NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčiii
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 37 - LETO 54 - CELJE, 16. 9.1999 - CENA 280 SIT
MERKUR MOČNEJŠI
OD KOVINOTEHNE
Predsednik Merkurjeve uprave Bine Kordež pravi, da so
kapitalsko štririkrat močnejši. Stran 5.
Faktor X
Neznani dejavnik, ki odloča o ozdravljenju, v temi tedna na strani 16.
vrt s solato
in pujsom
vrtičkarje na Golovcu selijo na nove parcele, bližnji stanovalci
pa niso zadovoljni. Tema na strani 17.
TABLETKE
DOKTORJA
SAMOBORA
Konjičana sta se do tablet in zdravniških receptov dokopala z
različnimi ukanami, stran 30.
SEJEMSKE PRILOŽNOSTI
Na 60 tisoč kvadratnih metrih razstavišč se na 32. MOS predstavlja
1.816 razstavljavcev iz 28 držav. Na sejmu je dogajanje izredno
živahno. Posebna popestritev so predstavitve obrtnih zbornic, ki so
mestoma izredno izvirne (na sliki prikaz tlačenja zelja). Tudi v Celju,
ki se je močneje kot prejšnja leta vključilo v to prireditev, se dogaja
veliko, vrstijo se pomembni in visoki obiski. O vsem tem na straneh
H^našnjega Novega tednika.
2
DOGODKI
Ne garjav pes ne razvajena psička
Na 60 tisoč kvadratnih metrih razstavišč 32. MOS 1.816 razstavljavcev iz 28 držav - Bo Celje postalo promocijski center obrti za Srednjo Evropo?
z mislijo Winstona Churc-
hilla, ki je pred skorajda pol
stoletjem dejal, da obstajajo
ljudje, ki imajo obrtnika in
podjetnika za garjavega psa,
ki ga je treba ubiti, in da
drugi menijo, da je krava, ki
jo je treba nenehno molsti, le
malo ljudi pa v njem vidi
konja, ki vleče voz, je pred-
sednik UO OZS in poslovne-
ga odbora 32. MOS Stanislav
Kramberger ob petkovem
odprtju največje sejemsko
gospodarske prireditve v dr-
žavi aktualiziral današnji
položaj slovenske obrti in
malega gospodarstva.
V Sloveniji kar 19 odstot-
kov bruto domačega proi-
zvoda ustvari obrt, ki zapo-
sluje 18 odstotkov delovno
aktivnega prebivalstva v dr-
žavi, delež aktivnih gospo-
darskih družb in samostoj-
nih podjetnikov s področja
obrti pa je že presegel 51
odstotkov v strukturi doma-
čih podjetij. V zadnjih petih
letih, ko se je predvsem »ve-
liko« gospodarstvo Slovenije
sesuvalo, so obrtniki odprli
okoli 30 tisoč delovnih mest,
v naslednjih letih - če bo
država poskrbela za zakono-
dajo, ki bo ugodnejša za obrt
- pa bi lahko zaposlih še 50
tisoč delavcev. »A brez pa-
metne ekonomske in zako-
nodajne pohtike, ustreznih
sistemskih in drugih zakono-
dajnih rešitev, ki bodo sti-
mulativnejše za obrt, ne bo
šlo,« je še poudaril in v svo-
jem nagovoru stanovskim
kolegom na dušo položil tudi
dejstvo, da se bodo ob nujni
pomoči države, morali tudi
sami še naprej na osnovi last-
nega znanja, opreme in pod-
jetniških sposobnosti soočati
z vsemi razvojnimi pomisle-
ki in izzivi, če naj bosta rast
in razvoj obrti in malega gos-
podarstva vsaj takšna kot do-
slej.
Predsednik države Milan
Kučan, ki je tudi slovesno
odprl letošnjo sejemsko ma-
nifestacijo, je Kramberger ju
sicer oporekal, da obrt v Slo-
veniji ni kot garjav pes, hkrati
pa tudi priznal, da je nihče ne
razvaja kot kakšno odišavlje-
no pudljico. Ob tem pa se je
vprašal, aH je Slovenija deže-
la, ki v resnici ponuja dovolj
priložnosti ljudem, ki so pri
vodenju podjetij pripravljeni
tvegati, ki so inovativni in
razvojno prodorni, ki znajo
sami poiskati poslovne pri-
ložnosti in spreminjati prob-
leme v izzive, v katerih potr-
jujejo svojo lastno ustvarjal-
nost, sposobnost hitrega od-
zivanja in prilagajanja novim
razmeram in okoliščinam.
Predsednik Kučan je tudi
podprl pobudo celjskega žu-
pana Bojana Šrota, da bi Ce-
lje ob odmevnem obrtnem
sejmu preraslo v mednarodni
promocijski center obrti za
Srednjo Evropo. »Ideja je
vredna razmisleka in podpo-
re. Sejem je tista najbolj opri-
jemljiva in konkretna točka,
ki omogoča vpogled v stanje
obrti, pa tudi v potenciale
obrti na tem območju, seveda
s poudarkom na slovenski
obrti. Obenem omogoča oce-
niti, koliko je potrebno pri
nas še storiti, da bi se dohitel
razvoj, ki ga imajo na sejem-
skem področju najbolj razvil
države,« je Kučan utemelj
svojo podporo.
IVANA STAMEJČI
Foto: GREGOR KATl
Na skupno 60 tisoč kvadr^i
nih metrih razstavišč 32. Mq
se v Celju predstavlja i.gj
razstavljavcev iz skupno 2
držav. Do nedelje, 19. septe^
bra, pričakujejo na sejmišč
okoli 240 tisoč obiskovale^
do vključno ponedeljka pa j
je razstavišča že ogledalo bt
zu 85 tisoč ljudi. MOS spren
Ija bogat program obsejem
skih strokovnih prireditev i
srečanj, slovenski obrtniki i
malo gospodarstvo pa
skozi posamezne razprave o^
preti zlasti najaktualn^
vprašanje priprave ustreza
za male delodajalce zaščita
naravnane zakonodaje, prei
vsem v luči približeval^
Evropski uniji. Sejem pa j
seveda tudi priložnost za pi
slovna srečanja in izmenjav
izkušenj s partnerji iz tujine
Postanek predsednika države Milana Kučana v hiši obrti,
pri lončarju, takoj po odprtju razstavišč 32. MOS v Celju.
Vonj po žemljicah ob
zvenu kladiv
V Ž i vo predstavitev 30 obrtnih poklicev, danes na sejmišču posvet Dualni sistem danes za jutri
Mladenič z visoko kuhar-
sko kapo praži zelenjavo. Le
korak stran diši po sveže pe-
čenih žemljicah, kruhu in
pecivu, na drugi strani pa
mlada natakarica postreže z
ledenim čajem ali kavo.
Zven žage se meša z zvoki
kladiv - vse to so vsakdanji
prizori iz pritličja dvorane A
32. MOS, kjer se še vse do
nedelje na letos kar 1.200
kvadratnih metrih razstaviš-
ča v živo predstavlja 30 obrt-
nih poklicev.
Rezultati dualnega sistema
izobraževanja, ki so ga v OZS
v sodelovanju z drugimi insti-
tucijami pripravljali več let,
niso takšni, kot bi si jih obrtni-
ki želeli in so jih pričakovali.
Na eni strani država, kot pou-
darja predsednik UO OZS Sta-
nislav Kramberger, premalo
stori, saj je - če vzamemo sa-
mo finančni vidik - v lanskem
šolskem letu za vsakega vajen-
ca odmerila le 30 tisoč tolar-
jev, sosednja Avstrija, kjer
imajo primerljiv sistem po-
klicnega izobra ževanja, pa na
vajenca letno odšteje skoraj
enajstkrat več! Po drugi strani
pa so prav obrtniki in podjet-
niki tisti, ki bodo morali - če
želijo v svoje obratovalnice
dobiti kvalificirane in strokov-
no usposobljene mlade delav-
ce - storiti še veliko več, da
bodo v obrtne poklice priteg-
nili več mladih.
Iz vprašalnikov, ki so jih
prejšnja tri leta - letos namreč
predstavitev obrtnih poklicev
v zbornici pripravljajo že četr-
tič - delili mladim obiskoval-
cem, je razvidno, da ob sicerš-
njih vplivih staršev, šolskih
svetovalnih služb in prijate-
ljev kar 40 odstotkov mladih
pri sprejemanju svoje poklic-
ne odločitve prisluhne tudi
drugim. In v ta delež želijo s
privlačno in atraktivno pred-
stavitvijo deficitarnih obrtnih
pokUcev poseči tudi v OZS, ki
skupaj s svoji partnerji v mini-
strstvih za šolstvo in šport,
delo, družino in socialne za-
deve ter malo gospodarstvo in
turizem, GZS, Centru za po-
klicno izobraževanje in Zavo-
du RS za zaposlovanje celovi-
to predstavljajo vse možnosti
in priložnosti, ki jih dualni
sistem izobraževanja nudi
mladim. Nenazadnje, slogan
predstavitve obrtnih poklicev
je »Obrt - izziv za mlade«.
V sejemski predstavitev 30
obrtnih poklicev je poudarek
predvsem na tistih poklicih, ki
so manj znani, poklici kamno-
sek, slikopleskar in črkoslikar
pa se po besedah Janje Meglič
iz OZS letos prvič predstavljajo.
»Možnosti za izobraževanje je
vedno več, več je tudi progra-
mov, in čeprav je odločitev za
tovrstno izobraževanje vedno
več, je še vedno daleč pod priča-
kovanim,« pravi Megličeva, ki
vzroke vidi zlasti v določenih
nerešenih pravnih zadevah, za-
radi katerih se obrtniki ne odlo-
čajo za podpis učnih pogodb. O
tem in celotni problematiki ozi-
roma izzivih, ki jih Sloveniji in
malemu gospodarstvu ponuja
dualni sistem izobraževanja,
bodo celovito spregovorili na
današnjem posvetu.
»Prav vsak sejemski dan, od
jutra do večera,« pravi Majda
Može iz OZS, »pa okoli 150
učencev in mentorjev v živo
predstavlja poklice, v katere
želimo skupaj privabiti kar naj-
več mladih.« V Celju so zbrani
mladi in njihovi mentorji, tako
iz 17 srednjih šol kot tudi gos-
podarstva, kjer imajo odprta
učna mesta. Zbrani zato, da
sedmo in osmošolcem - ne z
lepimi besedami in obljubami,
ampak v praksi v živo, pokaže-
jo, kakšni so posamezni pokli-
ci. In do konca letošnjega MOS
v svojih »delavnicah« na sej-
mišču pričakujejo okoH 20 ti-
soč šolarjev.
IS, Foto: GK
Tokrat na sejmišču, med šolskim letom tudi v delavnici pri svojem delodajalcu, čez nekaj
mesecev, ob zaključku šolanja, pa brez strahu, da zaposlitve ne bo.
Obrtni delavci Slovenije v Levci
že tradicionalno so se v
času Mednarodnega obrtne-
ga sejma v soboto v Celju
zbrali tudi delavci obrti Slo-
venije. Po ogledu razstavišč
32. MOS je nekaj več kot
2.500 udeležencev srečanja
na letališču v Levcu preživeli
prijetno popoldne.
Republiški odbor sindikata
obrtnih delavcev Slovenije je v
soorganizaciji s skladi za izo-
braževanje delavcev pri samo-
stojnih podjetnikih pripravil
srečanje že sedemnajstič, po
pozdravnih nagovorih celjske-
ga župana Bojana Šrota in
predsednika OOZ Celje Zvon-
ka Juterška ter slavnostna
govoru predsednika Zvez
svobodnih sindikatov Sloven
je Dušana Semoliča pa je pre(
sednik sindikata obrtnih d(
lavcev Peter Jančar podeMt«
di letošnja sindikalna priza
nja. Med šestimi dobitni
priznanj je bil tudi Vinko K(
ren iz Velenja, zaposlen v zi
sebnem podjetju Potočnik.
Sindikat obrtnih delavcev Si
venije skupaj s srečanjem sv4
članov vs^o jesen pripravi tu
posvet. Le-ta, vezan zlasti I
aktualne novosti v delavski z
konodaji, bo konec prihodnjej
tedna v Portorožu.	1
Zalcani vabijo
v žalski občini se še prihodnji teden nadaljujejo prirej
tve, ki sodijo v sklop praznovanj občinskega praznika i
Taborskih kulturnih dni.
Danes, v četrtek, 16. septembra, ob 19. uri bo Savinov
hiša gostitelj salonskega glasbenega večera, na katerem b«
nastopila kitaristka Marija Alatič z gosti, jutri, v petek, pa bo
zaključek vseslovenskega knjižnega kluba. V okvir prireditev
sodi tudi jutrišnji Hmeljarski ročk žur in sobotni Hmeljarslo
likof, v nedeljo, 19. septembra, pa bo ob 10. uri na Mrzlici
srečanje savinjskih in zasavskih planincev. V ponedeljek ob
20. uri bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora monokome-
dija Saše Pavček Bužec on, bušca jaz, prireditve pa bodfl
zaključih v torek, 21. septembra, ob 20. uri, ko bosta
župnijski cerkvi sv. Nikolaja nastopila violinist Marko Zupa"
in pianistka Irena Kralj.
NA KRATKO
■i
Bavčar o Evropski skupnosti
ŽALEC - Minulo sredo je občino obiskal minister za evrop^^
zadeve Igor Bavčar, ki je najprej obiskal prostore občinske l^'
nato pa se s člani Društva managerjev in strokovnjakov
varjal o Sloveniji in Evropski skupnosti.
Slovesno v Nazarjah
NAZARJE - Jutri, v petek, 17. septembra, bodo v Nazaf)^
proslavili občinski praznik. Poleg večih športnih in kulturi^
prireditev, ki se bodo vrstile cel teden, se bodo ob 16. uri
svetniki na slavnostni seji, uro kasneje pa bodo odprli ^
največjih pridobitev nazarske občine - prizidek k šoU, v ka'
že sedijo učenci višje stopnje in glasbene šole. (US)

DOGODKI
3
Ponkovljani za papeža
f Kozjem so izdelali darilo tudi za papeža - Na slovesni razglasitvi našega prvega svetnika bo veliko udeležencev s
Ponikve, iz Celja, Nove Cerkve in Olimja - Počastitev vzornega dijaka celjske gimnazije
y teh dneh se številni Slo-
yenci in tuji obiskovalci pri-
nravljajo slovesno razglasi-
jev prvega slovenskega svetni-
lu jo bo opravil na sloven-
jlii zemlji papež Janez Pavel
[I V začetku tedna je bilo nad
jto tisoč prijavljenih, veliko
Hidi iz naših krajev.
m^
fja Celjskem je še posebno
zanimanje v rojstnem kraju pr-
vega mariborskega škofa, na-
jodnega buditelja in književni-
na Ponikvi pri Grobelnem. S
Ponikve ter okolice je bilo v
jačetku tedna prijavljenih za
pot v Maribor 340 romarjev in
(irugih udeležencev, ki se bodo
odpravili na kraj zgodovinske-
ga dogodka z vlakom. Posebni
vlak za krajane Ponikve bo od-
peljal s tamkajšnje železniške
postaje ob 7.25 ter se bo nato
ustavil še na postajališčih Os-
trožno ter Dolga Gora.
Za papeža, ki bo razglasil pr-
vega slovenskega svetnika, so
pripravili ljudje ponkovskega
kraja posebno darilo. Slomško-
va Ponikva, pod vodstvom žup-
nika Mihe Hermana, mu bo
podarila darilo štajerskih ste-
idarskih mojstrov, slovečih po
vsem svetu. Kaj bosta poglavar-
ju rimskokatoliške cerkve in Va-
tikana izročila Ponkovljana So-
nja Podkrajšek (ki vodi obisko-
valce Sloma) in Janko Šibal
(cerkveni ključar bližnje po-
družnice sv. Ožbalta, postavlje-
ne na Slomškovi zemlji)?
