, 2020: Centre for Slovene as a Second and Foreign Language. Prispevek na konferenci Universitatea Petrol-Gaze din Ploie.ti.V pripravi, elektronska izdaja. Laura Fekonja Fonteyn Laura Fekonja Fonteyn, 2019: Literarni natecaj Sto. Bilten Sava XVII/34. 6. https:// static1.squarespace.com/static/5ae31e20ec4eb78dcd296f0d/t/5e3c2e0e81231e0fd2a2c3 3a/1581002290313/Bilten+34+za+web.pdf Laura Fekonja Fonteyn, 2020: Predstavitev Univerze v Ljubljani. Bilten Sava XVIII/35. 5. https://static1.squarespace.com/static/5ae31e20ec4eb78dcd296f0d/t/5efd05212aab1200dcf 4f189/1593640232360/Bilten+35+za+sajt.pdf Andreja Kalc Matejka Grgic, Andreja Kalc, Damjan Popic, 2020: Slorijeva jezikovna prva pomoc (Notranje gradivo, jezikovni prirocnik za Primorski dnevnik).Trst: SLORI. Andreja Kalc, 2019/2020: Jezikovna pošta. Redni tedenski jezikovni koticki v Primorskem dnevniku od maja 2019 do junija 2020 in naprej.Trst: Primorski dnevnik. Irma Kern Nachtsheim Irma Kern Nachtsheim (ur.): Tübinger Blicke auf Slowenien – Beiträge zur slowenischen Geselschaft, Literatur und Kultur aus Tübinger Sicht/Pogledi na Slovenijo iz Tübingena – Prispevki o slovenski družbi, literaturi in kulturi s tübinške perspektive. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Irma Kern, 2019: Slovenistika na Univerzi vTübingenu. Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 100–102. Jelena Konickaja Jelena Konickaja, 2019: .......... ....... ........... . .......... ............... ......... (.. ........ .. .......). [Slovnica Smotrickega v slovenskem lingvisticnem kontekstu] – Mednarodna konferenca ............. ..... ............ ......: .......... ....... ........... . ............... ......... ...... XVI-XVIII ...,Vilnius, 29. 9.–2. 10. 2019. https://slaviachristiana.ru/proj­ liturgic2.html ..... ........, 2020: ......... ............. ..... . .... .......... ...........: .. ....... . .. .......... / Dvojina v dveh slovanskih slovnicah: Bohori2 in Smotricki. ....... ....... .......-............ ....... ......... ............ ... — ...., 2020. 61–67. http://slaviachristiana.ru/files/RCHT_2020_%D0% A2%D0%B5%D0%BA%D1%81%D1%82%D1%8B.pdf ..... ........, 2020: ................. ....... ........ . ........... ......: ......... .... /The InternationalVocabulary of Russian and Slovenian Languages: Gender Category. Slavistica Vilnensis 65/1. 72–86. ..... ........, 2020: .........-............ ......... .............. .............. ........ . ........... ....../Cultural and National Specificity in Russian and Slovenian Quantitative Phraseological Units. Daugavpils university, XXX International scientific Readings, 30.–31. january 2020. Klemen Lah Klemen Lah, 2019: Sveti gral pouka književnosti. Alfa: prirocnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019. Ljubljana: Mestna knjižnica. Rada Lecic Rada Lecic, 2019: Slovenski predlogi in frazemi/Preposizioni e frasi idiomatiche slovene. Cerkno: Založba Gaya. Rada Lecic, 2020 (dopolnjena izdaja): Slovenšcina od A do Ž/Lo sloveno dalla A alla Ž (1. del). Cerkno: Založba Gaya. Rada Lecic, 2020 (dopolnjena izdaja): Slovenšcina od A do Ž/Lo sloveno dalla A alla Ž (2. del). Cerkno: Založba Gaya. Rada Lecic, 2020: Slovenšcina od A do Ž/Slovene from A to Ž. Cerkno: Založba Gaya. Meta Lokar Prevodi Li Xiaoqi idr. (ur.), 2019: Kuaile hanyu/Vesela kitajšcina: Delovni zvezek 3. Peking: People‘s Education Press. Li Xiaoqi idr. (ur.), 2019: Kuaile hanyu/Vesela kitajšcina: Prirocnik za ucitelje 3. Peking: People‘s Education Press. Li Xiaoqi idr. (ur.), 2019: Kuaile hanyu/Vesela kitajšcina: Ucbenik 3. Peking: People‘s Education Press. Tjaša Lorbek Tjaša Lorbek, 2019: Jezikovni orešcek. Pedir turno po slovensko. Svobodna Slovenija 2019/5. 2. http://svobodnaslovenija.com.ar/pedir-turno-po-slovensko/ Tjaša Lorbek, 2019: Štipendije za tecaje slovenšcine v Sloveniji. Svobodna Slovenija 2019/7. 3. http://svobodnaslovenija.com.ar/stipendije-za-tecaje-slovenscine-v-sloveniji/ Tjaša Lorbek, 2019: Jezikovni orešcek. Zapis ure v slovenšcini. Svobodna Slovenija 2019/9. 2. http://svobodnaslovenija.com.ar/pedir-turno-po-slovensko-2/ Tjaša Lorbek, 2019: Jezikovni orešcek. Kos in kosilo. Svobodna Slovenija 2019/15. 3. http://svobodnaslovenija.com.ar/kos-in-kosilo/ Tjaša Lorbek, 2019: Jezikovni orešcek. Koliko je ura? Svobodna Slovenija 2019/27. 2. http://svobodnaslovenija.com.ar/koliko-je-ura/ Primož Lubej Primož Lubej, JanjaVollmaier Lubej, 2019: Andrij Ljubka: Karbid. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev. Karin Marc Bratina Vojko Slavec, 2019. Od Glinšcice do Triglava: spomini na prehojene poti. Spremna beseda Karin Marc Bratina.Trst: ZTT, EST. Željko Markovic Željko Markovic, 2019: Srpski i slovenacki glagol gledati s predloško-padežnom dopunom u/v + akuzativ. Srpski jezik – studije srpske i slovenske ..IV. 819–831. Pavel Ocepek Pavel Ocepek (ur.), 2019: Govor drugih: Savremena slovenska književnost. Život LXVII/1–2. Sarajevo: Društvo pisaca u Bosni i Hercegovini. 278–385. Pavel Ocepek, 2019: Slovenistika na Univerzi v Sarajevu. Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 38–40. Mladen Pavicic Mladen Pavicic, 2019: Dominik Smole Fekete napok és egy fehér nap címu regényérol. Mária Dudás, Krisztina Menyhárt (ur.): Fejezetek a szláv nyelvtudományból, irodalomból és kultúrából. Budapest: ELTE BTK Szláv FilológiaiTanszék. 152–163. Mladen Pavicic, 2019: Jugoszlávia, a sport hazája: A sport megjelenítési három 21. századi szlovén regényben, délszláv bevándorló elbeszélovel. Róbert Kiss Szemán (ur.): Humor és sport a szláv kultúrákban: Köszönto kötet a 60 éves Lukács István tiszteletére. Budapest: ELTE BTK Szláv FilológiaiTanszék. 250–260. Mladen Pavicic, 2019: Slovenistika na Univerzi Loránda Eötvösa. Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 86–88. Mladen Pavicic, 2019: Juvan Marko: Hibridni žanri. Študije o križancih izkustva, mišljenja in literature [Hybrid Genres: Studies on Hybrids of Experience,Thought, and Literature]. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2017. 220 str. Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae 64/1. 234–235. Mladen Pavicic, 2020: O Pretnarjevem prevodu Miloszevega soneta Który skrzywdziles. Marinka KenkTomazin (ur.): Obcutenje srca skupinskega avtorja.Tržic: Knjižnica dr.Toneta Pretnarja. 48–57. Mladen Pavicic, 2020: O niemieckojezycznych utworach poetyckich France Prešerna. Elzbieta Solak, Barbara Popiolek, BojanaTodorovic (ur.): Slowianskie przyjemnosci 3: Wielojezycznosc. Kraków: Wydawnictwo «scriptum». 245–258. Marta Pirnat-Greenberg Marta Pirnat-Greenberg, 2019: Slovenistika na Univerzi Kansas. Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Maja Rancigaj Beneš Kristina Hocevar idr., 2019: Slovenian lesbian literature: four voices. Spremna beseda Maja Rancigaj Beneš. Ljubljana: Škuc. https://www.skuc.org/wp-content/uploads/2019/11/Four­ Voices-brosura-2.pdf Mateja Rozman Brane Mozetic, Peter Semolic, Pierre Bernet, Mateja Rozman idr. (ur.), 2019: Antologia inconclusa, poesía de Cuba y Eslovenia. Havana: Colección Sur Editores. Mateja Rozman, 2019: Antologia inconclusa, poesía de Cuba y Eslovenia. Brane Mozetic, Peter Semolic, Pierre Bernet, Mateja Rozman idr. (ur.): Uvodna beseda (Nota preliminar). Havana: Colección Sur Editores. Mateja Rozman, 2019: Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu. Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu, Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 116–118. Slavo Šerc Prevodi Lukas Bärfuss, 2019: Hagard. Ljubljana: KUD Sodobnost. Ralf Rothmann, 2019: Umreti spomladi. Novo mesto: Goga. Lukas Bärfuss, 2020: Politika mrtvih. Sodobnost, februar 2020. Radijske oddaje: Ralf Rothmann, Lukas Bärfuss, Peter Stamm Eva Šprager Eva Šprager idr. (ur.), 2020: Lojze Kovacic: Otroške stvari (prevod odlomka); Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja (prevod odlomka). Literaturen vestnik/........... ....... 2020/23. Sofija. Jasmina Šuler Galos Jasmina Šuler Galos, 2019: Miselna izhodišca za razvoj jugoslovanske ideje v prvih desetletjih 20. Stoletja. HotimirTivadar (ur.): Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samozavest). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 431–437. Jasmina Šuler Galos, 2019: Nowoczesnosc (Slowenia), Sekularyzacja (Slowenia), Postep (Slowenia). G. Szwat-Gylybowa, D. Gil, L. Miodynski (ur.): Leksykon idei wedrownych na slowianskich Balkanach. XVIII-XXI wiek. Tom 4. Warszawa: SOW. http://ireteslaw.ispan.waw. pl/handle/123456789/1066 Jasmina Šuler Galos, 2019: Kultura (Slowenia). G. Szwat-Gylybowa, D. Gil, L. Miodynski (ur.): Leksykon idei wedrownych na slowianskich Balkanach. XVIII-XXI wiek. Tom 5. Warszawa: SOW. http://ireteslaw.ispan.waw.pl/handle/123456789/1066 Jasmina Šuler Galos, 2019: Tradycja (Slowenia), Uniwersalizm (Slowenia). G. Szwat­Gylybowa, D. Gil, L. Miodynski (ur.): Leksykon idei wedrownych na slowianskich Balkanach. XVIII-XXI wiek. Tom 6. Warszawa: SOW. http://ireteslaw.ispan.waw.pl/ handle/123456789/1066 Jasmina Šuler Galos, 2020: Klerykalizacja (Slowenia), Konfesje (Slowenia), Reformacja (Slowenia). G. Szwat-Gylybowa, D. Gil, L. Miodynski (ur.): Leksykon idei wedrownych na slowianskich Balkanach. XVIII-XXI wiek. Tom 7. Warszawa: SOW. http://ireteslaw.ispan.waw. pl/handle/123456789/1066 Jasmina Šuler Galos, 2020: Kapitalizm (Slowenia). G. Szwat-Gylybowa, D. Gil, L. Miodynski (ur.): Leksykon idei wedrownych na slowianskich Balkanach. XVIII-XXI wiek. Tom 4. Warszawa: SOW. http://ireteslaw.ispan.waw.pl/handle/123456789/1066 Jasmina Šuler Galos, 2020: Agraryzm (Slowenia), Anarchizm (Slowenia). G. Szwat­Gylybowa, D. Gil, L. Miodynski (ur.): Leksykon idei wedrownych na slowianskich Balkanach. XVIII-XXI wiek. Tom 9. Historia. Warszawa: SOW. http://ireteslaw.ispan.waw.pl/ handle/123456789/1066 Andrej Šurla Andrej Šurla, 2020: Prevajalcevo soustvarjanje podobe tujejezicnega literarnega kanona: podoba poljskega pesništva v prevajalskih izborihToneta Pretnarja. Marinka Kenk-Tomazin (ur.): Obcutenje srca skupinskega avtorja: zbornik referatov in prispevkov z mednarodnega strokovnega srecanja in okrogle mize 25 let spominov. Tržic: Knjižnica dr.Toneta Pretnarja. Andrej Šurla, 2020: Poezija Mirana Jarca iz obdobja Novomeške pomladi v primežu casa. Jasna Kocuvan Štukelj (ur.): 100 let novomeške pomladi: katalog. Novo mesto: Dolenjski muzej. Bojana Todorovic Elzbieta Solak, Barbara Popiolek, BojanaTodorovic (ur.), 2020: Slowianskie przyjemnosci 3 – Wielojezycznosc. Krakow. Saša Vojtech Poklac SašaVojtechová Poklac, 2020:Tomáš Jablonksý (ur.): Slovinské kultúrne dedicstvo a možnosti jeho prezentácie v školskej praxi na Slovensku. Studia Sceintifica Facultatis Paedagogicae Universitas Catholica Ružomberok 19/1. Ružomberok:Verbum. 126–135. SašaVojtechová Poklac, 2020: DemitarVesselinov (ur.): ........... ..... .. ........... .. ........... .... . ....... . .............. ............ . ........ ............... ...... ............ ........ 47/2. 174–184. SašaVojtechová Poklac, 2020: Univerzita v Lublane v premenách casu. Historická revue 31/3. 68–73. Janja Vollmaier Lubej JanjaVollmaier Lubej, 2019: Kratkoprozna zbirka Oci Andreja Makuca. Odsevanja: revija za leposlovje in kulturo 2019/111–112. 48–52. JanjaVollmaier Lubej, 2019: Notranji monolog in tok zavesti v romanu V cetrtek ob šestih (2011) in kratkoprozni zbirki Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe (2016) Lucije Stepancic. HotimirTivadar (ur.): Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Obdobja 38. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 305–312. JanjaVollmaier Lubej, 2019:Tragikomicno o ukrajinski stvarnosti: satiricni roman o tihotapstvu, stereotipih in meji, navdahnjen z resnicnim dogodkom iz leta 2012. Vecer 2019/153. 25. JanjaVollmaier Lubej, 2019: Groteskna »barbarska« resnicnost med dobrim in zlim nekega od vseh pozabljenega sveta. Andrij, Ljubka: Karbid. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev. 255–262. JanjaVollmaier Lubej, Primož Lubej, 2019: Karbid. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev. JanjaVollmaier Lubej, 2020: Andrej Makuc: Podobe. Odsevanja: revija za leposlovje in kulturo 2020/113/114. 91–92. JanjaVollmaier Lubej, 2020:Tema umetnosti v esejistiki Ivana Cankarja. Alenka Jensterle Doležal (ur.): Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago (Ivan Cankar in njegovi sodobniki). Praga: Národni knihovna Ceské republiky – Slovanská knihovna. JanjaVollmaier Lubej, 2020: Miroslav Lajuk: Pesmi (prevod izbranih pesmi za festivalVilenica 2020). 56. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (na daljavo) (6.–17. 7. 2020) doc. dr. Damjan Huber Uvod Letošnje poletno druženje s slovenšcino je bilo v mnogocem drugacno kot v preteklosti, saj smo zaradi širjenja novega koronavirusa 56. Seminar izvedli na daljavo preko videokonferencnega orodja Zoom. Sredi marca, ko se je življenje tako v Sloveniji kot po svetu ustavilo, smo že imeli pripravljen ves strokovni (predavanja, izbirna tecaja, parado mladih, lektorske, foneticne in konverzacijske vaje) in spremljevalni program (od literarnih in glasbenih vecerov do razlicnih ogledov v Ljubljani in ekskurzij po vsej Sloveniji), ki bi se moral odvijati v predavalnicah Filozofske fakultete v Ljubljani ter na drugih lokacijah po Ljubljani in vsej Sloveniji. Prav tako se je na Seminar že prijavilo (izpolnili so tudi uvrstitvene jezikovne teste) 94 udeležencev, ki so prejeli štipendijo za udeležbo na prireditvi. Proti koncu aprila smo vse prijavljene štipendiste obvestili, da bomo nacrtovani 56. Seminar z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi prestavili na naslednje leto, letos pa jim ponujamo Seminar z možnostjo ucenja slovenšcine preko spleta. Izbirali so lahko med a) dvotedenskim 56. seminarjem slovenskega jezika, literature in kulture (na daljavo), v okviru katerega smo jim poleg lektorskih, foneticnih in konverzacijskih vaj ponudili še šest strokovnih predavanj o slovenskem jeziku (2), literaturi (2) in kulturi (2) ter ogled slovenskega filma in gledališke predstave, in b) tritedensko 39. Poletno šolo slovenskega jezika na spletu, kjer smo jim ponudili še intenzivnejše tecaje slovenšcine in oglede treh slovenskih filmov. Dobra tretjina (37) že prijavljenih udeležencev na »klasicni« Seminar v Ljubljani se je odlocila, da se spletnega Seminarja letos ne bodo udeležili, preostali pa so se razporedili med Seminar (36) in Poletno šolo (21). 56. Seminarja na daljavo se je tako udeležilo 36 štipendistov iz 17 držav (poleg tega še dodatnih 21 štipendistov, ki so uradno sicer bili del Poletne šole, vendar so prav tako spremljali popoldanska strokovna predavanja na Seminarju), samoplacnikov letos ni bilo; vecina se je Seminarja letos udeležila prvic (gl. graf 1). seminar slovenskega jezika, literature in kulture 56. Graf 1: Vracanje udeležencev na Seminar V okviru priprav na prvo spletno izvedbo Seminarja smo se z vsemi lektorji, ki so bili predvideni za poucevanje na letošnji prireditvi, srecali preko Zooma na treh pripravljalnih sestankih (konec aprila, sredi maja, konec junija), kjer smo se pogovorili o nacinu dela in pregledali možnosti, ki nam jih ponuja videokonferencno orodje Zoom.Tudi med Seminarjem smo se srecali na dveh sestankih (vsak teden po enkrat), medtem ko smo se neformalno in po potrebi srecevali vsak dan pred poukom in po njem ter med odmori; v stiku smo bili tudi preko e-pošte in po telefonu. Uvodno razvrstitev udeležencev v skupine glede na njihovo znanje, interese in seminarske izkušnje sem na podlagi uvrstitvenih testov naredil vodja lektorjev, dokoncno uvrstitev udeležencev v skupine pa smo naredili skupaj z lektorji po ustnem testiranju, ki je potekalo med 20. in 27. majem preko Zooma. Glede ustreznosti razvrstitve udeležencev v skupine se je v primerjavi s prejšnjim letom (4,57) letos ocena obcutno izboljšala (4,91), kar je ob tako heterogeni seminarski publiki (od študentov slovenšcine na tujih univerzah in njihovih profesorjev do zamejskih kulturnih delavcev) in izvedbi celotnega programa preko spleta odlicna ocena. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 56. 2.1 Lektorji in lektorske skupine Graf 2: Ocene lektoratov Vecina lektorjev, ki so vodili lektorske skupine, poucuje slovenšcino na tujih univerzah in v okviru svojih rednih delovnih obveznosti na vsaka tri leta poucujejo tudi na Seminarju (le izpopolnjevalno jezikoslovno skupino sta vodila zunanja sodelavca). Gre za zelo izkušene lektorje, kar potrjujejo tudi zelo visoke ocene njihovega dela: povprecna ocena lektoratov je bila 4,87 (lani 4,82), podobno visoke so bile tudi ocene njihovih metod poucevanja (4,87, lani 4,75), vkljucevanja ustreznih tem (4,9, lani 4,84) in ocene lektorjevega spodbujanja (4,94, lani 4,93); gl. graf 2. Lektorji so bili preko e-pošte vsako jutro (oz. že zvecer za naslednji dan) seznanjeni s strokovnim in spremljevalnim dogajanjem ter drugimi tako za seminariste kot tudi lektorje pomembnimi informacijami. Težav pri izvedbi pouka in vodenju lektorske ekipe kljub spremenjenim okolišcinam ni bilo, komunikacija z udeleženci je bila odlicna, vsi lektorji so svoje delo opravljali zelo zavzeto, pravocasno so oddali projekcije in porocila, v »razrede« so odhajali tocno, na ure so bili tako vsebinsko kot tehnicno dobro pripravljeni, med udeleženci, lektorji in organizatorji je bilo kljub fizicni oddaljenosti cutiti odlicno vzdušje, ki je pomembno za kakovostno delo, kar poudarjajo tudi lektorji v svojih porocilih; gl. poglavje 2.3. Razpored lektorjev po skupinah (v vsaki skupini sta poucevala po dva lektorja, in sicer prvi omenjeni v 1. tednu, drugi omenjeni pa v 2. tednu Seminarja): Zacetna: Ivana Petric Lasnik inTjaša Lorbek, Nadaljevalna 1: Simona Gotal in Boštjan Božic, Nadaljevalna 2: dr. Mladen Pavicic in Magda Lojk, Izpopolnjevalna literarno-splošna: dr. SašaVojtech Poklac in mag. Pavel Ocepek, Izpopolnjevalna jezikoslovna: dr. HotimirTivadar in dr. Mojca Smolej; študentska konverzacija za zacetnike in nadaljevalce: Patricija Berglez, Anamarija Cemic, Polona Majdic in JanaVaupotic; foneticne vaje za zacetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce: MartinVrtacnik. Pri razvršcanju udeležencev z najvišjim znanjem slovenskega jezika (izpopolnjevalci; 16 udeležencev v dveh skupinah) smo upoštevali njihove strokovne interese, ki so jih zapisali na testu ali na prijavnici, dolocene popravke pri razvrstitvi pa smo izvedli še po ustnem testiranju (skupna ocena udeležencev o ustreznosti razvrstitve v izpopolnjevalne skupine je bila 5, lani 4,67). Udeleženci so bili z delom lektorjev zelo zadovoljni, kar potrjujejo visoke ocene iz anket (med 4,88 in 5). Pri nadaljevalnih skupinah (16 udeležencev v dveh skupinah) smo udeležence prav tako ustrezno razvrstili (4,86, lani 4,47), lektorji pa so bili pravtako zelodobroocenjeni(med4,17in5).Tudiv zacetni skupini (4 udeleženci) so udeleženci lektorici odlicno ocenili (med 4,75 in 5), prav tako so bili zelo zadovoljni z razvrstitvijo v skupine (4,75, lani 4,62) in delom izvajalca foneticnih vaj, saj so mu (ponovno) namenili zelo visoke povprecne ocene: zacetniki 5 (lani 4,89), nadaljevalci 4,93 (lani 4,85) in izpopolnjevalci 5 (lani 4,9). Foneticne vaje so bile namenjene uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike (180 minut oz. 2-krat po 2 šolski uri) ter izpopolnjevanju izgovora za udeležence nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin (prav tako 180 minut oz. 2-krat po 2 šolski uri), sedmo leto zapored pa jih je vodil MartinVrtacnik (povprecna ocena je bila 4,97, lani 4,88; gl. graf 3). Pri ocenah študentske konverzacije za zacetnike in nadaljevalce (udeleženci obeh nadaljevalnih skupin so se lahko vsakodnevno odlocali med obiskom popoldanskih strokovnih predavanj in študentskih konverzacij, kar so sprejeli zelo pozitivno) so izvajalke, tj. študentke ljubljanske slovenistike, letos prejele nekoliko nižje ocene kot lani (4,11, lani 4,34; gl. graf 3), saj so se prvic znašle v situaciji, ko so konverzacijo izvajale na daljavo. Graf 3: Ocene foneticnih vaj, konverzacij in predavanj 2.2 Študijsko gradivo 2.3 Poudarki iz lektorskih porocil Lektorji so imeli na voljo ucbenik, ki smo ga seminaristom poslali po pošti konec junija, poleg tega so uporabljali tudi lastno gradivo in druge publikacije Centra za slovenšcino (nekatere so na voljo celo na spletu v e-obliki, prav tako zvocni posnetki iz vseh ucbenikov), v pouk so vkljucevali interaktivne metode poucevanja (poslušanje glasbe, diskusije o filmu in predstavi ter o popoldanskih strokovnih predavanjih, ki so jih bili udeleženci deležni med Seminarjem).V celoti so svoje gradivo (brez ucbenika) uporabljali lektorji obeh izpopolnjevalnih skupin, kot dodatek k ucbenikom pa tudi lektorji zacetniške in obeh nadaljevalnih skupin, še posebej pri konverzacijah. Osnovno študijsko gradivo po skupinah: Zacetna: Gremo naprej, Nadaljevalna 1: Naprej pa v slovenšcini, Nadaljevalna 2: Naprej pa v slovenšcini, Izpopolnjevalna literarno-splošna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna jezikoslovna: lastno gradivo, Foneticne vaje: Fonetika 1, Slovenska zborna izreka, lastno gradivo. Kljub mnogim spremembam in izvedbi prireditve preko spleta so lektorji na splošno zelo pohvalili letošnji Seminar.Vsi so bili prijetno preseneceni, kako dobro nam je vsem skupaj uspelo izvesti vse dejavnosti in kako vestni in motivirani so bili letošnji seminaristi. Porocajo o odlicnem vzdušju in ustreznih delovnih pogojih ter hvalijo delo organizatorjev in motivirane udeležence: 1. »Obe lektorici meniva, da je bil Seminar, tako kot vsako leto, organiziran dobro, saj so bile vse organizirane aktivnosti povezane v koherentno celoto, študenti pa so se lahko sami odlocali, za katero popoldansko aktivnost še imajo cas.