št. g .SLOVENKA" Str. 5i Zopet par besedij o čitanju. Spisal Česlimir. Človek obstoja iz telesa in iz duše, in mora lepo skrbeti za eno in za drugo, kajti skrb za lastni obstanek, razvitek in napredovanje je ena izmed njegovih poglavit- nih dolžnostij. Skrbeti za samo telo in zanemarjati duha, je na- pačno, krivo ; kakor tudi ni prav skrbeti za samo dušo in puščati v nemar telo. Eno in drugo je tesno združeno v jedno -človeško bitje ; človek je pa odgovoren za celoto. Str. 6 ,S L O V E N K A- St. 8 Da se telo vzdržuje zdravo in čvrsto, zna že otrok, da mu je najprej treba primerne, zdrave hrane, katera se mu spreminja v kri, v meso, v mišice, v živce in drugo, ter nadomešča tu in tam vse, kar se v napornem delu obrablja in izgublja. Po zdravi lirani se telo lepo razvija in se dobro počuti ; lica se rudečijo, iskrijo se oči, mi- šice pa in živci se vztrajno in pravilno odzivajo na vsako povelje, na vsako potrebo. Veliko seveda, da ne rečem vse, je na tem ležeče - kaka naj je hrana. Zdrava hrana — zdravo telo ; slaba hrana — slabo telo ; ostrupljena hrana — ostru- pljeno in brzi smrti namenjo telo. Toda moj namen ni, da govorim niti o telesu niti o njegovem negovanji ; omenil sem to le mimogrede, da od prave telesne hrane takoj pridem do dušne metaforično zvane hrane, osobito do one, katero duša dobiva iz knjig. Odveč bi bilo, ako bi tukaj ljubeznivim bralkain raz- kladal in povdarjal prednost duše nad telesom. Važna in esencijalna sta za nas ena in drugo ; a če ju pogle- damo količkaj natančneje, spoznamo brez težave, na prvi mah, da duli visoko nadkriljuje telo, in da je ravno on, vsled katerega človek presega vse druge vidne stvari. Res je sicer, da je tudi naše telo nekaj posebnega, ču- dovito tino razvitega in krasnega ; posebno lice je tako milo, tako umno in polno vsakojakih čarov, da mu ni primere. A vendar telo je le telo, tvarina podvržena ža- lostnim izpremembam in konečnemu poginu. Tudi neumna živina ima svoje telo iz ravno iste tvarine kakor je imamo mi ; in neke opice ga imajo tako našemu podobno, da se je baje človek v teku vekov raz- vil iz njih ; saj je znano, da nekterira učenjakom je mnogo do tega, da se morejo pobahati pred svetom s takim kosmatim sorodstvom „fin de siécle". Čestitam mimo- grede visokorodnim učenjakom, kojih genealogija seza tako daleč nazaj, ter nadaljujem. Telo naše torej, dasi imenitno, ni še vendar Bog zna kaka posebnost, ker radi njega samega bi ne bilo še bistvenega razločka med nami in med neumno živino. Prava bitnost človeka ima svoj početek v duši ; duša torej je mnogo bolj važna nego telo. A čem važnejša je, tem večjo pozornost in skrb moramo obračati nanjo. Že sama pamet nas uči z neovrgljivimi dokazi, da duša ne pogine, kedar se loči od telesa, ampak obstoja dalje. Vera pa nas uči že od mladih nog in pamet zopet z dokazi potrjuje, da za pozemeljskim življenjem pride drugo neskončno srečno, ali neskončno nesrečno, kakor ravno si ga človek zasluži na tej zemlji. S tem pomislekom moremo še posebno skrbeti za dušo, in jej dajati take hrane, da v tem ko se lepo raz- vija in vsestranski napreduje na tem svetu, ne zgreši poti, po kateri jej je hoditi do konečnega cilja Da dru- gem. Da, da ! tudi duša hoče imeti svojo hrano ; brez nje izgublja moči in omahuje sredi pota, kakor lačno telo. Ali ta hrana je različna in raznovrstna ; toda kakor- šnekoli vrste si bodi, zdrava mora vsekakor biti, da ne škoduje. Po tem precej raztegnjenem predgovoru, evo me k predmetu — k čitanju knjig. Izmed raznovrstnih du- ševnih hran, čtivo ima brez dvonibe osobito važnost. O njem torej par vrstic, dasi je že prej o istem drug so- trudnik lepo pisal v „Slovenki'. Knjiga! Kdo je še ne