FoSlarina plačana. itev. Fosamazna ssev. Din v-; W iLsu&Hanf, v sine 14. marca 1934. Leto tmna Ufit li . „,,'iih *unca 54 Ur .t:>atvt; „_..mi*ine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din I3-—, celoletno Din 30-—. «Vrč hodi tako dolgo k vodi, da se ubijc.» Ta pregovor velja tudi za radi« kalsko vlado, ki se je pričela resno mas jati. Radikalski prvaki so se težko nava« dili na Jugoslavijo, kjer so morali pričeti računati z dejstvom, da jim državno j krmilo ne bo več tako sigurno v rokah! kakor za časa Srbije. Po zadnjih volit«, vali se jim je le s spretnimi spletkami i zopet posrečilo, da so dobili vlado sami, v roke. Dasiravno so bili radikalci po svoji korupciji razl ričani, to nikakor ni motilo, naših klerikalcev, ki so v zvezi z radi« čevci in bosanskimi muslimani na te« melju Markovega protokola omogočili samoradikalsko vlado. S pomočjo orne« njenih treh strank so zlezli radikalci na državno krmilo, na katerem pa so jih po« magali pozneje držati Nemci in Turki, ki so za to uslugo na škodo vse države dobivali gotove nagrade. Tako že vlada približno eno leto radi« kilska stranka sama, čeprav ji mnogo manjka do absolutne večine. Radikalska vlada je pričela takoj po nastopu prega« njati višje rradništvo, katero ni bilo radikalskega naziranja, ne glede na nje« govo sposobnost. Na vsa važna mesta so tlačili svoje ljudi, pogostokrat za taka mesta popolnoma nesposobne. Pod radi« kalskim režimom so se povečali davki do neznosne višine, povišale so se želez« niške tarife, naraščala je pri takih raz« merah kljub zboljšanju dinarja draginja, uvedel se je kuluk in se je razpasla ko« rupcija tudi v Sloveniji, kjer je do samo« radikalskega režima še nismo poznali. Radikalci sami na vladi so bili v svo« jem elementu. Kadar so se čutili v veliki nevarnosti, so se vedno skušali bližati našim kbrikalcem, ki nikdar niso bili prav hudi njihovi nasprotniki. Zato jim je radikalska vlada često vrgla kakšno nepomembno drobtinico in ustrezala nji« hovim strankarskim strastem kakor na primer glede odgoditve skupščine Kme« tijske družbe. Toda radikalska objestnost je posta« jala vedno večja in opozicijske stranke s klerikalci vred so začele misliti na sku« pen nastop. Klerikalna neodkritosrčnost je v mnogem ovirala snovanje opozicij« skega bloka, končno pa so morali tudi klerikalci uvideti, da bo njihova moč med ljudstvom popolnoma propadla. ako ne nastopijo odločno proti radikal« ski samopašnosti. Kakor se zatrjuje, je padec radikalske in nastop nove vlade iz sedanjega opo« zicijskega bloka gotova stvar. Od tega si obetajo največ klerikalci, ki upajo na ta način dobiti Slovenijo popolnoma v svoje kremplje. To pa ne bo kar tako šlo. Delovni program nove vlade, ako se ta sestavi, bo zelo ozek, ker je pač skup« no delo tako različnih elementov na širši osnovi nemogoče. Nedvomno ne more biti govora o kaki reviziji ustave ali o kakih avtonomističnih avanturah po klerikalnem receptu. Glavni pomen bi bil pač v tem, da bi nova vlada vodila nove volitve, ker si večina jugoslovanskega ljudstva volitev pod radikalskim prU tiskom in radikalsko korupcijo ne želi. Nam demokratom je v glavnem na tem, da se vršijo volitve res svobodno brez vsakega pritiska, kakor znajo to napraviti radikalci, ki bi brez pritiska pri zadnjih volitvah ne dobili toliko mandatov. Razvoj razmer vedno bolj kaže, da je bodočnost Jugoslavije v demokrat« skem taboru. Izza zadnjih volitev beleži naša stranka napredek po vseh pokra« jinah, posebno tudi v Sloveniji. Naj se razmere okrog nas sučejo, kakor se ho« čejo, mi vemo, da mora končno zmagati misel bratstva, enakosti in svobode. To je naš program, ki dobiva tudi v Slove« niji vedno več pristašev. Avtoiiomisticiie in republikanske komedije Klerikalni avtonomlstični prvobesed« niki se ničesar tako ne boje, kakor da bi jim ob novih volitvah Radič s svojo re« publiko pobral na Slovenskem glasove tistih kimavcev, ki so lani nasedli avto« nomističnim obljubam. Seveda, Radičeva čudotvorna republika je še nekaj bolj trapastega kakor klerikalna avtonomija, zato bi ne bilo nič čudnega, če bi večina klerikalnih