« 2. »Na zacetku sva bila precej skepticna, kako bo potekala prireditev na daljavo, brez osebnega stika in obicajnega dela v razredu, a so bili študenti zelo motivirani, marljivi in je bilo delo z njimi (pa ceprav na daljavo) zelo prijetno.« 3. »Delovni pogoji so bili kljub letošnjim zelo posebnim okolišcinam vseeno na zelo visokem nivoju. Zelo bi pohvalila Seminar in se zahvalila ekipi za odlicno organizacijo, pestro pripravljen program, dobro vzdušje in odlicen odnos med vsemi nami.Vse je potekalo brezhibno.« 4. »Misliva, da je bilo glede na razmere vse organizirano optimalno. Udeleženke se z nama popolnoma strinjajo. Izjemno koristna so bila elektronska sporocila, ki smo jih dobivali za vsak dan. Koristno (tudi v smislu obcutka pripadnosti) je bilo neobvezno druženje pred poukom, v odmoru in po pouku.« 5. »Proti pricakovanjem v drugem tednu udeleženci niso bili pretirano utrujeni in so prihajali k pouku enako motivirani.« 6. »Pohvalno je, da sva imela že v mesecu maju možnost, da se na ustnih pogovorih srecava z bodocimi udeleženkami in udeležencema. Dr. Damjan Huber je organizacijsko odlicno vodil Seminar.V veliko pomoc so nama bila vsa dodatna izobraževanja (npr. kako uporabljati Zoom), sestanki, prav tako pa tudi dnevno obvešcanje o tem, kaj se bo na Seminarju dogajalo naslednji dan. Otvoritvena prireditev je bila odlicno pripravljena, meniva, da je bilo zelo lepo, da so se lahko predstavili vsi udeleženci in se (vsaj virtualno) povezali med seboj.« 7. »Za konec je potrebno izpostaviti odlicno odlocitev organizatorjev, da eno skupino poucujeta dva ucitelja, kar je na eni strani pomenilo, da je ucitelj ob veliki motivaciji imel dovolj casa za poglobljeno pripravo, po drugi strani pa je to v sam pouk prineslo svojstveno dinamiko, ki je rezultirala v dinamicnem in entuziasticnem pristopu vseh slušateljev.« Lektorji porocajo o bolj ali manj homogenih skupinah z vidika starostnih razlik, izobrazbe in/ali osebnih interesov ter o nekoliko bolj heterogenih skupinah z vidika jezikovnega (pred)znanja in maternih jezikov (slovanski, germanski, romanski, ugrofinski in drugi jeziki). Težave so lektorji uspešno odpravljali sproti, prenekatera razlika med udeleženci pa jim je služila tudi kot osnova za delo v skupini, kar prica o prilagodljivosti in dobri usposobljenosti lektorjev, ki so poucevali na Seminarju: »Na zacetku sva mislila, da bo zaradi tega delo seminar slovenskega jezika, literature in kulture 56. Predavanja V Ljubljani in po svetu, 6 17 juli 2020 oteženo, ker sva predvidevala, da bodo 'Slovani' veliko vec razumeli in zaradi tega hitreje napredovali. Izkazalo pa se je, da so dodatni izzivi, ki sva jih pripravila za 'Slovane', le še spodbudili 'Neslovane', razlaga, ki so jo potrebovali 'Neslovani', pa je bila za 'Slovane' dodatna ponovitev in dopolnitev že znanega.Ta heterogenost je torej bila pozitivna. Udeleženci so namrec vsak s svojim znanjem in z izkušnjami popestrili pouk.« Lektorji v svojih porocilih prav tako navajajo, da so udeleženci pohvalili popoldanska strokovna predavanja, ki so bila zelo strukturirana in na visoki ravni, pohvalili so tudi možnost popoldanskih srecevanj s študenti ljubljanske slovenistike ter izvedbo foneticnih vaj. Tako za organizatorje kot lektorje je bil letošnji Seminar prav posebna izkušnja. Nihce od nas do zdaj ni imel prav nobenih izkušenj s poucevanjem in organizacijo dogodkov preko spleta, zato veselijo ugotovitve lektorjev, da smo tudi s tehniko imeli vec pozitivnih kot negativnih izkušenj (ki se jim seveda nismo mogli povsem izogniti): 1. »Za vse nas je bila to nova izkušnja, vsi smo imeli pred sabo veliko novih izzivov. Nauciti sva se morala delati z Zoomom /…/. Prav tako je bilo veliko vprašanj, kako ustvariti takšno vzdušje, da bodo udeleženci tudi na daljavo dobili obcutek, da pripadajo /…/ skupini.« 2. »V drugem tednu so bile ure strukturirane v obliki predstavitve v PowerPointu, ki sem jo udeležencem skupaj z izpiskom iz Chata, ki smo ga po potrebi uporabljali namesto table, poslala vsak dan po pouku skupaj z domaco nalogo.« 3. »Zdi se mi, da smo delo na daljavo organizirali dobro, saj so študenti radi sodelovali pri vseh aktivnostih in so bili zelo motivirani za delo. Zelo enostavno je bilo organizirati vaje za razumevanje govorjenih besedil, saj je lahko vsak udeleženec besedilo sam poslušal na svojem racunalniku ter nato povedal svoje mnenje o slišanem.« 4. »Pri tako majhni skupini delo na daljavo, razen obcasnih tehnicnih težav, ni bil motec faktor, prej nasprotno. Kot zelo ucinkovita in hkrati zabavna aktivnost se je izkazal govorni nastop s pomocjo PowerPointa (vsak udeleženec je predstavil svojo državo), ki je bila v Zoomu še lažje izvedljiva kot v ucilnici, udeleženci so bili bolj sprošceni.« 5. »Edina težava dela na daljavo je bila odsotnost neposredne komunikacije, kar smo nadomešcali z domacimi nalogami in komentiranjem v Chatu. Uporaba spletnih brskalnikov je potekala nemoteno, tudi Zoom se je izkazal za dobro spletno predavateljsko orodje. Sodelovanje znotraj skupine je bilo odlicno. Problem dela na daljavo je predvsem odsotnost cloveškega stika in prisilna drža ter svetlobna obremenjenost telesa, oci in glave, predvsem vratnega dela.« 6. »Pozitivno pa je mnenje udeleženk, da je bil zvok odlicen /…/, slika prav tako in delo odlicno. /…/ Želim si vsekakor Seminar v živo, prednost tega Seminarja je bila edino udeležba kolegice iz Argentine, ki bi težko prišla v Slovenijo.To, udeležbo ljudi iz oddaljenejših krajev, bi se dalo izvesti tudi s kombinacijo dela v živo, za to pa potrebujemo premislek o ustreznih prostorih in tehnicnih sredstvih.« Letos smo organizirali in preko Zooma izvedli šest strokovnih predavanj, ki se jih je udeleževalo od 47 do 79 slušateljev (v povprecju 61), saj so bila odprta tudi za zunanje obiskovalce. Udeleženci so jih ocenili najvišje v zadnjih petih letih (4,63; gl. graf 3). Predavali so dr. Božidar Jezernik (z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo UL FF), dr. Martina Malešic (z Oddelka za umetnostno zgodovino UL FF) ter dr. Simona Kranjc, dr. Darja Pavlic, dr. Marko Stabej in dr. Alenka Žbogar (vsi z Oddelka za slovenistiko UL FF). Že pripravljenih predavanj v okviru parade mladih in obeh izbirnih tecajev letos nismo izvedli, ampak smo jih skupaj s klasicnimi predavanji, ki smo jih predvideli v okviru krovne teme Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ter spremljevalnim programom prestavili v leto 2021. Povzetki predavanj so objavljeni vVodniku po programu, ki je bil natisnjen in po navadni pošti skupaj z ucnim gradivom poslan vsem udeležencem pred zacetkom prireditve, posnetki predavanj pa so dostopni na spletnem portalu Videolectures. Spremljevalni program Seminar smo odprli v ponedeljek, 6. 7., ob 9.00, ko so udeležence in druge goste pozdravili dekan Filozofske fakultete UL dr. Roman Kuhar, predstojnik Oddelka za slovenistiko dr. Marko Stabej in predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik dr. Simona Kranjc, udeleženci, lektorji in organizatorji pa smo se eni drugim na kratko predstavili. V okviru spremljevalnega programa smo za seminariste organizirali še vsakodnevno druženje s študenti ljubljanske slovenistike (ocena 4,86), prav tako so se lahko vsak dan udeležili pogovora z organizatorjem prireditve (ocena 5), v prvem tednu so si lahko ogledali slovenski film Ne pozabi dihati (ocena 4,25), v drugem tednu gledališko predstavo Trac (ocena 4,54), Seminar pa smo zakljucili s krajšo prireditvijo v petek, 17. 7. Spremljevalni program so udeleženci ocenili s povprecno oceno 4,57, lani 4,44 (gl. graf 4). Graf 4: Ocene organizacije in spremljevalnega programa Udeleženci so se lahko med prireditvijo posvetovali s sodelavkami Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko ter se dogovorili za možnost skeniranja študijskega gradiva, Knjigarna Filozofske fakultete pa je seminaristom v casu prireditve ponujala 25-odstotni popust pri nakupu vseh ucbenikov Centra za slovenšcino ter drugih publikacij Znanstvene založbe Filozofske fakultete. Organizacija, odmevi v medijih in financiranje 5.1 Organizacija Vodja Seminarja in vodja lektorjev na letošnji prireditvi je bil dr. Damjan Huber, v ožjem organizacijskem odboru so bili še dr. Simona Kranjc, mag. Mateja Lutar, dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, dr. Marko Stabej in dr. Alenka Žbogar.V veliko pomoc pri izvedbi Seminarja so bili študenti Monika Ivancic, Pia Rednak, Miha Sever, UršaTercon (vsi študenti slovenšcine na Filozofski fakulteti UL) inVladimir Šatin (študent rušcine in slovenšcine v Moskvi). 5.2 Poudarki iz anket Še enkrat velja poudariti, da so bili udeleženci navdušeni nad organizacijo in izvedbo udeležencev Seminarja letošnjega Seminarja na daljavo. V anketah so pohvalili svoje dopoldanske lektorje, popoldanske predavatelje, izvajalca foneticnih vaj in študente ljubljanske slovenistke, s katerimi so se lahko družili v poznopopoldanskem casu. Vec jih je izpostavilo neprecenljivo izkušnjo, da so dva tedna lahko govorili (samo) slovensko z udeleženci z vsega sveta in slovenskimi strokovnjaki za jezik, književnost in druge družboslovno-humanisticne teme, ter navdušenje udeležencev nad organizacijo prireditve (letos 5, lani 4,72), delom in prijaznostjo organizacijskega osebja (5, lani 4,84; gl. graf 4). Prav tako so bili pozitivno preseneceni, kako intenzivno in kakovostno je lahko ucenje slovenšcine tudi na daljavo preko spleta: 1. »Imel sem pomisleke zaradi izvedbe preko spleta, a konec koncev sem od Seminarja veliko odnesel in v veselje mi je bilo, da sem smel toliko odnesti s seboj.« 2. »Pohvale organizatorju. Ni lahko organizirati Seminar na daljavo.Vse je potekalo super. Zelo sam navdušena nad Seminarjem. Zagotovo se bom udeležila Seminarja še enkrat v Ljubljani v živo. Najlepša hvala!« 3. »Seveda je težko oceniti v primerjavi s prejšnjimi Seminarji, zaradi težjih pogojev, ampak kar se tice lektorata, je bil enako dober, kot bi ga pricakovala tudi »v živo« v Ljubljani.« Pri samooceni izboljšanja znanja je z veliko svoj napredek ocenilo 71 % (lani 48 %) udeležencev, s precej 29 % (lani 43 %), z malo nihce (lani 9 %) in z nic prav tako nihce (enako lani); gl. graf 5. Nadaljevalci izražajo zadovoljstvo, da lahko dnevno izbirajo med popoldanskimi konverzacijami in predavanji – kar bi si želeli tudi izpopolnjevalci –, skupaj z udeleženci izpopolnjevalnih skupin pa pozdravljajo povecanje števila ur, namenjenih foneticnim vajam, ceprav si jih po drugi strani želijo še vec. Graf 5: Samoocena udeležencev glede napredka v znanju slovenšcine (v %) Ceprav so bili udeleženci navdušeni nad letošnjim Seminarjem, pa – pricakovano – vsi komaj cakajo, da se prireditve udeležijo tudi v živo v Ljubljani, saj bi se jih kar 76 % raje udeležilo klasicnega Seminarja v ucilnici v Ljubljani, 24 % jih meni, da sta obe možnosti, tj. preko spleta oz. v živo v Ljubljani, enako dobri, medtem ko se prav nihce ni odlocil, da bi se raje udeležil Seminarja preko spleta (gl. graf 6). Graf 6: Klasicni ali spletni Seminar (v %) Vseeno mi je / Obe sta v redu Seminar preko spleta Klasicni Seminar v ucilnici v… 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % Klasicni Seminar v ucilnici v Ljubljani Seminar preko spleta Vseeno mi je / Obe sta v redu 56. SSJLK 76 % 24 % 5.3 Odmevi v medijih Letos smo zasledili šest medijskih objav. Seminar je odmeval na spletnih straneh Slovenske tiskovne agencije (2 objavi), na Radiu Slovenija 1, v casopisih Vecer in Demokracija ter v glasilu Slovencev v Argentini Svobodna Slovenija.Vse objave so dostopne v spletnem arhivu 56. Seminarja v rubriki Odmevi v medijih. 5.4 Financiranje Seminar je v veliki vecini financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. Skrb za slovenšcino, na pomoc pa so nam priskocili še UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Rektorat Univerze v Ljubljani in Krka d. d. Sklep Za kakovostno sodelovanje se zahvaljujem clanom ožjega organizacijskega odbora, lektorjem, predavateljem, asistentom, izvajalcem študentske konverzacije in spremljevalnega programa, sodelavkam Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko ter nasploh vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjega Seminarja.Velika zahvala gre tudi glavnemu financerju in vsem sponzorjem, ki so nam omogocili, da tudi letos kakovostno pripravimo in izvedemo to edinstveno mednarodno strokovno prireditev. 39. simpozij Obdobja: Slovenšcina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo (18.–20. november 2020) izr. prof. dr. Jerca Vogel Vsebinska zasnova in tematika simpozija Razmerja med jeziki, jezikovnimi zvrstmi in diskurzi se v slovenskem prostoru v zadnjih desetletjih bistveno spreminjajo, saj na jezikovno prakso vplivajo številni družbeni procesi – od globalizacije z zavestjo o veckulturnosti tudi na znotrajjezikovni ravni ter možnosti e-komunikacije do spremenljivosti individualnih življenjskih prostorov in stilov, znacilni za t. i. postmoderno družbo. Spreminjanje in spremenljivost jezikovnega okolja, v katerem razlicne zvrsti stopajo na podrocja, ki so bila v skladu s strukturalisticno teorijo opredeljena kot prostor knjižnega jezika, ter v katerem se pojavljajo novi diskurzi in nove zvrsti, tako od »tradicionalnih« kot od »novih« družbenih skupin in njihovih govorov zahtevata ponovno vzpostavljanje, potrjevanje ali preurejanje razmerij, od posameznika pa vedno vecjo obcutljivost za izbiro ustreznega jezika, zvrsti in diskurza v raznovrstnih kontekstih. V razpravah, zbranih v monografski publikaciji, smo zato skušali z razlicnih vidikov na novo pretresti razmerja med diskurzi, zvrstmi in jeziki v sodobnem slovenskem jezikovnem prostoru, pri cemer so se soocali razlicni pogledi (od teoreticnih do aplikativno usmerjenih) in srecevali razlicni metodološki pristopi. Monografija, ki je izšla pred simpozijem in je bila zaradi ukrepov prijavljenim udeležencem poslana po pošti, je bila oblikovana z veliko znanstveno skrbnostjo in zasnovana izrazito vsebinsko, po posameznih podrocjih rabe jezika oziroma njegovih vlogah.V njej s 37 prispevki sodeluje 44 avtorjev. Da bi cim bolj zajeli celovitost jezikovnega delovanja, pa smo razmislek o tem, kako govorci z izbiro jezika, zvrsti in diskurzov izražajo identiteto in uresnicujejo druge funkcije (predvsem predstavitveno in vplivanjsko), namesto na tradicionalni osi funkcijskih in socialnih zvrsti umestili na tipicna podrocja osebnega, formalnega in javnega življenja.Tako so razprave v znanstveni monografiji razvršcene v 5 poglavij; znotraj podrocij, kjer je problematika jezikovne zvrstnosti in diskurzov posebej aktualna oziroma razkorak med opisno teorijo in jezikovno realnostjo najbolj problematicen, so bile oblikovane tudi specificne vsebinske celote. Monografija je tako razdeljena na naslednja poglavja: Slovenšcina v medijskem prostoru s posebnima razdelkoma Slovenšcina v oglaševanju in Slovenšcina na spletu; Slovenšcina v znanosti, s posebnim razdelkom Slovenšcina v pravnih besedilih; Slovenšcina v šoli s podpoglavji Jezik kot izraz identitete, Uciteljev govor in stališca do jezika, Izkušnje in stališca ucencev ter Slovenšcina v stiku z drugimi jeziki; Slovenšcina v umetnosti ter Jezik kot izraz kolektivne in osebne identitete. Aktualnost teme in nujnost ponovnega razmisleka o njej ter smiselnost razvrstitve na podrocja družbenega življenja oz. po funkcijah jezika dokazuje tudi dejstvo, da so anketirani aktivni udeleženci namenili tako programu kot recenzijskemu postopku najvišji oceni v zadnjih petih letih (gl. prilogo). Program kot celoto so ovrednotili z oceno 3,7 (od 4 kot najvišje možne ocene), recenzentski postopek, ob katerem so v anketah pohvalili strogost in hkrati izrazito konstruktivnost ocenjevalcev, pa še višje, z oceno 3,81 (od možnih 4). Monografija se zacenja z uvodnim prispevkom Marka Stabeja Slovenšcina, kontinuum, v katerem ugotavlja, da norma oziroma standard pomagata pri odlocanju o tem, ali neka komunikacijska pojavnost sodi v množico (zvrst, diskurz, žanr), v katero se glede na sporocevalcev namen želi umestiti.To, ali jo bodo prejemniki vanjo tudi uvrstili, pa je odvisno ne zgolj od formalnih meril, temvec tudi od družbenih razlogov in spremenljivih okolišcin. Spoznanje, da moramo, ce želimo razclenjevati jezikovno dejavnost, nanjo gledati kot na dejavnost, ki je vsaj toliko kot s kodom in normo povezana z družbo, kulturo, ideologijo in namerami, se je potrdilo tudi ob razpravah po posameznih vsebinskih sklopih. Tako je bilo, denimo, ob medijskem govoru, ki sta ga posebej zaznamovala vse vidnejša vplivanjska funkcija po eni ter elektronsko komuniciranje s prestopanjem meje med zasebnim in javnim (npr. v forumih, komentarjih) po drugi strani, poudarjeno, da postaja eno osrednjih vprašanj prepoznavanje sovražnega, neeticnega in izkljucevalnega govora. Razpravljavci in diskutanti v sekciji, ki je govorila o slovenšcini v znanosti, so se strinjali, da je razvijanje strokovnega jezika tudi na ravni visokošolskega izobraževanja nujno za ohranjanje vitalnosti jezika. Ob razpravah o jeziku v šolskem prostoru je mogoce povzeti, da mora hierarhicno urejen opis zvrsti nadomestiti razmislek o njihovih funkcijah v repertoarju posameznika ter o tem, kako potrebo po ucenju knjižnega jezika utemeljevati iz vseh njegovih funkcij, ne zgolj iz simbolne vloge na abstraktni, narodni oz. državni ravni. simpozij Obdobja 39. simpozij Obdobja 39. 2 Organizacijsko porocilo Priprave na 39. simpozij Obdobja so tako kot njegova izvedba potekale v casu o izdelavi monografije spremenjenih okolišcin zaradi ukrepov za preprecevanje epidemije covida-19, kar je in programa ter izvedbi zaradi negotovosti o tem, ali bo simpozij mogoce izpeljati oziroma ali bo mogoce potovati simpozija cez državne meje, povzrocilo predvsem to, da je bilo tem, prijavljenih februarja 2020, precej vec kot junija 2020 dejansko oddanih prispevkov.V monografiji je tako s prispevki sodelovalo 44 avtorjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Poljske in Litve, kar je nekaj manj kot leto prej in primerljivo z letom 2018. Avtorji prispevkov med drugim prihajajo z ljubljanske, mariborske, koprske in novogoriške univerze, z ZRC SAZU, Instituta Jožef Stefan ter razlicnih univerz iz zgoraj naštetih držav. 