Gre za ročno izdelano ovalno
kristalno posodo, ki spominja
na zibelko ter so jo izdelali v
steklarni v Rogaški Slatini. V
njihovi enoti Dekor Kozje so jo
umetniško obrusili ter vgravira-
li romantični motiv rojstne hiše
na Slomu, s podobo ženice na
polju ter kmečkega moža in
otroka, ki sta se ob pozlačenem
vaškem razpelu pokrižala. V
Dekorjevem studiu GrY so pod
vodstvom Francija Cernelča
zapisali tudi posvetilo: »Papežu
Janezu Pavlu II. ob beatifikaciji
Antona Martina Slomška.
Slomškovi rojaki, Ponikva, Slo-
venija 1999« Pri tem je treba
spomniti, da so Kozjani letos
pripravili že darili Slovenije za
predsednika ZDA Billa Clintona
in soprogo Hillary, ročno izdela-
na kristalni šah in šatuljo za
nakit.
Ob Betnavskem gradu bo tu-
di precej udeležencev iz Celja,
kjer je bil Slomšek najprej dijak
ter pozneje opat. Na nekdanje-
ga vzornega celjskega gimnazij-
ca ter poznejšega vzgojitelja so
včeraj opozorili v prostorih I.
Gimnazije v Celje, kjer so pri-
pravili priložnostno razstavo o
njegovem življenju in delu ter
krajši kulturni program. Iz Ce-
lja, kjer je bil Slomšek pozneje
opat, je bilo v zadnjih dneh iz
mestne župnije sv. Danijela pri-
javljenih približno tristo romar-
jev, iz vseh štirih v mestu ob
Savinji približno tisoč. S celjske
železniške postaje bo odpeljal
posebni vlak ob 8.10. Tako kot
povsod je mogoče povratno vo-
zovnico za posebni vlak kupiti
le v župnijskih uradih (stane
900 tolarjev).
Slomškova beatifikacija je
prav tako posebnega pomena
za vernike iz župnije Nova Cer-
kev, iz občine Vojnik, od koder
je bilo v začetku tedna prijavlje-
nih 215 romarjev, med njimi
pevci. Slomšek je bil namreč
dve leti kaplan v Novi Cerkvi ter
je tam med drugim napisal po-
narodelo pesem Glejte, že son-
ce zahaja. Prebivalci tega kraja
trenutno obnavljajo veliko po-
kopališko kapelo, kjer je imel
Slomšek nekoč nedeljsko šolo.
V njej bo trajna predstavitev
nedeljske šole, za katero skuša-
jo pridobiti eksponate. Letos
poleti so obnavljali notranjost
kapele, ki jo želijo blagosloviti
še letos. Na barvnih oknih bo
upodobljen njihov nekdanji ka-
plan Slomšek.
V mali župniji Olimje pri Pod-
četrtku, kjer je imel Slomšek
novo mašo, se je za pot v Mari-
bor odločilo petdeset romarjev,
ki se bodo odpeljali z avtobu-
som.
-	BRANE JERANKO
Slikar Slavko Jerič iz Rogaš-
ke Slatine je pripravil v svoji
hišici na Sladki Gori, ob cesti
proti Pečici, stalno razstavo
likovnih del, ki prikazujejo
Slomška, Slom in druge z
njim povezane znamenitosti.
Slovenske železnice so za
nedeljo, 19. septembra, prila-
godile vozni red v notranjem
prometu množičnemu dogod-
ku v Mariboru, saj bo peljalo
tja in nazaj kar 29 posebnih
vlakov. Tako bo na Štajerskem
spremenjen vozni red 19 red-
nih vlakov (vozili bodo nado-
mestni vlaki), v mednarod-
nem prometu pa sprememb
ne bo.
Velenje - najlepše
evropsko mesto
Skoraj dveletna prizadeva-
jo ekipe strokovnih služb in
župana Mestne občine
^eienje, ki si je skupaj z veliko
^mo občanov pri2;adevala,
bi mestu vrnila nekdanji
^oves urejenosti, organizira-
li^' ter ekološke zavesti, so
obrodila,
jl^^^uli petek so na zaključni
j^^esnosti v »zlati dvorani«
g^^^ie hiše v Augsburgu na
j^l^skem razglasili rezultate
■g^ovanja »Entente florale
Mednarodna žirija je naj-
Vei	točk podelila mestu
^lat^'^'^ iri tako je mesto prejelo
^ 0 odlieje, ki ga je predsednik
Irec Luke Griffin, podelil
S Pf u Mestne občine Velenje
Mehu.
Mesto so v tem času zares
precej izboljšali, uredili in okra-
sili z zelenjem in cvetjem, tega
pa ni spregledala mednarodna
žirija, ki je 13. julija skoraj 24 ur
ocenjevala najmanjše podrob-
nosti po vzorcu in kriterijih insti-
tucije »Entente florale '99«. Če
Velenjčani še vedno menijo, da
le ni tako lepo vse, kot se sliši,
pa je potrebno vedeti, da so tudi
v širši Šaleški dolini že davno
izpolnjeni pogoji, ki jih je komi-
sija strokovnjakov za arhitektu-
ro, ekologijo, komunalno infra-
strukturo, kulturo bivanja in or-
ganiziranost življenja primerja-
la z drugimi mesti v Evropi.
V ožji konkurenci je bilo oce-
njenih deset vasi ter deset mest
- Slovenijo je med vasmi pred-
stavljala Kranjska Gora, v kate-
goriji mest pa Velenje. Kranjska
Gora je prejela bronasto odličje,
kar je vsekakor priznanje, ki jo
postavlja ob bok najuglednej-
šim evropskim deželam. Ble-
steče priznanje za urejeno me-
sto Velenju je prišlo ob pravem
času, saj bodo konec tedna slo-
vesno obeležili 40-letnico me-
sta.	JOŽE MIKLAVC
Predsednik žirije Luke Grifin podeljuje zlato plaketo predstavnikom mesta Velenje.
Znani dobitniki
grbov
Pred praznikom občine Voj-
nik je zasedala komisija za
mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja in odločila, da
letošnji zlati vojniški grb prej-
me Marija Marjanca Krpan iz
Škofje vasi, ki že vrsto let uspe-
šno vodi vojniško društvo
upokojencev.
Srebrni vojniški grb za leto
1999 bodo prejeli: Anton Drev
iz Dobrne ter Mira in Jože Šeš-
ko iz Socke, dobitniki letošnje-
ga bronastega grba pa so: Ivana
in Rok Lipovšek iz Vojnika,
Jože Kraljič iz Arclina ter Mar-
jan Adamič iz Vojnika. Za ob-
činsko priznanje za področje
gospodarstva je bil med drugim
prelagan tudi Žarko Samec,
ki se je imenovanju odrekel, o
čemer je svetnike obvestil v pi-
smu, veliko občanov in društev
pa je za dobitnika grba predla-
galo vojniškega župana Bena
Podergajsa, ki se med kandida-
te za dobitnika občinskega priz-
nanja občine Vojnik ni želel uvr-
stiti. Svetniki občine Vojnik so
na seji sveta minulo sredo pred-
loge za dobitnike letošnjih gr-
bov, ki bodo podeljeni med ob-
činskim praznikom, soglasno
potrdili.	N.-M. SEDLAR
Kmetovalci so obupani
Občino Kozje so letos prizadela štiri neurja v večjem delu
občine ter še dva v manjšem obsegu. Državna komisija za
sanacije, s predstavniki različnih ministrstev, si je prejšnji
teden ogledala škodo po zadnjem neurju s točo, ki je divjalo
11. avgusta.
Predstavniki občine Kozje so komisiji pod vodstvom Sonje
Beseničar predstavili škodo po zadnjem neurju, ki so jo že
ocenih ter pripravljajo končno oceno. Občina bo nato poslala
podatke in sanacijski program državni komisiji. Komisija se je
na terenu prepričala, da je osrčje Kozjanskega resnično hudo
prizadeto, zato bodo po zaključenem sanacijskem programu
razmislili o nadaljnjih ukrepih.
Omenjena komisija je obiskala letos občino Kozje že drugič,
saj se je pred tem osebno prepričala že o škodi po neurju v
prvi polovici julija.	BJ
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Indonezijski da za
mirovne enote
Indonezijski predsednik
Habibi je po pogovorih s
petčlansko delegacijo VS
OZN (v njej je bil tudi slo-
venski veleposlanik Danilo
Tiirk), odobril namestitev
mednarodnih mirovnih
enot v Vzhodnem Timorju.
Gre za nekdanjo portugal-
sko kolonijo - otok je leta 1975
zasedla indonezijska vojska, si
ga leto kasneje priključila, če-
sar pa mednarodna skupnost
ni nikoli priznala. Z mirovno
operacijo na Timorju naj bi se
končalo več kot deset dni tra-
jajoče nasilje, ki je izbruhnilo
po 30. avgustu, ko se je velika
večina prebivalcev Vzhodnega
Timorja na referendumu izre-
kla za neodvisnost. Indonezija
je tudi obljubila, da bo spošto-
vala izid referenduma, vojska
pa naj bi mirovnim enotam
pomagala pri preprečevanju
nasilja na otoku. To je izbruh-
nilo zaradi ostrega nasproto-
vanja proindonezijskih milic,
da bi Vzhodni Timor postal
neodvisen. Zato so sprožile iz-
grede, v katerih je bilo ubitih
več kot tisoč ljudi. Glavno me-
sto Vzhodnega Timorja Dili je
bilo več dni v plamenih, zaradi
nasilja pa je najmanj 100 tisoč
prebivalcev zbežalo v gore.
Tudi Združeni narodi so se
odločili, da iz varnostnih razlo-
gov iz Dilija umaknejo svoje
uslužbence. Vzhodnotimorski
Nobelov nagrajenec za mir,
škof Belo, je mednarodno
skupnost ves čas pozival, naj
na Vzhodni Timor napoti mi-
rovne sile, tudi če vlada v Dža-
karti tega ne dovoli. Škof, znan
kot velik borec za neodvi-
snost, je pred nasiljem tudi
sam prebegnil v avstralski Dar-
win, potem ko so paravojaške
skupine zažgale njegovo rezi-
denco v Diliju. Drugi Nobelo-
vec, podpredsednik Nacional-
nega sveta vzhodnotimorske-
ga odpora Jose Ramos Horta
pa je mednarodno skupnost
obtožil, da je moralno odgo-
vorna za nasilje. In to zato, ker
ni osamila in kaznovala Indo-
nezije, kot je to storila z Juž-
noafriško republiko med
apartheidom. Horta še meni,
da so razmere v Vzhodnem
Timorju hujše kot so bile na
Kosovu ali pa v Bosni in Herce-
govini. In kjer je bila medna-
rodna skupnost podobno kot
na Vzhodnem Timorju predol-
go slepa in gluha.
Grčijo in Turčijo
trese
Le tri tedne po katastrofal-
nem potresu v Turčiji, ki je
zahteval več kot 15 tisoč živ-
ljenj, so se tla stresla tudi v
Grčiji. Središče potresa, ki
je imel moč 5,9 stopenj po
Richterjevi lestvici, je bilo
kakih 20 kilometrov seve-
rovzhodno od Aten pri gori
Parnita. Po še nepopolnih
podatkih je življenje izgubi-
lo 118 ljudi, najmanj 12 jih
še pogrešajo, brez strehe
nad glavo je ostalo kakih sto
tisoč Grkov.
Simbol grške prestolnice,
2500 let stara Akropola, je os-
tal nepoškodovan. Po ocenah
ministrstva za okolje kar 80
odstotkov od vseh hiš, ki jih je
prizadel potres, ni mogoče več
popravljati. Vendar pa je pre-
mier Simitis ocenil, da potres
ne bo imel resnih posledic za
gospodarstvo. Vlada bo priza-
detim družinam namenila po-
moč v višini 200 tisoč drahm,
kar je okrog 600 evrov. Poleg
tega naj bi plačala tretjino vseh
sredstev, ki bodo potrebna za
porušene domove, pomagala
pa bo tudi prizadetim podjet-
jem. Glede na turške izkušnje
s slabo grajenimi zgradbami,
je tudi sodišče v Atenah odre-
dilo preiskavo o morebitni od-
govornosti graditeljev 35 poru-
šenih poslopij. Vendar pa tako
preiskavo kot tudi reševanje in
odpravljanje posledic potresa
motijo vedno novi popotresni
sunki. Le nekaj dni po potresu
v Atenah je močan potres z
magnitudo 5,8 stopenj po
Richterju spet prizadel severo-
zahod Turčije. Umrio je naj-
manj sedem ljudi, 300 jih je
bilo ranjenih. Najhuje je bilo
na območjih, ki jih JE katastro-
falni potres prizadel že 17. av-
gusta.
Moskva tarča
islamistov?
Prebivalci Moskve so pre-
strašeni. Že drugič v desetih
dneh je v mestu odjeknila
močna eksplozija, ki je to-
krat terjala 94 žrtev.
Najprej je 31. avgusta počilo
v modernem nakupovalnem
središču, zdaj - v devetnad-
stropnem stanovanjskem blo-
ku na jugovzhodu mesta. Ali je
šlo za napad kriminalcev ali
napad teroristov oz. islamistov
ni znano. Najprej so mislUi, da
je razneslo plinsko jeklenko,
nakar je Zvezna varnostna
služba ugotovila, da je najver-
jetneje razneslo podtaknjeno
bombo, ki je vsebovala 300 do
400 kilogramov razstreliva.
Možno je, da je šlo za razstreli-
vo heksogen, ki ga uporabljajo
v ruski vojski in industriji. Po
vsej verjetnosti je bilo razstreli-
vo podtaknjeno na enem od
obeh vhodov v devetnadstrop-
no stavbo, obstaja pa tudi veli-
ka verjetnost, da je šlo za ča-
sovni peklenski stroj. Čez štiri
dni so napadalci spet udarili.
Eksplozija je povsem porušila
osemnadstropni blok; umrlo
je najmanj 109 ljudi. Preisko-
valci menijo, da je bilo podtak-
njenih kal^ 130 kg razstreliva
podobne vrste kot v napadu
pred štirimi dnevi. Eksploziv
so pravočasno odkrili še v bliž-
nji šoli in še v neki drugi stavbi.
Oblasti so že razpisale tiralico
za 35-letnikom kavkaškega
rodu, ki se predstavlja kot Mu-
hit Lajpanov. Moški je v bližini
obeh stanovanjskih hiš, kjer
sta odjeknili eksploziji, najel
trgovino. Vprašanje pa je, če
gre za pravega osumljenca, saj
naj bi pravi Lajpanov februarja
letos umrl v prometni nesreči.
□
DOGODKI
Z OBČINSKIH SVETOV
Nova organiziranost šole in vrtca
VOJNIK - Sprejet je bil predlog Odloka o spremembah
organiziranosti javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov Občine
Vojnik, iz katerega so izločeni vzgojnoizobraževalni zavodi iz
občine Dobrna. (NMS)
Dedni Vrh pri Vojniku
VOJNIK - Svetniki so sprejeli predlog odloka o ustanovitvi
novega naselja Dedni Vrh pri Vojniku, ki je takšno ime dobil
zato, ker so od Komisije za standardizacijo zemljepisnih
imen pri Vladi RS prejeli podatek, da v Sloveniji že obstaja
zaselek, imenovan Dedni Vrh. Hkrati so svetniki sprejeli
predlog odloka o spremembi območij naselij Trnovlje pri
Socki in Lipa pri Frankolovem. (NMS)
Višje cene kanalščine
DOBRNA - Med zadnjo sejo so svetniki zvišali cene kanalšči-
ne, ki so tako izenačene s cenami, ki veljajo v Celju. Tako je
nova upravičena cena kanalščine 26,37 tolarjev za kubični
meter za gospodinjstva, za druge uporabnike pa 39,55 tolarjev
na kubični meter. V sklopu te cene je določena lastna cena
kanalščine, ki je 22,24 tolarjev na kubični meter za gospodinjs-
tva, za druge uporabnike pa je 33,37 tolarjev na kubični meter.