volilcev, ki so se lani vsedli na avtonomistični lim, letos storili še večjo budalost s tem, da bi glasovali za Radičevo republikanstvo. V strahu pred radičevsko agitacijo, ki bi utegnila klerikalne tigre postaviti na suho, je tajništvo SLS. nedavno po« slalo kmečkim zvezam zaupne okrožnice, v katerih pravi o republikanstvu takole: «Nekateri bi hoteli, da naša (kleri« kalna) stranka začne poudarjati republi« kansko misel. Mnogi se pa dobe, ki ho« čejo s tem stranki samo škodovati. Za« radi tega par pojasnil: Mi vemo, da silno hitro živimo in ne vemo, kaj nam še čas prinese. Danes pa za nas nima dejan« skega pomena govoriti preveč o re« publiki. Če bi bila republika, bi bil pred« sednik ali Srb ali Hrvat. V obeh slučajih bi mi bili na slabem. Kralj ima pa vsaj to, da se enako boji za vsak kos zemlje, naj je slovenski ali srbski, kakor kmet ljubi celo svoje posestvo. V republiki bi prišli v sedanjih razmerah iz dežja pod kap. In vojaštvo se dar 3 ne vzdržuje zaradi kralja, ampak zaradi .srbske nad« vlade. Dalje tudi vemo, da bi radi re« publike same tudi uradništvo ne bilo nič na boljšem, ker ga nastavlja vlada, ne pa kralj. To so misli, radi katerih mi o republiki v teh razmera1 ne govorimo. O tem, kaj bi bilo boljše, pa se naši mož« je lahko med seboj razgo /arjajo. V naših vrstah je lahko prepričan republikanec, ker je naša stranka ljudska in bo tudi le«to storila v danih trenutkih, kar bo ljudstvo spoznalo za svojo korist. Če tedaj danes kdo prihaja in Vas bi vabil za kako človečansko federativno re< publiko, vedite, da nima dobrega name* na. Lahko pa so to ali odposlanci Ra« diea ali pa kaki slovenski politikanti, ki mislijo, da je ljudstvo še vedno tako ne« zavedno, da bo drlo za tistim, ki bo bolj na široko govoril. Naše (klerikalne) za« upnike prosimo, naj bodo v tem oziru na straži. Pri nas tudi list «Avtonomist» včasi piše, da je republikanski. To je de* loma obrnjeno tudi proti naši stranki, ki o republiki in njeni možnosti bolj resno misli kakor tisti, ki nosijo to misel na jeziku — radi agitacije pri nepoučenih ljudeh. Zato tudi o «Avtonomistu» in njegovi «republiki» ljudi podučite, da ti ljudje v slučaju kakih volitev ne začno delati zgage z geslom reoublike.» Tako sc glasi klerikalna zaupna okrož« niča, ki jc zanimiva z več vidikov. Pred« vsem dokazuje, da klerikalna stranka, ki se tako rada baha s svojimi volilci, v resnici nima prav nič zaupanja vanje in se Radičeve agitacije boji kakor zlodej križa. Obenem pa tudi dokazuje lice« merstvo klerikalnih tigrov, ki so se na Dunaju plazili pred avstrijskimi ccsnrji in zanje opravljali procesije, dandanes pa se na zunaj sicer tudi priznavajo za pristaše kraljestva, obenem pa skrivaj farbajo Kmečke zveze % republiko. To je višek klerikalne nesramnosti, ki jo bo treba enkrat temeljito razgaliti. Končno je zanimiv tudi spor med klerikalnimi časopisi m med «Avtono* mistom», ki že ne propagira več sloven« ske avtonomije, temveč čisto republiko po Raaičevcm receptu. Imamo torej dve vrsti avtonomistov. Obojni so «avtono* mistični* in obojni tudi «republikanski». Na te avtonomistiČnc in republikam eke gonje samo vprašamo vse kolikor to* liko razsodne ljudi: «Ali si želite še ognja in krvi?» Brez pretakanja krvi je poskus uvedbe republike v naši državi, odnosno ustanovitve slovenske republi* ke, nemogoče. Ali si želite državljanske vojne, ki bi vam požgala strehe nad gla« jvanii? Ali mislite, da boste v republiki |ali pa v avtonomiji živeli kot ptice pod ;ncbom brez dela in trpljenja? Če torej jvse to pametno premislite, boste ogor* Čcno zaklicali: Proč z lopovi, ki nas ho« čejo zopet oropati ljubega miru in ki nas sleparijo in trapijo, bogve zakaj, z vsemi temi pustolovstvi, katerih uresničenje, i odnosno poskus uresničenja, nam ne more prinesti nobene praktične koristi, pač pa le ogromno škodo — zlast i še, ker bi skoro gotovo Italijani ne gledali mirnodušno teh homatij ob svojih mejah. temveč bi segli s svojimi kremplji po nas in nas pobasaii. Slovenski kmet, odpri oči, zato jih Imaš, in se nc daj slepariti od neodgovor« nih političnih lopovov. Politični