32 prispevkov od 37 so udeleženci predstavili tudi na simpoziju. Za organizacijo prireditve je skrbel predvsem Damjan Huber, za simpozijsko publikacijo in druge tiskovine pa je kot tehnicni urednik skrbel Matej Klemen, ki je skupaj z Matejo Lutar opravil tudi koncne korekture; vsi so sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik.Clani programskegaodbora so biliMatejaJemecTomazin(ZRCSAZU), Mihaela Knez (Univerza v Ljubljani), Simona Kranjc (Univerza v Ljubljani), Tina Lengar Verovnik (UniverzavLjubljani;ZRCSAZU),Vesna Mikolic (Univerza vTrstu;ZRSKoper),Mladen Pavicic(Eötvös LorándTudományegyetem,Budimpešta;UniverzavLjubljani), Darja Pavlic (Univerza vLjubljani),SimonaPulko (UniverzavMariboru),VeraSmole(Univerza v Ljubljani), Mojca Smolej (Univerza v Ljubljani), Marko Stabej (Univerza v Ljubljani), HotimirTivadar(Univerza v Ljubljani),JercaVogel (Univerza v Ljubljani) inAndreja Žele (Univerza v Ljubljani). Za natancne in kriticne recenzije posameznih prispevkov za znanstveno monografijo – vsak prispevek sta pregledala dva recenzenta, ob dveh negativnih recenzijah je bil clanek zavrnjen, ob eni negativni recenziji ali negativni oceni posamezne postavke v eni od recenzij pa je bil poslan še v tretji in izjemoma cetrti pregled – so poskrbeli clani programskega odbora, ki smo jim zaradi specificne tematike nekaterih prispevkov dodali še tri recenzente. To so bili Aleksander Bjelcevic (Univerza v Ljubljani), Mojca Kumin Horvat (ZRC SAZU) in Saška Štumberger (Univerza v Ljubljani). Organizacija pred simpozijem je kljub spremenljivim okolišcinam in negotovosti, ali bo mogoce simpozij izvesti vsaj deloma v živo ali ne, potekala brez zapletov. To kažejo tudi mnenja anketiranih udeležencev, ki so jo ocenili z najvišjo možno oceno, tj. 4. Simpozij je vse tri dneve potekal prek spletne aplikacije Zoom, na vstopni strani katere so bili udeleženci vsak dan sproti obvešceni tudi o programu in njegovih spremembah zaradi odpovedi. Ob zacetku prvega dne so udeležence nagovorili dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar ter predstojnica Oddelka za slovenistiko Mateja Pezdirc Bartol in predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Simona Kranjc. Tako število predavanj kot spletnokonferencno okolje, ki ne zahteva omejitev poslušalstva, sta omogocili zasnovo programa brez vzporednih skupin. Predavanja, ki so bila vecinoma v slovenskem, pa tudi hrvaškem in poljskem jeziku, so bila razdeljena tako kot prispevki, zbrani v monografiji, v vsebinsko zaokrožene sklope, pri cemer so se nekateri zaradi obsežnosti zvrstili v vec zaporednih sekcijah. Znotraj vsakega vsebinskega sklopa je bilo enemu predavanju namenjene pol ure casa, vsem preostalim pa po 20 minut; vsakemu predavanju je neposredno sledila diskusija. Potek simpozija skozi posamezne sekcije so usmerjale moderatorke (Mojca Smolej, Simona Kranjc, Mihaela Knez,Darja Pavlic inJercaVogel zUniverze v Ljubljani), kisoob uvodnih napovedih zagotavljale koherenco celotne sekcije ter usmerjale diskusijo, ki se je razvila prav po vsakem predavanju in zaradi velikega odziva poslušalcev presegla zastavljene casovne okvire. Konstruktivno diskusijo kot znacilnost tokratnega simpozija je posebej izpostavilo vec anketiranih udeležencev. Smiselnost zasnove in izpeljave simpozija na daljavo ter premišljene izvedbe, ki so jo zasnovali sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, potrjuje tudi ocena organizacije med simpozijem, saj je kljub nekaj tehnicnim težavam udeležencev in odpovedim zaradi bolezni dosegla izredno visoko oceno 3,92 (od 4). Poleg udeležencev predavateljev se je simpozija udeležilo veliko strokovnjakov in študentov oz. tistih, ki so jih izbrane teme zanimale, saj jim je spletno okolje omogocilo dostop, ki ga sicer zaradi prostorske oddaljenosti, kotizacije ali omejenih kapacitet dvoran ne bi imeli (med poslušalci so bili npr. tudi strokovnjaki iz Rusije, Madžarske, Slovaške, Belorusije, ZDA, Italije, Avstrije, Ceške, Nemcije,Velike Britanije). Uvodnega predavanja Marka Stabeja se je udeležilo kar 144 udeležencev, v povprecju pa vsakega od predavanj okoli 50.V treh dneh se je tako simpozija v celoti ali deloma udeležilo 305 razlicnih oseb. S tem je simpozij dosegel svoj širši znanstveni namen, tj. prepoznavnost v strokovni javnosti. Uspešnost 39. simpozija Obdobja tako z vsebinske kot organizacijske plati – ta je bila letos zaradi zaostrenih epidemioloških razmer in prenosa v e-konferencno okolje posebej zahtevna – odseva tudi v splošnem vtisu o simpoziju.Ta je namrec dosegel zelo visoko oceno 3,96 (od 4). Kljub zadovoljstvu z izvedbo prvega simpozija Obdobja na daljavo pa anketni odgovori udeležencev kažejo, da bi se jih vecina raje odlocila za ponovno udeležbo, ce bi simpozij potekal v klasicni obliki. Financiranje Simpozij je bil v letu 2020 financiran predvsem iz sredstev Ministrstva za izobraževanje, Odzivi v javnosti in simpozijski arhiv Simpozij 39 Obdobja V Ljubljani in po svetu, 18.-20. november 2020 Slovenšcina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo Program znanost in šport RS, in sicer po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz, iz sredstev Znanstvene založbe UL FF ter kotizacij referentov. O simpoziju so porocali nekateri mediji (STA, Radio Študent), vsi odzivi so zbrani in dokumentirani v spletnem arhivu 39. simpozija v rubriki Odmevi v medijih.V simpozijskem arhivu je na voljo tudi drugo dokumentarno gradivo s simpozija, vkljucno s simpozijsko monografijo, ki je izšla na 368 straneh v tiskani obliki, v elektronski obliki pa je prosto dostopna na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, in sicer kot celota in po posameznih prispevkih. simpozij Obdobja 39. Priloga: Povzetek rezultatov ankete 39. simpozija Obdobja doc. dr. Damjan Huber Kako bi ocenili simpozij Obdobja? Kolikokrat ste že bili na simpoziju Obdobja? Za katero vrsto simpozija Obdobja bi se odlocili, ce bi lahko izbirali? (v %) Vseeno mi je / Oba sta v redu 37,00 % Klasicni simpozij Obdobja v dvoranah Univerze v Ljubljani 52,00 % Simpozij preko spleta 11,00 % Tecaji slovenšcine Jana Kete Maticic Izvedba tecajev V letu 2020 smo izvedli 24 tecajev slovenšcine za odrasle. slovenšcine Tabela 1: Razpored tecajev leta 2020 Tecaji slovenšcine 1.1 Tecaji slovenšcine za odrasle Leto 2020 je bilo za tecaje slovenšcine posebno leto. Zaradi izbruha bolezni Covid-19 in razglasitve pandemije smo bili prisiljeni v popolno reorganizacijo tecajev slovenšcine in selitev skupin na spletne platforme. Kot najboljša za delo z majhnimi skupinami se je izkazala platforma Zoom, ki je omogocala poleg dobrega stika ucitelja z udeleženci tudi delo v manjših skupinah in parih. Scasoma se je pokazalo, da na spletu bolje funkcionirajo manjše skupine, v katerih uciteljice udeležence lažje spremljajo, zato smo najvecje število udeležencev v skupini znižali z 12 na 10. Lektorice in udeleženci so hitro osvojili in zaceli uporabljati tudi druga spletna orodja za popestritev pouka, npr. Wordwall, Edpuzzle, Pools, genial.ly … Kljub zacetnim organizacijskim težavam in novim izzivom smo vseeno izvedli skoraj vse predvidene redne tecaje slovenšcine. Zaradi premajhnega števila prijav smo odpovedali vse termine tecaja Priprava na izpit iz znanja slovenšcine na osnovni ravni in dva termina tecaja Priprava na izpit iz znanja slovenšcine na višji ravni. Nizek interes za ta dva tecaja je predvsem posledica dejstva, da so bili leta 2020 odpovedani skoraj vsi izpitni roki, tako za izpite na osnovni ravni kot tudi za izpite na višji ravni. Odpovedali smo tudi tecaj Okusimo slovenšcino, ker se udeleženci, ki so bili prijavljeni nanj, niso strinjali z izvedbo tecaja na spletu, in Žepni tecaj, ki ga sicer vsako leto od maja do septembra za turiste organiziramo skupaj s Slovenskim turisticnim informacijskim centrom v Ljubljani. Na spletu smo organizirali tudi Poletno šolo slovenskega jezika (letos je trajala samo 3 tedne, imela je manj ur in precej okrnjen spremljevalni program), od drugega vala epidemije, ki se je zacel v oktobru, pa smo na splet preselili tudi vse ostale tecaje. Na spletu smo izvedli tudi nekaj tecajev za posebne skupine, ki jih organiziramo glede na specificne zahteve narocnika. Konec julija smo tako organizirali enotedenski tecaj slovenšcine za tolmace, ki kot stalno zaposleni ali kot svobodni tolmaci tolmacijo za institucije EU. Tecaj smo organizirali skupaj z Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete. Poleg jezikovnega tecaja smo jim v dopoldanskem casu organizirali tudi predavanja slovenskih strokovnjakov z razlicnih podrocij, in sicer prava, sodstva, politike, brezplacne pravne pomoci in javnih financ. V popoldanskem casu so udeleženci imeli ure tolmacenja iz slovenšcine v svoje jezike. V okviru tecaja smo jim pripravili tudi spremljevalni program, udeleženci so si lahko preko spleta ogledali slovenski film, se preizkusili v kuhanju in se seznanili z deli izbranih slovenskih pesnikov. Tecaj, ki ga organiziramo za zaposlene na Banki Slovenije, je bil marca zaradi selitve na splet odpovedan, potem pa so se na kadrovski službi vseeno odlocili, da si tecaja kljub spremembi želijo. Z udeleženci smo se ponovno dobili v zacetku oktobra, tecaj so dobro sprejeli in ga redno obiskovali. Jeseni smo organizirali še poseben 10-urni spletni tecaj za potomce Slovencev, ki živijo v Kairu. S tecajem so bili zadovoljni in želijo z urami nadaljevati tudi v letu 2021. Aprila smo se po približno enem mescu izvajanja tecajev na spletu odlocili, da bomo med tecajniki izvedli anketo o zadovoljstvu z novim nacinom dela. Rezultati ankete so bili presenetljivi. Vec kot polovica udeležencev je tecaj ocenila s 5, tretjina pa s 4 (na lestvici od 1 do 5). Tecaj se jim je zdel zanimiv, zabaven, pester in ucinkovit. Nekateri so celo napisali, da jim tak nacin dela bolj ustreza in bi v prihodnje dali prednost spletnemu tecaju pred klasicnim v razredu. Zato smo se odlocili, da bomo krajše tecaje, ki jih organiziramo nekajkrat na leto, ne glede na okolišcine v prihodnje organizirali samo na spletu. To sta Intenzivni tecaj in Intenzivni jutranji tecaj. Kot dodatek k naši redni ponudbi pa bomo od zdaj naprej v spletni obliki ponujali tudi Jutranji in Popoldanski tecaj slovenskega jezika ter Poletno šolo. 2 Udeleženke in Skupno število udeleženk in udeležencev v letu 2020 je bilo 639. Najvec jih je bilo na udeleženci Intenzivnem tecaju slovenšcine za študente Erasmus+ (138), na Poletni šoli na spletu (89) in na Individualnih tecajih (66). Graf 1: Število udeležencev po posameznih tecajih 2020 in 2019 Erasmus+ = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+, Žepni = Žepni tecaj, PŠ = Poletna šola, Štud = Slovenšcina za študente, POP = Popoldanski tecaj, Zaposleni UL = Tecaj za zaposlene na Univerzi v Ljubljani, Indiv = Individualni pouk, JUT = Jutranji tecaj, Posebni t = Posebni tecaji, JŠ = Jesenska šola, SŠ = Spomladanska šola, ZŠ = Zimska šola, Int na spletu = Intenzivni tecaj na spletu, Prip OR = Priprava na izpit iz slovenšcine na osnovni ravni, Prip VR = Priprava na izpit iz slovenšcine na višji ravni, Int JUT na spletu = Intenzivni jutranji tecaj na spletu Leta 2020 smo imeli zaradi izbruha pandemije velik upad udeležencev. Predvidevamo, da se je zaradi omejitve potovanj in hitre širitve koronavirusa za Slovenijo in slovenšcino zanimalo manj ljudi. Pripadniki naših ciljnih skupin so bili sprva tudi nekoliko skepticni do tecajev na spletu. Zdelo se jim je, da niso enakovredni tecajem v živo in da od pouka ne bodo veliko odnesli.V primerjavi z letom 2019, ko smo na tecajih imeli 981 udeležencev, smo v letu 2020 zabeležili 342 udeležencev manj. Najbolj je upad viden pri Žepnem tecaju, ki ga zaradi slabih razmer sploh nismo izvajali, in pri Intenzivnem tecaju slovenšcine za študente Erasmus+. Ceprav smo tecaj izvedli v spletni obliki, se zanj ni odlocilo toliko študentov kot v preteklih letih. Glede na to, da se je ves študijski proces odvijal preko spleta, verjetno študenti množicno sploh niso prihajali v Slovenijo, zato jih tudi slovenšcina, ki jo potrebujejo predvsem za vsakodnevna opravila, ni toliko zanimala. Pri nekaterih od tecajev se je število udeležencev povecalo.Tako smo zaznali porast pri Individualnih urah, ki so bile zanimive predvsem za tiste, ki se pripravljajo na izpite na višji ravni ali ravni odlicnosti, naTecaju za zaposlene na Univerzi v Ljubljani in na Jesenski šoli, kjer je bila visoka udeležba predvsem posledica dejstva, da smo na tecaj dobili skupino Venezuelcev, ki so bili v letu 2020 zaradi slabih razmer v maticni državi repatriirani v Slovenijo. Udeležbo na Jesenski šoli jim je omogocil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Graf 2: Primerjava skupnega števila udeležencev v preteklih štirih letih (v %) Rednih tecajev za odrasle so se udeležili udeleženci 63 razlicnih narodnosti, najvec jih je bilo iz Nemcije (13 %), Italije (7 %), Rusije (6 %) in Ceške (5 %). Udeleženci so opravljali 98 razlicnih poklicev, najvec je bilo študentov (44 %), raziskovalcev (6 %) in uciteljev (5 %). Na tecajih je bilo vec udeleženk kot udeležencev. Graf 3: Narodnost udeležencev (v %) nemška ostale 13,00 % 23,98 % italijanska 7,00 % ruska iranska 5,84 % poljska 1,55 % 1,72 % ceška 4,64 % kanadska 1,72 % avstrijska 1,89 % japonska makedonska 2,06 % 4,47 % nizozemska hrvaška 2,58 % srbska 2,75 % 4,12 % ameriška venezuelska britanska 3,78 % kitajska 2,92 % 2,75 % argentinska francoska 3,78 % španska 2,92 % 3,44 % 3,09 % Graf 4: Poklic udeležencev (v %) ostalo, 35,95 % študent, 43,59 % asistent, 1,53 % profesor, 2,10 % zdravnik, 2,87 % inženir, 3,06 % raziskovalec, 5,93 % ucitelj, 4,97 % Graf 5: Spol udeležencev (v %) moški 33 % ženske 67 % E-tecaj: Slovene Learning Online S pomocjo e-tecaja se je slovenšcino ucilo že skoraj 23.000 uporabnikov iz 173 držav. Število uporabnikov se je v enem letu povecalo za okoli 9.000, novih držav je 21. Najvec uporabnikov je iz ZDA, Slovenije, Italije, Srbije,Velike Britanije, Bosne in Hercegovine, Nemcije, Makedonije in Argentine. Graf 6: Države uporabnikov e-tecaja 3000 Spletni tecaj smo v letu 2020 vsebinsko in tehnicno izpopolnjevali, saj želimo izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.V veliko pomoc so nam bili tudi konstruktivni odzivi naših uporabnikov. Konec leta 2020 pa smo zaceli s pripravo novega sklopa tecaja, in sicer Slovene Learning Online 3. 4 Projekt KOST V letu 2020 smo sodelovali pri projektu KOST (korpus slovenšcine kot tujega jezika), ki ga v okviru Leta plus vodi dr. Mojca Stritar Kucuk. Namen projekta je vzpostavitev digitalne zbirke besedil, ki so jih napisali tisti, za katere slovenšcina ni prvi jezik, pac pa se jo ucijo v okviru svojega študija ali razlicnih drugih programov. Na Tecajih slovenšcine smo zbrali besedila udeležencev, ki so obiskovali Spomladansko in Poletno šolo slovenskega jezika. Z zbiranjem besedil bomo nadaljevali tudi v letu 2021. 5 Publikacije V letu 2020 nismo izdajali fizicnih publikacij, ker smo tecaje izvajali na spletu. Izdali smo le Zimopis, ki je izšel v okviru Zimske šole slovenskega jezika še pred izbruhom epidemije koronavirusa. POLETNA ŠOLA SLOVENŠ˜INE NA SPLETU 6 Kadri Leta 2020 je v programuTecaji slovenšcine ucilo in tudi drugace sodelovalo 21 uciteljic, od tega 15 profesoric in 6 študentk. Vecina sodelujocih je stalnih honorarnih sodelavcev Centra – sodelavke in sodelavci Tecajev slovenšcine 2020 so: Tjaša Alic Mateja Lutar Neža Bohinc Polona Majdic Anja Corel Lucija Mandic Urh Ferlež Andreja Markovic Svetlana Jandric Petra Pucnik Tanja Jerman Jana Šter Matej Klemen Jana Vaupotic Katja Krajnc MelitaVešner Katja Kralj Magda Volk Katja Križnik Jeraj Gita Vuga Lara Lazar Ob koncu vecine tecajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženke in udeleženci ocenili nacin dela uciteljice in ucinkovitost tecaja. Povprecna ocena je bila 4,69 (na lestvici od 1 do 5). V letu 2020 so bile na programu Tecaji slovenšcine zaposlene Tjaša Alic (za e-vsebine), Tanja Jerman (vodja uciteljev), Jana Kete Maticic (vodja tecajev), Katja Kralj, Melita Vešner in Gita Vuga (uciteljice slovenšcine) in Brigita Zahirovic (samostojna strokovna sodelavka). 7 Financiranje programa Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ sofinancira Evropska komisija, in sicer 100 EUR na udeleženca.Tecaj za zaposlene na Univerzi v Ljubljani preko projekta internacionalizacije sofinancira Univerza v Ljubljani, za izvedbo 9 skupin je odobrila sredstva v višini 31.500 EUR. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujeta štipendije za kritje šolnin zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev za Zimsko in Spomladansko šolo, Poletno šolo na spletu in Jesensko šolo. V letu 2020 je bilo podeljenih 6 štipendij za Zimsko šolo (MIZŠ: 2.550 EUR), 2 za Spomladansko (MIZŠ: 2.768 EUR), 31 za Poletno šolo na spletu (MIZŠ – bilateralni sporazumi: 13.728 EUR, MIZŠ: 13.156 EUR, Urad: 4.576 EUR), 27 za Jesensko šolo (MIZŠ: 2.828 EUR, Urad: 21.210 EUR) in 5 štipendij za Jutranji in Popoldanski tecaj slovenskega jezika na spletu (MIZŠ: 650 EUR, Urad: 2.600 EUR). Dve štipendiji iz Štipendijskega sklada Jane Zemljaric Miklavcic (1.144 EUR) za tritedensko Poletno šolo na spletu smo namenili iz svojih tržnih sredstev. Slovenšcina za otroke in mladostnike dr. Mihaela Knez 1 Uvod Tudi program Slovenšcina za otroke in mladostnike je bil v letu 2020 zaznamovan z izbruhom koronavirusa.To je pomenilo, da smo se morali prilagoditi novemu nacinu dela, vložiti je bilo treba tudi vec napora v ohranjanje starih in pridobivanje novih dejavnosti, ki nam omogocajo financiranje in delovanje programa. Kljub spremenjenim okolišcinam smo opravili vecino zacrtanih nalog (odpadli so le ustaljeni septembrski tecaji za zamejske šole), še posebej pa bi radi izpostavili pripravo ucnih nacrtov za zacetni pouk slovenšcine v osnovni šoli in zakljucnega porocila nacionalne evalvacijske študije Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik, cemur smo namenili najvec casa in premisleka. Ti dokumenti namrec predstavljajo izhodišce za nadaljnje delo in razvoj podrocja in se nam zdijo s tega vidika še posebej pomembni. V letu 2020 je program spet zacel delovati v osnovni kadrovski zasedbi – tik pred izbruhom epidemije se je s porodniškega dopusta na delovno mesto vrnila sodelavka programa dr. Damjana Kern Andoljšek. Ob delu v okviru programa Slovenšcina za otroke in mladostnike sva sodelovali tudi pri nekaterih drugih Centrovih programih – z Izpitnim centrom, programoma Izobraževanje in Tecaji (priprava tretjega modula spletnega gradiva Slonline). 2 Tecaji Tecajev programa Slovenšcina za otroke in mladostnike se je v letu 2020 udeležilo 219 otrok in mladostnikov, pri njihovi izvedbi smo sodelovali obe zaposleni in 16 honorarnih sodelavcev. Graf 1: Število udeleženih otrok in mladostnikov na tecajih slovenšcine v letu 2020 Individualni pouk Dijaki BISU MPŠ Ucenci iz Porabja Državni tehniški zavod Žiga Zois, Trst Tehniški zavod Žiga Zois in Jurij Vega Gorica Dvojezicna trgovska akademija, Celovec Višja šola za gospodarske poklice, Šentjakob ZG in ZRG za Slovence, Celovec 2.1 Mladinska poletna šola 15. Mladinska poletna šola slovenšcine, ki je potekala od 29. 6. do 10. 7. 