(NMS)
S Turnškom o kablih
DOBRNA - Svetniki so na zadnjo sejo povabili Janka
Turnška, lastnika podjetja Elektro Turnšek, ki ima koncesijo
za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema na Dobrni. V
centru Dobrne je kabelsko razdelilni sistem večinoma že
zgrajen, problem nastaja v zaselkih v okolici Dobrne, kjer
koncesionar del, opredeljenih v pogodbi, še ni začel izvajati.
Podjetje Elektro Tuinšek mora Občini Dobrna do L oktobra
dostaviti časovno neomejen bianco akceptni nalog, ki ga bo
občina Dobrna vnovčila, če dela na kabelsko razdelilnem
sistemu ne bodo končana do maja prihodnjega leta, so
svetniki sklenili med pogovorom z Jankom Turnš-
kom. (NMS)
Bodimo res ljudje!
Po skoraj šestih desetletjih
molka so minulo soboto v
'graščini v Novem Celju v spo-
min na 370 bolnikov, ki jih je
junija 1941 iz bolnišnice od-
peljal in nato v Hartheimu us-
mrtil okupator, odkrili spo-
minsko ploščo.
Pobudnika sta'bila območno
združenje borcev in udeležen-
cev NOV Spodnje Savinjske do-
line ter občina Žalec, ki sta
izdala tudi knjižico, v kateri so
zapisana imena nesrečnikov.
Govornik na sobotni prireditvi
je bil naslovni škof dr. Veko-
slav Grmič. Škof je precej be-
sed namenil evtanaziji, ki so jo
nacisti začeli uresničevati v letu
1939, vendar zaradi močnega
odpora javnosti in cerkve pro-
gram septembra 1941 preneha-
li uresničevati. »Dokončanje Ži-
dov in Romov se ne bi nadalje-
valo, če bi nacisti naleteli na
tako močan odpor kot pri evta-
naziji,« je poudaril naslovni
škof. »Spominsko obeležje go-
vori o slovenskih žrtvah, ki so
prav tako mučenci; hkrati pa je
poziv k razumevanju med ljud-
mi, strpnosti med različno mi-
slečimi ter miru med narodi in
državami.«
Dr. Grmič je opomnil, da so
tudi tisti, ki molčijo ali kako
drugače ne izrazijo svojega pro-
testa, sokrivi zločina, svoj poziv
pa sklenil z besedami: »Bodimo
res ljudje, dobri ljudje!«
U. SELIŠNIK
Spominsko ploščo v Novem Celju je odkril žalski župan Lojze Posedel, blagoslovil dr.
Vekoslav Grmič; vsi skupaj pa so se poklonili spominu žrtvam.
Pred selitvijo lenjižitice in obcinsice uprave
Lani so v Občini Vojnik pričeli z obnovo pritličja objekta na Prušnikovi 5, kjer bodo prostori
nove vojniške knjižnice.
Prostor je velik 213 kvadratnih metrov, knjižnica bo na površini 165 kvadratnih metrov, na
preostali površini pa bo večnamenski prostor, namenjen manjšim prireditvam in srečanjem
društev. Objekt na Prušnikovi 5, kamor se bo preselila knjižnica, ima kot del starega trškega jedra
velik pomen za identiteto kraja ter ohranitev naravne in kulturne dediščine v Vojniku. Zunanja
obnova objekta bo stala 9.994.029 tolarjev, otvoritev nove knjižnice pa naj bi bila konec letošnjega
leta. Ko bodo sedanji prostori knjižnice izpraznjeni, se bodo v njih pričela obnovitvena dela, saj naj
bi se spomladi leta 2000 v prostore, kjer je sedaj knjižnica, preselila vojniška občinska uprava, ki
sedaj gostuje v najetih prostorih Zdravstvenega doma Vojnik.	N.-M. S.
Povezovanje novih občin
Občine, ki so vključene v
Združenje za razvoj Kozjan-
skega in Obsotelja, povezuje
marsikaj - od gospodarske
šibkosti do demografske
ogroženosti.
Njihova vodstva so v petek
s položajem teh občin ter z
načrti seznanile ministra za
ekonomske odnose in razvoj
dr. Marjana Senjurja ter nje-
gove sodelavce. Omenjeno
združenje je povezalo občine
z območja šmarske in šent-
jurske upravne enote, ki ima-
jo za cilj ustanovitev razvojne
agencije. Na delovnem pogo-
voru v Zdolah pri Kozjem, ki
ga je vodil predsednik pro-
gramskega sveta, župan Pod-
čertka Marjan Drofenik, se je
pojavljala dilema, kako bi fi-
nancirali njeno delovanje.
Med delovnim pogovorom,
ki se ga je med drugimi udele-
žilo 8 županov s sodelavci,
dva poslanca, načelnik uprav-
ne enote, direktorji, predstav-
niki celjskega zavoda za za-
poslovanje in profesor mari-
borske ekonomsko-poslovne
fakultete dr. Janko Belak iz
javnega zavoda Mer Evrocen-
ter v Gubnem pri Lesičnem,
so ugotavljali različne razvoj-
ne možnosti. Med pomem-
bnejšimi je povezovanje v
manjše regije, kar omogoča
nov zakon o skladnem regio-
nalnem razvoju. Tako pove-
zane kozjansko-obsoteljske
občine naj bi na domačih in
tujih razpisih kandidirale tudi
za takšna sredstva, ki jih ena
sama občina ne more prejeti.
Ministra je pred tem delov-
nim pogovorom sprejel žu-
pan Kozjega Jože Planine s
sodelavci ter predstavniki
gospodarstva. Med obiskom
v občini Kozje si je minister
dr. Marjan Senjur ogledal tudi
tovarno Konfekcija Mont
Kozje.	BJ
Jubileji na Paškem Kozjaku
Paški Kozjak, stičišče ve-
lenjske, dobrnske in mislinj-
ske občine, je v soboto gostil
številne borce in planince.
Na stičišču treh občin so
namreč slovesno obeležili več
jubilejev: 45-letnico doma na
Paškem Kozjaku, 25-letnico
Šaleške planinske poti, 55-let-
nico pohoda XIV divizije na
Štajersko, združeno s tradi-
cionalnim srečanjem planin-
cev in borcev, ter uradno od-
prtje vodovoda Paški Kozjak.
Bogat kulturni program so
pripravili domačini, o bojih na
Kozjaku je spregovoril Jože
Povrč, v imenu velenjske ob-
čine pa je vse prisotne poz-
dravil podžupan občine Bo-
jan Kontič. Med nagrajenci
velenjske občine, ki letos
praznuje 40 let, bo tudi Pla-
ninsko društvo Velenje, ki je
eden glavnih »krivcev« za pri-
jetno sobotno srečanje.
Pomemben dosežek za
kraj je novozgrajen vodovod,
ki so ga domačini zgradili s
pomočjo občine Velenje in ki
bo 80 gospodinjstvom na
Kozjaku omogočil pitje zdra-
ve vode. Rezervoar na 975
metrih nadmorske višine je
najvišje ležeči vodooskrbni
objekt v sistemu velenjskega
komunalnega podjetja, skup-
no pa je vodovod veljal 96
milijonov tolarjev. Po tej us-
peli naložbi na Paškem Koz-
jaku pričakujejo še 2 kilome-
tra asfaltirane ceste, kar so v
soboto na množičnem druže-
nju tudi odločno povedali.
U. SELIŠNIK
Osvoboditvi v spomin
s sobotno proslavo na Veni-
šah v nazarski občini so šte-
vilni udeleženci počastili 55-
letnico osvoboditve Zgornje
Savinjske doline.
Slavnostni govornik na prire-
ditvi je bil dr. Matjaž Kmecl, ki
je govoril o »narobe svetu«.
»Štiri leta je nosil borec glavo v
torbi, dolga, skoraj nepregled-
na kolona najzvestejših je po-
padala - za svobodno Sloveni-
jo, svobodno in novo Evropo -
zdaj pa bi se moral potuhniti v
nekakšno močvirje laivde in se
moralno razmazati v imenu
nečesa, čemur v politiki bolj
svetohlinsko kot pošteno reče-
jo sprava, pa je v resnici zmeraj
bolj vedro politične gnojnice.
Nad vsem tem pa svetijo pra-
vičniki, ki učijo, da so bili uma-
zani eni in drugi, skratka vsi;
po tej misli torej tudi svoboda,«
je pripovedoval dr. Kmecl.
Na prireditvi je spregovoril
tudi predsednik slovenske bor-
čevske organizacije Ivan Dol-
ničar. Kulturni program na Ve-
nišah so oblikovali godbeniki
zgornjesavinjske godbe na pi-
hala ter nazarski pevci in učen-
ci osnovne šole.
US, Foto: C. SEM
»Vseeno je, v kateri stranki je kdo: naša skupna nadstranka je
svoboda in samostojnost, je prava demokracija s človeškim
obrazom, ne demokracija pogoltnosti,« je na Venišah opozar-
jal dr. Kmecl.
PODRŽ^
Kaznovane sesti
NOVO MESTO, 8. septe,
bra (Dnevnik) - V sploj^
bolnišnici bo zaradi zaijj
njave novorojenčkov, do
tere je prišlo 11. avgusta, ka^
novanih pet sester: tri bo^
javno opomnjene, dve p
bosta plačali denarno kazej
Suspenz
Grešovnikove;
UUBUANA, 8. septeii
bra (Dnevnik) - Častno raj
sodišče Slovenske Ijudsl
stranke je sprejelo sklep, ^
Božo Grešovnik začasni
suspendirajo z vseh funkij
v stranki.	\
Čigav bo grad |
Betnava?
UUBUANA, 9. septembi
(Večer) - Slovenska vlad
(po operaciji je prvič prisoi
tvoval dr. Janez Drnovšel
je sprejela odloke o razglas
tvi kulturnih spomenikov d
žavnega pomena; na sezn;
mu je tudi grad Betnava
Mariboru. Kakor pa je da
kasneje zatrdil Mirko Kraš(
vec, ravnatelj mariborsi
škofijske gospodarske upri
ve, mariborska škofija v n(
benem primeru ne bo odstc
pila od zahtevka za vrnite
dvorca Betnava v naravi.
Najlepša je Nedc
UUBUANA, U. septen
bra (Nedelo) - Letošnja mis
Slovenije je Neda Gačnii
njena prva spremljevalk
Mateja Kisovec, druga pa Si
vija Osojnik. Krono najlepS
bo bivša miss Miša Nova
svoji naslednici izročila I
septembra.	|
Križ ostaja
Vipavski
VIPAVSKI KRIŽ, 12. sel
tembra (Delo) - Slaba pol(
vica volilnih upravičencev
vipavski občini je z 51,24 (K
stotka zavrnila občinski o(
lok o preimenovanju Vipai
skega Križa v Sveti Križ.
Zedinimose
UUBUANA, 12. septen
bra (Delo) - Pod geslom 2i
dinimo se je minil 11. tab(
Slovenske ljudske strank'
Večtisočglavo množico i
med drugimi nagovor
predsednik Marjan Podol
nik, ki je spričo zadnjih
godkov, povezanih z njimi
SLS, dejal, da hočejo neka«
ri zlomiti ljudsko stranko.
Revolveraški
obračuni
UUBLJANA, 12. septe«"
bra (Delo) - Konec tedna-J
večkrat pokali revolversi
streli - streljanje pred loW
lom Bounty je zahtevali
smrtno žrtev, pri hotelu
bakuk na Mariborskem Pj
horju pa žrtev na srečo "j
bilo. Sicer je v Ljubljani ii^
Mariboru prišlo še do dv^
spopadov s pištolami.
Uparjalnik na p^
KOPER, 13. septemb^
(Večer) - Na pot proti
kemu je krenil drugi
jalnik za tamkajšnjo
klearko, prevoz pa n^j j
trajal osem dni.

5
Merkur močnejši od Kovinoteiine
»Za združitev se nismo odločili, ker bi se dolgo pogovarjali in težko dogovorili,« pravi predsednik Merkurjeve uprave, Bine Kordež
^ Kranjski Merkur še vedno
■ stri odpora celjske Kovi-
ijotehne, čeprav je objavil,
^^ je uspel pridobiti že do-
[jfjli 53 odstotkov njenih
delnic. Vpletli so se politiki,
|.j Širijo strahove, kaj vse se
[,0 v Celju zgodilo po prev-
jgniu. Zakaj se je Merkur
jdločil za prevzem in ne za
jdružitev, kako močan je v
pfimerjavi s Kovinotehno in
j;3j po morebitnem prevze-
mu lahko pričakujejo zapo-
jleni v Kovinotehni so vpra-
53nja, ki smo jih zastavili
Binetu Kordežu, predsedni-
ku Merkurjeve uprave.
■ ■■ ■ ■■ : •--1
Po prvem viharju zdaj vla-
i da zatišje...
Kaj posebej novega res ni.
Morda to, da smo imeli 8. av-
gusta na uradu za varstvo
'konkurence neformalni sesta-
nek. Oba z Geržino sva bila
lam, izmenjali smo podatke o
'tem, če bo povezava omejeva-
'lakonkurenco. V Merkurju se-
veda mislimo, da je ne bo,
maloprodaja tako ali tako ni
sporna, ker bi skupaj imeli
manj kot 30-odstotni tržni de-
lež. Pri veleprodaji je še dosti
prostora, saj Merkur dobavlja
• industriji in gradbeništvu manj
'torfesetino blaga.
; Kako potemtakem razu-
' mete ocene Kovinotehne, da
^ boste pridobili monopol?
j Ne razumem jih. Po drugi
strani namreč tako predstav-
niki Kovinotehne kot lokalne
oblasti pravijo, da je povezo-
vanje smiselno, samo način ni
pravi.
Zakaj se niste odločili za
združevanje, navsezadnje bi
I bilo cenejše?
Združevanje je običajno
dolg postopek, saj zahteva
soglasje obeh strani. Bali smo
da bi se zelo dolgo pogo-
varjali in težko dogovorili, kar
potrjujejo odzivi na objavljeni
prevzem. Nenehno ponavlja-
da bi moralo združevanje
^^nieljiti na enakopravni os-
lovi, kar za delničarje Mer-
^a seveda ni sprejemljivo,
^ je Merkur kapitalno vsaj
^''rikrat močnejši od Kovino-
jehne. Vpletajo se predstavni-
lokalne oblasti, njihove iz-
'^ve kažejo, da tako ali tako
za dogovor. Drugi raz-
ki ni nepomemben, pa je,
bi bil v primeru združitve
Poslovni rezultat skupnega
''°djetja slabši od Merkurje-
česar si naši delničarji
pakor ne bi privoščili. Mer-
namreč letno ustvari do-
^^ milijardo tolarjev dobič-
za Kovinotehno pa oce-
'^)emo, da ima v hčerinskih
°Qjetjih še vedno izgube ozi-
j^.i^a nepokrite terjatve, kar
^eveda lahko pomenilo ne-
pvni rezultat na ravni celot-
J Kovinotehne. V primeru
(jJ^zema Merkurjev rezultat
felv'^^ kakšen kot je, vse mo-
^^oitne izgube in stroški po-
ovanja se pokrijejo z razli-
li^ fned knjigovodsko in na-
He^JJ® vrednostjo Kovinoteh-
torej rečeno, da bi bilo
^^ževanje cenejše.
Kovinotehna potemtakem
»ruske luknje« še ni pokrila,
kar brez dvoma dobro vedo
tudi vaši lastniki. Že dolgo
se je šušljalo o povezovanju
s Kovinotehno, kar ste več-
krat javno zavrnili. Zdaj pa
tako hitra odločitev, sredi
vročih dopustniški dni. So
vam lastniki tako naročili ali
ste se odločili sami?
To je bila odločitev uprave,
ki je za takšne odločitve pri-
stojna. Stvari smo raziskali in
ocenili, da je to smiselno na-
rediti. Seveda smo pridobili
soglasje nadzornega sveta,
nikakor pa s strani lastnikov
ni bilo pritiska v tej smeri.