pregled Počasi, a sigurno napreduje fronta proti radikalski vladi. Izgledi so, da na padec vlade ne bomo več dolgo čakali. Samoradikal* ska vlada se je iz več vzrokov pokazala kot slaba m škodljiva. Prvič je sestav* Ijena samo iz ene stranke in enega ple* mena ter že zato ne more odgovarjati Kosti Povestka. Spisal Soteščan. Na Hudeju so dobili novega kaplana. Imenoval se je Gašper Prekrasen — ime, katerega je bil vreden v polnem pomenu besede. Zastonj mu niso farani postavili ob kaplaniji dva visoka mlaja in nikomur ni bilo žal, da si je od svojega življenja utrgal nekaj časa ter je prišel pozdravit novega gospoda, ki je pravkar d osel v samotno gorsko vas. ILahki so mu bili koraki, odgovarjajoči taktu mjegove svetio okovane palice, in ko se je odkril čakajoči množici, tedaj se mu je nad smehljajočim obrazom razgibala marljivo negovana frizura. «To je angel 1» so pobožne ženice šepetale in skoro popadale na obraz; ena je v njegovi podobi videla keruba, druga serafa pred oltarjem. Za nežni deviški spol je bil gospod Gašper izredno redka prikazen. Ves dan bi ga pile gledale in občudovale, toda novi gospod jje bil utrujen ter se je že po kratkem času Umaknil v kapianijo. Zdaj so navzoči dobili priliko, da so si ga ogledali tudi od druge strani. Moškim so igajala njegova vlita pleča, katerim se je dra- svoji nalogi, ker ministri nc poznajo raz« mer v velikem delu države. Samo demo* kratska stranka bi lahko vladala sama, ker ta je edina vsedržavna stranka, ampak žal nima večine v narodni skup* ščini in zato more vladati samo v zvezi z drugimi strankami. Sedanja vlada pr$v za prav tudi nima prave večine, temveč le umetno. Ker Radičcvih poslancev ni bilo v narodno skupščino, so se radikalci lepo sporazumeli z Ncmci in Turki, ki so jih podpirali proti dobremu plačilu na račun našega naroda. Tako smo dobiti pred enim letom vlado, s katero je bila vsa država nezadovoljna. Zato je prišlo do opozicijskega bloka. v katerem so združene vse opozicijsko stranke, katerim so se pridružili tudi radičevci. Kadar pridejo ti v narodno skupščino, se najde vlada na enkrat pred nasprotno večino in morala bo dati ostavko. In kaj nastane potem? Na državno krmilo bo prišla rova vlada, to je vlada demokratov, združenih drugimi strankami; med temi so kleri* kalei% bosanski muslimani in zernljorad« ni k i. Torej prav mešana družba, ki sc je zbrala samo zato, da vrže vlado, kajti vsa opozicija si je edina v tein, da je radi« k&lska vlada nesreča za državo. Ali dolgotrajna ta vlada ne bo, ker njena naloga je samo ta, da se odpravita slaba uprava in velikanska korupcija, ki so jo uvedli radikalci, potem pa bo nova vlada šla ua nove volitve, ki se bodo vršile šc letos. Nova vlada, ako se bo mogla sestaviti iz teh različnih strank tako različnih naziranj, seveda nc bo mogla dolgo trajati. V vsakem slučaju pa bodo letos volitve, najbržc poleti. Nedvomno nas čaka pri sedanjih raz* merah hud volilni boj, | iz katerega izide demokratska stranka j gotovo mnogo močnejša, kakor je bila gocena črna suknja izvrstno prilegala; pozornost pa je vzbujala tudi njegova okroglo izrezana ionzura, slična beli hostiji, vtisnjeni na temenico med črne lase. Mnogi so ugibali, ee je sploh mogoče, da je človeška koža tako snežnobela na vrhu glave in že so prišli do zaključka, da njegova tonzura ne more biti naravna, ampak je umetne barve. Gospod Gašper ni seveda nikomur povedal, da si je med potjo na Hudej dal napraviti v mestni brivmei krožek na glavi, kamor mu je iznajdljivi brivec pritisnil okroglo iz kavčuka izdelano ploščico, da mu tako trajno zavaruje svečeniški znak. Na Hudeju bi kaj takega ne bili znali napraviti; Klančar, tamošnji brivec, je bril in strigel le za silo, njegovo brivsko orodje še ni šlo preko blagoslovljene glave Celo v mestnih brivnicah se taka umetnost vselej ne posreči in tako je gospodu Gašperju že drugi dan odpadla umetna tonzura na poti od oltarja v zakristijo. Prav nič ni občutil neprijetne izgube, saj mu niti od dsleč ni prišlo na misel, da bi moglo bogato plačano delo biti tako površno izvršeno. Ponosno je odšel v kapianijo, za