Poštnina platana v gotovini.
POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se naprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik VI.	V Ljubljani, dne 1. septembra 1926.	17. številka
Joško Čampa:
Učiteljstvo na novih potih.
Kot resna organizacija skrbno zasledujemo gibanje v vseh organizacijah drž. nameščencev. Zavedamo se, da se za svoje duhovne, materialne in pravne interese ne morejo z tuspehom boriti drž. nameščenci ene same strake, pa naj bi bili ti še tako dobro organizirani, ako tudi drž. nameščenci ostalih strok ne razvijajo in utrjujejo svojih organizacij. Iz žalostne in obupne sedanjosti, v kateri je celokupni stan drž. nameščencev v naši državi ponižan in obsojen v tlačanstvo, imamo uprt pogled v bodočnost. Kajti vemo, da današnje obupno stanje ne more in ne sme večno trajati, ker bi bilo to stanje za državo usodepolno. Seveda drž. nameščenci ne smejo zaradi današnjih porazov čakati apatično in s prekrižanimi rokami, da se razmere zboljšajo same od sebe, marveč morajo z vsemi svojimi močmi pospeševati, da se pohujšljiva igra z našim stanom čim prej neha. Proces izlečenja pa morejo pospešiti in dovršiti samo krepke in samostojne strokovne organizacije, ki stoje na sindikalni osnovi in ki so zmožne z energično operacijo izrezati iz svojega telesa vse one škodljive izrastke, ki nimajo z organizacijami strokovnega značaja nobenega opravka, zlasti pa ostudne ture, kjer se zbira gnoj naše smrdljive in zlobne politike. Ta bacil je namreč tisto nesrečno zlo, ki je inficiral vrste drž. nameščencev in ki je v prvi vrsti kriv, da je naš današnji položaj tako silno obupen. Nič ni bolj klavrnega in žalostnega na svetu, nego je intelegenten človek — drž. uradnik, ki je postal trepetajoč suženj političnih mogotcev, ki je zaslepljen 'tako zelo, da ne razločuje več med moralnim in nemoralnim, ki v svoji fanatični strasti pozablja na človeško dostojanstvo, se poniža do ostudnih denunciacij in pade slednjič tako daleč, da mu ne zadrhti noben človeški žarek več v duši, kadar ubija eksistence svojih tovarišev in življenja njihovih rodbin. En odstotek takih drž. nameščencev pritira na kant ugled vsega stanu. •
Da pa bomo mogli drž. nameščenci izlečiti rane, iz katerih krvavimo danes, je potrebno, da se združujejo po svojih strokah v krepka in neodvisna udruženja, kjer naj bi se reševale specialne težnje in zadeve drž. nameščencev dotične stroke. Vsa strokovna udruženja pa naj bi se spojila v mogočno Zvezo strokovnih organizacij vseh drž. nameščencev, kjer naj bi se reševale skupne zadeve in ki naj bi bila kulminacija moralnih sil celokupnega našega stanu. Edino ta sistem organiziranja zamore biti odrešilen za drž. nameščence.
Trnjeva pot slovenskega učiteljstva pred vojno — komu ni znana? Po svojem posebnem in delikatnem značaju je učiteljska stroka izpostavljena kakor nobena druga osobiti pažnji javnosti, zlasti politične. Kulturni po-
javi v narodu so s političnim gibanjem tako nerazdružljivi, da se interesni sferi obeh često docela krijeti in medsebojno dopolnujeti. In ako se razvijajo narodne sile nemoteno v normalnem teku in po naravni poti, potem najde kulturna linija vedno svoj adekvatni izraz v politični liniji naroda. Zato ni čudno, če si prizadeva vsaka politična smer osvojiti v prvi vrsti vse faktorje, ki sb merodajni za kulturno življenje naroda. Izrazita, nova politična smer, ki hoče nagloma preobraziti obstoječi družabni red, se nasloni predvsem na kulturo; in ako ta v svoji ■strukturi ni zmožna, da bi mogla tvoriti temelj novega reda, si ustvari nova politična smer tudi novo kulturo, ki tvori idejno zvezo z njeno smerjo. To nas uče zlasti nazorno francoska, še bolj pa ruska revolucija, ki je vpregla v svojo politično ideologijo kulturne ustanove in pokrete vseh vrst: od šole, gledišča, literature, glasbe in upodabljajoče umetnosti, pa do filma. In vsi ljudje, ki vstvarjajo na novem liku ruske kulture, morajo stati v službi vladajoče politične ideologije, ali pa jim je javno umetniško ustvarjanje onemogočeno.