Širijo se ugibanja, da vam
je tako naročila Evropska
banka za obnovo in razvoj,
ki je pomembna lastnica
Merkurja in dobro pozna
razmere na evropskem trgu.
Drugi spet pravijo, da je bila
to Atena.
Ne, to je bila resnično naša
odločitev. Res pa je, da so jo
lastniki podprli, kar so doka-
zali s tem, da so bili priprav-
ljeni sprejeti našo ponudbo.
Se pravi, da vidijo smisel v tej
povezavi.
Prevzem mora »blagoslo-
viti« še vlada in potrditi urad
za varstvo konkurence, kdaj
pričakujete njihove odloči-
tve?
Upamo, da bo vlada svojo
odločitev sprejela do konca
meseca, dokler je naša po-
nudba še odprta. Urad za
varstvo konkurence se je od-
ločil za uvedbo postopka pre-
soje.
Kaj to pomeni?
Da ima 60 dni časa, nakar
lahko presojo podaljšajo še
za 30 dni, v tem času morajo
sprejeti odločitev.
Urad za varstvo konku-
rence je na pogovor povabil
oba hkrati, je to običajna
praksa ali vaju z Geržino
skušajo spraviti?
Mislim, da je to popolnoma
normalna praksa, koristna,
saj je potrebno argumente in
številke odkrito soočiti. Mi
smo jih vedno pripravljeni
povedati, brez skrivalnic, gre
za korekten pogovor in izme-
njavo.
Torej se gospod Geržina
pogovarja z vami, javno je
izjavil, da se ne bo, dokler
traja prevzem?
Ker naju je povabil gospod
Plahutnik, smo se pogovarja-
li. Z naše strani smo po objavi
prevzema ves čas izražali pri-
pravljenost za pogovor.
Denimo, da bo prevzem
uspel, kaj v tem primeru ča-
ka zaposlene v Kovinotehni?
Mislim, da je veliko odklo-
nilnih mnenj zaradi strahu,
ki je razumljiv, saj so v pre-
teklih letih doživljali slabe
čase, zaposleni so žrtvovali
celo del plač, da je Kovino-
tehna obstala?
V naše papirje smo zapisali,
objavili in v razgovorih z
vodstvom Kovinotehne ter s
celjskim županom povedaU,
da bodočnost zaposlenih ta-
ko v Kovinotehni kot v Mer-
kurju vidimo v povezavi, v
skupnem razvoju, v obUki
skupine podjetij. Za tem stoji-
mo, ne vem, zakaj so se poja-
vila razmišljanja, da namera-
vamo odpustiti 436 ljudi. Tega
nikoli nismo rekli. RekU pa
smo, da je perspektiva večja,
kot če Kovinotehna in Merkur
ostajata sama, da je prostor
na trgu za večino zaposlenih,
seveda pa pričakujemo rezul-
tat od vsakega zaposlenega.
Trgovina je drugačna, to ni
industrija, to ni delo za stro-
jem, v trgovini so največje bo-
gastvo zaposleni, škoda nam
je vsakega dobrega, ki bi v
tem času odšel, ker bosta us-
peh skupnega podjetja in
perspektiva odvisna pred-
vsem od dobrih ljudi, od do-
brih komercialistov. Verjetno
pa bo moral tako v Kovino-
tehni kot v Merkurju kdo odi-
ti, tisti, ki ne bo dosegal rezul-
tatov, ki jih zahteva trg, kon-
kurenca. Pritisk trga je vse
večji. Zanimivo je, da strah
nastaja šele zdaj, že takrat, ko
je gospod Geržina prevzel vo-
denje Kovinotehne, je bilo na-
mreč rečeno, da bodo potreb-
ne racionalizacije. Tudi marca
letos, ko smo se pri županu
Šrotu pogovarjali o tem, da bi
Merkur v Celju odprl svojo
trgovino. Že takrat je župan
izrazil strah, da bo potrebno v
Kovinotehni zmanjšati število
zaposlenih.
V skupnih službah?
Rekli so, da v komerciali,
ker nekateri ne dosegajo re-
zultatov, določene racionali-
zacije naj bi bile tudi v skup-
nih službah. Mi mislimo, da je
prostor, za komercialo zanes-
ljivo. V skupnih službah jih je
v Merkurju in Kovinotehni
skupaj pribhžno 250, vsaj na
začetku bo dela sorazmerno
veliko, saj ni preprosto pove-
zati dveh podjetij. Kasneje bo
zanesljivo prišlo do zmanjše-
vanja, do prenosa določenih
funkcij na eno ali drugo loka-
cijo.
Potemtakem bodo tudi v
Celju?
Naš koncept je zamišljen
tako, da bodo nekateri pro-
grami v Kranju, nekateri v Ce-
lju, kar pomeni, da jih bomo
delili. Seveda ne mislimo, da
bi se morali seliti tudi ljudje,
saj bodo delovna mesta v Ce-
lju in v Kranju, torej na obeh
lokacijah dosedanjih družb.
Maloprodajna seveda tam,
kjer so zdaj.
Se bodo prodajalne kje
podvajale, nameravate kak-
šno zapreti?
Podvajanja v maloprodaji
skoraj ni, dokaj lepo se do-
polnjujemo. NekoUko večja
je koncentracija le v Ljublja-
ni, v BTC imamo vsak svojo
trgovino, ter na Taboru v
Mariboru. Vendar rešitev vi-
dimo v specializaciji, saj so
naši centri v primerjavi z
Baumaxovimi in Bauhauso-
vimi sorazmerno majhni.
Težav ne bo, tudi če se bo-
mo odločili kakšno trgovino
zapreti, saj nameravamo
zgradhi še kar nekaj trgov-
skih centrov.
Tudi v Celju?
Ne, mislim da tam ne. V
načrtu imamo gradnjo v Ljub-
ljani, posodobitve na Gorenj-
skem in centre v manjši kra-
jih.
Povezovanje bo postopno,
kako hitro boste dosegli
enotnost?
Če bo prevzem uspel, bo-
mo v prvem koraku poenoti-
li nabavo in informacijsko
tehnologijo, šifrante in kata-
loge. Bodočo organizacijo
bomo po natančni analizi po-
stavili v prvem letu, grob
koncept imamo, seveda ga
bo potrebno natančno razde-
lati, z natančnejšimi podatki
obeh družb, saj Kovinotehni-
nih sedaj seveda nimamo.
Upoštevali bomo tudi raz-
mišljanje, zamisli in prispev-
ke zaposlenih v Kovinotehni.
V začetku bo Kovinotehna še
samostojno podjetje, nato pa
bo sledilo prenašanje progra-
mov na posamezne lokacije
in odločitev, ali bo še samo-
stojno podjetje ali ne, bo več
podjetij... Možne so razhčne
rešitve.
Merkur je že pred leti
prevzel novomeško Novo-
tehno in koprsko Sočo, vse
je minilo mirno, skoraj neo-
pazno?
Ti prevzemi so bili nareje-
ni s soglasjem uprav in ljud-
je so sorazmerno hitro oce-
nili, da je skupna bodočnost
boljša, zato odporov ni bilo.
Novotehna je še po petih
letih samostojno podjetje,
prav tako Soča tri leta po
prevzemu.
Na nedavni Merkurjevi ti-
skovni konferenci mi je v
ušesih najbolj ostala primer-
java, da bi bil Baumax večji
od Merkurja, če bi v Sloveni-
ji zgradil še štiri takšne cen-
tre, kakršnega je v Maribo-
ru. Ali Kovinotehno prevze-
mate zaradi strahu pred tujo
konkurenco?
Seveda, povezovanje je na-
čin, da si bolj konkurenčen,
saj tako veliko stvari delaš
bolj racionalno. Predvsem je
nakupna moč večja, tako
Merkur kot Kovinotehna zelo
šepata pri nakupni moči za
pridobivanje boljših nakup-
nih pogojev.
Bo skupno podjetje pri-
merljivo s tujimi?
Ne še, je pa korak naprej.
Imate v načrtu še kakšne
prevzeme?
Zaenkrat posebnih pove-
zav v Sloveniji ne vidimo več.
Kaj pa, če za prevzem Ko-
vinotehne ne boste dobili
soglasja?
Blokada za Merkur seveda
ne bo tragična. Dobrih devet
odstotkov delnic Kovinoteh-
ne, ki smo jih kupih, je dober
posel. Z dobičkom bi jih pro-
dali in iskali druge priložno-
sti.
Govori se, da Merkurju ne
gre več tako dobro.
Merkur je zadnja leta pove-
čeval prodajo, dobiček smo
samo lani povečali za 36 od-
stotkov. Visokih stopenj rasti
seveda ni mogoče dosegati v
nedogled, vendar je skupina
Merkur v letošnjem prvem
polletju v primerjavi z lan-
skim prvim polletjem dosegla
9 odstotkov večjo prodajo in
11 odstotkov večji dobiček, ki
je konsolidiran znašal 640 mi-
lijonov tolarjev. Ti podatki so
daleč od tega, da bi lahko
rekli, da je Merkur posloval
slabo.
Kakšne rezultate daje no-
tranja reorganizacija?
To je naložba za prihod-
nost, v veleprodaji smo se
usmerili h kupcu, doslej smo
bili namreč organizirani po
izdelkih, zdaj smo po kupcih.
To je bila poteza, ki smo jo
morali narediti, letos nam je
povzročila marsikateri prol?-
lem, predvsem precej več de-
la.
Kovinotehna zdaj dopove-
duje, da letos dobro posluje.
Rezultate je treba pogle-
dati konsohdirano. Če rezul-
tat Kovinotehne v letošnjem
prvem polletju pogledamo
konsohdirano, je imela 85
milijonov tolarjev izgube.
Pomemben je rezultat sku-
pine, ne le Kovinotehne sa-
me.
Merkur že vrsto let beleži
visoke stopnje rasti in se po
dobičku uvršča na prvo me-
sto na Gorenjskem.
Do leta 1991 so si bili Mer-
kur Kranj, Kovinotehna Ce-
lje, Jeklotehna Maribor in
Metalka Ljubljana po obse-
gu prometa približno enako-
vredni. Po osamosvojitvi
Slovenije so se stvari po-
vsem spremenile. Metalke
in Jeklotehne ni več, Merkur
pa je imel lani 46 odstotkov
več prometa kot Kovinoteh-
na. Mislim, da rezultati v Ko-
vinotehni niso samo posle-
dica ruske krize, temveč ce-
lotnega vodenja v preteklih
letih.
MARIJA VOLČJAK
Predsednik Merkurjeve uprave Bine Kordež.
□
GOSPODARSTVO
Skupščina Kovinotehne
brez zapletov
Uprava pripravljena na pogovor z Merkurjem šele po zaključku postopka o prevzemu
Delničarji Kovinotehne Celje, ki so se minuli četrtek
zbrali na skupščini družbe, so sprejeli vse predlagane
sklepe uprave. Čeprav načrtovani Merkurjev prevzem Kovi-
notehne ni bil na dnevnem redu, je predsednik uprave
Kovinotehne Saša Geržina delničarje seznanil s stališči
uprave in negativnim mnenjem do Merkurjeve ponudbe o
prevzemu, saj uprava še vedno ni dobila vseh odgovorov na
vprašanja, povezana z usodo družbe po prevzemu, in v
primeru uspešnega prevzema napovedal odstop celotne
uprave.
Na krajši novinarski konfe-
renci po skupščini družbe je
Geržina poudaril, da si bo
uprava Kovinotehne še naprej
prizadevala dokončati sanaci-
jo podjetja in uresničiti zastav-
ljene cilje do konca leta. Ven-
dar pa se v času trajanja prev-
zema ne namerava pogovarja-
ti z upravo Merkurja. Zaradi
načina poskusa prevzema je
uprava Kovinotehne v neena-
kopravnem položaju, zato bi
bili kakršnikoli razgovori v ča-
su trajanja postopka nesmisel-
ni. Svoj predlog o morebitnem
povezovanju z Merkurjem pa
bodo Celjani predstavili, ko bo
prevzem končan. Ker tudi
uprava še nima vseh odgovo-
rov na ključna vprašanja, del-
ničarjem tudi ni mogla poja-
sniti, kaj prevzem za Kovino-
tehno sploh pomeni.
Predsednika uprav Kovino-
tehne in Merkurja, Saša Ger-
žina in Bine Kordež, sta se
prejšnjo sredo srečala na ne-
formalnem sestanku pri di-
rektorju Urada za varstvo
konkurence Andreju Plahut-
niku, ki je po Geržinovih be-
sedah odigral pozitivno vlo-
go, vendar pa upravi še vedno
trdno ostajata vsaka na svojih
stališčih.
Sicer pa so delničarji Kovi-
notehne soglasno sprejeli let-
no poročilo za minulo leto ter
sklep o pokrivanju lanske iz-
gube v višini nekaj več kot 2,3
milijarde tolarjev. Sklenili so,
da bo družba nekaj več kot
1,2 milijarde tolarjev pokrila
iz rezerv in revalorizacije re-
zerv, preostanek pa iz ustvar-
jene revalorizacije osnovnega
kapitala. Predsednik uprave
Saša Geržina je delničarje
seznanil tudi s tekočim poslo-
vanjem družbe v letošnjem
prvem polletju, v katerem je
družba ustvarila 57 milijonov
tolarjev dobička. Prodajo na
domačem trgu je glede na
enako obdobje lani povečala
za 13,5 odstotka, zabeležila
za 8,5 odstotka več čistih pri-
hodkov od prodaje kot v ena-
kem lanskem obdobju, real-
no za 7 odstotkov znižala
stroške ter zadolženost
zmanjšala za 833 milijonov
tolarjev. Pozitiven trend po-
slovanja se je nadaljeval tudi
v juliju in avgustu. Kljub temu
Geržina poudarja, da je Kovi-
notehna sredi sanacijskega
programa in zato še ni finanč-
no stabilna.
iia— SERGEJA MITIČ
Toio v bitki za nove partnerfe
šentjurski Tolu d.o.o., to-
varno lahke obutve, je junija
njihov dolgoletni avstrijski
partner Elefanten KG Kleve,
za katerega so izkoristili do
90 odstotkov proizvodnih
zmogljivosti, obvestil, da bo
sodelovanje prekinil.
Šentjursko podjetje s 184
zaposlenimi, večinoma žen-
skami, je novica, da Avstrijci s
sezono jesen-zima sodelova-
nje prekinjajo, presenetila.
Podjetje je namreč že marca
zaprlo obrat v Gmundnu ter
prekinilo sodelovanje s hr-
vaškimi podjetji. Zaradi previ-
sokih stroškov so severni so-
sedi odprli nov obrat na Slo-
vaškem.
Štiri desetletja staro šent-
jursko podjetje je takoj začelo
iskati nove partnerje po
Nemčiji, Avstriji, Italiji in tudi
po Sloveniji. Tako jim je delno
uspela povezava z uglednim
izdelovalcem moških čevljev,
z avstrijskim Gallusom, za
katerega lahko že dela prib-
ližno 30 zaposlenih. Trenutno
potekajo resni pogovori z ug-
ledno nemško firmo, katere
predstavniki so si šentjursko
tovarno že ogledali. V podjet-
ju ocenjujejo kot dobro pote-
zo tudi obuditev lastne bla-
govne znamke pred tremi le-
ti, ki omogoča delo nadalj-
njim 60 zaposlenim. Prav ta-
ko je prišlo do prehodnega
sodelovanja z upoštevanima
slovenskima podjetjema, pri
čemer je problem cena, ki ne
pokriva niti stroškov.
Zaradi pravočasnega reše-
vanja Tolovih težav je vods-
tvo tovarne v začetku meseca
prosilo za pomoč poslanca in
župana Jurija Malovrha. Ma-
lovrh in direktor Anton Avgu-
štin sta tako v torek obiskala
ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve.
BJ
Polzela z dobičkom
Delničarji družbe Polzela,
tovarna nogavic d.d. so se
zbrali na četrti skupščini, na
kateri so pregledali poslova-
nje za leto 1998. Obravnavali
so tudi razporeditev neraz-
porejenega dobička iz leta
1997 in 1998 ter sklenili, da
28 milijonov tolarjev razdeli-
jo za dividende, ki znašajo 30
tolarjev bruto na delnico.