njim pa je prišel cerkovnik pospravljal in pometat zakristijo. Počasi se je sukal z veliko metlo, pri zadnjih volitvah. Za demokrate bo« do glasovali volilei v Macedoniji, ki so zelo nezadovoljni z radikalci zato, ker so se ti zvezali s Turki. Tudi srbijan* ski volilei bodo v večjem številu volili demokrate, ker so nezadovoljni zaradi kuluka in visokih davkov, ki so jih uvedli radikalci. Tudi na Hrvatskem se je po* ložaj z boljšal v korist JDS. Da se na Slo* venskem število demokratskih pristašev množi, smo že opažali pri zadnjih volit« vah v nekaterih občinah. Najlepše iz« glede imamo, da bodo demokrati po no« vih volitvah odločujoča stranka v Jugo* slaviji. Klerikalci -o omejeni samo na Slovenijo in del Hrvatske ter Dalmacije; zato ne morejo v nobenem primeru dobiti odločilne vloge v narodni skupščini. Za slovenske volilcc je pa vedno veliko boljše, ako jih zastopajo demokratski poslanci ki bodo skupaj s svojimi hrvat« skimi in srbskimi tovariši labko marši* kaj dobrega storili za ljudstvo. Najbržc bodo šli klerikalci z<;pet v boj za a,'to* nomijo. Te avtonomije klerikalci nikdar nc bodo dosegli in je tudi nezmiscL Ljudje že vedo, da zaradi Avtonomije nc bo nam Slovencem nič bolje, pač pa bi nam avtonomija, kakor jo žele kleri* kalci. bila še v veliko gospodarsko ško* do, ker bi inss zapirala pred Srbi in Hrvati. Najboljše sc bo godilo ljudstvu v enotni Jugoslaviji, ki pa mpra biti dobro vladana. Jugosla* vija sc bo postavila na noge samo, ako jo bodo upravljali soorazumno in v brat* ski slogi Slovenci, Hrvati in Srbi, to je pa mogoče samo v demokratski stranki, ki obsega vsa tri bratska plemena, nik* dar pa to ne bi bilo monoče niti z radi« kalci, niti s klerikalci, ker oni so samo Srbi, klerikalci pa semo Slovenci. To bo vsak lahko razumel in zato je priča* kovati, da sc bodo demokratski glasovi pri letošnjih volitvah znatno pomnožili. Naši odnošaji z Rusijo se bodo kma* lu obnovili. Prvi začetek je bil storjen s pod katero se mu je nenadoma zavrtelo nekaj okroglega — belo kolesce iz kavčiika, ki je odpadlo duhovniku z glave. «To je liosiija,» se je prestrašil nevedni cerkovnik. 'Gospod Gašper niso vajeni naših nerodnih stopnic, pa so se omahnili, ke-lih se jim je nagnil in hostija je padla na tla.» Spoštljivo jo je pobral ter jo je spustil v ciborij, ki se je nahajal v omarici, kjer so hranili mašne posode. Skoro je bil zameril gospodu lahkomiselno ravnanje, kajti prav nič ni občutil, da njegovi prsti niso držali hostije, marveč trdo tvarino iz belega kavčuka. Zadovoljno se je prekrižal po končanem delu v zavesti, da je storil veliko dobro delo, čigar plačilo bo užival seveda šele po smrti. Tudi gospod Gašper bi mu ne odrekel napitnine, če bi se mu upal povedati, kaj se mu je pripetilo. Morda bi ga samo pohvalil, ali pa mu zameril, kakor zamerijo mnogi, ako jih opozoriš na storjeno napako. Tisti dan y imel gospod Gašper obilo opravila. Najprej ga je čakal po maši izboren zajutrek, h kateremu je povabil tudi organi-sta z namenom, da ga seznani z boljšimi osebami njegovega mišljenja. Ubogi orgljarček I se je trudil v potu obraza, da mu je odgovo- tete, da je bilo odpravljeno poslaništvo carske Rusije v Beogradu, ki je po krivdi Pašicevi obstojalo še vedno, četudi carske Rusije žc več let ni. Nc moremo sicer biti enih misli z bolj* Ševiško Rusijo, toda, kako se tam vlada, ije notranja stvar Rusije same, kakor je naša notranja stvar, kako se vlada v Jugoslaviji. Vendar bo imela Jugoslavija ,velike koristi od tega, ako se bo nahajala v dobrih ednošajih s slovansko Rusijo, ki bo prej ali slej ena prvih velesil na svetu1 Naša soseda Bolgarska pa nikakor ne pride k pameti. Njej se še vedno ce» dijo sline po naši Macedoniji, ki jo je naša država pridobila po treh krvavih vojnah. Bolgarska je bila v sve* tovni vojni premagana in danes ne sme imeti nobene vojske, pa vendar vedno rovari proti nam. Posebno v zadnjem času se pripravljajo njeni komitaši na vpade v Macedonijo, Naša druga ju/na soseda Grčija se tudi nc more urediti, pa samo zato, ker v Grčiji armada politizira, namesto da bi se brigala lc za vojaško