Poziv odbora za obeležitev 400-letnice Trubarjeve smrti!
¦V letu 1986 (dne 19. junija) bo minUo 400 let, kar je umrl oce stovenske knjizevnosti Primoz Trubar. ¦stiristoletnice njegove smrti ne bomo praznovali sa-mo Slovenri, ampak vsi, ki vidijo v Evropi XVI. stoletja najpomembnejse obdobje upon zoper sred-njevesko mracnjastvo in boja za uveljavitev huma-nizma. Primoz Trubar je bil eden najodlocnejsih borcev za novo, bolj clovesko podobo sveta. Eno izmed sredstev njegovega boja je bila knjiga. Bil je prvi, ki je napisaj slovensko knjigo in s tem polozil temelje slovenske knjizevnosti. S svojimi knjigami in z vsem svojim delovanjem je premagoval pokrajin-sko razcepljenost na Slovenskem ter razrijal prve oblike slovenske narodne zavesti. Zgradil je temelje slovenskega solstva in slovenske kulture sploh. Bil pa je tudi prvi, ki je doumel usodno povezanost Slovencev z juznimi Slovani.
Dne 6. marca 1986 pa bomo praznovali 150 -letnico rojstva Josipa Stritarja, pesnika, pisatelja, kritika in slovstvenega vzgojitelja. Slovensko kulturo je poskuSal evropeizirati. ustvaril je slovensko estet-sko kritiko, predvsem pa ulrdil slovenski jezik v javni rabi.
Oba pomembna moza slovenske knjizevnosti in kulture sta bila rojena v okolici Velikih Last, na Rasici in na Podsmreki, kjer bodo v glavnem poteka-le tudi proslave njunih obletnic.
Leta 1983 je bil osnovan pri Repuhliski konferenci SZDL odbor za po£astitev 400-letnice smrti Primoza
Obcani, delovni ljudje, mladina!
Objavljamo tako imenovani poziv slovenski javnosti infonnacijo in spodbudo vsakomur od nas in vsem skupaj, da se vkljutimo v aktivnosti ob pripravah na pocastitev 400-letnice Trubarjeve smrti in 150-letnico Stritarjevega rojstva, ki ju bomo obelefili v prihod-njem letu. Najbrie ta poziv se posebej zavezuje obca-ne te nase druibenopoliticne skupnosti, saj sta oba jubileja ozko in trajno vzpeta v najo zgodovino in nas prostor. Zalorej vkljucimo se v te aktivnosti!
Trubarja in 150-letnice rojstva Josipa Stritarja, ki je po obsirni razpravi in v sodelovanju z najrazlicnejsi-mi kulturnimi ustanovami izoblikoval naslednji program:
1.  Otvoritev Stritarjeve spominske sobe v Levsti-kovem domu v Velikih LaSiah (9. marca 1986).
2.  Slavnostna predstava Stritarjeve drame Logar-jevi v izvedbi KUD PrimoZ Trubar. (Levstikov dom Velike LaSce, 9. marca 1986).
3.  Pofastitev 150-letnice Stritarjevega rojstva na Podsmreki ob obnovljeni Stritarjevi ka&Si, edini priii Stritarjevih Svih dni. (10. marca 1986).
4.  Simpozij o Josipu Stritarju in njegovem pomenu za sodobno slovensko kulturo. (SAZU, Univerza Edvarda Kardelja, Slovenska matica, marec 1986).
5.  Otvoritev spominskega parka na Rasici s »Tru-barjevim mlinom« kot Trubarjevim spominskim mu-zejem. (Proslava na RaSici, 29. junija 1986).
6.  Igra o Trubarju v izvedbi KUD Primoz; Trubar iz Velikih LaSi. (RaSica 29. junija 1986).
7.  Televizijska nadaljevanka o Primojiu Trubarju. (RTV Ljubljana).
8.  Simpozij o kulturno-zgodovinskem pomenu Pri-moia Trubarja. (SAZU, Univerza Edvarda Kardelja, Slovenska matica, junija 1986).
9.  Izdaja pisem Primoza Trubarja (SAZU, Trubar-jevega berila — ZZT in Drava), monografije o Pri-moi\i Trubarju (Partizanska knjiga), monografije za mladino (Mladinska knjiga), monografije o Trubar-jevem svetovnem nazoru (ZTT).