V tem 850-članskem kolek-
tivu so delavci 60-odstotni ve-
činski notranji lastniki, 30 od-
stotkov je v lasti Infonda Zlat
d.d. Maribor, 10 odstotkov pa
v lasti slovenskega odškod-
ninskega sklada. V letošnjem
prvem polletju so zabeležili
dokaj visoko rast prodaje,
predvsem na račun poveča-
nega izvoza na zahodna tržiš-
ča. Kar 40 odstotkov proi-
zvodnje izvozijo v Nemčijo,
10 odstotkov na Hrvaško, 30
odstotkov pa v Švico, države
Beneluksa in Skandinavske
države. V jesensko zimski ko-
lekciji nastopajo z novimi
programi, kot je denimo bio
bombažni program, ki je na-
menjen predvsem ljudem z
občutljivo kožo. Do konca le-
ta načrtujejo še naložbo v vi-
šini 2 milijonov mark. Gre za
sodobno strojno opremo, ki
bo zagotavljala večjo produk-
tivnost, boljšo kakovost in
ekološko čisto proizvodnjo.
9. september pa je tudi
praznik Polzele, tovarne no-
gavic. Ob tej priložnosti so se
zbrali jubilanti, ki imajo 10, 20
ali 30 let delovne dobe in tisti,
ki so se letos upokojili. O gos-
podarjenju je govoril pred-
sednik uprave dipl. ing. Alojz
Došler, kvintet Lastovka je
odpel nekaj pesmi, nato pa je
sledila zabava.
T. TAVČAR
Avtoplus zdaj v Gajih
Po 10 letih drenjanja v središču mesta se je največji
slovenski distributer avtomobilske pločevine podjetje Av-
to plus preselilo na novo lokacijo v Gaje.
Potezo sta narekovali dejstvi, da se je poslovanje podjetja v
teh letih močno povečalo, drugo poglavje pa so nenehni
spori glede dostave in razvoza blaga oziroma parkiranja v
strnjenem mestnem jedru.
Avtoplus je v Gajih, približno kilometer in pol vožnje od
Interspara, uredil 600 kvadratnih metrov poslovnih površin
in pol toliko parkirnega prostora. Po mnenju direktorja
Dušana Robide bodo v novem objektu veliko lažje strnili vse
oblike dejavnost, od prodaje nadomestnih in karoserijskih
delov do oskrbovanja veČine avtokleparskih in mehaničnih
delavnic, predvsem pa znižali manipulativne stroške.
PŠ
Podpovprečna
letina hmelja
Obran je letošnji hmelj in
kakor kažejo prve ocene, je
letošnje letina precej pod-
povprečna.
V Sloveniji so »nabrali« od 2
tisoč 600 do 2 tisoč 700 ton
hmelja, več kot dve tretjini pa
ga je zraslo na savinjskih
hmeljiščih. Lani je bilo skupaj
več kot 3 tisoč ton hmelja, na
slabšo letošnjo letino pa je
vplivalo zmanjšanje površin,
zasajenih s hmeljem, ter pre-
cej podpovprečna kakovost.
Na hmeljiščih Hmezad Kme-
tijstva Žalec v stečaju, s kate-
rimi upravlja Perutnina Ptuj,
so na primer pridelali tisoč
300 ton hmelja.
»Tudi kakovost oziroma
vsebnost alfa kislin je precej
podpovprečna, dokončno pa
bomo kakovost ocenili da-
nes,« je povedal direktor In-
štituta za hmeljarstvo in pivo-
varstvo Iztok Košir. »Na slab-
šo kakovost so precej vplivale
vremenske razmere - v rasni
sezoni je bilo nekaj vročih
obdobij, nekaj pa izrazito
mokrih in hladnih. Zato je
hmelj zelo neizenačen po po-
sameznih področjih, saj na
kakovost vplivajo tudi tipi
tal.«
Vendarle pa, kot kaže, po-
ložaj ni povsem brezupen -
tudi v svetu opuščajo hmelj-
ske površine in se ubadajo s
slabšo letino. Zato je možno
pričakovati primanjkljaj hme-
lja na svetovnih trgih in glede
na slabšo letino tudi v lan-
skem letu, s prodajo hmelja
ne bo težav. »Glede cene je še
preuranjeno govoriti, točna
cena bo verjetno znana čez
mesec ali dva,« je omenil Iz-
tok Košir.
US
V Štorah novi
izdelki
80-odstotna lastnica nek-
danjega Jekla Štore, sedaj
Inexa Štore, je skupaj z
zreškim Uniorjem švedska
korporacija Inexa, ki je
prejšnji teden predstavila
načrte in prve ukrepe v tej
jeklarni. Novi lastniki bodo
predvsem poskušali pove-
čati prodajo, učinkovitost
in kakovost izdelkov.
V podjetju so poleti opra-
vili remont opreme za konti-
nuirano ulivanje jekla, iz-
boljšujejo laboratorijsko
opremo za nadzor kakovo-
sti končnih izdelkov, name-
stili pa bodo tudi dodatno
opremo za kemično in me-
talurško analizo. Z popolno-
ma prenovljenim strojem
bodo povečali program proi-
zvodnje jeklenih profilov z
majhnimi tolerancami do
premera 80 milimetrov. Ine-
xa Štore pa bo začela proi-
zvajati tudi dva nova izdel-
ka. Konec leta bodo začeli
delati jeklene profile za lad-
jedelništvo, za katere bodo
tehnologijo prenesli iz Šved-
ske, drugi nov izdelek pa
bodo jekla z boljšo strojno
obdelavnostjo. Zanimanje
kupcev za ta dva izdelka je
po njihovih besedah veliko.
Po besedah direktorja Ine-
xa Štore Marjana Mackoška
v jeklarni ni nikakršnih spre-
memb v odnosu do zaposle-
nih, ohranjajo pa tudi število
zaposlenih.
PP
BAROMEI^
O letošnjih
pričakovanjih
v celjskem klubu podjetj
kov Zlatorog so minuli
tek v goste povabili direktor
Urada RS za varnost in zdraS
je pri delu mag. Milana Srn
prof. dr. Davorja Savi na j
Ekonomsko poslovne faky
tete Maribor ter glavnega j
dogovornega urednika Go
podarskega vestnika Jožei
Petrovčiča. Celjski gosp,
darstveniki so se seznanili^
novostmi Zakona o varnos
in zdravju pri delu ter aktuj
nimi gospodarskimi gibanjil
Sloveniji, pri čemer so bj
zlasti zanimiva iskanja odgj
vorov na vprašanje, kaj lahj
pričakujemo do konca leta.
Pred pohištvenin
sejmom
v Ljubljanskem sejmu d.i
so včeraj, v sredo, podrobn
je predstavili letošnji pohi
tveni sejem. Za javnost t
odprt od ponedeljka do ij
delje, 26. septembra, to ned
Ijo pa organizatorji namenj
jo poslovnim obiskovalca
in novinarjem. Na 12 tis(
kvadratnih metrih razstavi
ča se bo predstavljalo 430 ra
stavljavcev iz 17 držav, sejs
pa bo spremljal tudi pesti
program strokovnih srečai
namenjenih promociji nage
jenih eksponatov in oblikov;
nju pohištva, strategiji razvi
ja lesarstva v Sloveniji, trž
nju in ekonomiki posloMaa\;
ter računalništvu v lesarstvi
Sejem bo letos prvič spren
Ijal tudi lesarski ples v hotel
Union, najodmevnejši ra
stavljavci bodo prejeli prizn
nja, revija Naš dom bo izbrd
najboljše pohištvo, revija li
pa nagradila najbolje prei
stavljeno šolo.
Telekomovih 60(
tolarjev na
delnico
Delničarji Telekoma Slov
nije d.d. so na svoji dri?
skupščini sprejeli vse predli
ge uprave. Telekomovi deli
čarji bodo prejeli dividende
višini 600 tolarjev bruto i
delnico, saj so na skupščii
odločili, da v ta namen razp
redijo 1,4 milijarde prenes
nega čistega dobička iz lel
1995 in 2,5 miUjarde tolarja
iz leta 1996, nerazdeljeni la"
ski čisti dobiček v višini 3,
milijarde tolarjev pa ostan
nerazporejen. Za revizorja 2
letošnje poslovno leto so
brali ljubljansko družbo K
cewatershouseCooper®
sprejeli pa tudi predlog, da s
za dobro petino znižajo seji<
ne članom nadzornega odi"
ra, tako da bo po nove'
predsednik prejemal 75 tis"
njegov namestnik 64 tiso
člani pa 52 tisoč tolarjev. (I^-
120 let ribjih
konzerv
v Izoli je bila prva ribja M
zerva napolnjena leta 1879 '
istem mestu in z isto dej'
nostjo nadaljuje tradicijo P^J
jetje Delamaris, ki je prej"
petek slovesno prazno^^
120-letnico delovanja tovaj
ribjih konzerv.
GOSPODARSTVO
□
Osemdeset let Uniorja
2reško podjetje, ki ga je
>3 1919 ustanovil Milko
\jemec, dipl. ing. iz Ljublja-
v teh dneh praznuje
. jenidesetletnico. Družba
^nior je danes sestavljena iz
j^jji^ih samostojnih progra-
j^pv: odkovki, ročno orodje,
jijtrojna oprema in turizem.
^ip obletnico je podjetje pri-
javilo slovesnost, ki je bila
i^ joboto na Rogli.
2ačetki družbe segajo v leto
]5l9, ko je bila ustanovljena
jiajerska železo-industrijska
itužba, s proizvodnim pro-
giamom kovanega orodja za
jjoirebe kmetijstva, gozdars-
ka in obrti. Takrat se je še
^porabljala 'tehnologija pro-
jioročnega kovanja. Podjetju
je kmalu uspelo osvojiti do-
jiači trg in prodreti na svetov-
nega. Takrat se je v Zrečah
ačela razvijati industrijska
tradicija. Po drugi svetovni
vojni je bila tovarna uničena, a
so jo zaposleni kmalu uspeli
'zopel zagnati. Ko je tovarna
'oM leta 1950 prešla v druž-
'teo last, je dobila ime Tovar-
na kovanega orodja Zreče. Za-
radi potreb trga se je podjetje
takrat usmerilo v program roč-
nega orodja. Tovarna je tudi
pridobila orodjarno in obrat
za mehansko obdelavo ročne-
ga orodja. S tem so začeli raz-
vijati oba ključna programa:
ročno orodje in kovani odkov-
ki. V začetku 70. let je tovarna
iz besed UNIverzalno ORodje
dobila ime UNIOR. Takrat se
je tudi okrepilo sodelovanje z
evropskimi, predvsem zahod-
nonemškimi tovarnami, po
vzoru katerih je Unior izbolj-
šal svojo produktivnost in ka-
kovost izdelkov.
Unior je postal visoko aku-
mulativno podjetje, kar je
omogočilo hiter razvoj. Pose-
ben pomen za Unior je imela v
začetku 70. let sklenjena po-
godba o poslovnem sodelova-
nju z Renaultom, ki so ga za-
čeli oskrbovati z odkovki za
osebne avtomobile. Sčasoma
je Unior postal eden največjih
evropskih proizvajalcev ojnic
za bencinske motorje in eden
večjih proizvajalcev lažjih od-
kovkov.
Konec 70. let so v podjetju
začeli razvijati še turizem z
izgradnjo hotela v Zrečah in
rekreativno turističnega cen-
tra na Rogli. V sredini 80. let
so razvili še proizvodnjo ho-
mokinetičnih zglobov in stro-
jegradnjo.
Danes je Unior d.d. splet
treh tehničnih in ene storitve-
ne dejavnosti. Za vse štiri pa-
noge v podjetju veljajo enaka
osnovna merila uspešnosti, ki
so primerljiva z veljavnimi
merili v svetu.
PP, Foto: SHERPA
Unior, podjetje z več kot 2
lisoč zaposlenimi, je v so-
boto na Rogli pripravilo sio-
Ivesnost ob 80-letnici, na ka-
teri sta zbranim spregovori-
la predsednik uprave del-
niške družbe Janez Špes in
predsednik države Milan
Kučan. Po slovesnosti je bil
za vse zaposlene kovaški
piknik .
Golte na dražbi
Po napovedih stečajnega
upravitelja RTC Golte Zvoni-
inirja Mirta naj bi se včeraj
'estal upniški odbor, na se-
stanku pa naj bi opravili na-
fok za preizkus terjatev ter
kpravljali o predlogu Mirta,
fe bi Golte prodali na javni
Pražbi po likvidacijski ceni.
■ Kakor je znano, je sredi maja
Nišče v družbi Golte uvedlo
Stečajni postopek. Golte so za-
dolžene za 260 milijonov tolar-
K precej premoženja je tudi
Nastavljenega. Poleg tega je
prav tako sredi maja zgorel del
Wnje postaje gondolske žič-
te- Večinski, 75-odstotni last-
družbe Golte je Sklad za
razvoj.
L Stečajni upravitelj Zvonimir
^jrt doslej ni uspel najti najem-
"'^a za Golte - na razpis, ki je
Potekel 24. junija, se je javilo
l^r^o eno podjetje, ki pa potem
J' podpisalo pogodbe. V teh
pa se je na veliko razprav-
o možnosti, da bi RTC
kupil zreški Unior oziro-
Unior Turizem. Napoveda-
°)ebilo, da bo odločitev odvi-
sna od Sklada za razvoj ter mi-
nistrstva za malo gospodarstvo
in turizem, da pa naj bi se
dogovorili še pred včerajšnjim
narokom za preizkus terjatev.
Kakor kaže, od teh dogovo-
rov ni bilo veliko uspeha. »V
bistvu nismo dosti napredovali
- mogoče bi bili v Unior Turiz-
mu pripravljeni za nakup, ven-
dar je vse odvisno od tega, kako
bomo uskladili stvari,« je pove-
dal direktor Unior Turizma
Maks Brečko.
»Na vse načine smo se pogo-
varjali, pa ni bilo interesa, zato
sem se odločil za javno draž-
bo,« je povedal Zvonimir Mirt.
»Pričakovali smo ponudbe, pa
ni bilo nobene - niti dobre niti
slabe. Pričakujem, da bo javna
dražba v začetku oktobra, in
takrat se bodo lahko zainteresi-
rani prijavili za nakup. Problem
pri nakupu pa verjetno ne bo
cena, temveč stanje smučišča,
ki ga bo treba kar precej poso-
dobiti,« je pojasnil Mirt in do-
dal, da o prodaji RTC Golte po
delih še ne razmišlja.
URŠKA SELIŠNIK
Bo Lip oživel
spomladi?
v konjiškem podjetju Lip,
ki je pred dvema letoma kon-
čalo v stečaju, naj bi spomla-
di le zaživele nove dejavno-
sti, z novimi lastniki. Zadnji
poskus podjetnika iz Makol
Jožeta Štunfa, ki je sredi lan-
skega leta predvidel izdelavo
montažnih hiš v tem podjet-
ju, je zaradi neuspeha pri
povezovanju s poslovnimi
partnerji propadel. Tako je
večina podjetja zopet na pro-
daj.
Za polovico nepremičnin je
lastnik ob pomoči Nove kre-
ditne banke Maribor in konjiš-
kega Svetovalno izobraževal-
nega centra že našel kupce.
Na območju Lipa pa naj bi
uredili tudi invalidsko delav-
nico. Tako postopno že nasta-
jajo obrisi nove podobe tega
kompleksa.
Na vzhodnem delu območja
nekdanjega Lipa naj bi vpeljali
štiri dejavnosti proizvodne na-
rave, na zahodnem delu, kjer
je bilo skladišče lesa, pa je
predvidena izgradnja poslov-
no-trgovskega centra. Poten-
cialni kupci torej so, pripravlja
pa se tudi že predlog prostor-
skega plana, ki ga bodo pred-
ložili v potrditev občini. Di-
rektor SlC, Franc Šelih, zatrju-
je, da so pogovori že tako da-
leč, da lahko spomladi že pri-
čakujejo pospešene adaptacije
in gradnjo na območju nekda-
njega Lipa, odprlo pa naj bi se
tudi okoli sto delovnih mest.