pozna, in kdo ne zna čitati in ne čita brez konca in kraja, čez dan. po noči, doma, po poti, povsod, zdaj ko se je tipografična obrtnost tako strašansko razvila, da knjige in časniki preplavljajo kakor silna povodenj ves olikani svet V Brez števila bolj ali menj, ali celo nič genijalnih pisateljev se trudi dan in noč s pripravljanjem vsako- jakega gradiva za tiskarne. ]S'ebrojno stavcev spravlja skupaj črke in stavi spise, da jih neštevilni, čudoviti stroji z vrtoglavo urnostjo tiskajo na tisoče in tisoče. Po vsem oUkanem svetu so razvrščene velikanske knjigarne z ogromnimi zakladi knjig. Po vseh železnih progah, po vseh poštah, po cestah, po stezah romajo do zadnje gor- ske vasice vsakojake tiskovine, in nosijo hrane lačnim dušam. Če med prešlimi dobami iinamo kamnito, bro- novo, železno dobo, naša gotovo preide v zgodovino s pridevkom — papirnata, književna doba. Ne more se tajiti, da čitanje prinaša veliko dobrega ; mnogo koristi posameznim, mnogo vsej človeški družbi. Dobra knjiga je pogostoma najlepša in najbolj du- hovita zabava. Človek ni kar železni stroj, da more de- lati noč in dan brez odmora ; ampak prav lehko se vtrudi toliko, da si mora iskati mimo nočnega počitka, še odlo- čene dneve in ure pokoja med samim delom, da mu ne zmanjkajo fizične moči, da ne pade onemogel pod težkim delom in da si ne pokvari šibkega zdravja. Toda njegova narava je že taka, da se mora tudi v počitku s čem baviti, da ne ostane v popolni lenobi ; kajti v njem je vedno kaj čilega in počitega, ki ne more ostati brezposelno. Dočim počiva trudno telo, deluje čil in živahen duh. Kakor nalašč prihaja človeku na pomoč dobra knjiga. On si lehko s čitanjem blaži srce in izo- bražuje um in se nauči iz knjig dosti lepega in koristnega tudi za praktično življenje in za telesno blagostanje. Časa se ne sme izgubljati ; čas je zlato, in blagor onemu, ki zna dobro porabiti proste ure s pametnim čtivom. Marsikomu vtegne biti čitanje najboljša tolažba v nezgodah. Duh se potaplja v knjigo in pozablja kruto realnost Ako si človek zna izbrati primerno berilo, dobi v njem najboljši lek drugače preveč skelečim ranam. Iz knjig lehko zajema srčnost in se uči vztrajnosti in uda- nosti v svojo usodo ; večkrat se celo uči iz njih kako mu je postopati, da se ubrani nadaljnim nezgodam. Knjiga mu postane na vsak način najboljši prijatelj. Vtegne se zgoditi, da ga zapusti in izda poslednji znanec in mu ne ostane žive duše, da bi ga tešila in da bi mu pomagala. Ostane mu pa vendar in mu po svojem pomaga zvesta tolažnica in umna svetovalka — knjiga. Dobra knjiga blaži srce, bistri um, množi ideje in širi duševno obzorje. Pripoveduje kaj in kako je tu in tam po svetu ; kako je bilo nekdaj ; kaj si je koristnega izumila veda ; kaj je rodilo novega in lepega umetniško polje. Pred oči postavlja vsakovrstne lepe in dobre vzglede, spodbuja k marljivemu, krepostnemu, častnemu življenju ; st. 8. .SLOVENKA' Str. 7 povzdiguje duha nad vse, kar je podlega, vulgarnega, slabega, navdušuje ga za sijajne uzore dobrega, lepega, vzvišenega. Z eno besedo, knjiga postane najmogočnejši faktor kulture, napredovanja, ter duševnega in telesnega blagostanja. Toda če zdravo berilo nam provzročuje toliko do- brega, žalibog ! ne prinašajo nam menj slabega nenravni, strupeni književni prvizvodi. Spominjam se, da sem nekoč citai v svetem pismu (knj. Cahar. pror. pogl. V.) nastopne vrstice : „Vzdignil sem svoje oči, in gledal, in evo knjige, ki je letela". „In mi reče (Gospod) : Kaj vidiš ? A jaz sem od- govoril : Vidim knjigo letečo, dolgo dvajset in široko de- set komolcev. ,A zopet mi reče: to je prokletstvo, ki se razpro- stira po vsej zemlji*. i Ravno isto se lehko reče o