2020, se je od poletnih šol, ki smo jih izvedli v preteklih letih, mocno razlikovala tako po nacinu izvedbe kot tudi po številu udeležencev. Zaradi nastalih epidemioloških okolišcin smo jo izvedli na daljavo s pomocjo spletnega orodja Zoom, udeležilo pa se je je 34 udeležencev iz 10 držav (ZDA, Kanade, Italije, Madžarske, Srbije, Makedonije, Francije,Turcije, Rusije in Dominikanske republike). Graf 2: Udeleženci 15. Mladinske poletne šole slovenšcine po spletu po državah 0 2 4 6 810 1214 Najvec udeležencev (12) je bilo iz Srbije – vecinoma so bili to mladi, ki so bili v preteklosti že vkljuceni v Mladinsko poletno šolo. Drugi najvecji skupini (po 6 udeležencev) pa so pred­stavljali mladostniki iz Združenih držav Amerike in Italije, udeleženci iz drugih držav so bili vecinoma posamezniki. Ker je šlo za novo obliko tecaja, ki smo ga zaradi epidemioloških razmer prvic izvedli v spletni obliki, smo pred pripravo programa med 41 udeleženci, ki so bili v tistem casu že prijavljeni na Mladinsko poletno šolo, izvedli kratko spletno anketo, v kateri smo jih povprašali po njihovih izkušnjah z ucenjem na daljavo, jezikovnih dejavnostih v slovenšcini, v katerih bi se želeli izpopolniti, primernem številu ur spletnega pouka slovenšcine na dan, racunalniški opremljenosti za sodelovanje pri pouku na daljavo in ali bi se sploh udeležili Mladinske poletne šole, ce bi ta potekala po spletu. Zanimanje za ucenje slovenšcine v spletni obliki je pokazalo 73 % oz. 30 vprašanih, od teh jih je 18 odgovorilo, da bi se Mladinske poletne šole po spletu udeležili le v primeru, ce bi za to prejeli štipendijo, 7 % vprašanih oz. 11 mladostnikov pa je zapisalo, da se takega tecaja ne bi udeležili.Vecina (87 %) jih je odgovorila, da imajo dobre ali zelo dobre izkušnje s poucevanjem preko interneta, 61 % pa jih je že imelo izkušnje s poucevanjem preko spletnega orodja Zoom. 89 % jih je zatrdilo, da imajo doma dobro internetno povezavo, nekoliko manj (68 %) pa, da imajo na racunalniku kamero. Na podlagi teh podatkov smo se odlocili, da organiziramo 30-urni tecaj, ki bo potekal vsak dan tri šolske ure v dveh casovnih obdobjih – od 9.00 do 11.30 za udeležence iz evropskih držav in od 16.00 do 18.30 za udeležence iz ZDA in Kanade. Ob pouku smo nekajkrat na teden za tecajnike vseh skupin pripravili spremljevalne dejavnosti, katerih namen je bil seznaniti udeležence s slovensko kulturo in stvarnostjo in jih povezati tudi med skupinami.Tako smo zanje pripravili kviz o Sloveniji, posneli video, v katerem smo prikazali, kako se dela mlince (udeleženci so se nato doma preizkusili v pripravi mlincev in ob predstavitvi svojih mlincev izbrali najkuharja oz. najkuharico MPŠ), jim predstavili dva slovenska filma (Gajin svet in Ne pozabi dihati) in poklepetali s clanoma slovenske hip hop skupine Murat in Jose.Tudi letos so udeleženci in njihovi ucitelji pripravili casopis Mladinske poletne šole – Poletnik. Namesto vodnika v tiskani obliki, kot je bilo to v navadi pri Mladinski poletni šoli v živo, je bila zanje vsak dan oblikovana ena jezikovna dejavnost v spletni obliki, ki je bila povezana s spremljevalnim programom. Tako sprotni odzivi udeležencev kot tudi njihove ocene v anonimni anketi so bili zelo pozitivni. Anonimna anketa, v kateri so imeli ucenci možnost oceniti aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju, hkrati pa tudi organizacijo in izvedbo Mladinske poletne šole po spletu, je pokazala, da so bili s poukom in spremljevalnimi dejavnostmi zelo zadovoljni, saj je bila povprecna ocena lektorjev najvišja doslej – 4,96, kar kaže na to, da je mogoce pouk na daljavo izvesti zelo kakovostno.Tudi povprecni oceni organizacije tecaja (4,68) in dodatnih dejavnosti (4,33 – najvišja možna ocena je bila v vseh primerih 5) sta bili zelo visoki. Med spremljevalnimi dejavnostmi so udeleženci najbolje ocenili vecer z duom Murat in Jose in kviz o Sloveniji, najmanj pa jim je bil všec film Ne pozabi dihati. Graf 3: Ocena spremljevalnih dejavnosti Film Ne pozabi dihati Film Gajin svet Dodatne dejavnosti Kuharski izziv Kviz Glasbena gosta Murat in Jose Organizacija tecaja Celotno vzdušje najlepše ponazarjajo njihove izjave, ki so nam jih posredovali ob ocenah. Nekaj jih navajamo tudi tukaj: . Zelo sem vesela da sem sodelovala. . Letos mi je bilo super, bi rada tudi pridel naslednjega leta. . Zelosmobilizadovoljni.Všecnamjebilomajhnoštevilootrokvskupini(8),tako, da so vsi dobili priložnost enakovrednega sodelovanja. . Bilsemzelosreceninsemseodlicnoimel.Spoznalsemtudinoveprijatelje.Veliko hvala. Lepo pozdravljeni. . Dodatne aktivnosti popolne so mi bile še posebej všec. 2.2 Tecaji za dijake v zamejstvu . Me je bilo vse všec, ker sem se veliko naucila. Pouke bili pestre in ni dolgocasne. Tudi domace naloge so zanimive. Je bil radost se uciti. . VšecmijebilokdajsmoslišilioSlovenijiinsepogovarjali.Tudikdajsmovparih delali vaje. . I learned a lot in a few time. . I liked how much I learned in just two weeks. I also liked my teacher and how she made sure everyone got to participate. . IhopesomeotheryearIcancometoSloveniaanddoYouthSummerSchoolagain. . Vse cestitke za zelo lepo organiziran tecaj. :) Izvedbo 15. Mladinske poletne šole slovenšcine po spletuje v obliki štipendij sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Štipendija je bila podeljena 31 štipendistom. Obe skupini – skupina slovenskih maturantov iz Argentine in skupina dijakov, ki je zakljucila tecaj slovenšcine v sobotni šoli slovenšcine vTorontu, ki se že tradicionalno udeležujeta Mladinske poletne šole – pa se spletnega tecaja nista udeležili, ampak sta se odlocili za odloženo udeležbo na Mladinski poletni šoli, ko bo ta spet lahko potekala v živo. Ceprav je bilo v zvezi s smiselnostjo organizacije Mladinske poletne šole v spletni obliki precej odprtih vprašanj, lahko sklenemo, da je bila izvedba uspešna in zelo dobrodošla zlasti za mladostnike, ki so zelo motivirani za ucenje slovenšcine in jim to predstavlja dobro in ucinkovito možnosti za uresnicitev svojih ambicij, še zlasti ce se iz razlicnih razlogov takega tecaja ne bi mogli udeležiti v živo oz. se slovenšcine ne morejo uciti v svoji državi. Poletnega tecaja slovenšcine za otroke, ki je bil v letu 2019 že lepo obiskan (prim. Letno porocilo 2019), v letošnjem letu nismo izvedli. Prav tako se nismo odlocili za spletno razlicico tega tecaja, se je pa morda prav zaradi tega nekoliko povecalo povpraševanje po individualnih urah slovenšcine.V letu 2020 se je tako slovenšcino ucilo 6 otrok. V letu 2020 smo izvedli 6 intenzivnih tecajev za 166 dijakov, ki obiskujejo slovenske in dvojezicne šole v zamejstvu, in za 3 ucence iz Porabja, za katere smo izvedli posebno pripravo na državni izpit, ki so ga opravljali v Budimpešti.Vecino tecajev smo izvedli konec januarja in februarja, ko smo v Ljubljani gostili kar 109 dijakov iz 5 razlicnih šol. Za dijake celovške ZG in ZRG, dijakeVišje šole za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu ter dijake Dvojezicne zvezne trgovske akademije v Celovcu predstavljajo ti tecaji že tradicionalen nacin izpopolnjevanja v slovenšcini, ki ga sofinancira MIZŠ, na novo pa smo tecaj izvedli za dijake zavoda Žiga Zois izTrsta (stroške tecaja je pokrila šola) in tri ucence iz Porabja (stroške tecaja je pokril MIZŠ). Oktobra smo na pobudoTehniških zavodov Žiga Zois in JurijVega v Gorici izvedli tudi poseben tecaj za dijake turisticne, ekonomske in tehniške usmeritve. Zaradi epidemije je bil za dijake Žige Zoisa tecaj izveden oktobra kar na maticni šoli, za dijake JurijaVege pa smo ga izvedli decembra na daljavo.V tecaj so bili vkljuceni dijaki prvih in drugih razredov, z vsakim razredom pa je bilo izvedenih 8 ur slovenšcine. Pouk sva izvedli sodelavki programa. Izkušnja je bila nova, saj navadno take tecaje izvedemo v Ljubljani. Pomanjkljivost izvedbe je bila, da dijakov, tako kot je pri nas v navadi, zaradi epidemioloških ukrepov tokrat nisva mogli razdeliti v homogene skupine, ampak sva poucevali posamezen razred, zato so bile skupine izrazito heterogene (otroci iz slovenskih, mešanih in tudi povsem italijanskih družin, otroci iz Slovenije), kar je nekoliko zmanjšalo ucinkovitost pouka. Pokazalo se je tudi, da so dijaki v primeru, kadar med tecajem bivajo v Ljubljani, bolj osredotoceni na ucenje slovenšcine kot pa, ce je tecaj vpet v redni pouk, saj je njihova pozornost, razumljivo, usmerjena tudi v druge predmete. Potek tecajev: . od 27. 1. do 31. 1. 2020 za dijake Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu (40 dijakov) in ucence iz Porabja (3 ucenci); . od 3. do 7. 2. 2020 za dijake Dvojezicne zvezne trgovske akademije v Celovcu (18 dijakov) in za dijakeVišje šole za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu (15 dijakov) . od10.do14.2.zadijakeDržavnegatehniškegazavodaŽigaZoisvTrstu (33 dijakov); . oktobraindecembra2020zadijakeTehniškihzavodovŽigaZoisinJurijVegav Gorici (60 dijakov). Zaradi izbruha koronavirusa sta septembra 2020 odpadla tecaja slovenšcine za dijake z Gimnazije Alpe Jadran in sTrgovske akademije izVelikovca ter tecaj za dijake Državnega liceja Franceta Prešerna in Državnega liceja Antona Martina Slomška izTrsta. Graf 4: Število udeležencev tecajev za ucence in dijake v zamejstvu v obdobju od 2008 do 2020 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 ZG in ZRG za Slovence, Celovec ZG in ZRG za Slovence, Celovec, otroci Višja šola za gospodarske poklice, Šentjakob Dvojezicna trgovska akademija, Celovec Zvezna trgovska akademija, Velikovec Gimnazija Alpe Jadran, Velikovec Šola za socialne poklice, St. Andraž Državni izobraževalni zavod Jožef Stefan, Trst Licej F. Prešerna in Licej A. M. Slomška Trst Tehniški zavod Žiga Zois in Jurij Vega Gorica Državni tehniški zavod Žiga Zois, Trst Ucenci iz Porabja Slovenšcina za otroke in mladostnike 2.3 Celoletni intenzivni tecaj za dijake BISU Iz zgornjega grafa, ki prikazuje število udeležencev tecajev za ucence in dijake, je razvidno, da je bilo letos kljub temu, da se dijaki Gimnazije Alpe Jadran inTrgovske akademije iz Velikovca ter dijaki Državnega liceja Franceta Prešerna in Državnega liceja Antona Martina Slomška izTrsta zaradi izbruha koronavirusa tecaja niso mogli udeležiti, vecje kot pretekla leta, kar nas zelo veseli. Še posebej smo veseli, da so se po vec letih v naše tecaje na pobudo njihove uciteljiceValentine Novak ponovno vkljucili otroci iz Porabja, pa tudi odziv novih šol, in sicer tako Državnega tehniškega zavoda Žiga Zois vTrstu kot tudi obeh goriških šol, ki so udeležbo na naših tecajih pokrile iz svojih sredstev oz. v okviru italijanskih projektov. V študijskem letu 2019/20 je v okviru programa potekal celoletni tecaj za 10 dijakov BISU (Beijing International Studies University). Pet dijakov in pet dijakinj je s poukom zacelo 7. 10. 2019. Dopoldanski del pouka (4 ure) je izvajala lektorica Andreja Markovic, popoldanski del (2 uri) pa študentki Anja Corel in Janja Zupancic.Tecaj je do izbruha koronavirusa potekal v Dijaškem domu Bežigrad, od 10. 3. do 13. 5. pa je potekal na daljavo s pomocjo spletnega orodja Jitsi meet.V skladu z vladnimi ukrepi in priporocili smo pouk v živo spet vzpostavili 14. 5. (potekal je v prostorih DIC, v katerih so bili dijaki tudi nastanjeni) in ga v taki obliki izvajali do konca tecaja, tj. 10. 7. 2020. Kljub nekoliko kasnejšemu prihodov dijakov v Slovenijo in izbruhu koronavirusa smo tecaj izvedli v obsegu, kot je bilo nacrtovano, zasluge za zelo kakovostno izveden tecaj pa gredo predvsem lektorici Andreji Markovic in obema študentkama, ki sta izvedli popoldanski del pouka. Dijaki s kitajske univerze BISU so prišli v Slovenijo z razlicnim izhodišcnim znanjem (slovenšcino so se ucili že tri leta).Vsi so imeli dokaj širok besedni zaklad na ravni A1, razlikovali pa so se po poznavanju najosnovnejših slovnicnih vzorcev. Bili so tudi razlicno odzivni v komunikaciji. Že od zacetka šolskega leta se je kazalo, da dekleta znajo vec in da pri testih dosegajo boljše rezultate, kar je bila po mnenju vseh treh izvajalk tecaja zlasti posledica razlicne stopnje odraslosti. Po drugi strani pa so bili fantje veliko bolj prakticni in spretni v resnicnih sporazumevalnih situacijah: brez težav so hodili nakupovat, uporabljali so slovenske spletne aplikacije za javne prevoze, si organizirali izlete, imeli so vecjo željo po druženju s slovenskimi vrstniki. Kljub razlicnemu izhodišcu v znanju so v prvem semestru vsi zelo napredovali, še posebej se je njihov napredek pokazal v oblikoskladenjski zmožnosti in zmožnosti govorjenja. Januarja smo njihov napredek preverili s standardiziranim testom, ki smo ga na CSDTJ pripravili za preverjanje znanja dijakov priseljencev. Žal je marca nastopila pandemija, dijaki in tudi organizatorji tecaja pa smo se znašli v zelo neprijetni situaciji, saj smo ob skrbi za kontinuirano nadaljevanje ucenja slovenšcine morali skrbeti še za redno obvešcanje staršev dijakov, ki so bili zaradi vsega dogajanja v zvezi z virusom na Kitajskem zelo zaskrbljeni. Maja smo takoj, ko je bilo to dovoljeno s strani državnih organov, ponovno vzpostavili pouk v živo (6 šolskih ur na dan) in zaceli izvajati izvenšolske dejavnosti. Žal pa je okolica dijaškega doma ostala prazna in še vedno je obveljalo pravilo socialnega distanciranja, kar je oteževalo sklepanje novih poznanstev in s tem spontanega ucenja jezika v slovenskem okolju. Za dijake smo poleg tecaja organizirali tudi razlicne dejavnosti, namenjene spoznavanju slovenske kulture in stvarnosti. Nacrtovano je bilo, da jih izvedemo v drugi polovici študijskega leta, ko se bodo dijaki že dovolj opolnomocili v slovenšcini, da bodo lahko aktivno sodelovali, zaradi izbruha korone pa smo jih bili primorani izvesti konec maja, junija in julija.V prvem semestru so se seznanili z delovanjem Mestne knjižnice in športnih ustanov, imeli so delavnico peke slovenskih praznicnih piškotov, delavnico izdelovanja škratov, ogled Slamnikarskega muzeja v Domžalah, voden ogled Ljubljane, ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu, v spomladanskem oz. poletnem casu pa smo zanje organizirali ogled Muzeja novejše zgodovine, Moderne galerije, Narodne galerije, Plecnikove hiše, Univerze v Ljubljani, živalskega vrta, ogled Kobilarne Lipica, Krajinskega parka Secoveljske soline, Pirana, ogled Bohinja, slapa Savica,Vogla, Bleda, Radovljice in cebelarskega muzeja. Pri pouku in v dveh posebnih delavnicah so spoznavali slovensko ljudsko glasbo in slovenske popevke, ogledali so si vec slovenskih filmov in se skupaj povzpeli na Šmarno goro.Vsebine s podrocja slovenske literature in kulture so dijaki spoznavali tudi pri rednem pouku. Kljub dvomesecnemu ucenju na daljavo so se vsi dijaki veliko naucili. K temu je mocno pripomogel tudi njihov odnos do ucenja.Ves cas so imeli zelo spoštljiv odnos do vseh uciteljic. K pouku so prihajali redno in tocno. Brez ugovarjanja so se lotili številnih domacih nalog in poprav, ustvarili so tudi veliko besedil in videoposnetkov v slovenšcini. 9. 7. so dijaki opravljali izpit na osnovni ravni in bili pri tem zelo uspešni. Ceprav dvema dijakoma ni uspelo v celoti pozitivno opraviti izpita na osnovni ravni, kažejo njuni rezultati pri posameznih jezikovnih dejavnostih visok delež uspešnosti. Na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je z dijaki v Slovenijo prišla tudi njihova kitajska spremljevalka, kar je zelo olajšalo koordinacijo dejavnosti z dijaki, še posebej v casu koronavirusa, ko so bili izolirani od ostalega sveta in je bila tudi s strani staršev potreba po stalnem stiku z dijaki in njihovo spremljevalko vecja. Dijaki so bili ob prihodu vecinoma še mladoletni, zato je bilo dobro, da so imeli ob sebi osebo, ki je bila seznanjena z njihovimi dejavnostmi v prostem casu. Naše sodelovanje je bilo zelo dobro. Dijaki so se po izvedenem tecaju vrnili na Kitajsko, kjer bodo nadaljevali z ucenjem slovenšcine, oktobra 2021 pa nameravajo zaceti s študijem na razlicnih fakultetah na Univerzi v Ljubljani. Izvedba takega tecaja je bila za CSDTJ povsem nova in lepa izkušnja. Ne gre pa zanemariti dejstva, da prinaša organizacija celoletnega tecaja za mladoletne osebe zelo veliko skrb in odgovornost, ki v marsicem presega obicajno službeno delo. 3 Projekti 3.1 EVA V letu 2020 smo koncali z obsežno in zahtevno nacionalno evalvacijsko študijo z naslovom Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik, katere namen je bil raziskati, kako v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, na katerih se šolajo govorci slovenšcine kot drugega jezika (prva, druga in tretja generacija priseljencev ter ucenci Romi), poteka pomoc pri ucenju slovenšcine, katere znacilnosti prepoznavajo šolski delavci pri posameznih skupinah ucencev in dijakov, katere strategije in pristope uporabljajo pri svojem delu z namenom, da bi ucecim se olajšali dostop do ucne snovi in krepili njihovo jezikovno zmožnost, in v kolikšni meri se cutijo za to usposobljene. Z drugim delom raziskave pa smo želeli ugotoviti, kako dobro ucenci priseljenci prve, druge in tretje generacije ter ucenci Romi razumejo zapisana besedila. Rezultati raziskave dajejo vpogled v šolsko stvarnost glede jezikovnega vkljucevanja priseljencev in kažejo tudi na uspešnost oz. sprejetost nedavno sprejetih zakonodajnih sprememb. Na nekaterih mestih raziskava odslikava tudi dolgoletna prizadevanja Centra za slovenšcino kot drugih in tuji jezik za izboljšanje jezikovnega vkljucevanja priseljencev, cesar smo bili še posebej veseli. Izsledki raziskave so predstavljeni v poglavju Projekti. 3.2 OBJEM Z letom 2020 se je po dvoletnem premoru v skladu s vsebinskim in financnim nacrtom ZRSŠ, ki je poslovodeca institucija tega evropskega projekta, spet zacelo naše sodelovanje pri projektu Objem. Mihaela Knez je delovno skupino obvešcala o novostih na podrocju vkljucevanja ucencev priseljencev. Zanjo je pripravila vec predavanj: predstavila jim je spremembe, ki so se v obdobju zadnjih dveh let dogodile na podrocju jezikovnega vkljucevanja ucencev in dijakov priseljencev, izsledke raziskave o jezikovni zmožnosti ucencev priseljencev v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ki jo je izvedla v okviru svojega doktorskega študija, in na novo sprejete ucne nacrte za zacetni pouk slovenšcine, ki jih je pripravil Center. Na povabilo OŠ Bršljin pa je za celoten kolektiv (65 uciteljev) izvedla 3-urno usposabljanje, v katerem je uciteljem razlicnih predmetov predstavila metode in pristope, s katerimi lahko svojim ucencem, govorcem slovenšcine kot drugega jezika, olajšajo razumevanje in ucenje ucne snovi v slovenšcini. Namen srecanja je bil tudi usposobiti ucitelje za pripravo ucnega gradiva pri predmetu, ki ga poucujejo, da bi ustrezalo jezikovni zmožnosti ucencev priseljencev, ki jih poucujejo.V okviru projekta naj bi namrec nastalo tudi nekaj vzorcnih primerov dobre prakse. 4 Izobraževanje 4.1 Izobraževanje v Sloveniji 4.2 Sodelovanje s šolami in z drugimi ustanovami v zamejstvu in po svetu 5 Pomoc MIZŠ pri uvajanju sprememb na podrocju poucevanja slovenšcine kot drugega jezika 6 Sodelovanje na konferencah Sodelavki programa sva tudi letos sodelovali tako pri izvedbi izobraževanj in usposabljanj v okviru Centrovega programa Izobraževanja kot tudi pri izvedbi samostojnih programov, ki so bili ponujeni v programu Katis (gl. program Izobraževanje). Mihaela Knez je 4. 11. na daljavo izvedla priprave za 2 novi uciteljici dopolnilnega pouka slovenšcine v tujini: uciteljica Katja Drakšic bo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture izvajala v Helsinkih, Alya Elouissi pa v Moskvi. Tudi v letu 2020 smo sodelovali z razlicnimi organizacijami v zamejstvu in po svetu. Na povabilo Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI izTrsta je Mihaela Knez za trenerje slovenskih športnih društev v Italiji izvedla 2-urno delavnico z naslovom Slovnica in šport. Novembra in decembra sva sodelavki programa izvedli že tradicionalno usposabljanje za ucitelje v ZDA in Kanadi, ki pa je letos potekalo na daljavo. Damjana Kern Andoljšek je uciteljem predstavila pristope poucevanja slovenšcine na daljavo, Mihaela Knez pa spletno ucno gradivo i-Križ kraž. Srecanje sva izvedli za vsako skupnost posebej – seminar za uciteljice in ucitelje iz Clevelanda je potekal 28. 11. (udeležilo se ga je 10 uciteljic in uciteljev), seminar za ucitelje in uciteljice izToronta pa 6. 12. (udeležilo se ga je 6 uciteljic in uciteljev). Obe usposabljanji sta se izkazali kot dobrodošli in potrebni. Z obema skupinama sva se pogovorili tudi o izvajanju pouka v šolah v casu epidemije in drugih težavah, s katerimi se pri organizaciji in izvedbi pouka srecujeta obe skupnosti. Konstanten stik, ki ga imava sodelavki programa z ucitelji v ZDA in Kanadi, nama je v veliko pomoc pri globljem razumevanju jezikovne situacije slovenske skupnosti v tujini in s tega vidika so taka usposabljanja za naju zelo dragocena, opažava pa tudi, da smo v zadnjih petih letih, ko skušamo ohranjati redna srecanja, stkali zelo tople in prisrcne odnose, ki pomenijo temelj za uspešen prenos našega znanja in izkušenj. V sodelovanju s slovensko konzulko v Clevelandu gospo Alenko Jerak sta stekla tudi nabava oz. pošiljanje ucnega gradiva za ucenke in ucence slovenšcine v Clevelandu in Lemontu. Deloma je gradivo (Križ kraž) prispeval Center za slovenšcino, deloma (ucno gradivo Cas za slovenšcino) pa ga je financiral UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za prevoz gradiva v ZDA, ki vedno predstavlja visok strošek, je poskrbelo MZZ. Maja smo v okviru programa Slovenšcina za otroke in mladostnike spet pripravili in vodili razpis (postopek je vodila Damjana Kern Andoljšek) za nove asistente slovenšcine na avstrijskem Koroškem. Prišlo je do menjave štirih asistentk – na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu je delo prevzela Anamarija Cemic, na Srednji šoli za predšolsko vzgojo – BAKIP in Mednarodni trgovski akademiji – HAK International v Celovcu Nina Oražem, naVišji šoli za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu Marija Poklukar in na Dvojezicni zvezni trgovski akademiji v Celovcu Martina Slankovic. Konec leta 2019 smo s strani MIZŠ dobili narocilo, da pripravimo ucni nacrt za zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Pripravili smo tri dokumente: ucni nacrt za zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ucni nacrt za zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in ucni nacrt za zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence v tretjem vzgojno­izobraževalnem obdobju, vsi pa so bili dani v postopek potrjevanja in so bili s strani Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 20. februarja 2020 tudi potrjeni. Ucni nacrti pomenijo vsebinsko podlago za izvedbo zacetnega pouka slovenšcine, kot je opredeljen v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje programa OŠ. Ob koncu leta 2020 nas je MIZŠ prosilo še za pripravo Dodatka h kurikulu za vrtce, ki bi prav tako opredelil pomoc pri zacetnem ucenju slovenšcine pri otrocih, govorcih slovenšcine kot drugega jezika, in tudi za uskladitev obstojecega ucnega nacrta za tecaj slovenšcine v srednjih šolah s spremembami, ki so bile na srednješolski stopnji storjene z uvedbo Pravilnika o tecaju slovenšcine za dijake v srednjih šolah. MIZŠ smo v preteklem letu veckrat svetovali tudi glede tekocih vprašanj, ki so se pojavljala v zvezi z izobraževanjem ucencev priseljencev in tudi ucencev Romov. V letošnjem letu so bila vsa nacrtovana gostovanja zaradi epidemije odpovedana. Mihaela Knez je 15. 