izvežbanjc. Armada ima služiti samo državi in obrambi njenih mej, samo tako izpolnjuje svoje prave dolžnosti. Na Grškem se pa armada ukvarja s politiko in sc na ta način odteguje od svojih pra» yih dolžnosti do domovine. Tako ima država dvojno škodo: prvič, ker se me* sajo oficirji v zadevo, ki je nc razumejo, in drugič, ker taka armada v primeru zunanje nevarnosti ne more biti zanes* Ijiva. Grčija se pri sedanjih razmerah še dolgo nc bo uredila. Priporočajte m širite »DOMOVINO"! ril na kopico vprašanj; medtem pa se je gospod kaplan pripravil na odhod. Posetiti je hotel svoje ugledne pristaše, organist mu je moral kazati pot. Na kmetih se jima jc imenitno godilo. Od desne in leve so ju obsipali s pokloni; oguljene mize so se pred njima skrivale pod bele prte in na njih so se jima smehljali pisani krožniki z jajci, potico in ocvrtjein. Tudi žeje nista trpela; Hudejci pridelajo obilo mošta in duhovniku radi postrežejo, dočim siromaka odpravijo s skromnim darilom. Radi prevelike zaposlenosti gospod Gašper ta dan ni imel časa misliti na tonzuro. .Utrujen od poti in govorjenja je legel k počitku in se je šele po dvanajstih urah prebudil iz sladkega spanja. Urno se je oblekel ter je hitel v cerkev v strahu, da je zamudil uro, ki mu je bila določena za mašo. Cerkev je bila tisto jutro nenavadno napolnjena. Mnogi so prišli iz radovednosti, da vidijo novega gospoda, drugi so prišli radi opravkov in so se spotoma oglasili v božjem hramu. Gospodu Gašperju je ob pogledu na množico veselja poskakovalo srce. Vedel je, tla so mnogi prišli radi njega, in to ga je navdajalo s ponosom, ki ga ie razodevala Dopisi SKARU&NA PRI VODICAH. Malokdaj se iz naše okolice čita kaj novega v »Domovini*. Zato vem, g. urednik, da nam od Časa do časa ne boste odklonili malo prostora. V našo vas prihaja klerikalni cLažiljub* v nekaterih izvodih, to pa po večini brezplačno in navzlic temu, da smo ga žo večkrat vrnili s pripombo: ?Ne sprejmem!« Tako nasilnega lista pa res no poznamo, kakor je cLaŽiljub«; zato je samo po sebi umevno, da bo s svojo vsilivostjo pri naših možeh »e manj opravil kakor s svojim zavitim pisarjenjem. — Zdaj pa moramo omeniti in pohvaliti predavanja v letošnjem dolgem zimskem času; ravno minuli teden je naš nadučitelj g. Arigler zaključil trimesečni zimski tečaj za odrastle. Poučevalo se je v pisavi, računstvu, geometriji in drugih predmetih. Tečaja sc ie udeleževalo nad šestdeset obiskovalcev, in sicer odrastli fantje in dekleta pa tudi nekaj mož. Nekateri so prihajali celo po eno uro daleč Tečaj se je končal z vso povoljnostjo in v najlepšem redu. Vsa časi In priznanje požrtvovalnemu g. nad-ueitclju, ravno tako pa tudi udeležencem, ki so se tečaja vestno udeleževali. Posebno priznanje za lepe uspehe gre tudi gospej soprogi na d učiteljevi, ki je v tečaju dekleta poučevala v ženskih ročnih delih. Krajni šolski svet je na tak učiteljski par lahko ponosen. GORNJA BESNICA NAD KRANJEM. Ljubi čitatelji »Domovine* 1 Gotovo si predstavljate, da se Besuica nahaja bog ve kje v vzhodni deželi ali v Afriki, ker niste 5e nikoli brali o njej. Pa temu nI tako. Desnica jc na Gorenjskem, le eno uro od Kranja. V nadaljnjem pa zdaj povemo pustno zgodbico, ki sc je tu vršila od pustne nedelje do pustnega torka: Naši šolarčki so se na pustno nedeljo •zbrali po poldanski službi božji, da obsodijo apustka* na smrt, toda ne na vešala, temveč na grmado; sklenili so, da se obsodba izvrši na pustni torek ob šestih zvečer. Pri nas jc namreč stara navada, da sc pust v podobi slamnatega moža na grmadi sežge; to delo sc seveda prepusti otrokom. Ko pa je letos o tem grozovitem sklepu šolarčkov izvedel g. župnik, si je v torek dopoldne v šoli izbral tri vsaka njegova kretnja pred oltarjem. In ko je po končani daritvi ljudstvo zasedlo ob-hajilno mizo, tedaj ga je blagoslovil nenavadno slovesno in z vsem svečeniškim dostojanstvom je pričel deliti obhajilo. Prišel je do postarnega gospoda, pred katerim se je za trenutek ustavil. Tega moža ni včeraj počastil z obiskom; najbrž je pripadnik kake druge stranke, zato ga organist ni napotil do njega. In