nenravnih, okuženih knjigah, ki preplavljajo današnji svet. One so res pravo, pravcato prokletstvo, ki pada pogubonosno na posamez- nike, na družine, na narode, ter jim jedro razjeda, in izpodriva same podstave, na katere sloni oprt splošui red in obče blagostanje. Nezdrava knjiga postane najgnjusnejša zabava, ma- milo najnižnjih čutov, nenravnost, izprijenost, dušna kuga ! Ona ne samo ne daje počitka utrujenim živcem, ampak nasprotno utegne jih pripraviti do skrajne razdraženosti, do isterizma. Kvari redno poslovanje našega organizma, nas spravlja ob tek, ob sen, ob mir, in tako direktno ali indirektno postaja uzrok fizične bolezni. In vendar fizična onemoglost ni še najhujša posle- dica nezdravega čitiva ; žalostnejši mu je upliv na mo- ralno življenje. Zadržuje namreč v razvitku duševne moči in vrline, pokvarja značaje, temni luč uma, da ni več mogoče z lehka soditi, kaj je resnica in kaj laž, kaj je dobro in kaj zlo. Polagoma in dosledno tepta, mori, uni- čuje še tako globoko ukoreninjene kali čednosti in kre- posti ; razdira družinski mir ; izruva pojme dolžnostij, poštenosti in pravice: peha človeka v dvom, v temo, v nered, v obup. Vsakdanja velikomestna kronika predobro podpira mojo trditev ! Slaba knjiga je sovražnik najhujše vrste. Pod krin- ko lepote, prijaznosti, ugodnosti, zabave, skriva najtem- nejše namene, najpodlejše načrte. Z eno roko te boža, z drugo ti nevsmiljeno žariva v srce otrovani nož. Slaba knjiga naposled je faktor nazadnjaštva in brutalnosti. Ona najsilnejše upliva na domislijo in na strasti. Prva in druge se pod tem uplivom tako razvi- jajo, da največkrat paralizujejo moči zdravega uma in dobre volje. Kedar pa um in volja več ne moreta delo- vati, človek gre nazaj, propada ; uzor za uzorom mu iz- ginja ; potrebe se množijo, fizična in moralna beda nas- topata grozeče in ni rešilnega sredstva zoper nje. Na- predek je pretrgan in človek se približuje čedalje bolj neumni živini. Čestite bralke so že ugenile, da tukaj govorim po- sebno o nenravnem beletrističnem berilu, namreč o neki vrsti romanov, novel, dram, pesnij in drugih enakih slov- stvenih pojavov, ki so preplavili toliko dežel in izpridili toliko neizkušene mladine. Čitajte le, čitajte mnogo, drage Slovanke ; a če vam je kaj do svojega dobrega imena, do prave omike in do resničnega napredka, varujte se skrbno vsega, kar bi vas moglo i)ohujšati ; odložite takoj iz za- četka, brez daljšega pomisleka vse, kar bi ne mogle či- tati glasno v pošteni družbi brez rudečice na poštenem licu. Pazite dobro kakovo hrano dajete svoji duši. Ka- koršna hrana, taka tudi duša. Nezdrava hrana — ne- zdrava duša : nepoštena, otrovana hrana — nepoštena, otrovana duša. Neizogibno ! Čitajte pridno, pazljivo, mnogo. Zabavati se s krat- kočasnim čtivom — sosebno vam ! kdo bi se predrznil braniti kaj tacega? I to je potrebno. Toda ne pozabite bolj resnih knjig. Zgodovina, naravoslovje, životopisi, vzgojevalne knjige, umetnostne razprave in tudi slučajno važnejša znanstvena dela, celo filozofična in socijoloziška vprašanja vara bodo zdaj pa zdaj v prostih urah dobro došla. Iščite si jih, kjer jih morete dobiti. Poslušajte, ko- likor je možno, nasvete Slovenkine sodelovalke — du- hovite Danice. Širite obzorje svojih idej, izobražujte si pamet, blažite srce. Kako je lepo poslušati vas kedar se v svojih razgovorih vzpenjate nad navadno, puhlo, nično, dolgočasno klepetanje, in razpravljate kaj važnega, znan- stvenega, umetniškega, sebi in drugim koristnega ! Takrat ste res vse časti in priznanja vredne hčere, v katere sme narod lehko staviti svoje nade in na koje sme leh- ko biti ponosen. A zopet ponavljam — pazite na kakovost svojega čtiva, svoje dušne hrane !