10. 2020 na povabilo ZRC SAZU in Slavisticnega društva Slovenije s svojim prispevkom sodelovala pri okrogli mizi Slovarji v izobraževalnem procesu, ki je potekala v okviru mednarodnega dneva slovarjev. Predstavila je vlogo slovarjev pri ucenju in poucevanju slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Sodelovala je tudi pri simpoziju Obdobja, in sicer kot recenzentka znanstvenih prispevkov in vodja ene od sekcij. 7 Sodelovanje v Sodelavki programa sva v letu 2020 sodelovali v dveh komisijah. Mihaela Knez je clanica komisijah Komisije za ucitelje slovenšcine v tujini, Damjana Kern Andoljšek pa je clanica Komisije za izbor jezikovnih asistentov na avstrijskem Koroškem. 8 Sodelavke in sodelavci Lektorice/Lektorji Asistentke/Asistenti programa Anja Corel Jera Krecic Maja Ðevic Prah Jure Plut Mateja Eniko Janja Zupancic Matej Klemen Maja Kos Katja Kralj Irina Lešnik Alenka Licen Andreja Markovic Lara Pižent Tjaša Plut Helena Šter Jana Šter 9 Sklep Iz zapisanega porocila je razvidno, da smo se v okviru programa tudi v letu 2020 srecevali z zelo raznorodnim delom – od raziskovalno-razvojnega do pedagoškega in organizacijskega dela. Izbruh koronavirusa je povzrocil, da smo bili primorani uvesti nove (kot kaže tudi uspešne) nacine poucevanja slovenšcine, za katere smo se morali dodatno izpopolniti v IKT in ki so odprle možnost ucenja slovenšcine tudi tistim, ki ne bivajo v Sloveniji. S tega vidika lahko pomenijo ti nacini dodatno ponudbo našega programa tudi v casu, ko se bo pouk slovenšcine vrnil v ustaljene tire. V prihodnje bi se radi posvetili zlasti pripravi manjkajocega ucnega gradiva za otroke, ki se slovenšcino kot drugega jezika ucijo v Sloveniji in tudi v zamejstvu in izseljenstvu, saj se na tem podrocju kažejo velike potrebe. V zvezi s tem bomo v prihodnjem letu skušali pridobiti tudi dodatna financna sredstva. Izpitni center dr. Ina Ferbežar, Neža Kocevar 1 Uvod Leto 2020 je bilo zaradi epidemije virusa covid-19 v vseh pogledih izjemno, posebne okolišcine so mocno vplivale tudi delo Izpitnega centra (IC). Naše dejavnosti v zvezi z izvajanjem izpitov so bile izrazito okrnjene, nekaterih nacrtovanih aktivnosti zaradi zašcitnih ukrepov nismo mogli izpeljati. Leto 2020 pa so zaznamovali tudi številni pritiski na delo IC, ki jih je stopnjevalo pomanjkanje kadrov v zdravstvu, še posebej zdravnic in zdravnikov. V nadaljevanju so dogodki in okolišcine podrobneje osvetljeni. 2 Kandidatke in V letu 2020 je bilo izvedenih skupaj 1.681 izpitov, kar v primerjavi z letom poprej pomeni kandidati 43-odstotni upad. Tako nizke udeležbe Izpitni center ni beležil že od leta 2012, ko se je število izpitov s 1.524 postopno zviševalo (do skoraj podvojenega števila med leti 2017 in 2019). Razpored po ravneh1 kaže graf 1. Graf 1: Udeležba na izpitih iz znanja slovenšcine po ravneh Odlicnost, 110 Poudariti moramo, da gre pri omenjenih številkah za število izvedenih izpitov, ne pa za dejansko število kandidatk in kandidatov, ceprav v nadaljevanju govorimo prav o njih. Kandidati in kandidatke namrec izpite tudi ponavljajo, tako da je njihovo dejansko število nekoliko manjše (teh je na vseh ravneh skupaj približno 10 % manj, kot je dejansko izvedenih izpitov; gl. tudi v nadaljevanju). Razloge za udeležbo na izpitih iz znanja slovenšcine na osnovni ravni kaže graf 2; deleži2 se med leti ne spreminjajo bistveno. Graf 2: Razlogi za udeležbo na izpitu na osnovni ravni (v %) Izpitni center 1 Štiri izpite iz govornega sporazumevanja na osnovni ravni, ki so jih opravljale osebe s pomanjkljivo izobrazbo (manj kot 6 let šolanja) za namene pridobitve slovenskega državljanstva, bomo izlocili iz nadaljnje obravnave. 2 Glede na dejstvo, da je 11 % kandidatov in kandidatk na osnovni ravni kot razlog za udeležbo na izpitu napisalo lastni interes, 5 % pa jih tega podatka ni navedlo, domnevamo, da so deleži dejansko nekoliko drugacni od prikazanih. Na obeh višjih ravneh so razmerja precej drugacna, in sicer kandidatke in kandidati kot glavni razlog za udeležbo na izpitu navajajo – primerljivo s preteklimi leti – zaposlitev: takih je 53 % na višji ravni in 93 % na ravni odlicnosti. Izobraževanje, ki je bilo v preteklih letih prevladujoci razlog za udeležbo na izpitu na višji ravni, je v letu 2020 navedlo le 15 % kandidatk in kandidatov (40 % leta 2019). Glede na to, da jih skoraj tretjina podatka o razlogih ni navedla, so med njimi zagotovo tudi taki, ki so se izpita udeležili zaradi izobraževalnih potreb. Zakaj kandidatke in kandidati ne želijo navesti razloga za udeležbo na izpitu, ni jasno, bomo pa podatke o tem skušali dobiti z anketo o posledicah izpita, ki jo nacrtujemo že nekaj casa. Na ravni odlicnosti sta izpit zaradi izobraževanja opravljala le 2 % udeleženih (3 % leta 2019), ostali so navajali lastni interes ali podatka niso navedli (a teh je bilo skupaj le slabih 5 %, kar je primerljivo s podatki iz preteklih let). IC po novem ne spremlja poklicne usmeritve kandidatk in kandidatov, a izkušnje nekaj preteklih let kažejo, da jih precej na izpit prihaja zaradi zahtev zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zdravniški službi – to velja tako za raven odlicnosti kot tudi za višjo raven. Prav slednje se vse bolj udeležujejo tako zdravnice in zdravniki, ki pri delu niso v stiku s pacienti, kot medicinske sestre in tehniki, fizioterapevti in drugi zdravstveni profili. Iz grafa 3, ki prikazuje razmerje med spoloma, lahko razberemo, da je delež kandidatk in kandidatov na osnovni ravni precej sorazmeren (z za 8 % vecjim deležem kandidatov), na obeh višjih ravneh pa je nesorazmeren in mocno v prid kandidatkam. Dejstvo, da med razlogi za udeležbo na izpitih na višji ravni in na ravni odlicnosti prevladuje zaposlitev, navaja na sklep, da se v Sloveniji na podrocju zdravstva trenutno zaposlujejo predvsem ženske. Graf 3: Razmerje med spoloma po ravneh (v %) Osnovna Višja Odlicnost Ž M 2.1 Izvajanje izpitov Vsi izpiti iz znanja slovenšcine so bili kljub strogim zašcitnim ukrepom izvedeni v živo, saj gre za »papirne« izpite; za zdaj izvajanje izpitov na daljavo ni mogoce, vsaj ne z obstojecimi orodji (npr. Exam.net), ki so v anglešcini, saj ne omogocajo ustrezne identifikacije in ne zagotavljajo varnosti, prav tako pa od kandidatk in kandidatov za izpite ni mogoce zahtevati, da bi imeli ustrezno tehnicno opremo (dve kameri, stabilna povezava) in da bi znali uporabljati sodobno tehnologijo.Tu imamo še posebej v mislih ranljivejše skupine, pri cemer v IC stremimo k enaki obravnavi vseh udeleženk in udeležencev na naših izpitih. Dejstvo, da so izpiti za vecino naših udeleženk in udeležencev usodni, bi lahko mocno vplivalo na opravljanje izpitov in pri njih še spodbudilo »strategije izogibanja«, s katerimi se v IC že doslej bolj ali manj uspešno spopadamo. Epidemija in zašcitni ukrepi za njeno zajezitev so izvajanje izpitov mocno otežili: . izvajalci smo morali upoštevati ukrepe, kot so razkuževanje, nošenje mask, varnostna razdalja, izrazito omejevanje števila udeleženih na pisnem delu izpita, dodatni ukrepi na ustnih izpitih, kot je postavitev zašcitnih panojev itn., . nekatere izpitne roke je bilo treba zaradi prepovedi združevanja preložiti: majski rok je bil tako izveden sredi junija, . zaradi popolne ustavitve vsakršnega izobraževanja odraslih, ki se ni izvajalo na daljavo, ni bilo mogoce izvesti novembrskega izpitnega roka (preložen v leto 2021), . izpiti na vstopni ravni, napovedani za jesen 2020, se sploh niso zaceli izvajati (vec v nadaljevanju). Izvajanje izpitov je tako v letu 2020 zahtevalo izjemno fleksibilnost vseh izvajalcev, saj so se epidemicne razmere in z njimi zašcitni ukrepi spreminjali iz tedna v teden, napovedni roki so se jeseni nenehno prelagali na kasnejši cas, prilagajati je bilo treba izvedbo in prostore. Predvsem pa so takšne razmere zahtevale tudi prilagodljivost in potrpežljivost kandidatk in kandidatov. Nošenje mask med dlje trajajocim pisnim delom izpita je neprijetno, na ustnem delu pa zaradi razlocnosti govora neprimerno; otežena je tudi identifikacija kandidatk in kandidatov. Kljub težavnim razmeram je izvajalcem uspelo izpeljati tri izpitne roke na osnovni ravni, ena od zunanjih izvajalk je izpeljala tudi en izredni rok, IC je poleg osnovne ravni izvedel vse štiri napovedane izpitne roke na višji ravni in tri na ravni odlicnosti, na ravni odlicnosti tudi en izredni izpitni rok. Izvajanje individualnih izpitov je bilo v casu epidemije odpovedano. Z letom 2020 je zaradi visokih številk v preteklih letih Svet IC sprejel pobudo o razširitvi mreže izvajalcev izpitov na osnovni ravni: dosedanjim so se tako pridružili še trije, skupno je bilo tako z IC 17 izvajalcev. Dva nova izvajalca smo sodelavke IC spremljale pri prvi izvedbi izpita, en izvajalec izpita še ni izvedel. Zaradi številnih pritiskov v javnosti je – kljub odloku o omejevanju zbiranja ljudi in prepovedi izvajanja študijskega procesa na fakultetah ljubljanske univerze – Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport izdalo odlocbo o spremembi namembnosti prostorov Filozofske fakultete za izvedbo izpitov za delavce v zdravstvu in socialnem varstvu. Ob pomislekih, da gre za neenako obravnavo kandidatk in kandidatov, smo novembra izvedli izpit na ravni odlicnosti, predviden oktobra, decembra pa smo organizirali dodatni izpitni rok.V zacetku decembra smo zaradi te odlocbe izvedli tudi izpit na višji ravni, predviden novembra. Omejevanje izvajanja izpitov samo na dolocen poklicni profil in upoštevanje strogih zašcitnih ukrepov sta zahtevala drugacno organizacijo (dokazila, da udeleženi res delajo v zdravstvu, omejitev na pet oseb v istem prostoru med pisanjem, razporejanje kandidatk in kandidatov v vec vzporednih in zaporednih skupin, sodelovanje vec testatork in testatorjev). 2.2 Uspešnost na izpitih Graf 4 prikazuje uspešnost kandidatov in kandidatk na izpitih iz znanja slovenšcine. Graf 4: Uspeh po ravneh (v %) Osnovna Višja Odlicnost Izpitni center 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Opravil Ni opravil V letu 2020 v primerjavi s preteklimi leti na splošno beležimo nekoliko višje dosežke, še posebej na višji ravni. Delež pozitivnih in njihovo primerjavo med leti kaže graf 5. Graf 5: Pozitivno ocenjeni – primerjava med leti (v %) 2016 2017 2018 2019 2020 Osnovna Višja Odlicnost 2.2.1 Osnovna raven Višji delež uspešnih bi do neke mere lahko pripisali tudi – poleg vecje jezikovne zmožnosti kandidatk in kandidatov – novim ocenjevalnim merilom, ki so bila uvedena z dopolnitvijo programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik in ki so prinesla natancnejše opisnike v lestvicah za ocenjevanje pisne in govorne produkcije, jasnejše meje pri dodeljevanju tock, novo ocenjevano kategorijo (tekocnost govora) kot tudi drugacen izracun koncne ocene v nekaterih primerih. Zaradi številnih pritožb kandidatk in kandidatov, ki so pri treh delih izpita dosegali visoke rezultate (B1), le pri enem pa ravno pod mejo (55 %), smo na pobudo pritožne komisije predlagali spremembo pri izracunavanju koncne ocene (gl. porocilo za leto 2019). Po novem programu tako izpit na osnovni ravni opravi tudi oseba, ki pri treh delih izpita doseže raven B1 oz. 85 % tock ali vec, pri enem delu pa med 50 % in 59 % tock. Ker je mejna vrednost na osnovni ravni glede na SEJO postavljena na A2 – to pomeni, da izpit opravi vsak, ki pri vseh štirih delih izpita doseže »le« A2 oz. 60 % tock –, hkrati pa izpit na tej ravni »pokriva« tudi raven B1, je tak predlog strokovno povsem utemeljen, predvsem pa je pošten do tistih, katerih jezikovna zmožnost v slovenšcini je v vecini delov izpita izkazano vecja. Izpitov, ki so pozitivno ocenjeni s takim nacinom ocenjevanja, je na splošno zelo malo – od pomladi 2020, ko je program stopil v veljavo in so bili izvedeni prvi izpiti po prenovljenem programu, jih je bilo le 7.3 (O dopolnitvi programa tudi v poglavju 3.3.1.) Še posebej visoke dosežke na osnovni ravni v letu 2020 ugotavljamo pri udeleženkah in udeležencih tecajev Zacetna integracija priseljencev (ZIP): med njimi je bilo 79 % uspešnih (leta 2019 72 %), med ostalimi4 je bila uspešnost 59 % (leta 2019 61 %). Razlika v uspešnosti je sicer pricakovana, a se je zadnji dve leti izrazito povecala. V letu 2020 se je sicer izpita na osnovni ravni udeležilo manj udeleženk in udeležencev tecajev ZIP (442, leta 2019 726), saj se zaradi zašcitnih ukrepov ob epidemiji izobraževanje odraslih, kamor sodijo tudi tecaji ZIP, vec mesecev ni izvajalo. Kljub temu je bil njihov delež vecji kot pretekli dve leti (30 % vseh kandidatk in kandidatov na osnovni ravni, leta 2019 cetrtina, leta 2018 petina). Med kandidatkami in kandidati za izpit, ki so se udeležili tecajev ZIP, mocno prevladujejo ženske (teh je kar 70 %), kar pomeni, da so ženske ocitno bolj motivirane za ucenje slovenšcine (oz. imajo morda v postopkih združevanja družine tudi dejansko vec casa). Kot v preteklosti jezikovni profil udeleženih na izpitih iz znanja slovenšcine na osnovni ravni tudi v letu 2020 kaže vecje receptivne zmožnosti v primerjavi s produktivnimi; odstotki se med leti razlikujejo le malo, morda gre v letu 2020 izpostaviti le pisanje in govorjenje na ravni B1, katerih delež je bil najvišji v zadnjih petih letih (v primerjavi z letom 2019 za 4 oz. 2 odstotni tocki). Doseženo raven pri posameznih podtestih na osnovni ravni kaže graf 6. Graf 6: Dosežena raven pri posameznih podtestih – osnovna raven (v %) Osnovna Višja Odlicnost Ž M V primerjavi z letom 2019 je bilo pri poslušanju za 4 odstotne tocke vec negativnih (pod A2), kar je na tem podtestu najnižji rezultat v zadnjih petih letih. Ta podatek je nepricakovan in je morda zgolj nakljucje, saj se izpiti vsa leta pripravljajo po isti specifikaciji, zaradi stabilnosti testa pa je vsaj ena naloga v vsakem podtestu, torej tudi pri poslušanju, sidrana (ponovljena iz katerega od že preizkušenih testov). Ce pa bi se trend nižjih rezultatov pri tem podtestu nadaljeval, bomo morali v IC natancneje, kvantitativno in kvalitativno, analizirati naloge in ponovno preveriti standarde oz. mejno vrednost, kot smo storili že leta 2017.5 Med kandidati in kandidatkami na osnovni ravni je bilo, podobno kot pretekla leta, 83 % govorcev slovenšcini sorodnih jezikov (skoraj 80 % vseh jih je ob prijavi na izpit navedlo katerega od južnoslovanskih jezikov, najvec bosanšcino – 45 %, srbšcino – 21 % in makedonšcino – 8 %).To povecuje možnosti za višji dosežek na izpitu, še posebej pri receptivnih dejavnostih. Udeležba na tecaju, kot je 180-urni ZIP, še dodatno povecuje možnosti uspeha. Med prvimi jeziki, ki jih navajajo kandidatke in kandidati, izstopa tudi 3 Od zacetka uvedbe programa SDTJ jeseni 2015 do sredine 2020 bi jih bilo le 73 od skupaj približno 14.000. Vecinoma so bile te osebe negativno ocenjene pri enem od produktivnih delov. Med sedmimi udeleženimi, ki so bili leta 2020 pozitivno ocenjeni po novem sistemu, jih je bilo kar šest negativno ocenjenih pri govorjenju; ta del izpita se je pritožni komisiji zdel posebej problematicen, saj razen razmeroma skopih zapisnikov ni nobenega drugega dokaza o posameznikovi govorni produkciji. 4 Med temi so sicer tudi udeleženke in udeleženci kakih drugih tecajev, marsikdo med njimi pa se je verjetno že kdaj poprej udeležil tecaja ZIP, a je bil pri prvem opravljanju neuspešen, naslednje oz. vsa naslednja opravljanja izpita pa si je placal sam. V IC teh podatkov ne spremljamo. 5 Standardizacijski postopek je takrat pokazal, da je test pri branju in poslušanju nekoliko lažji, kot je pricakovano; mejna vrednost, ki je bila v prvotnem programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik ob pilotiranju izpita leta 2013 postavljena na 60 % za vse štiri dele izpita, je bila ob preverjanju leta 2017 postavljena na 70 % za branje in 67 % za poslušanje. 2.2.2 Višja raven in raven odlicnosti Drugo delo 3.1 Vzpostavitev sistema preverjanja in potrjevanja znanja slovenšcine na vstopni ravni albanšcina: ta jezik je kot svoj prvi jezik leta 2020 navedlo 10 % vseh prijavljenih. Vecina kandidatk in kandidatov se je izpita udeležila prvic (skoraj 80 %) in bila pri tem uspešna (75 % vseh udeleženih), 12 % je bilo takih, ki so izpit opravljali tri-ali veckrat. Kot smo pokazali v grafu 5, so se dosežki pri izpitih na višji ravni in ravni odlicnosti leta 2020 v primerjavi z zadnjima dvema letoma izboljšali; to še zlasti velja za izpit na višji ravni, kjer se je delež pozitivnih v primerjavi z letom 2019 povecal kar za 11 odstotnih tock (s 40 % na 51 %). Zakaj takšno izboljšanje, je težko pojasniti, zagotovo so razlogi tudi v dejstvu, da se kandidatke in kandidati na izpit pripravljajo, da je med njimi veliko mladih (povprecna starost je bila 32 let), ki izpit potrebujejo za opravljanje pripravništva oz. nostrifikacijo diplome, veliko jih v Sloveniji živi in dela že nekaj casa, kar vse vpliva na vecjo jezikovno zmožnost v slovenšcini. Poleg tega so se višje ravni udeležili vecinoma govorke in govorci slovenšcini sorodnih jezikov: teh je bilo kar 94 % (87 % južnoslovanskih, prevladovali so srbsko in hrvaško govoreci: 30 % oz. 23 %). Velika vecina kandidatk in kandidatov je bila na izpitu na višji ravni uspešnih ob prvem ali drugem opravljanju (v obeh primerih polovica prijavljenih), 13 % jih je izpit opravljalo tri-ali veckrat. Izpitov na ravni odlicnosti so se v letu 2020 udeleževali vecinoma govorke in govorci južnoslovanskih (72 %) in drugih slovanskih jezikov (15 %), med južnoslovanskimi so prevladovali srbsko (38 %) in makedonsko (20 %) govoreci. Podatki o izvoru kandidatk in kandidatov na višji ravni in ravni odlicnosti oz. o njihovih prvih jezikih nekoliko razkrivajo trenutno ekonomsko situacijo v deželah nekdanje skupne države,6 še posebej na podrocju zdravstva. Nizki dosežki na ravni odlicnosti (kot kažeta grafa 4 in 5, je izpit opravila le približno tretjina kandidatk in kandidatov) pomenijo, da bližina jezikov uspeha na izpitu brez res sistematicnega ucenja nikakor ne zagotavlja. Izpit na tej ravni je specificen in tudi zelo zahteven, poleg tega pokriva najširša podrocja življenja, ne pa ozko specializiranih tem, ki so jih morda vajeni tisti, ki se izpita trenutno udeležujejo. Dejstvo je namrec, da smo imeli ob pripravi programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik pri ravni odlicnosti v mislih drugacno ciljno publiko, kot je obstojeca (npr. ucitelje, prevajalce itn.). Ob prvem opravljanju izpita je bilo na ravni odlicnosti uspešnih 35 % kandidatk in kandidatov, kar je sicer za skoraj 20 % vec kot leto poprej, a po drugi strani se jih je kar 40 % izpita udeležilo tretjic ali vec. Ob napovedih ministrstva za delo in zavoda za zaposlovanje, da se bo v letih 2020 in 2021 izpita na vstopni ravni oz. ravni A1 udeležilo zelo veliko brezposelnih kandidatk in kandidatov (govor je bil o številki 7.000), smo v IC po potrditvi dopolnjenega programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (gl. v nadaljevanju) zaceli intenzivno pripravljati vse potrebno za izvajanje izpitov na tej ravni: pripravljena je bila vsa ustrezna dokumentacija (dopolnitev Pravilnika o izvajanju izpitov z Navodili za izvajalce izpitov, specifikacija za avtorje izpitnega gradiva, izpitno in drugo spremljevalno gradivo – zapisniki, lestvice, navodila za izpitne komisije itn.), najeli smo poseben prostor naTobacni, kjer Center že ima eno pisarno, sredi junija smo prav za namene organizacije tega izpita odprli novo delovno mesto in za dve leti zaposlili samostojno strokovno delavko.V zvezi z novim izpitom smo vzpostavili široko mrežo izvajalcev: ustanovam, ki izvajajo izpite na osnovni ravni, so se pridružile še tri, ki naj bi izvajale samo izpite na vstopni ravni; organizirali in izvedli smo tudi vsa potrebna usposabljanja za organizatorje izpitov in testatorje (gl. v nadaljevanju). Napovedi o množicni udeležbi na izpitu na vstopni ravni pa se niso uresnicile. Zaradi epidemije je ministrstvo za delo brezposelnim osebam za eno leto podaljšalo rok za predložitev spricevala o znanju slovenšcine, posledicno zavod za zaposlovanje zainteresiranih ni pošiljal na izpit. Na zavodu so tudi sicer priznali, da ne vedo, koliko oseb so bo dejansko udeležilo izpita na vstopni ravni. Kljub temu – ali prav zato – smo avgusta poskusno (za kandidatke in kandidate pa brezplacno) še enkrat izvedli izpit na vstopni ravni, s cimer smo preverili ustreznost vseh postopkov. Izpita se je udeležilo 12 oseb. Za oktober in november smo razpisali dva izpitna roka: na oktobrskega ni bilo dovolj prijavljenih, novembrskega pa smo morali zaradi poostrenih zašcitnih ukrepov prestaviti na januar 2021. 