vendar je prišel k obhajilu, dočim manjka mnogih, katere je zapisal v spominsko knjigo. Hladno je segel v ciborij po hostijo, katero mu je položil na jezik. Mož jo je hotel zaužiti, a na noben način je ni mogel spraviti v grlo. Skušal jo je omehčati s slino, toda zaman. Čim bolj se je napenjal, tem bolj so ga bolela usta in tem trša se mu je zdela tvarina, katero je žvečil, kot žveči brezzoba ženica suho skorjo. Da ne bi zbudil pozornosti, se je umaknil v temen kot, kjer si je zatisnil usta s pestjo, y katero je izbrusil trdo snov ter jo je skrivoma spustil v žep. šele zunaj cerkve jo je mogel natanko ogledati; ugriznil se ie v spodnjo ustnico ter se je užaljen podal v [kaplanijo. ■ - - • > t iante, ki so po njegovem mnenju zasnovali zaroto proti epustku*. Začel jih le pretepati in nato naročil učiteljici, da jih mora eno uro po pouku pridržati v šoli. Popoldne pa so zopet bili zaprti od pol 3. do 8. zvečer. Toda obsodba pustka se Je navzlic temu Izvršila iit so tudi zaprti zarotniki prišli še pravočasno k pustkovemu pogrebu, ker je učiteljica na intervencijo nekega občana fantke eno uro pred koncem izpustila iz šole. Zdaj pa ml vprašamo g. župnika, kateri šolski zakon mu dovoljuje otroke pretepati in jih v enem dneva j pridržati v šoli po pouku kar pet in pol ur?; Splošno pa sedaj hudobni Jeziki govorijo, da g. župnik prejme diplomo k tej pustni zgodbi od višjega šolskega sveta. — Nc pridi-1 prav. GORNJI LOGATEC. Na pustno nedeljo smo imeli Sokolovo maškarado, ki je privabila toliko prijateljev sokoistva, da so bili vsi prostori sicer obširne Riharjeve gostilne popolnoma nabiti. Posebno veseli smo bili sosedov Blekovcev, ki smo jih doslej pogrešali pri svojih prireditvah. Vse jc b:io zidane volje. Najbolj pa maske, ki so bile po večini izbrane in zelo okusne. S svojo dostojno živahnostjo in razposajenostjo so poživde celo priznane pusteže. K dobremu razpok; zenju je mnogo pripomogla Utdi točna postrežba, izvrstna kuhinja, dobra vina, vse v lastni režiji. Krasen uspeh prireditve je pač najlepša nagrada požrtvovalnemu članstvu obojega spola. Ali se bomo drugo leto žc vrteli v lastnem domu? Zgodilo sc bo, če bomo vsi rekli: dal — Naša občina Je bila vedno na glasu kot vrlo poštena, kjer se je le redkokdaj slišalo o kaki tatvini. V zadnjem času se jo prs izvršilo več tatvin, ne da bi se moglo priti storilcem na sled. Orožništvu gre hvala, da je končno vendar izsledilo nekaj delomržncžev, ki bi radi dobro jedli tn pili, pa nič delali. Ker kontrabanda ne nese več. so začeli posegati po tujem blagu. O stvari bomo še Izpregovorili, ko opravi sodišče svoje delo. Za danes omenjamo le, da obdolženi niso naši občani. — Zveza kulturnih društev v Ljubljani priredi na sv. Jožefa, to je 19. t. m. ob pol 3. uri predavanje v šoli. Predava g. Fran Majcen o boju Jugoslovanskih nacijonalistov proti Avstriji. Predavanje je Gospod Gašper je stal ob oknu v svoji sobi, odkoder je opazoval odhajajoče iz cerkve. Oko mu je vzplamtelo ob pogledu na moža, ki ga je spoznal pri obhajilni mizi in prav ta mož je sedaj zavil v kaplanijo, da pozdravi novega gospoda ter mu izkaze predpisano čast. «S tem človekom se bo dalo še kaj napraviti,* je menil kaplan in stopil od okna, nesoč svojo rejeno desnico prišiecu naproti. «Pozdravljeni, čast mi je, sedite, prosim!* ga je sprejel nad vse prijazno, kazoč mu na divan. cHvala za prijaznost!* je možakar zavrnil kaplanovo vljudnost. «Nisem utrujen in časa nunam; dnevni opravki me kličejo drugam.* «Morda bi se prileglo uialce zajuheka, čašica kave ali kozarček slivovke?» je hitel duhovni gospod. «Hvala! Povejte mi raje, kaj ste mi dali danes pri obhajilu?