Slovensko učiteljstvo je stalo do preobrata med dvema glavnima političnima silama, kakor med mlinskimi kamni. Ta pozicija slovenskega učitelja je našla s svojim tedanjim političnim miljejem vred interpreta celo v slovenski literaturi, v »Hlapcih«, ki jih je napisal Ivah Cankar, ta najčistejši sin slovenskega naroda in bičar vsega, kar je bilo bolnega v slovenskem javnem življenju. In v tej poziciji, v tem miljeju je zalotila slovensko učiteljstvo nova doba, ki je nastala z ujedinjenjem južnih Slovanov v eno državo. In kakor je našla nova doba ves slovenski narod politično nepripravljen, vsled česar je šla slovenska politika svojo staro smer naprej tudi v novi dobi in hodi v tej smeri, ki se prav nič ne razlikuje od one neslavne, pritlikave politične borbe pred dvajsetimi leti, še danes, tako je hodilo tudi učiteljstvo v svoji organizaciji še vedno ista pota, kakor jih je hodilo v dobi, ko je pisal Cankar »Hlapce«.
Goli slučaj je nanesel, da je novi uradniški zakon oziroma prevedba zalotila učiteljstvo in njegovo organizacijo v okolnostih, ki so imele za posledico, da je učiteljstvo pri prevedbi doseglo prav lepe uspehe. Toda to se je po drugi strani maščevalo nad učiteljstvom s tem, da so divjale nad tem stanom pobesnele politične persekucije, kadarkoli se je menjal vladni režim. Učiteljske organizacije, ki so bile opredeljene in ki so se naslanjale na program političnih strank, so te persekucije, če ne že naravnost, pa vsaj prikrito podpirale na način, ki bi ga ne mogla zagovarjati nobena strokovna organizacija. Učiteljstvo je molčalo, dokler ni nenadoma v celoti kot stan občutilo ali vsaj slutilo, da plačuje račune nestanovske in nestrokovne politike v svojih organizacijah učiteljstvo samo; danes pri-
padniki ene, jutri pripadniki druge politične smeri, kar je resno ogrožalo najvitalnejše interese celokupnega stanu. To je rodilo med članstvom UJU odpor proti vodstvu organizacije in njegovemu postopanju. To nezadovoljstvo pa je dalo povod, da se je pričelo v okrajnih učiteljskih društvih na deželi novo gibanje, ki je stremelo za tem, da se učiteljska organizacija emancipira in otrese vseh političnih vplivov ter da se nadomesti strankarska politika v organizaciji s čisto profesionalno politiko. Sad tega zdravega gibanja je bila taközvana deklaracija, za katero je dalo iniciativo učiteljstvo mežiškega okraja.
S to deklaracijo, za katero se je vodila v učiteljski organizaciji med pristaši stare in nove smeri, med antideklaraši in dcklaraši ljuta borba, je stopilo slovensko učiteljstvo na novo pot. Tradicije, ki so bile programatične v učiteljski organizaciji izza dobe Cankarjevih »Hlapcev«, so bile zlomljene na letošnji celjski skupščini UJU, ko se je izrekla ogromna večina slovenskega učiteljstva za deklaracijo, ki je dobila tekom večmesečne borbe izčiščeno stilizacijo. S tem dnem in s tem faktom pa je stopila učiteljska organizacija v naše vrste, v vrste strokovnih organizacij ostalih drž. nameščencev. S tem ni pridobila samo učiteljska organizacija, temveč tudi naša in sploh vse organizacije drž. nameščencev. Naše vrste so se s tem okrepile številčno in kar je še večjega pomena, pridobile so kvalitativno. Sveža moralna moč učiteljske organizacije bo brez-dvomno blagodejno vplivala na vse organizacije drž. nameščencev in na naše javno življenje sploh.
Učiteljski kongres, ki se je vršil ta mesec v Beogradu, sicer ni še docela razčistil vprašanja o profesionalni politiki za vse organizacije učiteljskega stanu v naši državi, toda uverjeni smo, da bo nova smer ljubljanskega poverjeništva osvojila tudi učiteljstvo v ostalih pokrajinah naše države.
Strokovne organizacije drž. nameščencev so dolžni podpirati učiteljstvo na njegovih novih potih v lastnem interesu, v interesu celokupnega stanu drž. nameščencev, v interesu vsega duševnega delavstva naše države, v interesu zatiranih intelektualnih plasti naroda, ki so bile še vsekdar pionir na kulturni zgradbi vsakega naroda.
Mi pozdravljamo učiteljstvo na novi poti, ker je ta njegova nova pot tudi naša pot in ker so njegovi cilji tudi naši • cilji. Želimo iskreno, da bi se na tej poti ne ločili nikdar več.
Najsrčnejša želja in cilj vsakega poštnega nameščenca mora biti: Poštni dom.
Strokovni del.
Knjižica »Stalež osebja direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani«.