10.  Poiastitev Trubarjevega spomina na njegovem grobu v Deredingenu, Tubingen, ZR NemCija. (£9. junija 1986).
Preureditev »Trubarjevega mlina« v spomenik — muzej in ureditev spominskega parka okoli njega, sodi med najzahtevnejse naloge proslav. Ceprav ni-mamo pisanih dokazov, da bi stal »srednji malin« o katerem govori Trubar, da se je v njem rodil, in so ga Turki pozgali 1. 1528, natanko na mestu sedanjega mlina, smo se na osnovi ljudskega izrolila odlocili mlin ohraniti in skupaj z njegovim okoljem spreme-niti v spominski muzej. Marsikateri spominski objekt
na svetu je verjetno manj utemeljen, kakor bo spominski park Primoza Trubarja, ki naj poravna na5 zgodovinski dolg do o&ta slovenske knjige in trajno vzbuja zavest o koreninah naSe kulture in zavesti. Tako se ne bo \e£ zgodilo, da bi domafi in tudi obiskovalci zaman iskali mesto, ki bi jih spominjalo na Trubarja.
V preteklem letu so Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljanska kulturna skupnost in obcir.a Ljubljana V'if-Rudnik mlin odkupili in je tako postal druzbena last. Izdelan je adaptacijski naSrt za mlin in okolico ter zasnovan muzej, ki bo stcvilnim obiskovalcem, zlasti solski mladini, priCaJ o pomenu Trubarjevega dela. Obcma Ljubljana Vif-Rudnikje leta 1984 spre-jela odlok o zaJciti celotne vasi Ralica.
Zaradi tezkih gospodarskih razmer, v katerih se nahajamo, se zavedmao. da bomo lahko kulturno dolznost, ki jo cuthno do Primoia Trubarja in Josipa Stritarja in s tem do vse slovenske kulture, izpolnili samo s pomocjo vseh Slovencev doma. v zamejstvu in v tujini. Zato je ckHoqi za.jjoiastittv 400-k:ni:e smrti Primoia Trubarja in 150-letnice rojstva Josipa Stritarja sklenil, da se bo obmil na slovensko jav-nost, naj mu pomaga kar najbolj dostojno uresniSti nacrt. Zato priSakuje:
1.  da bi delovne organizacije materialne in nema-terialne dejavnosti zbrale po 100 din na vsakega zaposlenega clana.
2.  da bi druzbenopolitiCne organizacije in skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti namenile del svojih sredstev za na$ nacrt,
da bi tudi kmetijske zadruge zbrale med svojimi clani sredstva za trajno spominsko obelezje Trubarja in Stritarja,
4.   da bi obrtniki preko svojih zdruzenj ali pa naravnost (s tem, da se prispevek v ta namen odSteje od njihove davine osnove), pomagali zgraditi enega izmed pomembnih spomenikov slovenske kulture,
5.  da bi v Solan vseh vrst prebudili zanimanje za obe obletnici, hkrati pa organizirali zbiralne akcije (na pr. starega papirja). izkupicek pa namenili za Trubarjeve in Stritarjeve spominske objekte.
Odbor za proslavo je sklenil, da prevzame vlogo izvajalca celotnega programa Krajevne skupnosti Velike LaSce, in da se sredstva zbirajo na njenem racunu 50101-645-62158 - KS Velike Lasce - »za kulturo«.
Krajani velikih LaSc, Rasice in drugih okoliskih
Objekti morajo biti pravocasno pripravljeni
O tem kako potekajo priprave se je pred casom informiral tudi izvrsni svet. Zavzel se je za nadaljnje intenzivnejse angaziranje vseh dejavnikov. da se bodo objekti pravocasno in celovito pripravili za omenjeno proslavo. Pod-prl je predlog zbiranja sredstev ob tem pa se posebej izpostavil, da bo to mozno le ob moc-nem angaziranju in predvsem ob prostovoljnih osebnih prispevkih delavcev oziroma obcanov. Sredstva pa naj zagotavljata tudi republigka in mestna kulturna skupnost. Kljub vsemu, so menili clani izvrsnega sveta, pa je potrebno na vsak nacin urediti gostinsko ponudbo ustrezne kvalitete kar je navsezadnje potrebno zagoto-viti tudi s soglasjem KS Velike Lasce.
vasi ter delovne organizacije na tem podrocju so Je v preteklih letih pokazali izredno zavzetost in pozrtvo-valnost ob Levstikovi proslavi in prenovi kulturnega doma v Vehkih LaSiah, kot tudi v dosedanjih pripravah za kulturno in naravovarstveno ureditev RaSice ter Trubarjevega spominskega obelezja. Vsak doslej vloieni dinar so obogatili s prostovoljnim delom in to je tudi najboljSe jamstvo, da se bodo vsa zbrana sredstva najbolj smotrno uporabila. In ie so domafi-ni pokazali tako veliko zavest za dostojno obelezitev spomina na velikana nasega duha, potem upravi&no priiakujemo veu'k odziv na to akcijo v vsej Sloveniji in med vsemi Slovenci.
O poteku akcije bo odbor porocal v sredstvih javnega obveSianja.