* Kaplana je oblila rdečica. Torej ima nazadnje res opraviti ^ nasprotnikom, ki se mu ni prišel poklonit kot drugi farani, marveč ga brez povoda izziva z žaljivim in poniže* , vahtim vprašanjem« " ' ~ ' namenjeno članom vseli naprednih (TrnŠtev v naši občini. Snov predavanja jc nad vse zanimiva, na kar opozarjamo somišljenike, da ga gotovo nc zamudijo. Prijatelji iz Ravnika, 2ibrš, Blekove vasi itcl. dobrodošli! PLANINA PRI RAKEKU. Morda se čudi ie, gospod urednik, da se tako dolgo ne oglasimo iz naše doline šentflorijanske. Pa včasi res ne utegnemo, četudi novic ne zmanjka. O gospodu županu bi radi kaj povedali, ker se je nedavno oženil, čudili smo se, ko smo na njegov poročni dan opazili štiri mlaje z zastavami na vrhu in slavolok z napisom: in da pri Sv. Barbari hodita skupaj vkljub nclepim razmeram in strankarstvu, ki duši naše javno življenje in pronica v najbolj zapuščena zakotja. Da pa stoji barbarska šola s svojim učiteljstvom nad strankami in dviga svojo ponosno zastavo nad .vsako politiko, dokazuje obilen obisk tujccv in domačinov o priliki, ko jc šolski oder priredil dve igri: «Škrateljčki» iti «Šivi!ja I pričela izhajali. Opozarjamo tudi, da bomo k poves'i oskrbeli več zelo zanimivih slik. Opomnite •>rijaiclje in znance, ki se še ne nahajajo v krogu vDomovinarjev*, na našo novo pc-vest. *Kongre3 političnih preganjaneev. V naši javnosti se je ob lOletnici izbruha svetovne vojne priredil kongres vseh onih, ki jih je Avstrija radi njih političnega mišljenja ob izbruhu vojne preganjala, jih internirala ali vtaknila v ječo. Kongres naj bi se vršil rr;e-e:a avgusta v Ljubljani. * Imenovanje jugoslovanskega kardicaia. Časopisje poroča, da bodo početkom meseca aprila imenovani nekateri novi kardinali in med njimi baje tudi zagrebšk nadškof dr. Ante Bauer. * Redek jubilej. V nedeljo 9. t. m. je praznoval g. Alojzij Banovec, zvonolivar v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, 501etnico svojega delovanja v livarni. Jubilant >e star sedaj 66 let. Dne 24. t. m. pa praznuje g. Banovec 40!etnico svoje poroke. V srečnem zakonu se mu je redilo 25 otrok, od katerih jih pa živi le še 5. * Začasno vodstvo uprave mariborske oblasti je prevzel vladni svetnik dr. Vcdo-pivcc kot namestnik velikega župana. * Aneksija Reke. Italijanski kralj je podpisal odlok, s katerim se 16. marec proglaša za državni praznile v svrho proslave aneksije Reke k Italiji. Letošnjega 16. marca se bodo vršile na Reki velike svečanosti, katerih se udeleži osebno tudi italijanski kralj. * Zaslužen pokoj. Te dni je vstopil v pokoj magistralni uradnik g. Jernej Boftar. Vsega skupaj je služboval nad 55 let, cd tega 15 let pri okrajnih glavarstvih, 40 let in dva meseca pa na ljubljanskem magistratu. * Smrtna kosa. V celjski bolnici je umrl major g. Ferdo P1 a s k a n iz znane ugledne Plaskanove rodbine v Braslovčah. Pckojnik je bil eden onih redkih častnikov, ki so že za nega pedobarja in slikarja Janeza šubica. Zaslužnemu pokojniku bodi ohranjen blag spomin! — V Brcštovcu pri Zagrebu je umrl bivši minister Viljem Btftšeg, predsednik Sa-veza grafičnih radnika in glavni ravnatelj Zavod/. :u zavarovanje delavcev. Blag mu spomin! e Sliko iz vejsie dobo. Prosvetno ministrsko je zbralo večjo število raznih fotografij, ki predstavljajo zločine in zverstva, ki so jih izvršili avstrijski in bolgarski oficirji nad srbskim nar dor-i. * Modrosti cSlovenskega Gospodarja*. Pišejo nam' cSlovensld gospodar* v 9. številki /. vsemi kalibri obstreljuje ^Domovino*. Mnogo si pač upa ^Slovenski Gospodam, to je tisti iist, ki je med svetovno vojno tako proslavljal Avstrijo mi Nemčijo ter z vsem navdušenjem poroča! o «zmagah-> centralnih držav nad Srbi in Rusi. Morda meni, da smo podeželski čitatelji že vse tc pozabili1 O g. dr. Žerjavu pravi isti <;S!o-/. Gospodar >, da je ob prevrata zakrivil centralizem. Mi pa vemo, da jc ravno nasprotno res. Ali se ni ra no dr. Korošec, tedanji in sedanji klerikalni vodja., ob premij z največjim navdu-šenj-in izi;!:-.l za centralistično uredite/ naše države? Saj jc bil vendar podpredsednik prve beograjska vlade, ki je imela vso oblasi v državi SMS v svojih rokah. cSlov. Gospodam očividno sinaira svoje čitatclje za same backe, če si t'pa pisati tako budalosto trditev, da jc dr. Žerjav zakrivil ^centralizem*. * Praznovanje državnih praznikov. Ministrstvo za notranje-zadeve je izdalo vsem podrejenim obrtnim oblastveni odlok, da morajo biti obrati na dneve državnih praznikov ves dan zaprti. * Nenavadna lovska sreča. Te dni so ribiči na Savi, nedaleč od Zagreba, ujeli