6 Za razliko od osnovne ravni, kjer lahko sklepamo o tamkajšnji družbeno-ekonomski situaciji pred desetletjem. 3.2 Vzpostavitev nove baze podatkov 3.3 Projekti 3.3.1 Dopolnitev in nadgradnja programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik 3.3.2 Preizkus znanja slovenšcine za zdravnike 3.4 Seminarji Zaradi poenostavitve postopkov in lažje organizacije dela smo v IC kupili podatkovno bazo, imenovano Snipi, ki jo uporablja tudi vecina naših zunanjih izvajalcev. Baza je bila za potrebe IC dopolnjena in nadgrajena, združevala pa bo celoten arhiv IC. Pobudnica tega projekta je bila Neža Kocevar, ki je pri nadgradnji programa tesno sodelovala z racunalniškim strokovnjakom. Bazo bodo uporabljali tudi drugi Centrovi programi, zato se bo njena nadgradnja nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Poleg tega, da Snipi združuje podatke o prav vseh kandidatkah in kandidatih, ki so se od leta 1992 dalje na Centru udeleževali izpitov iz znanja slovenšcine, bo omogocala dostop do nekaterih podatkov tudi nekaterim deležnikom, kot so npr. regijski zavodi za zaposlovanje in upravne enote, ki jim je IC dolžan posredovati podatke o izpitih. Spomladi 2020 je bil dopolnjen in nadgrajen javno veljavni izobraževalni program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Dopolnitev in nadgradnja sta bila rezultat šestmesecnega projekta (od novembra 2019 do konca marca 2020), ki ga je prek Andragoškega centra Slovenije sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ki je obsegal vec faz: izvedbo 80-urnega pilotnega tecaja slovenšcine in pilotiranje izpita na vstopni ravni ter izvedbo vseh postopkov, ki so potrebni za vzpostavitev sistema preverjanja in certificiranja jezikovnega znanja.Vec v pogl. Projekti. Program je bil dopolnjen z vstopno ravnjo, kot Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO) imenuje raven A1, ki je bila dolocena po vseh postopkih, ki jih zahtevajo stroka in standardi kakovosti. Dopolnitev je povezana z novim Zakonom o urejanju trga dela (Ur. l. RS 75/2019), ki od brezposelnih tujih državljanov zahteva uradno dokazilo o znanju slovenšcine na vstopni ravni (A1) v 12 mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb. Poleg opisa vstopne ravni smo nekoliko dopolnili in razširili tudi ocenjevalna merila na osnovni ravni (gl. zgoraj), k cemur so nas navedle petletne izkušnje z izvajanjem izpitov iz znanja slovenšcine po programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik, predvsem pa tudi dodatek k dokumentu SEJO, ki ga je leta 2018 sprejel Svet Evrope in prinaša nove oziroma izcrpno dopolnjuje ter razširja obstojece opisnike ravni jezikovne zmožnosti v neprvih jezikih.7 Aprila 2020 je bila objavljena najnovejša, še dodatno nadgrajena razlicica. Dopolnjeni program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik je potrdil Strokovni svet za izobraževanje odraslih, z odredbo ministrice za izobraževanje pa je konec aprila 2020 stopil v veljavo (Ur. l. RS 78/2020). Projekt priprave posebnega preizkusa znanja za zdravnike in zdravnice, ki smo ga z Medicinsko fakulteto UL in Zdravniško zbornico zaceli že leta 2018 (gl. porocilo Centra za leto 2018), je v letu 2019 zaradi neodzivnosti pristojnih institucij, da bi financno podprle preizkus pripravljenega gradiva, povsem zastal. Poleti 2020 je nekaj klinik ljubljanskega UKC ponudilo financna sredstva, da bi pripravljeno gradivo jeseni vendarle pilotirali, a je bil projekt zaradi drugega vala epidemije preložen. Ob zaostrovanju razmer v javnem zdravstvu (vse vec obolelih za covidom-19 v bolnišnicah, tudi med tamkajšnjimi zaposlenimi) se je pomanjkanje zdravstvenega kadra še dodatno stopnjevalo. Pritiski na IC so se zaradi tega – na koncu pa tudi zaradi odpovedi izpitnih rokov – mocno stopnjevali, še posebej s strani delodajalcev in Zdravniške zbornice Slovenije. Ob koncu leta se je v nekaterih medijih zacelo (povsem laicno, tudi z dezinformacijami in preusmerjanjem pozornosti) razpravljati o vsebini izpitov na ravni odlicnosti in o tem, ali je IC pooblašcen za izdajanje listin o znanju slovenšcine za zdravnike.8 Nastal je vtis, da bi moral IC znižati kriterije ocenjevanja, da bi zdravniki in zdravnice lahko opravili izpit, da pa se zakon, ki od njih zahteva znanje na ravni C1 po SEJO, ob tem ne bi spreminjal. Obširen odgovor na dogajanje je Ina Ferbežar podala v Dnevnikovem Objektivu 28. 11. 2020 (gl. tudi poglavji Objave v medijih in Bibliografija strokovnih delavcev Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik 2020). Sredi decembra 2020 smo se zainteresirani še enkrat sestali in se dogovorili za izvedbo preizkusa takoj, ko bodo to dopušcale epidemiološke razmere. Ce je bilo v letu 2020 mocno okrnjeno izvajanje izpitov, pa je bilo to zagotovo leto seminarjev. Kljub zašcitnim ukrepom nam je uspelo izvesti nekaj izobraževanj v živo, nekaj pa smo jih izvedli na daljavo: 7 Prevod dokumenta iz leta 2018 v slovenšcino je v postopku redakcije, v delovni skupini sodelujeta tudi predstojnica Centra Simona Kranjc in Ina Ferbežar (preostala clana sta Janez Skela z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko UL FF in Lilijana Kac z Zavoda RS za šolstvo, ki je tudi urednica). 8 V zvezi s tem so na Zdravniški zbornici sklicali tudi širši sestanek, ki pa ni prinesel konkretnih rezultatov. 3.5 Mednarodno sodelovanje 3.6 Kadrovske in druge zadeve Sklep z nacrti za leto 2021 . 16. in 17. 1.: Usposabljanje za nove testatorje, 8 ur, 37 udeleženih; . 7. 3.: Seminar za izvajalce izpitov – govorjenje (nove igre vlog in metodika izpraševanja), 5 ur, 92 udeleženih; . 22.in23.4.:Vstopnaravenvprogramu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (predstavitev ravni in projekta), 3 ure, 119 udeleženih (dve izvedbi na daljavo); . 24. in 25. 8.: Novosti programa SDTJ, Pravilnika o izvajanju izpitov in Navodil za izvajalce (za izvajalce osnovne ravni), 3 ure, 101 udeleženi (dve izvedbi na daljavo); . 22. 9. in 24. 9.: Seminar za organizatorje izpita na vstopni ravni, 3 ure, 34 udeleženih (dve izvedbi v živo); . 25. in 26. 9.: Izvajanje izpitov na vstopni ravni (za testatorje na vstopni ravni), 6 ur, 93 udeleženih (dve izvedbi v živo). V IC ugotavljamo, da srecevanje v živo ponuja vec možnosti za skupinsko delo v delavnicah in za razpravo, da pa je izvajanje seminarjev na daljavo dobra možnost za krajše seminarje, ki so bolj informativni in ne zahtevajo izrazito aktivne udeležbe posameznikov. Z jezikovnim testiranjem je bilo povezanih tudi nekaj seminarjev, ki jih je Ina Ferbežar izvedla zunaj IC: junija je bil to na primer seminar za osimske uciteljice in ucitelje, novembra za uciteljice in ucitelje, ki poucujejo otroke in dijake priseljence v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ter za uciteljice in ucitelje klasicnih jezikov (oba v okviru CPI), v okviru decembrskega izobraževanja pa je predstavila Dodatek k SEJU. Poleg navedenega je septembra (so)vodila tudi dve delavnici v okviru ACS (ZIP in Opismenjevanje priseljencev). Na 2. mednarodni znanstveni konferenci Slovenskega društva uciteljev tujega strokovnega jezika, ki je novembra potekala na daljavo, je Ina Ferbežar s prispevkom o jezikovnih zahtevah na podrocju zdravstva v Sloveniji predstavila osnutek izpita za zdravnike. Tudi mednarodno sodelovanje je v letu 2020 potekalo na daljavo.Velika spomladanska mednarodna konferenca ALTE, ki poteka vsaka tri leta in je bila aprila 2020 predvidena v Madridu, je bila sprva za eno leto prestavljena (novembra pa odpovedana oz. je bil predlagan drug format konference), na daljavo smo izvedli le sestanke odborov. Ina Ferbežar se je tako udeležila sestanka Stalnega strokovnega odbora; ta se je sestal tudi v juliju.Vse strokovne sodelavke IC so se udeležile rednega srecanja združenja ALTE novembra, ki je bilo v organizacijiYunus Emre Instituta iz Istanbula zaradi razmer prvic v zgodovini ALTE izvedeno na daljavo. Na letnem srecanju predstavnikov clanic in clanov ALTE je bila Ina Ferbežar ponovno izvoljena v Stalni strokovni odbor in s tem v njem nastopila svoj tretji mandat; ponudbo vodstva ALTE, da bi temu odboru tudi predsedovala, je odklonila. Spomladi 2020 je Ina Ferbežar sodelovala z zunanjim ministrstvom Združenega kraljestva, in sicer kot recenzentka izpita iz slovenšcine na ravni C2 za njihove uslužbence.Tovrstna sodelovanja – ceprav ne potekajo na institucionalni ravni – so zelo dragocena, saj v IC pridobimo nova znanja in ideje za nadaljnji razvoj podrocja. Konec marca je Petra Likar Stanovnik nastopila porodniški dopust in s 1. aprilom nam je kljub negotovim razmeram na njeno delovno mesto strokovne delavke v humanistiki uspelo zaposliti Matejo Eniko. S 15. 6. smo za namene projekta vstopne ravni za dve leti zaposliti strokovno sodelavko Katjo Kranjc. Obe sta pokazali izjemno ucinkovitost in prilagodljivost, zato si želimo, da bi ju lahko zaposlili tudi po izteku njunih delovnih razmerij. »Zatišne« mesece, ko ni bilo mogoce izvajati izpitov, smo v IC izkoristili za urejanje arhivov, pripravo novih izpitnih gradiv, nekoliko smo spremenili izpit na ravni odlicnosti (med drugim so kandidatke in kandidati pri pisanju natancno vodeni, lažje pa je tudi ocenjevati njihovo produkcijo), prenovljene so bile spletne strani, še posebej skrbno so bili prenovljeni vzorcni izpiti, ki so po novem »opremljeni« z natancno razlago tockovanja. Poleti je potekel mandat clanicam in clanom Sveta IC, deležnike smo pozvali k imenovanju novih (oz. starih) predstavnic in predstavnikov njihovih ustanov; vecina clanstva je ostala, novi so le predstavniki oz. predstavnice zunanjih izvajalcev, ministrstva za delo in Univerze v Ljubljani. Svet se je v novi sestavi srecal na redni letni seji decembra, ki je potekala na daljavo. Tudi sicer se je velika vecina nalog v IC – razen seveda organizacije in izvedbe izpitov – preselila na splet in jih lahko z oddaljenim dostopom strokovni delavci opravljamo od doma. Negotove razmere zelo otežujejo nacrtovanje; izvajanje izpitov je tržna dejavnost Centra, vzdrževanje sistema preverjanja in potrjevanja znanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika je organizacijsko in financno zahtevno, vsakršen razvoj pa seveda pomeni dodatne vire – tako kadrovske kot financne. Za IC je bilo leto 2020 financno izjemno nestabilno, veselimo pa se visoko strokovno usposobljene in angažirane ekipe, ki bo lahko nadaljevala zastavljene cilje in nadgrajevala dosedanje delo IC. Za leto 2021 si tako želimo predvsem stabilnosti, da bo mogoce normalno izvajati izpite in nadaljevati zacete naloge, kot so izvajanje izpitov na vstopni ravni, pilotiranje izpita za zdravnike in priprava celotne infrastrukture za izvajanje teh izpitov, že veckrat prestavljeno umešcanje izpitov na višji ravni in ravni odlicnosti na lestvice SEJA, anketa med kandidatkami in kandidati o posledicah izpita, dolgorocno pa tudi priprava gradiv za pripravo na izpit, pa tudi kakšne obširnejše raziskave o ocenjevanju govorne produkcije, napredovanju na izpitu in podobnem. Omeniti kaže tudi napovedano spremembo zakonodaje o tujcih, ki naj bi uvedla jezikovne pogoje v zgodnejših fazah vkljucevanja v slovensko družbo, in sicer za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje (A2 SEJO) in celo za združevanje družine (A1 SEJO).Takšno zaostrovanje jezikovnih pogojev, ki bi za IC pomenilo povecanje števila kandidatk in kandidatov za izpite na obeh nižjih ravneh, se zdi s stališca posameznikov in v luci družbene pravicnosti morda vprašljivo, ni pa bilo povsem nepricakovano, saj jih že dlje casa poznajo tudi številne, tradicionalno priseljenske države EU. Casi tudi IC – kljub številnim pomislekom – spodbujajo k razmislekom o možnostih izvajanja izpitov na daljavo, za zacetek morda na ravni odlicnosti, kjer tudi format izpita dopušca takšno alternativno izvedbo. Ce pa bi izvajanje na daljavo želeli uvesti za vse izpite, bi potrebovali posebno orodje, ki bi bilo izdelano prav za namen izvajanja izpitov in bi zadostilo varnostnim in drugim standardom kakovosti.To pa bi zahtevalo ustrezna financna sredstva, ki pa jih IC ob sedanjem nacinu (samo)financiranja dela in razvoja ter v razmerah, ki ne dopušcajo stabilnega financiranja (ali celo ob skokovitem upadu sredstev, kakršnemu smo bili prica v letu 2020), nima. Ena od želja pa je ureditev statusa Centra, ki bi zagotovila tudi delovanje programa IC. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika lekt. Matej Klemen, dr. Mihaela Knez Usposabljanja za zaposlene na Centru in za izvajalce programov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Center skrbi za strokovni in pedagoški razvoj strokovnih sodelavcev Centra, lektorjev, ki poucujejo na Centrovih tecajih, in lektorjev na univerzah po svetu. Zanje smo leta 2020 izvedli vec izobraževalnih srecanj. Spomladi, ko smo bili zaradi epidemije koronavirusne bolezni prisiljeni prestaviti tecaje iz razreda na splet, smo se ucitelji na vec skupnih srecanjih izobraževali o uporabi razlicnih e-orodij za poucevanje na daljavo. Ustvarili smo tudi forum, preko katerega si izmenjujemo nasvete in primere uspelih dejavnosti pri tovrstnem izobraževanju. Tradicionalno Junijsko izobraževanje pred poletnimi prireditvami je zaradi epidemije odpadlo. Avgustovsko srecanje, ki je namenjeno predvsem lektorjem STU, je zaradi epidemije koronavirusa potekalo na daljavo preko aplikacije Zoom, udeležilo pa se ga je 40 uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Ob vec organizacijskih sestankih, povezanih z administracijo in delom lektorjev STU, so potekala tudi predavanja.V luci za leto 2022 napovedanega projekta Svetovni dnevi, ki bo spet v znamenju slovenskega leposlovja, smo posebno pozornost namenili literaturi. Dr.Tanja Schwarzmeier z Alpsko­jadranske univerze v Celovcu je v predavanju z delavnico Integrating literature in foreign language teaching predstavila delo s poezijo pri pouku tujega jezika. Matej Klemen pa je predstavil projekt Stopenjsko branje (gl. tocko 5). Za strokovne sodelavce in uciteljice, zaposlene na Centru za slovenšcino, ter lektorice programa Leto plus je dr.Tanja Schwarzmeier 16. 10. 2020 izvedla tudi izobraževanje z naslovom Teaching phases: How to structure teaching material? in predstavila modele priprave ucbeniškega gradiva. Decembrsko srecanje 22. in 23. 12. 2020 je prav tako potekalo na daljavo preko aplikacije Zoom. Prvi dan se ga je udeležilo 67 udeležencev, drugi pa 55. Dr. Ina Ferbežar s Centra je s predavanjem in delavnicami Seja o Seju: kaj piše v njegovem dodatku predstavila dokument Dodatek k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru, dr. Domen Krvina z ZRC SAZU je nastopil s predavanjem Rodilnik zanikanja – pregled po problemskih sklopih: pojasnila in primeri, dr. Mihaela Knez s Centra je orisala Jezikovno vkljucevanje ucencev priseljencev v slovenske šole, lektorice Andreja Markovic,Tanja Jerman, dr. Jasmina Šuler Galos, dr. Mojca Stritar Kucuk, Svetlana Jandric, Polona Liberšar, Helena Šter, dr. SašaVojtech Poklac, Staša Pisek, mag. Meta Klinar in mag. Laura Fekonja Fonteyn pa so z udeleženci delile svoje dobre prakse pri poucevanju na daljavo. O usposabljanjih za izpraševalce na izpitih iz znanja slovenšcine vec v porocilu Izpitnega centra. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Izvedba izobraževalnih dejavnosti za razlicne narocnike Na Centru smo v akademskem letu 2019/20 že šestnajstic izvedli specializirani tecaj slovenšcine in izobraževalni seminar za slovenske ucitelje iz Italije, ki so na podlagi dolocil Osimskih sporazumov upraviceni do enoletnega usposabljanja v jeziku in stroki na visokošolskih izobraževalnih ustanovah v Sloveniji. Zanje smo oblikovali serijo srecanj in leta 2020 izvedli predavanja in delavnice, na katerih smo se ukvarjali s slovensko terminologijo, zlasti športno, razmišljali o obravnavi razlicnih besedil, o preverjanju in ocenjevanju znanja, o uciteljevem govoru in zborni izreki ter skupinski dinamiki. Štipendistom po Osimskih sporazumih in tudi izobraževalcem je študijsko leto 2019/20 poleg obicajnih izzivov prineslo še dodatnega: epidemijo koronavirusa in omejitve gibanja. Del programa smo lahko izvedli na srecanjih v živo, kot je bilo nacrtovano, v casu epidemije pa smo nekatera srecanja izvedli preko videokonference. Epidemija je onemogocila, da bi v celoti izpeljali tudi spremljevalni program, v katerem smo želeli štipendistom približati kulturni utrip glavnega mesta. V evalvaciji so vsi udeleženci seminar ocenili kot zelo dober (ocena 5,0, pri cemer je bila najvišja možna ocena 5). Strinjali so se, da so izvedeli nove stvari (ocena 4,9) in dobili informacije, ki so uporabne za njihovo delo (ocena 4,9). V komentarjih so pohvalili zlasti strokovnost in dostopnost predavateljev ter organizacijo. Oktobra 2020 je s seminarjem zacela nova skupina štipendistov. Jeseni smo izvedli po dve izobraževalni srecanji v živo in na daljavo ter del spremljevalnega programa. Upamo, da bo spomladi 2021 mogoce izvesti vsaj del izobraževalnih srecanj v živo, saj tak seminar štipendiste po Osimskih sporazumih poveže med sabo in s strokovnjaki ter jim ponudi tudi prostor za deljenje izkušenj in spoznavanje izkušenj kolegov, ki delujejo v podobnem okolju. Seminarje za obe skupini štipendistk so izvedli zaposleni na Centru (dr. Ina Ferbežar, dr. Damjana Kern Andoljšek, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez) in zunanja sodelavca (dr. HotimirTivadar, dr. Mojca Žagar Karer). O drugih izobraževanjih, izvedenih v skladu z narocniškimi pogodbami, vec v porocilu programa Slovenšcina za otroke in mladostnike. 3 Zacetno in nadaljevalno Po ustaljenem modelu smo izvedli 20-urno Zacetno in Nadaljevalno usposabljanje usposabljanje za v Ljubljani. Nacrtovali smo tudi izvedbo obeh seminarjev v Mariboru, vendar ju zaradi poucevanje slovenšcine omejitev gibanja in združevanja med epidemijo nismo mogli izvesti. kot tujega jezika Nadaljevalno usposabljanje v Ljubljani je potekalo 25. 2., 3. 3., 19. in 26. 5. ter 2. 6. 2020, udeležilo se ga je 20 udeleženk. Zacetno usposabljanje v Ljubljani pa je potekalo 9., 16., 17. in 23. 10. 2020. Udeležilo se ga je 21 udeleženk. Želeli smo si, da bi seminarja lahko v celoti izvedli v živo, a so nas ukrepi v zvezi s koronavirusom prisilili, da smo obe usposabljanji po prvih dveh srecanjih prestavili na splet in ju izvedli preko Zooma. Usposabljanji so izvedli sodelavci Centra (Tanja Jerman, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez) in zunanji sodelavki (dr. Nataša Pirih Svetina, dr. Namita Subiotto). 4 Seminarji v okviru V sodelovanju s Centrom za pedagoško izobraževanje na Filozofski fakulteti smo v letu Centra za pedagoško 2020 izvedli tri razlicna usposabljanja. Vsa so potekala v okviru programa KATIS in so bila izobraževanje namenjena uciteljem oz. vzgojiteljem, ki poucujejo ucence priseljence oz. ucence Rome. Prvo (16-urno) usposabljanje, ki smo ga izvedli 11. in 12. 