Ko je izšla prva izdaja staleža osobja, je naš list v svoji 19. številki od 1. oktobra 1925 brošuro toplo pozdravil in priporočal, naj bi izhajal tak almanah redno vsako leto ali vsaj vsako drugo leto. Resnično je po enem letu že izšla druga izdaja, ki je v vsakem pogledu boljša od prve. Popravljene so krivice, ki so se zgodile večini našega uslužbenstva glede na vrstni red, pa tudi v formalnem' pogledu je brošura dosti bolj priročna, praktična in tudi bogatejša po vsebini. Nepotrebni zapiski (rojstni kraj in označba istega službenega značaja pri vsakem posamezniku) so odpadli, tisk se je zožil, zato se je knjiga zmanjšala, vsebina pa zvečala na spisek odlikovancev, seznam direkcijskega osobja, zaznamek pogodbenih pošt, pregled vseh prejemkov, na poštne pristojbine in na oglase.
Glede razvrstitve poštnih nameščencev je naše stališče znano. Nam se zdi čl. 117. zakona tako jasen, da ne rabi nikakega tolmačenja. Vzlic temu je izdala Centralna komisija za izvrševanje zakona drugačno tolmačenje in na osnovi tistega tolmačenja smo uvrščeni. Toda danes se nočemo spuščati v to, marveč hočemo podati nekaj statističnih podatkov, ki smo jih posneli iz imenovane brošure:
V področju našega ravnateljstva je 332 pošt (plus ena sezonska pošta). Od teh je 53 erarnih, 108 razrednih in 171 (+ sezonska) pogodbenih pošt. Erarne pošte so: 1 izvzeta štiri I. reda, tri 11. reda, trinajst HI. reda in ostalih 32 IV. reda. Od 108 razrednih pošt jih je 45 v M/l in 63 v II/2. Te bodo tekom prihodnjega leta pretvorjene deloma v erarne (okrog 70%), deloma pa v pogodbene pošte (okrog 30%). Pogodbenih pošt je 171, ki se dele takole: I. razreda je ena (1/2); II. razreda jih je 40 in sicer 13 v II/l, 11 v II/2 in 16 v 11/3; III. razreda jih je 67 in sicer 14 v III/I, 17 v ItI/2 in 36 v III/3; IV. razreda jih je 57, in sicer 27 v IV/1, 22 v IV/2 in 8 v IV/3; V. razreda jih je 6, vse v V/l. Pogodbenih pošt je vsako leto več; že zdaj jili je nad polovico, čez eno leto pa bo razmerje med pogodbenimi in državnimi poštami 200:130.
Uslužbencev je v področju ljubljanskega ravnateljstva 1832 lin sicer 816 uradnikov, 856 nižjih uslužbencev in 160 pogodbenih poštarjev (dnevničarji niso všteti). Uradniki so razdeljeni takole: v I. kategoriji jih je 17 (1 v III., 8 v V., 3 v VI. in 5 v IX. skupini); v II. kategoriji jih je 678 (2 v L, 163 v II., 206 v III., 205 v IV. in 102 v V. skupini); v III. kategoriji jih je 121 (1 v L, 4 v II., 10 v III. in 106 v IV. skupini). Zvaničnikov je 556 (201 v I., 176 v II. in 179 v III. skupini). Slu-žiteljev je 300 (17 v I. in 283 v II. skupini). Pri direkciji je nameščenih 140 uslužbencev, ki opravljajo uradniško službo. Zakaj so deli stavce, vlagalke in knjigoveze med direkcij-sko osobje, ne vemo.
Tiskovnih napak je dosti, toliko, da ni oprostljivo. Vidi se, da ni nihče napravil korekture prvega odtisa, kar bi se vsekakor pri taki polslužbeni brošuri ne smelo zgoditi. Celo glava na straneh od 11 do 55 je devetkrat pomotena. V razpredelku »Značaj« (uslužbenca) se črta namreč: Maribor 2, Ptuj, Žužemberk itd. Ali so tudi stvarne pogreške, nismo mogli kontrolirati. Vzlic vse-mlu je knjižica hvale vredna in dobrodošla.
Pri pregledovanju priimkov smo zapazili, da se ljudje, ki imajo enake priimke, različno pišejo ali pa sploh svoj priimek napačno pišejo. Naj nam prizadeti oproste, če navedemo nekaj teh priimkov, poleg pa one
priimke, ki so po našem mnenju pravilni: Cingel, pravilno Cingelj, Černe, Černec, čer-nezel, Červ, Červek, Dermaša, Deržaj, Eržen, Gerbec, Goloveršnik, Kerševan, Keržan, Mermolja, Mervič, Merzelj (dve napaki, kajti pravilno je Mrzel), Razdertič, Rebernik, Škerl (dve napaki, kajti pravilno je Škrlj) Trbovc (dve napaki, kajti pravilno je Trbovec), Terpin, Verč, Vertovec — vsi ti bi se morali pisati brez e pred r, ker je to samoglas-niški r, torej Črne, Grbec, Držaj, Kržan, Trpin itd. Napačno je tudi Češarek mesto Češarek (morda tiskovna napaka), Debeljak mesto Debelak, Dolenšek mesto Dolinšek, Ei- i zenzopf mesto Eisenzopf (morda tiskovna napaka, kajti to se čita Ajcencopf, če je pa deloma poslovenjeno, pa Ajzenzopf, pravilno je pa samo Ajzencopf), Gaberščik mesto Gaberšček, Juh mesto Jug, Kokol mesto Ko-kolj, Krampi mesto Krampelj (dve napaki), Krašovic mesto Krašovec, Marki mesto Markelj (dve napaki), Paulin mesto Pavlin, Pernat mesto Pirnat, Podreberšak mesto Podreberšek, Polanec mesto Poljanec, Prešern mesto Prešeren, Prevalnig mesto Pre-valnik, Remic mesto Remec, Sajovic mesto Sajovec, Sbil mesto Zbilj (dve napaki), Sohager mesto Žagar, Schischeg mesto Ši-šek, Tkavc mesto Tekavec (dve napaki), Travnšek mesto Travenšek, Žerovnik mesto Žirovnik.