V novih obratih naj bi se
ukvarjali s kovinarstvom, re-
konstrukcijo strojev, proi-
zvodnjo na CNC strojih, izde-
lovali cerade za tovorna vozi-
la, en kandidat pa namerava
obdržati lesno industrijo. De-
javnosti, ki bi se vezale na
obdelavo lesa, je zaenkrat še
premalo, saj bi radi obdržali
vsaj osrednje hale, kjer je bilo
mizarstvo in stolarna. V koli-
kor teh hal ne bodo uspeli
prodati v celoti kupcu, ki bi se
ukvarjal z lesarstvom, jih bo-
do prodali po delih.
A.M.
Prodana tretjina ponujenega premoženja
Prejšnj o sredo so na javni dražbi na okrožnem sodišču v Celju prodali del premoženja
^•^lezad Kmetijstva Žalec v stečaju.
p '^o izklicni ceni, za 4,98 milijona tolarjev, so prodali premoženje nekdanje farme Založe;
oslovno enoto IV. Celje pa po ceni 121,4 milijona tolarjev. Kupec slednjega je Hmezad
^.j^Port-lmport. Na prvi javni dražbi pa niso uspeli s prodajo farm Zalog, Podlog in Žovnek ter
(^Sojnice Dobriša vas. Izklicna cena ponujenega premoženja je bila skoraj 380 milijonov
larjev, vrednost celotnega Hmezad Kmetijstva v stečaju pa je približno 1,1 milijarde tolarjev.
^ "^akor je povedal stečajni upravitelj Hmezad Kmetijstva Žalec Zlatko Hohnjec, bodo v teh
^'^eh pripravili pogodbe, v četrtek, danes torej, pa naj bi se sestal upniški odbor, kjer naj bi se
,^°8ovorili o nadaljnjih aktivnostih. Kakor kaže, bodo odločitve o nadaljnjih ukrepih v
^■^^jnem postopku Hmezad Kmetijstva sprejemali potem, ko bodo videli, kakšen je interes
^ ^rgu.	US
□
KULTURA
Mozaik na pragu
novega štetfa
Razstava po Mozaikov! slikarsko-kiparski koloniji v povezavah z MOS 99
Umetniška dela, nastala na
letošnji, že sedmi po vrsti,
Mozaikovi slikarsko-kiparski
koloniji, so od minulega pet-
ka na ogled v prostorih Gale-
rije Mozaik na Gosposki ulici
v Celju. Otvoritev te razstave
je bila le nekaj ur po otvoritvi
mednarodnega obrtnega sej-
ma na Golovcu, torej gre za
dva sočasna in pomembna
dogodka, ki ju povezuje kar
nekaj skupnih dimenzij, tako
materialnih kot duhovnih.
Elementi, ki omenjena dva
dogodka povezujejo, so zna-
nje, spretnosti in uveljavljene
prednosti visokih tehnologij, je
na petkovi otvoritvi razstave
poudaril likovni kritik Drago
Medved, razmišljanje pa nada-
ljeval: »Tudi v najbolj vsakda-
njih predmetih našega okolja
najdemo sledi posebne esteti-
ke in tudi najbolj banalne na-
prave in stroji vsebujejo nekaj
likovnega. Enako imajo tudi
najbolj poetske forme na sli-
karskem platnu v sebi veliko
reda in sistemskega načela.«
Letos je v Mozaikovi slikar-
sko-kiparski koloniji sodelova-
lo štirinajst priznanih sloven-
skih umetnikov, večinoma stal-
nih udeležencev, le dva sta se
zdaj prvič vključila v to slikar-
sko-kiparsko druščino.
V zgoščenem, a slikovitem
slogu, je Drago Medved na ot-
voritvi razstave podal miniatur-
no oceno posameznih likovnih
del, ki so jih prispevali na letoš-
nji koloniji sodelujoči avtorji.
Iz kritikove
skicirke
Izet Alečkovič, ki je letos
prvič sodeloval v Mozaikovi
likovni koloniji, prihaja iz Sara-
jeva. Njegova olja temeljijo na
zelo razgibani kompoziciji pre-
poznavnega ekspresionistične-
ga vzdušja. Kontrastiranje barv
je usklajeno in hkrati pogum-
no. Njegove slike so organske,
iz njih veje poseben odnos do
stvarstva, do barv, okusa. Nje-
gova olja so simbol ljubezni do
življenja.
Kiparka Milena Braniselj se
je tokrat posvetila apokaliptič-
nemu motivu štirih konjev, a
pri tem ostala zvesta svojim
praelementovskim izhodiš-
čem. Tako je ostala forma nje-
ne plastike enako elegantna,
čista, poetična.
Jure Cihlaf tokrat nastopa
drugače, saj njegova olja od-
stopajo od že znanih »primor-
skih motivov«. V oblikovanju
likovne celote je zdaj bolj eks-
presionističen, lahko bi rekli,
da je bolj filozofski. Posebej
zanimivo je njegovo iskanje
kontrastnih učinkov na bolj
poudarjenih ploskvah kot smo
to videli na delih, nastalih na
prejšnjih kolonijah.
Simon Kajtna, diplomant
ljubljanske likovne akademije,
je naredil izreden kakovosten
premik s tako imenovanimi
morskimi motivi. S prefinjeni-
mi barvnimi prelivi modre in
zelene ter številnih vmesnih to-
nov, je dosegel izredno globi-
no. Njegov likovni izraz je poln
harmonije in občutka za kom-
pozicijsld ritem.
Narcis Kantardžič tudi to-
krat ostaja zvest svojim čistim
formam, s katerimi dosega
učinke med renesančnim re-
dom in nadrealističnim diskur-
zom v svet posvečenosti in po-
sebne mistike. V tem svetu je
osrednja figura babilonski
stolp oziroma njegov izpeljan-
ke.
Stane Kolman, ki je končal
specialko pri Slavku Tihcu, je
že pred leti (po zamisli Galeri-
je Mozaik) ponudil Celju
izredno domišljeno plastiko
celjskega viteza, ki pa ga Celje
ni znalo prav izkoristiti. Kipar-
ja odlikuje talent prepoznava-
nja prostora in iskanje rešitev
znotraj njegovega volumna.
Leon Koporc ostaja velik
poet razigrane kompozicije in
živih, a zelo usklajenih barv.
Tokrat navdušujejo njegovi ak-
vareli, ki mejijo tudi na mešano
tehniko, čeprav je tudi v oljni
tehniki impresiven umetnik. Je
odličen krajinar, kakor tudi
kronist salonskega družabniš-
tva. Človek se začuden vpraša,
zakaj ga ne omenja Enciklope-
dija Slovenije.
Jože Kotar z likovno govori-
co posreduje globinski svet Kr-
ke in Kolpe, rek, ki sta slikarje-
vo motivno izhodišče. V svojih
oljih veliko pove z barvo, je pa
letos prijetno presenetil z več
elementi figuralike.
Darinka Pavletič Lorejičak
razstavlja akvarele, likovna de-
la v svoji priljubljeni tehniki,
čeprav bi isto lahko trdili tudi
za njena olja. Toda njeni akva-
reli so poezija zase, zlasti kra-
jinska tematika jo zaznamuje z
nezgrešljivim mojstrstvom.
Njeni akvareli so kot bi človek
bral poezijo.
Vladimira Stoviček je letos
ifctvarila nadvse zanimivo
kompozicijo. Lik noseče žen-
ske je postavila na zemeljsko
oblo, ki jo, gledano z določene-
ga zornega kota, prepoznamo
kot Slovenijo. To je ženska za
novo tisočletje, lahko bi ji rekli
kar upanje človeštva.
Viktor Šest, ki je pravi vir-
tuoz portreta in razpoloženj-
skih interierjev, je tudi tokrat
ostal zvest likom hazarderjev
in bonvivanom. S prefinjeno
ploskovno členitvijo likovne
ploskve ustvarja posebno
vzdušje, ki veje z obrazov »na-
stopajočih« in s tem ustvarja
posebno groteskno poetiko.
Letos odstira nove poglede tu-
di na kolorit svojih del.
Franc Vozel je mojster finih
vizur v barvnem komponira-
nju. Tokrat se predstavlja s ti-
hožitjem čisto posebnega ko-
lorita. Njegova kompozicija je
trdna, vendar obogatena z ele-
menti živahne dinamike, ki jo
omogoča horizontalni princip
njene gradnje. Poseben odnos
goji do barvnih ploskev. Barvo
prav oblikuje in šele tako vgra-
juje v visokokulturno likovno
celoto.
Roman Zel je najmlajši ude-
leženec Mozaikove likovne
kolonije in je tudi njen novi-
nec. Predstavlja se v »zeleni«
izvedbi, če je mogoče tako oz-
načiti njegove motive reke in
odseve njene obale v vodnem
zrcalu. Gre za zanimiv pristop
v iskanju likovnega izraza do-
kaj univerzalnega motiva.
Žal tokrat ni bilo Jožeta Ti-
snikarja, velikega in dolgolet-
nega prijatelja Mozaikove ga-
lerije in kolonije, ki pa bo ostal
za vselej prisoten v prijazni
podobi človeka široke duše in
odprtega srca.
Na otvoritvi razstave je ob-
činstvo, ki se je v Mozaikovi
galeriji zbralo v izjemnem šte-
vilu, najprej pozdravil pred-
stavnik gostitelja Gojmir Kli-
nar, kasneje pa še Zdenko
Podlesnik, podžupan v Mest-
ni občini Celje. Posebno »doži-
vetje v doživetju« pa je bil
glasbeni nastop Vlada Jakše-
ta, ki so se mu, ob doživljanju
nekaterih razstavljenih slik,
porodile skladbe, ki jih je, v
sozvočju z vsebino slikarskih
del, izvajal na različnih pihal-
nih inštrumentih in ob melodi-
jah ter značilnih zvokih, ki jih
je izvabljal iz sintetizatorja. Da
Galerija Mozaik lahko vstopa
v novo tisočletje z dobrim ob-
čutkom - tako zaradi likovnih
umetnikov kot zaradi kultur-
ne javnosti, smo še slišali na
otvoritvi razstave.
M.AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Pozdrav v imenu gostitelja in organizatorja Mozaikove slikarsko-kiparske kolonije.
GUTENBERGOVA GALAKSIJA
Besede in čudaki
Splošno je znano, da jih je
Platon pregnal iz svoje Države.
Da so bili v mnogih državah
dejansko preganjani, nezažele-
ni, prepovedani, marsikje pa
prekleti. Čeprav je tudi res, da
so bili mnogi med njimi v svo-
jem času glorificirani, ovenčani
z avro dvornih poetov, pa jih je
čas odplavil na ocean človeških
čudaštev, kjer so potonili v
preobilju besedovalcev. Tisti, ki
so presegli čas, veljajo za vidce,
za presežnike obstajanja tukaj
in zdaj. Ker pač bivanje menda
ni samo pragmatično obstaja-
nje v nekem času. Nenazadnje
je v vsakem človeku močno
prisotna želja, da bi sklatil svojo
zvezdo, ali vsaj stegnil roko po
njej. A če to v vsakdanjih smrt-
nikih vzbuja prej posmeh kakor
občudovanje, je vendarie dejs-
tvo, da je pesništvo za narodne
jezike ena najproduktivnejših
dejavnosti. V obeh pomenih.
Kvantiteta v tem oziru je simp-
tom, vsaj pri Slovencih, med
katerimi je bojda ogromno pi-
šočih in med njimi jih največ
piše pesmi. Kvaliteta pa se seve-
da kaže v razširjanju jezikovnih
obzorij in s tem v širitvi človeko-
ve primarne domovine, ki je
jezik. In ravno v jeziku naj bi bili
najbolj doma prav pesnild.
Torej pesniki. Ker živimo v
Sloveniji, slovenski pesniki. Ker
živimo zdaj, sodobni pesniki.
Tudi v tenile časopisu so se
pred časom razpisali o poeziji, o
pesnikih kot znanih osebnostih
in celjski pesniški nagradi Vero-
nika. Seveda takle časopis ne
more pisati o presežnosti poezi-
je, poroča pa lahko o dogod-
kovni plati pesniškega dogodka.
Najbolj smo si zaponmili novi-
narkino užaljeno lamentacijo,
da celjska poetesa ni dobila na-
grade, ki bi si jo glede na reakci-
je publike na literarnem večeru
nedvomno zaslužila. Ker na ve-
čeru nismo bili, smo si v samoti
in miru prebrali, ogledali ter
vsako po svoje doživeli pet fi-
nalnih pesniških
zbirk: Niko Gra-
fenauer Odtisi,
Bina Štampe
Žrcm: Pesek v
pesem. Tone Pavček Upočasni-
tve, Josip Osti Kraški Narcis,
Dane Zaje Dol dol. Lepo početje
in intenzivno doživetje, ko sko-
zi čaranje z besedami tipljete za
pomeni, sporočili, skritimi, pri
enih bolj, pri drugih manj, za
eno ali več varljivih zaves. Kot
so si pesniške knjige različne
med seboj, vsaka zahteva zbra-
nost in posluh, koliko je kakšen
bralec zahteven, pa je merilo, s
katerim si izmeri svojo bližino
do posameznih pesmi.
Ne glede na to, kolikšne raz-
dalje si utegnete nameriti, pa
predpostavljam, da edinole v
knjižnici, kamor si utegnete iti
sposodit knjige pesmi Ge kdo
jih sicer kupuje?), ne boste iz-
padli čudaki. Kdor namreč da-
nes sploh še bere in doživlja
sodobno slovensko poezijo, na-
mreč pripada prav temu pleme-
nu. Plemenitih, prosim lepo.
Bibelj
ZAPISOVANJ
Miss čiovešicih oči
Piše: TADEJ ČATER
Če ste v soboto zvečer sprem-
ljali akcijo ob izboru najlepše
Slovenke, prireditev Miss Slo-
venije za Miss sveta, potem...
hja, nič, stara zgodba, nove
lepotice. Oziroma boljše: če
prireditve niste gledali, torej
spremljali preko televizijskih
ekranov, potem niste nič za-
mudili. Imamo pač novo Miss
Slovenije. Pa kaj?
Eno leto jo bomo videvali
na jumbo plakatih, v videos-
potih, se hahljali ob izjavah,
iz katerih bodo kar špricale
lepe in "dobrodelne" ter "hu-
manitarne" besede, predvsem
pa jo bomo vsi menda lahko
videvali "v živo". Vsaj tako je
bilo razbrati iz besed predsed-
nika žirije, ki je novo Miss
napovedal. In ustoličil. No ja.
ne dobesedno, pa vendar; ko
je razglasil Miss fotogeničnosti
je ob tem dejal, da gre za
dekle, ki jo kamera najbolj
ljubi. Lepo vas prosim! Miss je
vendarle tista, ki jo kamera
najbolj ljubi. Ker Miss je vselej
Miss kamere. In fotoaparatov.
Ker Miss prepoznavamo v ča-
sopisih in revijah, preko foto-
grafij, ker Miss "srečamo" na
televizijskem ekranu... Ne pa
nekje v Zgornji Kungoti, ne pa
nekje pod Ojstrico... Ker je sa-
ma prireditev Miss Slovenije
za Miss sveta predvsem in
zgolj televizijska prireditev.
Vsi tisti, ki so tam zbrani, pa
so le del mizanscene. In nič
več. Pa naj bodo še tako zelo
pomembni. Pa naj bodo vsi
ministri za turizem in malo
gospodarstvo. V tistem trenut-
ku so nepomembni. V tistem
trenutku je pomembna le
Miss.
Ergo; spet smo zgrešili. Za
Miss Slovenije smo izbrali de-
kle, ki so jo kot najlepšo pre-
poznale človeške oči. Izključili
smo faktor kamere. Medijev.