9., je bilo namenjeno uciteljicam in uciteljem slovenšcine v tretjem VIO in srednji šoli, ki izvajajo zacetni pouk slovenšcine za ucence in dijake priseljence. Udeležilo se ga je 8 udeleženk. Oktobrsko 8-urno usposabljanje je bilo namenjeno vzgojiteljicam in vzgojiteljem ter uciteljicam in uciteljem v prvemVIO (imeli smo 15 udeleženk) oz. vrtcu. Na obeh usposabljanjih so bile prisotnim glede na njihovo ciljno publiko predstavljeni pristopi in metode pri poucevanju slovenšcine kot J2, relevantna ucna gradiva in v letu 2020 sprejeti ucni nacrti za zacetni pouk slovenšcine. Obe usposabljanji sta bili izvedeni v živo. 25. 11. pa je preko spletnega orodja Zoom potekalo še tretje (8-urno) usposabljanje z naslovom Poucevanje slovenšcine in preverjanje znanja pri ucencih osnovne in srednje šole, ki so govorci slovenšcine kot drugega jezika (udeležilo se ga je 22 uciteljev). Prvi dve usposabljanji je izvedla dr. Mihaela Knez, tretje pa dr. Mihaela Knez in dr. Ina Ferbežar. Vsa tri usposabljanja so bila s strani MIZŠ sofinancirana in tako za ucitelje in šole financno lažje dostopna. Dober odziv udeleženk in udeležencev na samih srecanjih in tudi pri evalvaciji programov (povprecna ocena vseh navedenih usposabljanj znaša 8,68, pri cemer je bila najvišja možna ocena 9) kažejo na to, da so taka usposabljanja s strani šol in uciteljev zaželena in potrebna, zato jih bomo (ce bomo pri prijavi na razpis uspešni) ponudili tudi v prihodnjem letu. 5 Projekt Stopenjsko Ideja o pripravi stopenjskih beril (angl. graded readers) se je v letu 2020 zacela uresnicevati. branje Oblikovana je bila skupina uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika in drugih sodelavcev Centra – trenutno jih je v projekt vkljucenih 26. V letu 2020 smo poskusno priredili del zgodbe o Martinu Krpanu in pripravili smernice za prirejanje literarnih besedil. Pripravljen je bil tudi protokol testiranja zgodb pri bralcih. Zasnovali smo serijo štirih knjižic o slovenskih junakih, ki bodo predvidoma izšle leta 2021. Poleg tega se je v letu 2020 zacelo oz. po dolgem premoru nadaljevalo delo na korpusu ucbenikov za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Obetamo si, da si bomo s podatki iz korpusa lahko pomagali tudi pri pripravi stopenjskih beril. 6 Sklep Seminarjev Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik se udeležujejo razlicni profili uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so z našim izobraževalnim programom zadovoljni in da se pri nas lahko usposobijo za uspešnejše opravljanje svojega poklica (gl. grafe v nadaljevanju). V prihodnje si na programu Izobraževanje želimo natancneje raziskati izobraževalne potrebe razlicnih skupin uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika (uciteljev ucencev in dijakov priseljencev, uciteljev na tecajih za odrasle v Sloveniji in zunaj nje, uciteljev na univerzah v Sloveniji in po svetu ter drugih). Ob rezultatih, ki so se pokazali pri raziskavi Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik (prim. poglavje Projekti), nacrtujemo nadaljevanje raziskave. Na podlagi rezultatov želimo dopolniti izobraževalno ponudbo z novimi seminarji in usposabljanji. Graf 1: Ocenite vsebino izobraževalnega seminarja na Centru za slovenšcino 5 4,8 4,6 4,4 4,2 Graf 2: Zadovoljna/Zadovoljen sem, da sem se udeležil/a izobraževalnega seminarja na Centru za slovenšcino 5 4,9 4,8 4,7 4,6 4,5 Seminar za osimske štipendiste Nadaljevalno usposabljanje (Ljubljana) Zacetno usposabljanje (Ljubljana) 2018 2019 2020 Graf 3: Informacije, ki sem jih dobil/a, so uporabne za moje delo 5 4,9 4,8 4,7 4,6 4,5 Seminar za osimske štipendiste Nadaljevalno usposabljanje (Ljubljana) Zacetno usposabljanje (Ljubljana) 2018 2019 2020 Graf 4: Organizacija seminarja je bila … (5 – zelo dobra, 4 – dobra, 3 – niti dobra niti slaba, 2 – slaba, 1 – zelo slaba) 5 4,5 4 3,5 Seminar za osimske štipendiste Nadaljevalno usposabljanje (Ljubljana) Zacetno usposabljanje (Ljubljana) 2018 2019 2020 Založniška dejavnost mag. Mateja Lutar 1 Uvod Leto 2020 je bilo drugacno od preteklih, hkrati pa je bila ta drugacnost na nek nacin enakost, ki je zaznamovala cel svet. Drugacna enakost ali enaka drugacnost? Omejitve, ki jih je s sabo prinesel pojav koronavirusa, so zahtevale prilagoditev nacrtovanega dela tudi pri programu založništva. 2 Poletne prireditve Poletne prireditve, kot so Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Poletna šola Centra in Mladinska poletna šola slovenskega jezika, so potekale na daljavo, zato so bile tudi tiskovine, ki so njihove stalne spremljevalke, prilagojene novim okolišcinam. 56. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (na daljavo) tokrat ni imel krovne teme, na katero bi vabljeni predavatelji pripravili svoja predavanja. Udeležencem seminarja smo ponudili strokovna predavanja z izbranimi vsebinami s podrocja slovenskega jezika, literature in kulture. Predavanja so bila izvedena na daljavo preko spleta, niso pa bila objavljena v tradicionalni vecavtorski monografiji.Vseh šest predavateljev je pripravilo povzetek oz. napoved vsebine svojega predavanja. Povzetke predavanj s seznamom literature smo objavili v Vodniku po programu (22 strani, 200 izvodov), ki so ga prejeli vsi udeleženci skupaj z ucnim gradivom, objavljen pa je tudi na spletni strani Centra za slovenšcino. Poletna šola in Mladinska poletna šola slovenskega jezika sta vodnik po programu pripravili v skrajšani in e-obliki. Udeležencem so pred zacetkom tecaja poslali zvezek za zapiske s poletnošolskim motivom, pozdravno pismo in ucno gradivo. Po zakljucku Mladinske poletne šole je izšel tudi Poletnik, casopis s prispevki udeležencev.V okviru programaTecaji je v letu 2020 izšel Zimopis, drugih drobnih tiskovin, ki sicer spremljajo tecaje, npr. Pošopis in Prevodi, pa zaradi spremenjenega nacina dela niso pripravili. Simpozij Obdobja Simpozij Obdobja 39 je potekal preko spletne videokonferencne platforme, pred dogodkom pa je izšla monografija z naslovom Slovenšcina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo (368strani,350izvodov),kijoje uredilaizr.prof.dr.JercaVogel. V monografiji je 37 znanstvenih razprav, v katerih so avtorji razmišljali o razmerju med diskurzi, zvrstmi in jeziki v sodobnem slovenskem jezikovnem prostoru. Predsednica simpozija v uvodniku ugotavlja, da na ta razmerja oz. na spreminjanje jezikovne prakse v zadnjem casu vplivata predvsem dva dejavnika, to sta globalizacija in vecja spremenljivost in fluktualizacija individualnih ter kulturnih življenjskih prostorov in stilov, ki so znacilni za današnjo družbo. Z vidika podrocij osebnega, formalnega in javnega življenja in tega, kako govorci s svojo izbiro izražajo identiteto in uresnicujejo razlicne funkcije, je razprave razvrstila na pet sklopov: Slovenšcina v medijskem prostoru, Slovenšcina v znanosti, Slovenšcina v šoli, Slovenšcina v umetnosti ter Jezik kot izraz kolektivne in osebne identitete. Razprave ponujajo izhodišca za nadaljnje raziskovanje in premislek o potrebi po diskurzivni prožnosti ter kriticni izbiri jezikov, diskurzov in zvrsti.Vsi prispevki so v celoti dostopni tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino. Ucbeniki in prirocniki za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika V letu 2020 smo ponatisnili naslednja ucbeniška gradiva: Slovenska beseda v živo 1b (ucbenik in delovni zvezek), Fonetika 1 (ucbenik), Pot do izpita iz slovenšcine (ucbenik), Cas za slovenšcino 1 (ucbenik in delovni zvezek), Cas za slovenšcino 2 (ucbenik in delovni zvezek), Križ kraž 1 (ucbenik), Oblike v oblakih (slovnicne preglednice in zgibanko z izbranimi preglednicami) in knjižico Žepna slovenšcina (nemšcina, albanšcina). Delo na podrocju priprave novih gradiv se ni ustavilo, so pa spremenjene razmere nekoliko vplivale na nacrtovano delo.Tecaje smo izvajali na daljavo in ker v vse države pošiljanje ucnih gradiv ni bilo možno ali pa je prispelo z zamudo, smo za udeležence pripravljali e-gradiva (pdf datoteke). Izbrane vsebine smo opremili z imenom udeleženca ter zašcito proti kopiranju in spreminjanju vsebine. E-gradivo so udeleženci dobivali v manjših sklopih. Za pripravo presonaliziranih ucnih vsebin smo potrebovali kar nekaj casa, vendar se je v danih razmerah tak nacin zdel kot najustreznejša rešitev, da smo lahko izvedli tecaje in se prilagodili novi situaciji. Optimalnejša bi bila avtomatizirana spletna ponudba e-ucnih gradiv (vec o predlogu v poglavju Projekti in nacrti). V uredniškem postopku sta dve ucni gradivi, prvo je ucbenik, ki ga avtorice izhodišcno pripravljajo z mislijo na govorce slovanskih jezikov. Ucbenik je prejel pozitivni recenziji in je v postopku uredniškega in tehnicnega usklajevanja ter priprave oblikovne zasnove. Drugo ucno gradivo je namenjeno udeležencem Leta plus in tudi širše – v njem so v obliki tabel zbrane slovnicne vsebine, ki jim sledi veliko število vaj. Po pozitivnih recenzijah je bilo konec leta 2020 gradivo predano v oblikovanje, izid nacrtujemo v letu 2021. Obe ucbeniški gradivi bosta tudi delno sofinancirani iz Sklada za ucbenike FF. V prenovi je ucbenik Slovenska beseda v živo 2, ki se bo razdelil na del a in del b, kot sta ucbenika iz iste serije za zacetno in izpopolnjevalno ucenje. Študenta slovenšcine na univerzi na Dunaju sta pod mentorstvom Elizabete Jenko pripravila didakticno igro (kartice), ki jo lahko uporabimo pri jezikovnem pouku. Metodologijo dela in nastajanje gradiva so predstavili v prispevku, ki je objavljen v zborniku Obdobja 38. Na Centru smo se odlocili, da jim projekt pomagamo realizirati, vendar se je pri podrobnejšem uredniškem delu in testiranju pokazalo, da je med zbranim gradivom nekaj nedoslednosti. V želji, da bi bila igra cim enostavnejša, bomo gradivo poenostavili in prilagodili. Prilagojen nabor vsebin bomo ponovno testirali, ko bo poucevanje potekalo v živo. 5 Projekti in nacrti Na idejno pobudo uciteljev slovenšcine na tujih univerzah smo zaceli z raziskovanjem podrocja branja literature za govorce, ki jim je slovenšcina tuji jezik, in razvijanjem metodologije za prirejanje literarnih besedil. Zasnovali smo projekt Stopenjsko branje, ki ga vodi Matej Klemen. V okviru projekta želimo pripraviti stopenjska berila (angl. graded readers), ki bi bila prilagojena in pripravljena za doloceno stopnjo jezikovnega znanja. V pripravi je zbirka knjižic, ki bo predstavila slovenske junakinje in junake, pri projektu sodelujejo ucitelji, ki imajo izkušnje s poucevanjem slovenšcine kot tujega jezika in posredovanjem literarnih vsebin, ter drugi strokovnjaki in raziskovalci. Cilj prve faze projekta je pripraviti zbirko knjižic z besedili na ravneh A2 in B1. V sodelovanju s Centrom za jezikovne vire in tehnologije UL nastaja vzporedno s projektom Stopenjsko branje tudi korpus, v katerega smo vkljucili Centrove ucbenike in v katerem bomo lahko preverjali, v kolikšnem deležu se besedišce v prirejenih literarnih besedilih ujema z besedišcem v ucbenikih. Clanom delovne skupine za nacrtovanje tiskov Centra za slovenšcino se je kot predstavnica Leta plus konec leta pridružila Meta Klinar.V letu 2019 smo naredili kompleksnejši nacrt dela, ki mu v veliki meri sledimo. Imeli smo tudi dve srecanji: prvo predvsem zaradi predloga z osnutkom enote za gradivo z literarnimi besedili, ki ga je poslala Janja Vollmaier Lubej. Predlog v veliki meri sovpada z idejnim nacrtom delovne skupine, zato smo podali nekaj usmeritev in pripomb na osnutek. Po popravkih in dopolnitvah izhodišcnega osnutka smo pripravo gradiva zaupali Janji Vollmaier Lubej, Mateju Klemenu in Mateji Eniko. Drugo srecanje je bilo namenjeno predvsem porocilu o delu in pogovoru, kako naj bi bilo pripravljeno gradivo z literarnimi besedili. 6 Za konec: razno Spomladi smo sodelovali na fakultetnem sejmu akademske knjige Liber.ac, ki je bil glede na omejitve prilagojen in prestavljen v spletno okolje. Na enak nacin je bil organiziran tudi najvecji knjižni sejem, tj. 36. slovenski knjižni sejem. Naša gradiva so bila del virtualne stojnice, na kateri je Univerza v Ljubljani celovito predstavljala založniško dejavnost in ponujala svoje publikacije. V zadnjem delu leta 2020 je bila ustanovljena Znanstvena založba Univerze v Ljubljani, ki želi v prihodnje nuditi podporo vsem svojim clanicam pri nacrtovanju in realizaciji publikacij. V sklopu tega je v nacrtu tudi vzpostavitev spletne knjigarne, zato smo predstavili svoj predlog o vzpostavitvi portala, ki bi bil del spletne knjigarne. Predlagali smo, da naj bi spletna knjigarna omogocala zaprt narocniški sistem »Moja e-knjižna polica«, kjer bi bralec lahko dostopal do kupljenih PDF in ePub datotek z možnostjo listanja, zapisovanja, oznacevanja itn. Delovanje Moje e-knjižne police bi potekalo na nacin, da se kupec z nakupom knjige v e-obliki registrira (z uporabniškim imenom in geslom) tudi v svojo e-knjižno polico. Na njej ima ob nakupu naložene knjige, ki jih je placal. Knjižna polica je nekakšen portal oz. listalnik – torej aplikacija, na kateri je omogoceno pregledovanje vsebine z listanjem. Portal ima dolocene dodatne pripomocke, kot so polje za vnos besedila, svincnik, radirka, obarvanje besedila, obkroževanje … Bralec si lahko ob besedilu naredi kakšen zapisek, kar se shrani v njegovo e-knjigo. Prenos vsebine s portala na svojo napravo ni možen, predviden ni niti natis knjige, morda bi možnost natisa omogocili z omejitvijo na 1 izvod. Na portalu, do katerega dostopaš z uporabniškim imenom in geslom, bi bil tako možen le ogled knjige in uporaba pripomockov portala. Poskrbeti bi bilo treba tudi za dva tipa gesel: tip A, ki nima casovne omejitve, in tip B, ki je casovno omejen (z zacasnim dostopom lahko študent sledi predavanju/tecaju dokler ne prejme narocene tiskane oblike gradiva). Generiranje gesel, pravic in povezave z nakupom bi bilo avtomatizirano in povezano s sistemom SAP. Pri izdelavi portala se lahko uporabi modifikacija že kakšne obstojece platforme. V letu 2020 je bilo veliko možnosti za razlicna izobraževanja, tekom leta sem se nekajkrat udeležila srecanj z namenom vzpostavitve in vkljucitve založniškega procesa v sistem APIS. Konferenca Language Show (13.–15. 11. 2020), ki sicer poteka v Londonu, je bila dosegljiva od doma, saj je potekala na daljavo. Ponuja odlicen in bogat nabor izobraževalnih vsebin z razlicnih podrocij poucevanja jezikov in predavatelje, ki imajo prakticne izkušnje s poucevanjem tujega jezika. Konferenca je zanimiva za naše podrocje dela z vec vidikov, zato bi bilo nujno, da se je udeležimo tudi v prihodnje. 25. in 26. 11. 2020 sem se udeležila tudi posveta o lahkem branju, ki je bil naslovljen Jezik pride naproti. Predstavljene vsebine, spoznanja in debate so uporabne predvsem za širjenje okvirja projekta Stopenjsko branje. Leto 2020 je vsem prineslo izziv, na katerega smo se odzvali na razlicne nacine. Bilo je tudi test fleksibilnosti in odzivnosti. Priložnost za ucenje novih stvari in premagovanje navideznih meja. Želim si, da bi se za prihodnje ohranile dobre prakse preteklega leta in ponudile možnosti za izbirno drugacnost. Projekti dr. Ina Ferbežar, dr. Mihaela Knez Jezik pri delu (2019–2021) Center z Andragoškim centrom Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport sodeluje pri projektu Jezik na delovnem mestu. Cilj projekta je pomagati odraslim priseljencem in priseljenkam pri ucenju slovenšcine za potrebe njihovega dela. Priseljenci potrebujejo znanje jezika, da najdejo ustrezno zaposlitev in morda v njej tudi napredujejo, hkrati pa jim zaposlitev pomaga pri ucenju jezika, da se tako lažje vkljucujejo v družbo. Podjetja, ki zaposlujejo priseljene delavke in delavce, pa tudi širša skupnost, se morda tega premalo zavedajo. Priseljence namrec caka veliko izzivov, povezanih z razumevanjem delovnega procesa v podjetju, kar se neposredno odraža tudi pri uspešnosti opravljenih nalog. Zato je bila v okviru širšega projekta Jezik pri delu – Orodja za poklicni razvoj, ki ga je Evropski center za moderne jezike izpeljal v okviru programa Jeziki v središcu ucenja (2016–2019), pripravljena brošura Jezik pri delu – hitri vodic. Njen namen je ozavešcati vse deležnike o pomenu znanja jezika za potrebe dela. Center je tako v letu 2019 opravil strokovno redakcijo slovenske razlicice te brošure (Tanja Jerman), v letu 2020 pa je Centrova delovna skupina (Ina Ferbežar, Damjan Huber,Tanja Jerman, Katja Krajnc in Simona Kranjc) sodelovala pri pripravi in pilotiranju posebnega vprašalnika, s katerim naj bi analizirali stanje in evidentirali potrebe na podrocju ucenja jezika odraslih priseljencev pri delu v podjetjih. Poleg analize potreb je namen vprašalnika delodajalce tudi ozavešcati o nujnosti pomoci priseljenim delavcem in delavkam ter podpore pri njihovem ucenju slovenšcine – ne samo za uspešno opravljanje delovnih nalog, temvec tudi za uspešno socialno vkljucenost v delovno in družbeno okolje. Projekt se bo v letu 2021 nadaljeval z izvedbo ankete, na podlagi odgovorov pa bomo v Centru pripravili tudi konkretnejše smernice za pomoc in podporo pri ucenju slovenšcine v podjetjih. Dopolnitev in nadgradnja V letu 2019–2020 je bil dopolnjen in nadgrajen javno veljavni izobraževalni program programa Slovenšcina kot drugi Slovenšcina kot drugi in tuji jezik.Ta ima v prvotni razlicici iz leta 2015 (Ur. l. RS 6/2015) in tuji jezik (2019–2020) tri ravni, novo razlicico pa dopolnjuje vstopna raven, kot Skupni evropski jezikovni okvir poimenuje najnižjo raven oz. raven A1. Dopolnitev programa je rezultat šestmesecnega projekta, ki je obsegal vec faz: izvedbo 80-urnega pilotnega tecaja slovenšcine (november 2019–marec 2020) in pilotiranje izpita na vstopni ravni ter izvedbo vseh postopkov, ki so potrebni za vzpostavitev sistema preverjanja in certificiranja jezikovnega znanja. Postopki so obsegali naslednje faze: . pregled tujih vzorcnih izpitov za raven A1, . priprava izpitnega gradiva na ravni A1 v skladu s programom SDTJ, . umestitev izpita (nalog, vprašanj) na ravni SEJA, . recenziranje izpitnega gradiva (pisni in ustni del), . pilotna izvedba izpita za 20 oseb – ciljna skupina kot na tecaju (izvedba izpita (pisno in ustno), snemanje ustnega dela izpita), . statisticna analiza rezultatov, . dolocitev mejne vrednosti za branje in poslušanje, . izdelava in preskus lestvic, ocenjevanje pisanja in govorjenja (posnetki govornih produkcij udeležencev izpita), . umestitev govornih in pisnih produkcij na lestvice SEJA, . dolocitev mejne vrednosti za govorjenje in pisanje na ravni A1. Na podlagi postopkov smo pripravili opis vstopne ravni, s katero je dopolnjen program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik, poleg tega pa smo nekoliko dopolnili in razširili tudi ocenjevalna merila na osnovni ravni. K temu so nas navedle petletne izkušnje z izvajanjem izpitov iz znanja slovenšcine po omenjenem programu, predvsem pa tudi dodatek k SEJU, ki ga je leta 2018 sprejel Svet Evrope in prinaša nove oz. izcrpno dopolnjuje ter razširja obstojece opisnike ravni jezikovne zmožnosti v neprvih jezikih (prevod v slovenšcino je v postopku redakcije). Pri projektu so v ožji skupini sodelovale Ina Ferbežar (vodja projekta), Petra Likar Stanovnik in Mateja Eniko, poleg njih pa še Maja Ðevic Prah,Tanja Jerman, Damjana Kern Andoljšek, Jana Kete Maticic, Matej Klemen, Mihaela Knez, Katja Krajnc, Mateja Lutar, MelitaVešner in BrigitaVuga, vsi sodelavci s Centra. Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik Recenzentka pilotnega izpitnega gradiva: Damjana Kern Andoljšek, Center. Recenzentke programa: Lidija Koceli, LU Žalec, Simona Kranjc, UL FF, in Nataša Pirih Svetina, UL FF. Dopolnjeni program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik smo ob sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije poslali v potrditev Strokovnemu svetu za izobraževanje odraslih, z odredbo ministrice za izobraževanje pa je aprila 2020 stopil v veljavo (Ur. l. RS 78/2020). Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nacionalna evalvacijska študija Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik, je potekala v letih 2017–2020. Cilji študije so bili raznovrstni in vecplastni. Usmerjeni so bili v preucevanje in evalvacijo organizacije izvajanja pomoci pri ucenju slovenšcine, ki se v slovenskih šolah izvaja za ucence in dijake priseljence, ucence Rome in ucence materne govorce slovenšcine, ki so se v Slovenijo preselili iz tujine. Eden od ciljev raziskave pa je bil tudi ugotoviti, kako dobro ucenci priseljenci prve, druge in tretje generacije ter ucenci Romi razumejo zapisana besedila. Zmožnost bralnega razumevanja je namrec z uspešnostjo šolanja tesno povezana. V raziskavo je bilo vkljucenih 939 strokovnih delavcev iz 135 osnovnih in srednjih šol iz vseh slovenskih regij ter 1.202 ucenca in dijaka iz 14 osnovnih in 14 srednjih šol iz 10 slovenskih regij. Izsledki raziskave kažejo, da je tako na osnovnih kot na srednjih šolah ob vkljucitvi ucencev in dijakov priseljencev najvec pozornosti usmerjeno v pomoc pri ucenju slovenšcine, predvsem v obliki dodatnega pouka slovenšcine, ki ga financira MIZŠ, pogosto je organizirana pomoc slovenskih vrstnikov oz. sošolcev, ki so govorci istega prvega jezika, vec kot polovica šol priseljence seznani tudi s pomocjo, ki jo zanje ponujajo druge organizacije. Razmeroma redko pa šole priseljence seznanijo z možnostjo ucenja njihovega prvega jezika. Organizacijo dela z ucenci in dijaki priseljenci v vecini šol v najvecji meri prevzema šolska svetovalna služba, v nacrtovanje jezikovnega vkljucevanja pa so vpeti ucitelji, ki izvajajo zacetni pouk slovenšcine, ucitelji slovenšcine in njihovi razredniki, redkeje pa drugi predmetni ucitelji, k cemur bi veljalo šole dodatno spodbuditi. Ucenci in dijaki, ki se priseljujejo v Slovenijo, so v znanju slovenšcine vecinoma zacetniki, primanjkljaj pri drugih predmetih pa se bolj izrazito kaže pri albansko govorecih priseljencih in pri nekaterih govorcih od slovenšcine zelo oddaljenih jezikov. Posebna pozornost je bila v raziskavi usmerjena v nacin izvedbe in uspešnost zacetnega pouka slovenšcine, še zlasti ker je v šolskih letih 2018/19 in 2019/20 prišlo do novih sistemskih rešitev in povecanja obsega zacetnega pouka slovenšcine. Iz odgovorov respondentov je razvidno, da so spremembe dobrodošle, spreminjanje ustaljene izvedbe zacetnega pouka slovenšcine (iz manj v bolj intenzivno obliko ucenja) pa poteka pocasi in pomeni za šole velik organizacijski izziv, zato bi potrebovale dodatno spodbudo in usmeritve. Raziskava daje vpogled tudi v oceno usposobljenosti uciteljev za delo z ucenci in dijaki priseljenci. Ravnatelji in svetovalni delavci menijo, da so njihovi ucitelji, ki izvajajo zacetni pouk slovenšcine, najbolje usposobljeni za spremljanje jezikovnega napredka ucencev in dijakov priseljencev, za poucevanje slovenšcine kot drugega jezika in za pomoc ucencem in dijakom pri socialnem vkljucevanju, najmanj pa za delo s starši priseljenci in za premagovanje jezikovnih ovir s starši in ucenci priseljenci. Ucitelji drugih predmetov pa so po njihovem mnenju najbolje usposobljeni za reševanje konfliktnih situacij, pomoc pri socialnem vkljucevanju ucencev priseljencev in prepoznavanje ter premošcanje sociokulturnih razlik med ucenci, najmanj pa za izvedbo jezikovnih prilagoditev pri posameznih predmetih, delo s starši in premagovanje ovir pri sporazumevanju s starši in ucenci priseljenci. Primerjava rezultatov, ki so jih pri testu, ki je preverjal bralno razumevanje, dosegli ucenci in dijaki, vkljuceni v raziskavo, kaže, da so ucenci in dijaki priseljenci tretje generacije pri razumevanju izbranih besedil dosegli primerljive oz. celo nekoliko boljše rezultate kot slovenski govorci brez migrantskega ozadja, medtem ko se je pri drugi generaciji priseljencev pokazala nekoliko slabša zmožnost razumevanja izbranih zapisanih besedil. Ucenci in dijaki prve generacije priseljencev so pricakovano dosegli še nekoliko nižji rezultat, ena od pomembnejših ugotovitev študije pa je, da ucenci in dijaki, katerih prvi jezik je zelo oddaljen od slovenšcine, v prvih letih šolanja v Sloveniji v povprecju dosegajo precej nižje rezultate kot njihovi vrstniki, katerih prvi jezik je eden od slovanskih jezikov, zato bi bilo potrebno zanje v prihodnosti nacrtovati še dodatno pomoc pri ucenju slovenšcine. Izsledki raziskave, ki se nanašajo na ucence Rome, kažejo, da se ti v slovenski šoli srecujejo s podobnimi jezikovnimi težavami kot ucenci priseljenci, ki jih nekateri ob dodatni pomoci uciteljev uspešno premostijo, pri nekaterih pa se primanjkljaj v znanju slovenšcine zacne kazati do te mere, da imajo težave pri razumevanju šolske snovi. Na to je sicer ob zelo omejenem številu respondentov (sodelovalo je le 6 ucencev Romov) pokazala tudi naša raziskava o bralni zmožnosti, v okviru katere se je pokazalo, da dosegajo nekateri romski ucenci zelo nizko bralno zmožnost. Tudi pri nekaterih ucencih in dijakih, ki so materni govorci slovenšcine in so se v slovenske šole prešolali iz tujine, se ob vkljucitvi kaže primanjkljaj v znanju slovenšcine, zato je po mnenju šolskih strokovnih delavcev dodatna pomoc pri ucenju slovenšcine, ki jo za te ucence in dijake prinašajo novi šolski pravni dokumenti, zelo dobrodošla. Ob kljucnih rezultatih raziskave je v evalvacijski študiji podanih tudi nekaj predlogov za nadaljnje nacrtovanje podrocja. Pri raziskavi so v ožji skupini sodelovali Ina Ferbežar, Damjana Kern Andoljšek, Mihaela Knez (vodja raziskave), Marko Stabej in Gregor Socan, kot testatorji pa Mateja Lutar, Jana Kete Maticic, Katja Kralj, Petra Likar Stanovnik, Matej Klemen,Tjaša Alic in Maja Ðevic Prah. Objave v medijih Obdobja 39 Vse objave so dostopne v arhivu 39. simpozija Obdobja. . Na mednarodnem slovenisticnem simpoziju letos o identiteti in funkciji, STA, 18. 11. 2020 . Na mednarodnem slovenisticnem simpoziju letos o identiteti in funkciji, Krog.sta.si, 18. 11. 2020 . Pastirji vejic prignali svoje crede na simpozij, Radio Študent, Kulturne novice, 19. 11. 2020 56. SSJLK Vse objave so dostopne v arhivu 56. SSJLK. . Poletna šola slovenšcine ter seminar slovenskega jezika, literature in kulture letos na daljavo, Misli.sta.si, 6. 7. 2020 . Poletna šola slovenšcine ter seminar slovenskega jezika, literature in kulture letos na daljavo, STA, 6. 7. 2020 . Poletna šola slovenskega jezika: Letos prestavljena na daljavo, Vecer inVecer.com, 8. 7. 2020, str. 17 . Poletna šola slovenšcine ter seminar slovenskega jezika, literature in kulture letos na daljavo/Poletna šola slovenskega jezika, Radio Slovenija 1, Svet kulture, 9. 7. 2020 . Ucenje slovenšcine zaradi epidemije na daljavo, Demokracija, 16. 7. 2020, str. 64 . Seminar na daljavo, Svobodna Slovenija/Eslovenia libre, LXXIX/12, Buenos Aires, Argentina, 26. 7. 2020 Slovenšcina na tujih univerzah Argentina, Buenos Aires . Rok Fink: Prijeten književni vecer. Svobodna Slovenija 2019/4, str. 1, http://svobodnaslovenija.com.ar/prijeten-knjizevni-vecer/ . Tjaša Lorbek: Jezikovni orešcek. Pedir turno po slovensko. Svobodna Slovenija 2019/5, str. 2, http://svobodnaslovenija.com.ar/pedir-turno-po-slovensko/ . Tjaša Lorbek: Štipendije za tecaje slovenšcine v Sloveniji. Svobodna Slovenija 2019/7, str. 3, http://svobodnaslovenija.com.ar/stipendije-za-tecaje-slovenscine-v-sloveniji/ . Tjaša Lorbek: Jezikovni orešcek. Zapis ure v slovenšcini. Svobodna Slovenija 2019/9, str. 2, http://svobodnaslovenija.com.ar/pedir-turno-po-slovensko-2/ . Rok Fink: Obisk na lektoratu. Pogovor z Marijem Cukom in Nadio Roncelli. Svobodna Slovenija 2019/10, str. 3, http://svobodnaslovenija.com.ar/marij-cuk-in-nadia-roncelli­ na-lektoratu/ . Rok Fink: Pesnik Brane Mozetic znova obiskal Argentino. Svobodna Slovenija 2019/15, str. 3, http://svobodnaslovenija.com.ar/pesnik-brane-mozetic-znova-obiskal-argentino/ . Tjaša Lorbek: Jezikovni orešcek. Kos in kosilo. Svobodna Slovenija 2019/15, str. 3, http://svobodnaslovenija.com.ar/kos-in-kosilo/ . Tjaša Lorbek: Jezikovni orešcek. Koliko je ura? Svobodna Slovenija 2019/27, str. 2, http:// svobodnaslovenija.com.ar/koliko-je-ura/ . Rok Fink: Svetovni dnevi znanosti in umetnosti. Stoletnica Univerze v Ljubljani in Branislava Sušnik. Svobodna Slovenija 2019/33, str. 3, http://svobodnaslovenija.com.ar/ svetovni-dnevi-znanosti-in-umetnosti/. Argentina, Cordoba . Intervju z Majo Kracun. Radijska oddaja Okence v Slovenijo, Radio Argentina AM. Buenos Aires, 25. 1. 2020 Bosna in Hercegovina, Banjaluka . Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti v Banjaluki, Slovlit, 5. 12. 2019 Hrvaška, Reka . Intervju z dr. Klemnom Lahom za Radio Slovenija (novinarka Marjana Mirkovic) ob odprtju slovenske razstave Korajža je ženskega spola (o podvigu slovenskih alpinistk) na Reki, oddaja Sotocja (https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/sotocja-262/) . Intervju z dr. Klemenom Lahom za Radio Slovenija (novinarka Marjana Mirkovic) ob uvedbi Slovenskega jezika 2 v pomladnem semestru Hrvaška, Zagreb . Prispevek na Radiu Koper: https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/novice/na­ hrvaskem-vse-vec-zanimanja-za-pouk-slovenscine/495332) Italija, Padova . https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174657468 . https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2019/12/tdd-Na-univerzi-v-Padovi-posvet-o­ zapuscini-etnologa-Milka-Maticetova-a9bb2edb-6fcc-4e91-b348-d9d9cd305daf. html?wt_mc=2.www.fb.undefined_ContentItem-a9bb2edb-6fcc-4e91-b348-d9d9cd 305daf.&wt&fbclid=IwAR3Ah2cDGdtooqBGA_Ou7jd5zJ56XLmc7RZT0GO8Pj7rqYP_ Hog80wMZGmY . https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174657468 . https://www.facebook.com/tvkoper/videos/1017339715279385/ Italija, Rim . TV SLO 1, Svet kulture, 5. 12. 2019, https://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174656429 . Radio ARS, Kultura, 5. 12. 2019, https://ars.rtvslo.si/2019/11/svet-kulture-1095/, cas: 11 min 50 s–14 min 40 sek . https://m.facebook.com/bralnaznacka/posts/1392987670859549/?_rdr . Radio prvi, Slovencem po svetu, 13. 12. 2019 https://radioprvi.rtvslo.si/2019/11/ slovencem-po-svetu-249/ Italija, Trst (Odd. za humanistiko) . Pogovor z Rado Lecic o novem prirocniku Slovenski predlogi in frazemi, ZarJana (Ce se ne bomo za jezik vsi bolj potrudili in ga negovali, se nam kot narodu slabo piše), 25. 2. 2020 . RobertGrošelj,Skaterimsklonomsevežejoblizu,na,pred,po,skozi?Vknjigitudi vec kot 400 frazemov in 30 pregovorov (ocena knjige Rade Lecic: Slovenski predlogi in frazemi z naslovom), Primorski dnevnik, 27. 2. 2020 Italija, Trst (Oddelek za prevajanje) . Intervju na Radiu Trst, novinar Peter Rustia, http://www.raiyoyo.it/dl/portali/site/ articolo/ContentItem-58892e22-de06-43ea-aa6e-610b03f058aa.html Japonska, Tokio . intervju na Radiu 2 (praznovanje božica in novega leta na Japonskem), 1. 1. 2020 . intervju na Radiu 1 (življenje na Japonskem, poucevanje slovenšcine, koronavirus …), 12. 2. 2020 . intervju na Radiu 1 s študenti slovenšcine in radijsko voditeljico Evo Godina, 2. 8. 2020 Kitajska, Peking BFSU . Našo šolo je obiskala slovenska veleposlanica na Kitajskem Suhadolnik, Weixin/WeChat, https://mp.weixin.qq.com/s/hZxKPvS6ZjZeJV4YUVh0RQ, 30. 10. 2019 . 100 let UL v Pekingu, Svet kulture, RTV SLO – ARS, https://4d.rtvslo.si/arhiv/svet­ kulture/174657498, 10. 12. 2019 . Metka Lokar: prejemnica mednarodne Pretnarjeve nagrade, Gorenjska 2019: priloga Gorenjskega glasa 101, 20. 12. 2019, str. 38 . Milijoni ljudi v karanteni, Gorenjski glas, 21. 2. 2020, str. 20 (dostopno tudi na http://www.gorenjskiglas.si/article/20200224/C/200229900/1082/1039/milijoni-ljudi-v­ karanteni) Madžarska, Sombotel . 3. decembra sta se rodila poet in univerza, Porabje, 12. 12. 2019, str. 9, https://www. zveza.hu/sl/casopis_porabje/ Nemcija, Tübingen . Slovlit: . IrmaKern:IzTübingena1:Svetovnidnevislovenskeznanostiinumetnostiob 100-letnici Univerze v Ljubljani – slovenska literatura na lektoratu slovenšcine v Tübingenu, Slovlit, 12. 12. 2019 . IrmaKern:IzTübingena2:oSvetovnihdnevihslovenskeznanostiinumetnosti ob 100-letnici Univerze v Ljubljani: literarna delavnica – sodobni pogledi na delo PrimožaTrubarja, Slovlit, 12. 12. 2020 . IrmaKern:IzTübingenazaslovenskikulturnipraznik2020T.Žigonoslov.-nem. prevajanju za slov. kulturni praznik 2020, Slovlit, 7. 2. 2020 . IrmaKern:IzTübingena:A.Macekonem-slov.inslov.-nem.prevajanjuzaslov. kulturni praznik 2020, Slovlit, 7. 2. 2020 . NewsletterTransstarEuropa: . http://transstar-europa.com/newsletter-transstar-europa-32015/ . http://transstar-europa.com/ Poljska, Katovice . Svetovni dnevi na univerzah v tujini, konferenca Slovensko-poljski medkulturni dialog ter rokovnik, Slovencem po svetu, Radio Prvi, 20. 12. 2019, https://radioprvi.rtvslo. si/2019/12/slovencem-po-svetu-250/ (posnetek od 2:40) . FB-skupini Slowenia za haldami in https://www.facebook.com/SlawUS.IFS/timeline/ Poljska, Lodž Spletna stran fakultete in FB-profil (Katedra Filologii Slowianskiej Uniwersytetu Lódzkiego): . o Svetovnih dnevih slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. O vseh drugih dogodkih so bila obvestila objavljena na strani fakultete . obiskVeleposlaništvaRepublikeSlovenijevVaršavi–študentkeKatedreslovanske filologije, ki na Univerzi v Lodžu študirajo slovenski jezik, so 6. 12. 2019 obiskale veleposlaništvo RS v Varšavi . obiskpredstavnikaVeleposlaništvaRepublikeSlovenije–gospodMatejŠoba,strokovni sodelavecVeleposlaništva Republike Slovenije, se je udeležil prireditve ob Svetovnih dnevih slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani, ki je potekala na Univerzi v Lodžu Poljska, Varšava . 8. 10. 2019 so študentke petega letnika predstavile študij slovenistike na radiu varšavskih študentov Kampus . 20.12.2019jeTinaJugovicmeddrugimpredstavilarokovnik,prinastankukateregaso sodelovale tudi varšavske študentke: RTV Slovenija, Radio Prvi, https://radioprvi.rtvslo. si/2019/12/slovencem-po-svetu-250 Portugalska, Lizbona . predstavitev lektorice Mateje Rozman, Slovencem po svetu, 18. 9. 2020 https://www. poiesis.si/tag/mateja-rozman/ Romunija, Bukarešta . Cas, potrpežljivost in kak mlad biser, Vecer, 21. 1. 2020 . intervju s Katarino Dovc, Slovencem po svetu, Radio Prvi, 6. 12. 2019 . V okviru Evropskega dneva jezikov: video za FB profil Slovenskega veleposlaništva v Bukarešti, 26. 9. 2020 Slovaška, Bratislava . Razstava Slovaško-slovenska dimenzija v Nitri: . https://www.hlavnespravy.sk/vystavu-slovensko-slovinska-dimenzia­ ponitrianskom-muzeu-nitre-otvorili-aj-za-ucasti-velvyslanca-slovinskej-republiky-slovensku/2020694# . https://mynitra.sme.sk/c/22327868/slovensko-alebo-slovinsko-vecna-dilema­ vsetkych-cudzincov.html Srbija, Beograd . intervju z Majo Ðukanovic, Delo, 21. 2. 2020, https://www.delo.si/novice/svet/tukaj-sta­ slovenija-in-slovenscina-vedno-nekaj-pozitivnega-281009.html Španija, Granada . FotografskarazstavaslovenskefotografinjeSandrePožunvCasadelosTirosvGranadi, 30. 9. 2019–31. 10. 2019: . https://www.laguiago.com/evento/el-palacio-de-los-condes-de-gabia-acoge-una­ exposicion-de-la-fotografa-sandra-pozun/ . https://canal.ugr.es/evento/feminas-exposicion-de-fotografia-de-sandra-pozun/ . http://novedades.granadaturismoyocio.com/events/feminas-exposicion-de­ fotografia-de-sandra-pozun/ . https://www.facebook.com/dipgra/posts/2945050095510132 . https://elegirhoy.com/index.php/evento/exposiciones/feminas . Pogovor z Ano Fras idr. Slovencem po svetu, MMC RTV Slovenija, Radio Prvi, 22. 3. 2020, https://arhiv.slovenci.si/pogovor-z-novo-ministrico-za-slovence-v-zamejstvu-in-po­ svetu-heleno-jaklitsch/ . Pogovor z Ano Fras idr. Slovencem po svetu, MMC RTV Slovenija, Radio Prvi, 26. 6. 2020, https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/slovencem-po-svetu-277/ Ukrajina, Kijev . na 3. programu ukrajinskega radia (kultura) so bili ponovno predvajani intervjuji s slovenskimi pesniškimi gosti in uciteljico slovenšcine, ki smo jih posneli v lanskem študijskem letu (glej lansko porocilo) Združene države Amerike, Cleveland . Cleveland.com, januar 2020: . https://www.cleveland.com/life-and-culture/j66j-2020/01/a8c7fc12469816/ kurtentovanje-slovenian-festival-announces-week-of-events-to-scare-away­ winter-celebrate-culture.html . https://coolcleveland.com/2020/02/kurentovanje-is-bigger-than-ever-in-year-8/ . https://www.wkyc.com/article/news/health/coronavirus/global-cleveland­ translating-important-covid-19-updates-for-greater-clevelands-international­ community/95-3c51b6e9-7739-4d30-968b-a86e5a853ebb . Veleposlaništvo v Washingtonu ob dnevu Evrope pripravilo koncert Kreslina, maj 2020, https://www.24ur.com/popin/glasba/veleposlanistvo-v-washingtonu-ob-dnevu-evrope­ pripravilo-interaktivni-koncert-vlada-kreslina.html Združene države Amerike, Lawrence . Slovene Studies Program Report: Slovene Studies at the University of Kansas, SSS Newsletter, Fall 2020 Združeno kraljestvo, London . Na raziskovalem blogu UCL SSEES: prispevek študentke vecernega tecaja slovenšcine Carol Griffiths o literarnem veceru s SuzanoTratnik in našem prevajanju kratke zgodbe v anglešcino skupaj s prevodom, https://blogs.ucl.ac.uk/ssees/2019/12/10/what-do-you­ call-a-slovenian-chicken/, 10. 12. 2019 Tecaji slovenšcine . Tjaša Alic o portalu Slovene Learning Online, Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 10. 1. 2020 . ReportažazZimskešoleslovenskegajezika(pogovorsTanjoJermaninudeleženci Zimske šole), Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 31. 1. 2020 . Pred Poletno šolo in Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika (pogovor z Jano Kete Maticic), Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 22. 4. 2020 . Poletna šola slovenskega jezika na spletu (pogovor z Jano Kete Maticic ), Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 3. 7. 2020 . Pogovor z udeleženko Poletne šole slovenskega jezika na spletu, Kristino Dolkas iz Grcije, Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 14. 8. 2020 . Pogovor z udeleženko Poletne šole slovenskega jezika na spletu, Aleksandro Špehar iz BIH, Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 21. 8. 2020 . Pred Zimsko šolo slovenskega jezika na spletu (pogovor z Jano Kete Maticic), Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 20. 11. 2020 Izpitni Center . Ina Ferbežar: Slovenšcina je ozko grlo? Spet., Dnevnik, Dnevnikov objektiv 70/276, 28. 11. 2020, str. 18–19 Založništvo . Dr.HotimirTivadarinUrbanBatista:Fonetika1(ocenaucbenika), Slovenšcina v šoli 1/23, str. 62–65 Bibliografija strokovnih delavcev Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik 2020 Ina Ferbežar . Ina Ferbežar: Slovenšcina je ozko grlo? Spet., Dnevnik, Dnevnikov objektiv 70/276, 28. 11. 2020. 18–19. . Ina Ferbežar idr: Okrogla miza »(Bližnja) srecanja oblikovalcev jezikovne politike«. Slovenšcina 2.0 8/1. 92–112. https://revije.ff.uni-lj.si/slovenscina2/article/ view/9599/9220 Damjan Huber . Damjan Huber (ur.): Vodnik po programu 56. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (na daljavo). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2020/06/vodnik-za-splet.pdf . DamjanHuber,JercaVogel(ur.): Slovenšcina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo: program. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://centerslo. si/wp-content/uploads/2020/11/Program_Obdobja_39_splet.pdf . Miha Sever: Vpliv hitrosti govora na dolžino premorov v spikerskem govoru na primeru televizijskih informativnih oddaj 24ur in Dnevnik. Diplomsko delo. Somentor Damjan Huber. Ljubljana: Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=120497 Damjana Kern Andoljšek . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Prvo vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Drugo vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Tretje vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Matej Klemen . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Prvo vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Drugo vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Tretje vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Mihaela Knez . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Prvo vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Drugo vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Tretje vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Katja Kralj . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Prvo vzgojno­ izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Drugo vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. . Knez, Mihaela, Klemen, Matej, Kern Andoljšek, Damjana, Kralj, Katja, 2020: Ucni nacrt. Program osnovna šola. Zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Tretje vzgojno­izobraževalno obdobje. Uredili Mihaela Knez, Matej Klemen, Katica Pevec Semec. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Letno porocilo 2020 Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Izdal: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Ljubljana, oktober 2021 Publikacija je brezplacna in dostopna na https://centerslo.si. ISSN 2784-451X www.centerslo.si ISSN 2784-451X