Končno se mi zdi napačna nemška končnica —er mesto slovenske —ar. Tako: Kra-ker, Kramer, Kuner, Polajner, Pretner, Riž-ner, Šrajner, Šuster, Višner, Vobner, Vrečer, Žolger, mesto Krakar, Kramar, Pretnar, Šrajnar (ali pa Schreiner), Šuštar (ali pa Schuster), Vrečar, Žolgar itd.
Sicer pa nikogar ne silimo, da bi zaradi teh pripomb popravljal svoj priimek.
Ne more se prištevati k zavednim slovenskim poštnim nameščencem, kdor ne podpišedeležaza Poštni dom.
Organizacijsko gibanje.
Joško Čampa:
POŠTNI KONGRES.
(Nadaljevanje.)
Po blagoslovitvi Poštnega doma se je začelo redno delo kongresa. Kot 2. točka dnevnega reda so sledile volitve v predsedstvo kongresa. Izvoljeni so bili: za predsednika Toma S. Jovano-V i č, za tajnike tov. Petrovič (Beograd), Jakše (Ljubljana) in Lalič (Zagreb), za ove-rovatelje zapisnika tov. Turkovič (Zagreb), Veselinovič (Novi Sad) in Čampa (Ljubljana), za števce glasov tov. M i 1 o j e v i č (Sarajevo), Vukčevič (Cetinje) in Licht e n-e k e r (Brežice).
Poročilo upravnega odbora je obsegalo delo Saveza v preteklem poslovnem letu. Savez se je zlasti trudil, da bi dobilo ptt. osobje svoj specialni zakon. Da se to dosedaj še mi zgodilo, temu so krive razmere v poštnem ministrstvu in v političnem življenju maše države. Zaradi teh razmer Savez ni mogel doseči posebnih uspehov v pravnem in gmotnem pogledu za ptt. osobje. Boljši so bili uspehi v saniranju razmer v organizaciji. Savez se zahvaljuje vsem organizacijam, ki so ga pri tem delu podpirale. Posebno zahvalo zasluži skopeljski OO., ki more zaznamovati največ uspeha in napredka. Da je postavljen v Skoplju prvi poštni dom, je zasluga celokupnega članstva skopeljske OD., njenega predsedstva in pa g. direktorja skopeljske direkcije, ki jo mnogo pripomogel k; dograditvi doma ter je osebno vodil to akcijo kot aktiven član Saveza skupno z ostalimi funkcionarji OO. v Skoplju. Podpirali pa so materialno OO. pri graditvi doma vsi vplivnejši meščani, zlasti skopeljski metropolit, armijski general in njegovi častniki, veliki župan, načelnik mesta, ki so vsi podporni člani Poštnega doma. Iniciativo pri gradnji je dajal Savez, ki je podprl
akcijo tudi materialno. — Savez Je prirejal v Beogradu za svoje člane predavanja in stenografski tečaj.
Poročilo o stanju blagajne. Iz poročila blagajnika tov. iR a j i č a posnemamo, da je imel Savez v preteklem letu 242.453 Din dohodkov, med temi na članarini 46.248 Din. Izdatkov pa je bilo 330.380 Din, med temi 169.380 Din kot subvencija za Poštni dom v Skoplju. Celokupno premoženje Saveza znaša 1.301.914-15 Din, v gotovini okrog 300.000 Din, ostalo v zgradbah, inventarju in zemljiščih.
Poročilo nadzornega odbora. Tov. G j u k i č
poda nato poročilo nadzornega odbora ini predlaga blagajniku, kakor celokupni upravi Saveza absolutorij. Ta predlog in poročilo je kongres soglasno sprejel.
Nato predlaga predsednik T. Jovanovič, da naj se 6. točka dnevnega reda, t. j. referati OO., stavi na dnevni red kot 12. točka, tako da bodo predstavniki OO. slišali poprej vse referate Saveza ih da bodo potem pri svojih poročilih zavzeli napram tem referatom svoje stališče. Isto-tako naj se stavi 7. točka dnevnega reda, to je volitve upravnega in nadzornega odbora kot 15. točka dnevnega reda. — Sprejeto.