Ki so dejansko tisti, ki ustoli-
čujejo. Tudi Miss. In še; kak-
šen smisel bi sploh imel obisk
predsednika Združenih drža-
ve Amerike, Billa Clintona, v
Sloveniji, če ga ob njego^
obisku ne bi spremljale kan
re? Če tega ne bi zabel^
CNN? In TVS? In TVBiH? Q
tonov govor bi slišalo tis^
nekaj tisoč ljudi, ki so se tu
zbrali pod dežniki. In še m
mar res mislite, da bi bil {
Clinton sploh kdaj predu
nik, če ga ne bi marale kan
re? Če ne bi bil fotogenih
Daleč od tega; Bili Clinton
predsednik, ki so ga za pn
sednika izvolile kamere. Ta
kot Kliton Bozgo tudi Ivo H:
lica ne bo nikoli predsedn
Pa ne zavoljo svojih izjav
nastopov, marveč zato. ker
kamere ne ljubijo. Ker ni fo
geničen. In telegeničen.
razliko od Milana Kučana.
Janeza Drnovška. In Jam
Janše. In Zlatka Zahoviča.
Vilija Resnika. In Ariela JI
Donaldsa. In Zvezdana M
tiča. In Braneta Stamejčiča.
Ne vem. ampak vedno
na misel prihaja tisti prizoi
filma Sunset Boulevard, u i
terem Gloria Swanson doži
svojih zadnjih nekaj tren
kov slave. Ko se zave, da bi
kamer dejansko ni nič. Dal
filmska zvezda preprosto |
trebuje kamere. Da kot jav.
osebnost, da kot človek,
živi od javnosti, kamere ]
trebuje. Tudi eksistenciah
Mi pa se obnašamo, kot da
kamere zgolj zato. da poU
mo radovednost tistih nel
gledalcev pred televizijski
sprejemniki, ki bi radi vid
urednike in novinarje časo
sov ter ministre, njihove ph
in zamaščene trebuhe, na i
urejene frizure in slabo nai
sen make-up. Miss Sloven
pa je pri tem le vizualna ki
sa. Ja, obnašamo se, kot
nas bo tam v širnem svt
zastopal predstavnik genet
nega sponzorja. Ali pa njei
va tajnica. Kot da bo sloiH
sko lepoto ob izboru najlel
zemljanke zastopala kak^
lastnica butika.
O tem, da bi prireditev I"
ko spremljali tudi preko in®
neta, pa tako in tako še nil^
ne razmišlja. Pa kaj? Saj'
edini pomemben faktor pn '
biri najlepše Slovenke tako
tako le človeške oči.
KULTURA
□
Z ulice v galerijo
J Galeriji sodobne umetnosti Celje, ki se prav danes seli iz drugega nadstropja v pritličje mestnega gradu, najprej na
ogled dela Alena Ožbolta
r^Tik pr^d selitvijo naše Ga-
jgrije sodobne umetnosti v
■jjpve razstavne prostore,
tako v mestnem gradu,
t namesto v 2. nadstropju
baj v pritličju te zgradbe s
pomembno zgodovino, so v
1,35 mešani občutki,« je na
jpvinarski konferenci v po-
jjfdeljek dejala direktorica
Zavoda za kulturne priredi-
le Celje Alenka Domjan.
Ipotem, ko so leta 1993 v
^vodu za potrebe galerijske
lejavnosti pridobili začasne
azstavne prostore v 2. nad-
tropju in se dve leti kasneje
azširili še v južni trakt mest-
lega gradu, so vse bolj ugotav-
jali, da so sicer prelepi gale-
ijski prostori komunikacij-
iko preveč odrezani od vsak-
danjega življenja. »Ker- v
zgradbi ni dvigala, so bile te-
žave pri vsakokratnem postav-
ljanju razstav.
Naložba v ureditev pritlič-
nega galerijskega prostora
znaša 11 milijonov tolarjev,
država pa je preko razpisa
lani prispevala 2,2 milijona
tolarjev. Dogovori za letoš-
nje sofinanciranje še niso
zaključeni, v letu 2000 pa
bodo Celjani kandidirali še
za denar za ureditev depo-
jev, ki jih galerija zdaj nima,
ter ureditev prostorov za za-
poslene. Uprava zavoda za-
časno ostaja v pisarnah v 2.
nadstropju, najbolj logična,
pravi direktorica Domjano-
va, pa bi bila selitev v prosto-
re zdajšnje trgovine Črna
mačka, za odkup katere se
zdaj v Mestni občini Celje
dogovarjajo s Tekstilno to-
varno Prebold.
Najbolj pa so se pritoževali
zlasti starejši obiskovalci, ki
so do razstavnih prostorov v 2.
nadstropju le težko prišli,«
pravi Domjanova in dodaja,
da se zato selitve v pritličje
veselijo, pogrešali pa bodo
prostrane razstavne prostore
ter zlasti hodnik, ki se je pre-
tekla leta že uveljavil kot sa-
mostojno manjše razstavišče.
Galerija sodobne umetnosti
Celje bo tudi v pritličju mest-
nega gradu, enako kot doslej,
imela 330 kvadratnih metrov
razstavnih prostorov, glede na
to, da so zidovi nekoliko de-
belejši in so prithčni prostori
izjemno arhitektonsko boga-
ti, pa bo postavitev posamez-
nih razstav zahtevnejše opra-
vilo, zaradi velbanih zidov pa
je vprašljiva tudi možnost ure-
ditve razstavišča v pritličnem
hodniku.
V novih razstavnih prosto-
rih se bo Celjanom kot prvi
predstavil Alen Ožbolt, od-
prtje njegove razstave Intros-
pektiva ter galerijskih prosto-
rov pa bo skupaj z večerom
slovenske etno glasbe z Marko
bando na ploščadi mestnega
gradu nocoj, v četrtek, ob 19.
uri. Ožboltova razstava Intros-
pektiva, zasnovana na umetni-
kovem opusu, ki je izven li-
kovnih projektov »Veš slikar
svoj dolg« nastajal od leta
1995 dalje, bo v Celju na ogled
do konca oktobra, novembra
pa se avtor z njo seli v Kalifor-
nijo.
MMMi IVANA STAMEJČIČ
REKU
? »Poglejte, koliko barv in
svetlobe nam slike prinašajo
jv naše vsakdanje življenje.
Če nam zdravniki merijo
šMjivi holesterol in nas
'»varijo pred nevarnostmi
I stresa, nas bi morali bolj kot
doslej opozarjati tudi na to,
iane smemo zanemarjati es-
etike, občutka za lepo, da
Boramo bolj zavzeto odkri-
vati lepote barve in svetlobe,
frav predpisati bi morali -
fecimo namesto aspirina
roti glavobolu - obisk gale-
ije in ogled kakšnega umet-
liškega dela.«
Drago Medved, na otvori-
rt razstave slik, nastalih
la VII. Mozaikovi slikar-
'ko-kiparski koloniji.
Plesni forum Celje
v nemški Rastatt
z lansko uspešnico, ple-
sno-glasbeno-gledališko
predstavo Sadna opera in
novejšim mladinskim avtor-
skim projektom Oninone bo-
do plesalci Plesnega foruma
Celje med 24. in 26. septem-
brom gostje mednarodnega
festivala Eurotreff musik '99
v nemškem mestu Rastatt.
Potem, ko so plesalci Ple-
snega foruma Celje predlani
na tem tradicionalnem festi-
valu že gostovali s plesno gle-
dališko predstavo Rockereta
ter performansom Roza Mla-
kar, so jih na srečanje mladih
umetnikov s področja glasbe
in plesa vse Evrope, ki ga vsa-
ko leto pripravljajo v drugem
nemškem mestu, spet povabi-
li. Izbor sodelujočih organiza-
torji festivala opravijo na os-
novi videoposnetkov prijav-
ljenih skupin, tako da je bogat
tridnevni festivalski program
od jutra do večera zapolnjen z
resnično kakovostnimi nasto-
pi.
Celjski plesalci se bodo v
Rastattu predstavili večkrat;
najprej že v petek na večernem
otvoritvenem koncertu, v sobo-
to s samostojnim večerom, na
katerem si bo občinstvo lahko
ogledalo tako Sadno opero kot
mladinski projekt Oninone, v
nedeljo pa se bodo z odlomki
obeh predstav na zunanjih
mestnih prizoriščih ter na za-
ključnem koncertu festivala po-
slovili od nemškega občinstva.
Po spomladanskem gosto-
vanju v Šibeniku je za Plesni
forum Celje, ki z začetkom
oktobra načrtuje selitev svoje
dejavnosti v prenovljeno dvo-
rano nekdanjega Barflyja v
središče mesta, pot v Nemčijo
že drugo letošnje gostovanje v
tujini, plesalci pa bodo z go-
stovanji tako doma kot v tujini
nadaljevali skozi vso sezono.
Vse do 20. septembra pa v
svoje vrste še vabijo nove čla-
ne, mlade ljubitelje sodobne-
ga plesa.	IS
Vpis koncertnega abonmaja
v Zavodu za kulturne pri-
^ditve Celje začnejo v torek,
septembra, z vpisom
koncertnega abonmaja za
dosedanje abonente, prihod-
Ijli torek pa se začne enote-
denski rok za vpis novih
Po besedah Nenada Firšta
število abonentov v Celju v
^^njih treh letih močno po-
raslo, tako da se je krog kon-
certnega občinstva iz 36 čla-
nov pred desetimi leti razši-
ril na 230 v lanskem letu. »To
pa je za mesto, kakršno je
Celje, lepa številka,« pravi
Firšt in dodaja, da je glede na
število prebivalcev koncert-
no občinstvo v Celju precej
številčnejše kot v večini slo-
venskih mest. To se kaže še s
prodajo vstopnic za posa-
mezne koncerte, saj je v dvo-
rano Narodnega doma obi-
čajno potrebno postaviti kar
nekaj dodatnih sedežev.
V sezoni 1999/2000 Kon-
certnega abonmaja Zavoda
za kuhurne prireditve Celje
bo občinstvo med oktobrom
in majem lahko prisluhnilo
šestim koncertom. Za zače-
tek, že 4. oktobra, italijan-
skemu pianistu Štefanu Gia-
vazzi in Tartini kvartetu, no-
vembra bo sledil koncert
Slovenskega klavirskega
tria, zatem pa še ruskega pia-
nista Mihaila Petuhova, av-
strijskega flavtista Michaela
Martina Koflerja in nemške-
ga pianista Ohverja Triend-
la. Pihalnega kvinteta Slo-
wind ter za zaključek abon-
maja, 9. maja. Zagrebških
solistov. Vsi koncerti bodo v
veliki dvorani Narodnega
doma, vselej s pričetkom ob
19.30 uri.
PRIREDITVE
L O"pa»ŠČE ]
Dvorana Doma II. sloven-
skega tabora Žalec 20. 9. ob
20. uri monokomedija Saše
Pavček »Bužec on, bušca jaz«.
Kulturni dom Šentjur 18.
9. ob 19. Matiček se ženi, SPD
Danica in Gledališče ob Dravi.
P~koncert"
Kulturni center Laško 16.
9. ob 19.30 koncert zmagoval-
cev festivalov: Vurberk, Graš-
ka Gora, Griže, Števerjan,
Šentjanž, Vinska Gora, Ptuj in
Ljubečna, v okviru vrtiljaka
polk in valčkov. 17. 9. ob
19.30 slavnostni koncert me-
šanega pevskega zbora Koral
iz Laškega.
Župnijska cerkev sv. Ni-
kolaja Žalec 21. 9. ob 20. uri
koncert violinista Marka Zu-
pana in pianistke Irene Kralj.
Savinova hiša Žalec 16. 9.
ob 19. uri 3. salonski večer s
kitaristko Marijo Alatičevo in
gosti.
Mladinski center Celje 18.
9.	ob 22. uri koncert skupine
Carpe Diem.
Kristalna dvorana Rogaška
Slatina 18. 9. ob 20. uri kon-
cert tria Luvvigana iz Ljubljane.
Zdraviliški dom Doi)rna
17 9. ob 20. uri koncert orke-
stra Akord iz Celja.
Galerija sodobne umetno-
sti Celje Alen Ožboh, do 30.
10.
Kulturni center Laško Izi-
dor Urbančič, od 17. 9. naprej.
Občinska matična knjiž-
nica Žalec razstava domače
obrti in umetnostne keramike
Kerus iz Kasaz, do 21. 9.
Savinov likovni salon Ža-
lec Darinka Pavletič-Loren-
čak.
Banka Velenje, ekspozitu-
ra Šoštanj Jože Svetina, do
15. 10.
Likovni salon Celje Mojca
Janželj, do 25. 9.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice Erna Ferjanič Fric.
Hotel Dobrna Jože Barachi-
ni, do 25. 9.
Galerija Hest France Slana.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 12.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja Anton Herman.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejska zbirka.
Osnovna šola Ljubno Liza
Lik.
Mestna galerija Šoštanj
Drago Mazej in Dominik Pe-
jovnik.
Mladinski center Celje Na-
taša Himmelreich.
omMr I
Atomske Toplice Podčetr-
tek 18. 9. ob 20.15 večer fol-
klore s skupino Dolga Gora,
20. 9. ob 20.15 predavanje o
Filipinih, svetovnega popotni-
ka in fotografa Braneta Koba-
la.
Šotor pred Hmezad Ex-
port-Importran 17. 9. ob 20.
hmeljarski ročk žur, 18. 9. ob
19. hmeljarski likof.
Odslikave Darinkinih sanj
Od prejšnjega petka so v
Savinovem salonu v Žalcu
na ogled slikarska dela Da-
rinke Pavletič-Lorenčak,
»imenitne pesnice, pevke in
sijajne slikarke,« kakor je v
predstavitvenem govoru po-
vedala likovna kritičarka
Marlen Premšak.
Darinka Pavletič-Lorenčak
se je rodila leta 1924 v Rečici
pri Paki, do upokojitve pa je
bila zaposlena kot likovna pe-
dagoginja v Celju. »Slikarka je
prehodila dolgo likovno pot,
se spopadala s številnimi križi
in težavami, se posvečala dru-
žinskim obveznostim in utru-
jajočemu pedagoškemu delu,
vendar vse to ni moglo ustaviti
ali zavreti njene želje po li-
kovnem izražanju, preizkuša-
nju različnih medijev slika-
nja, grafičnih tehnik, knjižne
ilustracije, seveda predvsem
za otroke. Občutljivost duše,
dobesedno pesniške duše, saj
piše tudi pesmi, ji je bila zdaj
v breme, zdaj v spodbudo,
toda brez poudarjene senzi-
bilnosti v umetnosti tako ali
tako ne more nastati nič zares
pomembnega,« je povedala
Marlen Premšak.
O svojem delu je spregovo-
rila tudi slikarka, ki je pove-
dala, da o sliki dolgo razmiš-
lja in jo v duhu obhkuje, da v
slikah odslikava svoje sanje in
da je največja nagrada, če obi-
skovalcem ostane v spominu
le delček njenih stvaritev. Raz-
stavo, med katero sta se pred-
stavila kitarista Lucija in Sreč-
ko Lavbič, je odprl podžupan
občine Žalec Janko Kos, na
ogled pa bo do 25. septembra.
US, Foto: TT
10
KULTURA
Ples prvošolckovih potrebščin
Po uspelem, že petem po-
letnem plesnem taboru ko-
nec avgusta v Kančevcih na
Goričkem, so plesalci celjske
šole za plesno vzgojo, klasič-
ni balet in sodobni ples Har-
lekin z delom v novi plesni
sezoni začeli že takoj 1. sep-
tembra.