orjaškega soma. Bil jc težak 95 kg in dolg 3 m. * Iz vlaka je padel 54letni delavec Alojzij Vračko med vožnjo iz Limbtiša v Maribor in se na glavi in levem očesu težko poškodoval. * Za poškodovance po poplavah na Barju je Društvo bančnih zavodov v Sloveniji naklonilo podporo v znesku 10.000 dinarjev, predsedstvo cRdečega križa* pa je darovalo 3000 dinarjev. Oba zneska je mestni magi strat razdelil med oškodovance preteklo nedeljo v šoli na Barju. * Vojni begunci na Hrvatskem. Tekom meseca februarja je bilo na Hrvatskem po uradnih ugotovitvah 572 nabornikov, ki niso zadostili svoji naborni dolžnosti. V mesecu januarju je bilo takih nabornikov 1261, tako da je tekom dveh mesecey 1833 vojaških ob-vezancev na Hrvatskem, ki se niso odzvali nabornim pozivom. * Železniške nesreče so pri nas skoro na dnevnem redu. V torek je pri Zaprešiču na Hrvatskem skočilo par vagonov tovornega 'taka s tira. Ves promet je bil radi tega ustavljen za več ur. K sreči ni bilo človeških žrtev. * Krvava borba s hajduki. Te dni se je v selu žažu pri Kosovski Mitrovici vršila borba med orožništvom in vaščani na eni strani ter med hajduki. Ubitih je bilo pet hajdukov. Tu-i i v vasi Nelihcvu so orožniki ubili tri bolgarske komitaše. Iz ra&itili krajev * V Mostah pri Koiaeadi je umrl v 55. letu starosti posestnik g. Ivan Obrulk. Pokojnik, ki zapušča 2 sina in 3 hčerke, je bil jako ugleden in vzoren gospodar. Bil je več let župan. Radi svojega kremenitega značaja je bil splošno priljubljen. Bodi mu blag spomin! * V Cerknici, kjer so že pogrešali skoro leto dni zdravnika, se je stalno naselil s 1. marcem kot okrožni zdravnik g. dr. Stanko Pušenjak, bivši zdravnik v splošni bolnici v Ljubljani. * V Kamnika je praznoval 801etnico svojega rojstva dne 10. t. m. g. Jcs;p Adamič, vrvar, najstarejši kamniški meščan. Še mnogo let! * V Iga vasi pri Ložu je umrl po dolgi bolezni g. Ivan Tomšič, gostilničar in trgovec. Bil je vrl naprednjak in krementt značaj. Blag momoviue» poi Šifro: ,,Zapuščena domačija". Vsa Vaše potrebščino, novod< šlega pomladanskega, letnega - 'ci *"*" ~ blaga za moJke in ženske obleke, sviio, etamin, batist, saten, perilo, šifon, kotenine, oksfort, ctfir, cvilia za žimnico, odejo, ktce, posteljue garniture in dr. Najnovejšo svilnate in čipkasto ruto, Serpi pri domači znani trgorini JAHKO ČE5H!K, LJUBLJANA, Lingarjeva-Striiarjeva ulica. lE&lc&gpo, samo češkoslovaški issslelefe. Opozarjam ženine in nevesto pri nakupu opreme (bališa). Cene znatno nizke in zmerne. Teleion 7S3 Telefon 733 naznanjajo, da so otuorile v sredini mesta, na fi/liklosičevi cesti š?. J3, tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. — O neka jo na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. Uči' koliko I' Go ' ur. litra • vrst vf Jsi vedno m kratek Vino ia voda. • )va litra vina in dva litri vode. vina ie to?» ev sinček Janezek: «Šfiri.» «Kako? To ostane vedno dva i dva litra vode, ker različnih e moreš scštevati.» «Kako da ne! Moj oče dela Malo Fellerjovega pravega Elza-Fluida in bolečine minejo. Drgnjenje s Felle jevira Elza-FIuidom jo pran dobrodejaostl Umivanje s Feller-jevim Flzu-Fluidom jači mišičevje in živce 1 Deluje antiseptično in osvežujoče I Prežene nahod in irpra-i človeka neobčutljivega proti mr/limu zrako I Za oči in ušesa 1 Zobe in glavo 1 Za vrat in ustal Za hrbot in ude I Za vse telo izvrstno hišno sredstvo in kosm> tiluim. Kelleriev EUa Fluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje. Kii poskus zadostuje, da tudi vi porečete : ] To nof t? lffie, kar« sem kd^j okušal! j Zahtevajte v vseli dotičnili poslova nicah samo pravi EU& Fluid lekarnar a Felier.a. Pri naročilih naravuost stane z z»vojnino in poštnino vrod, če se pošlje denar naprej ali po povzetju : 3 dvojne steklenice ali I specialna steklenica 24 Din; 12 dvojnih st< klenic ali 4 specialne steklenic« 85 l>in; 24 dvojnih steklenic, ali 8 specialnih šteli I. n 'C 151 Din; 36 dvojnih steklenic ali 12 specialnih steklenic 214 Din. ItOT 1'lUJlO t: Elza-obiiž zone. kurja očesa no 4 dinarje in 6 dinarjev: F.lza-mcniolni crtniki / dinarjev; li!zi-'.v;