Referat o zakonskem načrtu o organizaciji ptt. stroke in o reguliranju materialnega in pravnega položaja osobja. V tem poročilu navaja Savez vse razloge, ki govore za to, da dobi ptt. stroka svoj posebni zakon. Ta zakon pa naj se ne oddalji od osnovne linije uradniškega zakona in od uredbe o razvrščenju, s katero je dobila ptt. stroka značaj II. kategorije, marveč naj specialni zakon pridobljeni značaj stroke zakonito tako utrdi, da bo onemogočeno vsako izigravanje, kar se dogaja sedaj odi strani faktorjev, ki nimajo za ptt. stroko niti najmanjšega smisla, ne potrebnega strokovnega znanja, a še manj srca za ptt. osobje. —. Savez poudarja, da je sedanji minister pošte in brzojava g. dr. Benjamin Šuperina pokazal mnogo naklonjenosti svojemu osobju in da razumeva njegove težnje, da pa so v njegovi okolici, žal, faktorji, ki ovirajo njegovo dobrohoteno prizadevanje. Svojo naklonjenost osobju je dokazal g. minister zlasti z amandmanom k finančnemu zakonu za proračunsko leto 1926/27, s katerim je v čl. 248 priznana strokovna izobrazba in strokovni izpiti ptt. osobja. Za to naklonjenost se je kongres zahvalil g. ministru brzojavno.
Savez protestira proti delovanju in prizade-vanju nekaterih faktorjev v ministrstvu, ki for-sirajo neke nove pravilnike, s katerimi hočejo uvesti v stroko pravcati konglomerat in dvolični sistem, kakoršen je bil v bivši avstro - ogrski državj. S tem bi se uvedla v stroko socialna beda, med ptt. osobje antagonizem, kajti tendenca tega prizadevanja je jasna, — celokupno ptt. osobje, 16.0(K) ljudi, naj bi bilo objekt eksploati-ranja od strani peščice 200' do 300 ljudi, ki bi igrali v stroki vlogo trota, zasedli vodilna mesta in pestili celokupno delovno osobje, ne da bi imeli za to moralno in strokovno kvalifikacijo.
Tov. Cvetko Vukčevič (Cetinje) poudarja, da ptt. stroki ni priznana cela H. kategorija, marveč samo polovica H. kategorije, ker ptt. osobju ni odprta v celoti 1. skupina HI. kategorije. S tem je naša stroka zapostavljena napram drugimi strokam, kar je krivično tem bolj, ker je služba v naši stroki napornejša in zvezana z večjo odgovornostjo nego v drugih strokah. Zahteva, da naj.se urede položajne skupine za poštno osobje tako, kakor so urejene za učiteljstvo.
Tov. Zora Arsičeva (Beograd) govori o naporni službi telefonistk. To, kar se dogaja s telefonistkinjami, je naravnost drakonično. Navaja slučaj, ki se je pripetil pred kratkiim v Beogradu, ko so začele tri telefonistke zaradi nečloveškega podaljšanja službenih ur bruhati kri, a neka tovarišica, ki je videla svoje nesrečne tovarišice oblite s krvjo, je dobila srčno kap. Ostro graja postopanje službenega zdravnika v ministrstvu. Pritožuje se, da v III. kategoriji osobje ne napreduje, in pravi, da je nemogoče vzdržati pri telefonu’ 30 let službovanja. Zahteva za telefonistke 25 let službovanja.
Predsednik T. Jovanovič pravi, da je bil g. generalni direktor o slučaju pri telefonu na beograjski pošti obveščen in da je takoj odredil pravično službeno razdelitev, ki je po zakonu dopustna in človeška. — Poudarja, da se morejo popraviti vsi taki nedostatki edinole s specialnim zakonom, ne pa z resolucijami.
Namakaj z „Žensko hvalo“ - perl z „Jelenjim milom“!
To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti.
SCHICHTOV NAČIN PRANJA
NAZNANILA IN POROČILA SEKCIJE PTC. CIN.
Tov. Pavle IM i I o j e v i ć (uprav. Sarajevo) zahteva, da naj se mesta pri uradih sistemizirajo, a ta mesta morajo biti tudi v resnici in brezpogojno zasedena. Kajti danes stoje stvari tako, da morajo delati uradi z 20 do 30% manjšim stanjem osobja, nego ga zahteva delo, ki ga morajo izvrševati uradi. Graja tudi okolnost, da se sprejemajo v poštno službo mlade moči brez zdravniškega pregleda. Brezvestni uslužbenci, ki jih je mnogo med naraščajem, si ipreskrbe po nekaj mesečnem službovanju zdravniško izpričevalo in bolehajo potem po več mesecev Zaradi teh maro-derjev je potem stanje osobja pri uradih zelo skrčeno, posledica tega pa je, da trpi služba, a ostali starejši, vestni, marljivi in kvalificirani uslužbenci ne samo da ne morejo priti do svojih rednih dopustov, marveč morajo delati službo preko določenega delovnega časa. Zato je nujno potrebno, da se moči, ki se sprejemajo v poštno službo, pred sprejemom temeljito preiščenjo po zanesljivem in vestnem uradnem zdravniku.
Tov. Stojanovič (Novi Sad) poudarja, da mora zasesti vsaka direkcija, ki ima svojo tehnično delavnico, vodstvo delavnice z upravnikom - strokovnjakom, .ne pa da zasedajo taka mesta ljudje po protekciji na kvar obratovanja v tako važnih podjetjih, ki so za poštno upravo neprecenljive važnosti.
Tov. Veselinovič (Novi Sad) pravi, da izvirajo vsi administrativni, pravni in materialni nedostatki pri ptt. stroki in njenem osobiu iz tega, ker nimamo nikogar, ki bi se brigal za interese stroke in osobja na parlamentarnih tleh. Zato moramo zahtevati, da dobimo iptt. nameščenci jz svoje srede človeka, ki bo zastopal interese stroke in interese osobja v parlamentu kot narodni poslanec.
Tov. Arltonovič (Skoplje):	Nepopisna
je radost ptt. osdbja iz Južne Srbije, da so prišli tovariši in tovarišice jz vseh krajev države v njihovo sredo, v Skoplje, v tako lepem številu. Ginjen kliče kot tolmač želja celokupnega ptt. osobja Južne Srbije vsem bratom in sestram iskren dobrodošli. Nato razgovarja zahteve in težnje ptt. osobja iz Južne Srbije, zlasti pa zahteve zvanič-nikov in služiteljev- ki žive v silno težkem položaju.
Tov. Lichte nek er (Brežice) opozarja, da so se govorniki oddaljili od dnevnega reda. Pri tej točki naj se vodi samo debata o specialnem zakonu. Za nas je sedaj najbolj važno to, kdo bo izdelal tak zakon. Na lanskem kongresu je bilo določeno, da razpiše Savez nagrado za najboljše osnutke posebnega zakona za ptt. stroko. Kongres bi želel vedeti, kaj je sedaj s tem in alj je delal kdo na osnutku. Sklep lanskega kongresa naj bi ostal v veljavi, izdela naj se osnutek in pošlje vsem OlO., da ga prouče. Govoriti obširneje o takem zakonu na kongresu, bi vodilo predaleč.	/j
0©0©©0©00©©0©©00 Poštni dom bo naša trdnjava, zato
podpiši takoj delež!
POZORI
Predno si nabavite manufakturno bla-
go in ako hočete dobro in ne drago kupiti, je v Vašem interesu, da si ogledate blago v trgovini
Josip Šlibar - Ljubljana
Stari trs 21
poleg Zalaznika. Vsi poštni uslužbenci dobijo blago proti plačilu na obroke. V sredah in sobotah prodaja ostankov po nizkih cenah
Sestanek Sekcije ptč. čin. na Bledu se je vrši! v nedeljo dne 15. avgusta t. 1. v restavraciji Beograd. Udeležba — okrog 30 poštnih uradnikov — je bila zadovoljiva, vendar za Gorenjsko prepičla, zlasti v času, ko se državnim nameščencem ne postilja z rožicami. Na sestanku so bile zastopane pošte: Bled 1, Jesenice na Gorenjskem, Bohinjska Bistrica, Srednja vas v Boh., Kranj, Škofja Loka, Lesce, Radovljica, Podnart in Žirovnica. Poleg teh so bili na sestanku tudi dve tovarišici iz Ljubljane in ena iz 'Maribora. Grajati je, da se sestanka niso udeležile nekatere bližinske pošte, kakor Bled 2, Gorje, Boh. Bela, Begunje pri Lescah, Brezje, — pogrešali pa smo tudi pošte v bližini Kranja. Izgovora ne more biti nobenega, kajti če se je mogoče udeležiti sestanka eni pošti, ki uraduje pod enakimi okolnostmi m je potovanje zvezano z enakimi težkočami, bi bilo mogoče to tudi drugim poštam. Edini vzrok je: nezanimanje. —■ Sestanku sta prisostvovala tudi predsednik zagrebške OO. tov. L a 1 i ć in tov.
I Turkovič. Poročal je predsednik Sekcije tov. Čampa. Tov. Lalič je pozdravil sestanek in vse slovenske tovariše in tovarišice v imenu zagrebške organizacije.
Sestanek v Meži se bo vršil v nedeljo dne 12. septembra t. 1. Kraj in uro sestanka javimo natančneje v ljubljanskih časopisih dne >10. septembra t. 1. ali pa z okrožnico. Opozarjamo na ta sestanek vse pošte na progi Maribor - Dravograd in Velenje - Dravograd. Zaupniki naj skrbe za zadostno udeležbo. Poročal bo predsednik Zveze tov. J a k š e ali pa predsednik Sekcije tov. Čampa. Našega zaupnika v Slovenjgradcu prosimo, da uredi vse potrenbo za ta sestanek in nam takoj poroča uro, kedaj naj se sestanek vrši. In lokal, kje naj se vrši.
Člane, ki so v zaostanku s članarino, opozarjamo, da 1 . septembra t. 1. sigurno poravnajo vse zaostanke na članarini. Zlasti mnogo jih je, ki še niso poslali članarine za III. čtrtletje. Prosimo za red in točnost, ker brez tega ni organizacije.
Družabni večer Sekcije bo v soboto 4. septembra ob 8, zvečer v salonu gostilne pri Mraku.
Sekcija ptč. čin.
To in ono.
Izpiti za pripravnike II. in III. kategorije. Doslej'se je prijavilo 16 kandidatov - pripravnikov II. kategorije za polaganje strokovnega izpita, čudimo se, česa čakajo ostali pripravniki, da se ne prijavijo. Neprijavljenih je še celo 24 takih pripravnikov, ki so oproščeni od polaganja iz skupin B, C in iD. Te pozivamo, da se tisti, ki so dovolj pripravljeni iz skupine A in E, prijavijo do 8. septembra t. 1. Toliko časa bo direkcija še počakala, ker želi, da bi se prijavilo do 30 kandidatov. Prizadete pripravnike, zlasti one, ki imajo že po 6 do 8 službenih let, opozarjamo, da je pač že skrajni čas, da se podvržejo izpitu, kajti prihodnji izpiti bodo morda šele čez pol
leta, do takrat pa je lahko že redukcija osobja, ki bo take odlašače najprej zadela. Kakor sedaj izgleda, se bodo vršili izpiti pri direkciji v Ljubljani zadnje dni septembra ali začetkom oktobra t. 1. — Neumljivo je tudi, zakaj se ne priglašajo pripraveniki III. kategorije k izpitu, katerih je 42 kandidatov. Ti ravnajo posebno nespametno, če se takoj ne prijavijo. Kajti tisti pripravniki HI. kategorije, ki ne bodo letos položili izpita, ga bodo morali polagati drugo leto po novem pravilniku, ki je še enkrat obširnejši in težji. — Torej tovarišice, tovariši, zganite se, korajža velja!
Po razdelitvi delovnega časa so občutno prizadete pogodbene pošte z brzojavom. Za borih 20 dinarjev mesečno mora uboga poštna para sedeti vsak dan celi dve uri deli v uradu in čakati na redke brzojavke. Saj nima pogodbeni poštar niti toliko časa, da si nakupi potrebnih živil in obleke, ker je ravno toliko časa priklenjen v urad, kakor so trgovine odprte. Ali se ne bi mogla poštna služba tako urediti, da bi imel poštar vsaj par ur na teden zase? Vsi uradniki imajo enkrat v letu daljši dopust, samo pogodbeni poštar naj bo vedno priklenjen na uradni lokal, pa če je kaj posla ali ne. Naj pomisli gospoda, da ima uradnik veliko večje veselje in skrb do dela, če se mu da tudi malo prostosti. Brzojavna nagrada 20 dinarjev na mesec pa je sramotno smešna in države nevredna. Za pošteno delo pošteno plačilo! V. V.
Čehi sočuvstvujejo z nami. Poštni uradnik, ki je služboval pred prevratom več let v Trstu in mnogo občeval s slovenskimi poštnimi uradniki, nam piše iz Plznji: ...Ko je razpadla bivša Avstrija, je bila usoda Čehom toliko mila, da so stopili na čelo češkoslovaškega naroda:	Masaryk,
Beneš in dr. Rašin. V kratkem času so uredili državo in njene finance, tako da stoji danes ČSR na ■ trdnem temelju. Zato pa uživajo imenovani možje svetovni sloves in mi smo na nje po pravici lahko ponosni. Če bi imela Jugoslavija našim enake jdržavnike, bi vi danes živeli v neprimerno boljših razmerah. Podoba je, da niste imeli doslej niti enega spretnega krmilarja na državni ladji. Zato seveda ne pridete nikamor naprej, marveč nazaj se pomičete, ali kakor pravi Slovenec: rakovo pot greste. V Banatu imate svojo žitnico, ob iHrvaškem Primorju in v Dalmaciji vam je po morju odprta pot po vsem svetu, v vaših gorah so skriti neizmerni zakladi vsakovrstnih rud, v rekah imate neizčrpne vodne sile itd. itd. V istini, malo držav je tako oblagodarje-nih, ali kaj pomaga, ko pa pravega državnega gospodarstva ni. Pri slabem gospodarju imajo njegovi posli slabo. Pri slabem državnem gospodarstvu’ trpi v prvi vrsti državni uslužbenec. Na eni strani se izmetavajo milijoni in milijoni, na drugi strani pa ni pare za najnujnejše državne potrebe. Plačani ste slabše kakor mi, a kljub temu nočejo vaši ministri o izboljšanju plač, o izplačilu razlike ničesar slišati, ampak vam plače reducirajo, kar je glede skromnih vaših plač, v nebo vpijoča krivica. Nam so> se letos plače znatno izboljšale, tako da moremo svojemu stanu primerno živeti. Lahko si mislite, kako sem vesel, da službujem v Č9R in nisem ostal v Jugoslaviji!
Uradni kotiček-
10 ZAPOVEDI ZA POŠTNE USLUŽBENCE.
1.	'Bodi zmeren v vseli rečeh in imej red v svojem gospodarstvu, da ne prideš sam v izkuš-ujavo.
2.	Bodi svojim tovarišem v zgled zvestega izpolnjevanja dolžnosti, podpiraj slabe in jih svari. Ne misli na zahvalo, rešilno dejanje je samo sebi plačilo.
3.	Izprašuj v^ak dan svoje znanje in je izpol-polnjuj. Kolikor bolj znaš Pravilnik, tem težje te je prevariti.
4.	'Izpolnjuj mučno natančno vse varnostne predpise in ne trpi v svojem delokrogu nobenih zakesnitev. Pomni, da s svojim Imetjem jamčiš za blago, ki ti je izročeno.
5.	Pazi pri delu na svojo okolico in nemudoma naznani vsako poneverjanjg. Samo na ta način izpolniš svojo dolžnost in varuješ svojo čast.
6.	Če zapaziš nezvestobo, je ne povej svojim tovarišem, pač pa jo javi svojemu predstojniku.
7.	Radovednežem ne daj blizu, kjer se je kaj nepoštenega izvršilo, ampak skrbi za dokaze, zlasti pazi na to, da ostanejo oplenjene pošiljke v takem stanju, v kakršnem si jih prejel.
8.	Določi priče, da se dejanje ne bo moglo utajiti in da se bode tebi samemu verjelo.
9.	Pri izjavah se varuj pretiravanja in neresnice, ne zamolči nobene nepravilnosti. Sicer ustre-žeš samo krivcu in zvračaš sumničenje na nedolžne tovariše.
10.	Pri vsem, kar misliš in delaš, pomni, da si uradnik mlade slovanske države in služabnik svojega naroda. Skrbi, da pride poštna poštenost v pregovor: »Pošten, kakor slovenski poštni uslužbenec.«
Želimo, da prineso 10 zapovedi tudi hrvaška in srbska poštna glasila.
OBLEKE
iz trpežnega ševijota D 520'— iz meliranega sukna „ 650’— iz pomodn. meltona „ 720'— športni kroj .... 800-— iz finega kamgarna „ 850'— kakor tudi hlače, površnike in vso drugo konfekcijo razpošilja veletrgovina
R. Stermecki, Celje 67.
Vzorci se pošljejo za 8 dni na vpogled, ilustrirani cenik z nad 1000 slikami o raznih domačih potrebščinah pa za stonj. Kdor pride z vlakom dobi nakupu primerno po vrnitev vožnje. Proti potrdilu tudi na obroke.
t
Kupujte čevlje z znamko „PEKO", ker so najboljši, najeleaantnejši in najcenejšl.

DA, DA.
Binam
Ö^MEHEiAVIIIE
iu vrlo FntEl

Za „Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“ izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno'1 Fran Jezeršek v Ljubljani.
Anton Krisper
Mestni trs 26 - Stritarjeva ul. 3
PARNA ŽAGA RAVNIKAR
mestni tesarski mojster
LJUBLJANA. Linhartova ulica št. 25
Prodaja vsake vrste čevljev in galanterijskega blaga po najnižjih cenah
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
63© Priporočamo najboljše šivalne stroje ©R3
GRITZNER In ADLER
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele.
In Jclotln-LJuliUiinii
vMplna šputerijsie in kolonijalni! inki!
Solidna In točna postrežba. Ustanovljeno 1.1888
A.&E. SKABERNE
priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga
po najzmernejših cenah.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
za rodbinsko In obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
'* ■>ri ]05IP PETELIHC Llllb"a',l,
ob vodi blizu Prešernovesa spomenika.
6X9 SPREJEMAJO SE POPRAVILA STROJEV. 6X9
Ljubljanska gradbena Mazo.z.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telefon 527.
Gradbeno podjetje, telinična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in poliištvo.
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
D. D. v LJUBLJANI
prodaja premosa iz slovenskih premosovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalni I cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premos in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in dom. uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premos d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. 15, prvo nadstropje
Trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami
IV. BONAČ
priporoča po najnižjl ceni
pisarniške in šolske potrebščine
je najboljša žitna kaval
Predno se odločiš, da kupiš obleko, plašč ali suknjo, poseti
našo detajlno trgovino na Erjavčevi cest' štev. 2 nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo
bogato zalogo!
Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje. — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke!
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Cie., Ljubljana.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
V LJUBLJANI
Stanja vloženega denarja preko 20 milijonov dinarjev ali 800 milijonov kron. — Sprejema vloge n;' hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlaati plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega nčuna, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še meato Ljubljana z vsem premoženjem in davčno močjo: Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma veren.