Za prvošolce IV. OŠ Celje so
namreč Harlekinove plesalke
na prvi šolski dan odplesale
obnovljeno plesno predstavo
Prvošolčkove potrebščine ple-
šejo, s to predstavo pa so so se
ukvarjali tudi na poletnem ta-
boru, ki je sicer temeljil na
osvajanju znanj klasično ba-
letne tehnike in delavnicah so-
dobnega plesa, v Kančevcih
pa so se družili tudi v mladin-
skih, lutkovnih in likovnih de-
lavnicah, pri jogi in kolesarje-
nju. Dogajanje na taboru, uje-
to v video posnetke, odigran
prizor iz lutkovne delavnice,
ples prvošolčkovih potrebščin
ter razstavo likovnih del, so
predstavili tudi v Mladinskem
centru Celje.
Pouk plesne vzgoje, klasič-
nega baleta in sodobnega ple-
sa se je sicer začel že 2. sep-
tembra, vendar imajo v Harle-
kinu še nekaj prostih mest za
plesalce med 4. in 10. letom.
Predšolski otroci so vključeni
v Plesno vzgojo A, šolarji niž-
jih razredov pa v plesno vzgo-
jo B. Posebnost letošnjega vpi-
sa pa je vpis učencev, rojenih
v letih 1989-1990. Plesalci
med devetim in enajstim le-
tom namreč lahko izbirajo
med štirimi programi; višjim
in osnovnim nivojem klasično
baletnega razreda ter višjim in
osnovnim nivojem sodobno
plesnega razreda. Pri baletu
poteka delo po nacionalnem
programu in v sodelovanju z
ljubljansko baletno šolo, pri
sodobnem plesu pa po učnem
načrtu, ki ga je dobro leto
snovala manjša ekipa plesnih
strokovnjakov, med njimi tudi
Ana Vovk Pezdir, vodja šole
Harlekin. Za starejše, izkuše-
nejše plesalce pa so v Harleki-
nu seveda tudi nadaljevalni
programi; 3. razred klasično
baletne šole (višji nivo) in de-
lo v skupini Akt, ki z letošnjo
sezono vstopa v jubilejno, 25.
leto obstoja.	IS
Kompozicija v naravi, v kakršno so se konec avgusta ujele Harlekinove plesalke
na Goričkem.
V novi sezoni CPD
na olimpiado
Kot večina ljubiteljskih
kulturnih društev in skupin
te dni tudi pri Celjskem pev-
skem društvu začenjajo z
novo sezono. Že danes (v če-
trtek) se bodo zbrali v pre-
novljenih prostorih v Gre-
gorčičevi ulici in se začeli
pripravljati za vrsto novih
nalog, ki jih čakajo v nasled-
njem letu.
Pospešeno bodo stekle pri-
prave za novoletni koncert,
kjer bodo širšemu občinstvu
na Celjskem predstavili pred-
vsem zborovsko glasbo ope-
retnega in zabavnega žanra. V
železnem repertoarju bodo
obdržali tudi nekaj skladb iz
lanskega izredno odmevnega
letnega koncerta. V goste bo-
do na pomlad sprejeli pevke
in pevce zbora »Zoranič« iz
Zadra, s katerimi jih druži že
dolgoletno prijateljstvo. Z ne-
koliko manjšo slovesnostjo,
vendar še vedno zanimivo,
bodo proslavili tudi 105-letni-
co delovanja.
Celotna sezona pa bo bolj
ali manj podrejena pripravam
na sodelovanje na prvi olim-
piadi pevskih zborov, ki bo v
avstrijskem Linzu prihodnje
leto. Tam pevke in pevci Celj-
skega pevskega društva name-
ravajo sodelovati v najmanj
dveh kategorijah, saj jim glede
na propozicije to omogoča
predvsem širok izbor njihove-
ga programa, po čemer je ta
zbor itak poznan. Seveda se
pri tem načrtovanju nastopa
na prvi zborovski olimpiadi,
kjer bo predvidoma nastopilo
okrog petsto zborov iz vsega
sveta, pri Celjskem pevska
društvi nadejajo tudi podpc
celjske mestne občine in po;
meznih donatorjev. Brez te
bi bila najbrž udeležba vpr^
Ijiva, kar pa bi bilo za proir,
cijo Celja kot priznanega n
sta zborovskega petja veli
škoda.
Pri Celjskem pevskem dri
tvu, ki ga bo letos že devetint
desetič vodil prof. Edvard Q
šič ob pomoči korepetitorji
se nadejajo, da se bodo tudi
začetku te bogate sezone va
vključili nove pevke in pev
Zato vabijo vse, ki jih privij
petje v zboru in dvakrat
teden druženje v veseli druži
da se oglasijo vsak ponedelj
in četrtek ob 19. uri v prostoi
Celjskega pevskega društva
Gregorčičevi ulici 6. 'i
Biti uciteljica
Službena leta Cilke Lipnik v knjižnem prvencu
Cilka Lipnik, upokojena
učiteljica, doma iz Irja pri
Rogaški Slatini, je letos po-
leti v samozaložbi izdala
svoj knjižni prvenec Biti
učiteljica.
»Največja vrednota v življe-
nju je ljubezen in te neskonč-
no veliko potrebujemo, po-
sebno otroci,« je posvetilo, ki
mi ga je Cilka letos avgusta
zapisala na prvo stran svoje
prve knjige.
Pred petimi leti je avtobio-
grafsko pisanje Cilke Lipnik o
službenih letih v nadaljeva-
njih izhajalo v Novem tedni-
ku, le Epilog ni bil objavljen.
Zdaj je pred nami knjiga s to
vsebino in nosi naslov Biti
učiteljica, hkrati je to njen
prvenec. Kot prva brošura
zbirke Lipnik pa napoveduje
še nadaljnje izhajanje njenih
knjig.
Mnogo, premnogo je po-
dobnih zgodb učiteljic, a zelo
malo zapisanih, zato je Cilki-
na pripoved dragocena. Zapi-
si doživetij si sledijo v krono-
loškem zaporedju. Dogajanje
je vzeto iz nedavne preteklo-
sti. Avtorica obudi spomine
na čas od leta 1956 dalje, ko
je dobila dekret za službo v
oddaljeni prekmurski vasi
Gančani in začela poučevati,
do upokojitve. Kozjanske gri-
če je zamenjala prekmurska
ravnina, znane obraze nezna-
ni.
Kot večina učiteljic in učite-
ljev začetnikov je tudi Lipni-
kova preživela kalvarijo be-
de, saj je za svoje delo preje-
mala minimalno plačo. Sta-
novala je po sobah v tujih
hišah, opremljenih s pre-
skromnim sposojenim pohiš-
tvom.
Cilka se je razdajala po svo-
jih najboljših močeh učen-
cem v Gančanih, na Vrhu nad
Laškim, v Rogatcu in Rogaški
Slatini ter nazadnje v Celju,
kjer je zaključila svoje peda-
goško delo in se upokojila.
Biti učiteljica je knjiga o
ljubezni, ki zmore vse. Avto-
rica je z njo premostila mate-
rialne težave, bolezen, vsa-
kodnevne obveznosti in skrbi
za svoja sinova, za moža c
ma, in v službi za otroke,
jih je poučevala. Ljubezen
sejala med svojimi najdraž
mi in med otroki v šoli, ki
bili zanjo kot magnet in so
vzbujali nove ideje za de
pri tabornikih, ki so nj«
družini mnogo pomenili. N
na setev je obrodila uspe
Zavedala se je svoje veli
odgovornosti pri delu z oti
ki, ki so ji bili zaupani. D,
jim je hotela vse in še več, k
je bilo predpisano. Nje
učenci so dopisovali v m
dinsko periodiko in radijs
otroške oddaje. Za svoje pi!
nje so bili nagrajeni, zato j
je vodila na republiška srei
nja pionirjev dopisnikov.
Pripoved učiteljice Cil
Lipnik v knjigi Biti učitelji
je zanimiva in poučna za ra
lične bralce, predvsem pa
jo naj prebrali učitelji ozii
ma profesorji.
■MM LJUDMILA CONRA
Z nahrbtnikom na
Irsko
v irskem mestu Limerick
danes, v četrtek, odpirajo raz-
stavo z naslovom Umetnost iz
nahrbtnika (Art from a Ruck-
sack), ki je rezultat sodelova-
nja šestih irskih in šestih slo-
venskih umetnikov v projek-
tu, ki ga je od leta 1997 koor-
diniral Likovni salon Celje.
Septembra 1997 so irski
umetniki gostovali v Likov-
nem salonu Celje, tokrat pa je
gostitelj razstave del vseh dva-
najstih avtorjev irsko mesto
Limerick. Ob razstavi je izšel
tudi skupen katalog, razstava
pa se bo novembra preselila še
v Belfast, v tamkajšnjo Ca-
talyst Arts Gallery.
»Ohlapna ideja o umetnosti
iz nahrbtnika,« pravi Nevenka
Šivavec iz Likovnega salona
Celje, ki je tudi odpotovala na
Irsko, »pravzaprav nima dolo-
čenega koncepta, edina suge-
stija, ki so jo izbrani umetniki
dobili, je zajeta že v samem
naslovu, ki pojasnjuje, da ne
gre za reprezentativno pred-
stavitev umetniških objektov.
Torej lahko vzameš s sabo v
tujo deželo predmete, ki jih
lahko strpaš v osebno prtlja-
go, ostalo pa si priskrbiš na
kraju dogajanja.« Umetnikom
je bilo prepuščeno, da se sami
odločijo, kako in kaj ter na
kakšen način bodo razumeli
ponujeno priložnost, zvečine
pa so se izrazili zlasti z medi-
jem performansa, videa in in-
stalacije.	IS
S 1. oiciobroni
vadba
Studio za ples Celje vsto-
pa s 1. oktobrom v svojo 20.
plesno sezono, vpis v
skupine oziroma plesne od-
delke studia pa je odprt še
vse do konca meseca.
Za mlade v starosti od šti-
rih do dvajsetih let imajo v
Studiu za ples Celje plesni
vrtec in plesno malo Šolo,
oddelke baleta, plesnega gle-
dališča, sodobnega plesa in
jazza ter plesne rekreacije in
karakternih plesov, za odra-
sle pa. še plesno rekreacijo.
Sicer pa so v Studiu za ples
Celje po besedah umetniške-
ga vodje Igorja Jelena z de-
lom v jubilejni sezoni začeli
že konec poletja. Tako je ple-
salka Alexandra Vučkovič s
koreografijo Življenje nasto-
pila v okviru festivala mladih;
Celje, mesto mladih, v Piranu
pa so pripravili že tradicional-
no 11. plesno kolonijo.
September bo za plesalke
minil v znamenju sodelova-
nja z dvema mariborskima
avtohišama in priprave po-
sebnih plesnih točk, oktobra,
ko bodo v dvorani Celjskega
sejma spet začeli z redno vad-
bo, pa jih čakajo tudi prva
gostovanja. V svoji ponudbi,
ki jo uspešno trži Anica Milo-
vanovič, pa imajo plesno sli-
kanico Vidkova srajčica,
Smeška med črkami ali Ple-
sno abecedo ter vrsto manj-
ših koreografij.	IS
S Icorošicimi Slovenci
V šentjurskem kulturnem domu bo v soboto, 18. septembra, predstava Linhartove
komedije Matiček se ženi, ki sta jo pripravila Slovensko prosvetno društvo Danica iz
Šentprimoža na avstrijskem Koroškem ter Gledališče ob Dravi.
Predstava je del bogate kulturne ustvarjalnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem. Režiral jo
je Marjan Hinteregger, ki je poskrbel tudi za sceno in glasbo. Koroški kulturniki prihajajo v
Šentjur na povabilo Zveze kulturnih društev. Med Šentjurjem in njihovim krajem je razvito
dolgoletno sodelovanje, ki se je začelo z nastopom zbora Skladateljev Ipavcev. Tako so lahko za
zadnji občinski praznik v Šentjurju prisluhnili mešanemu pevskemu zboru Danica, šentjurski
pihalni orkester pa je nastopil med koroškimi Slovenci.
Začetek sobotne predstave v kulturnem domu bo ob 19. uri.	BJ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
p-.
Mega žur v
Ledeni dvorani
Sobotno popoldne, večer in noc bodo v Ledeni dvorani v znamenju brezplačne zabave, ki jo pripravlja Radio Celje
Radio Celje bo svoj 45,
'fojstni dan proslavil to sobo-
18. septembra, z veliko za-
j^vo v Ledeni dvorani v celj-
jltem Mestnem parku. Ker
Kadio Celje najbolj od vsega
(eni svoje poslušalce, jim ob
jubileju podarja pravo revijo
nastopov najpopularnejših
slovenskih izvajalcev pop in
fock glasbe.
. Led v dvorani bo prekrit s
iposebno prevleko, na odru pa
ijsebodo zvrstili ob 15. uri Vivi-
iyan, uro kasneje Čuki, ob 17.
Iri bo nastopil Andrej Šifrer,
jza njim ob 18. uri Korado in
iBrendi, ob 18.45 Simona
IVeiss, ob 19.30 Grozdje, od 20.
ure bo dve uri za odlično
(Edušje skrbela skupina Vic-
lory, ob 22. uri Mi2, nato pa od
23. ure dalje skupina Nude.
Vstop bo prost!
Pričakujemo, da se vas bo na
rojstnodnevnem žuru zbralo
veliko. Nič ne bomo težili v
T slogu »še pomnite tovariši«,
j| pat pa je naš namen pripraviti
l^čm več naših poslušalk in
poslušalcev zabavo, kakršne v
Celju ni ravno na pretek. Na
odru celjski radijci ne bomo
govorili prav nič, glasbeniki bo-
do naredili »štimung«, glede na
Ebor pevcev in skupin pa si
upamo trditi, da smo poskrbeli
za glasbeni okus čim širših
iudskih množic. Popoldne
norda bolj za starejšo popula-
ijo in družine, zvečer pa za
nlade.
z S&S je lažje
V Celju, kjer radi pokritizira-
lo, kako je vse zanič, in kjer
ljudi, ki bi kaj organizirali
I"'podobno, smo celjski radijci
""i organizaciji koncerta imeli
^elo srečno roko. Stane Stopar
tez pub, Jungle, Green klub),
l^je lastnik podjetja S&S, se je
ponovno izkazal za izjemno
prijetnega, marljivega, zaneslji-
profesionalnega in tudi
^'^likodušnega partnerja. Že ko
v sodelovanju z njim pri-
pravili zaključek Full cool de-
"lotopa v njegovi diskoteki
'"Igle, smo bili navdušeni,
■^ako je tudi tokrat, ko je prev-
gostinsko ponudbo na pri-
^Jditvi, poskrbel za redarsko
Službo, pomagal pa nam je tudi
^številnimi drugimi praktični-
mi nasveti in potezami pri or-
ganizaciji prireditve. Da ima iz-
kušnje s tem, je jasno, saj je
med številnimi drugimi priredi-
tvami, ki jih pripravlja v svojih
lokalih, pripravil lani tudi kon-
cert Plavega orkestra v Ledeni
dvorani. Stane namerava v pri-
hodnje Ledeno dvorano, kjer
prevzema gostinsko ponudbo,
še večkrat uporabiti tudi v kon-
certne namene. Trdno upamo,
da bo naša prireditev v soboto
uspela in če bo tako, se bomo
tu in tam v prihodnje še zago-
tovo lotili česa podobnega. Lo-
kacija je namreč odlična, saj
prireditve v Ledeni dvorani ne
morejo vznemirjati prebival-
cev, poleg tega so tam lahko v
vsakem vremenu, dvorana je
pokrita, res pa je, da v dvorani
ni ravno vroče. Zato v soboto
kak pulover in dobra obutev
ne bosta odveč!
Brez težav do
nastopajočih
Prednost prireditev, ki jih pri-
pravlja naša radijska postaja
vsekakor je, da je v Sloveniji
kup ansamblov in posamezni-
kov, ki radi pridejo nastopati
na naše prireditve. Ker tudi mi
skrbimo za to, da izdelke slo-
venskih glasbenikov na naših
valovih predstavljamo z vese-
ljem, da tu in tam komu vrtimo
tudi povver playe, jih je veliko,
ki za protiuslugo vedno najde-
jo čas za nastop na naših prire-
ditvah.
Simona Weiss, na primer, je
bila prepričana, da pri nas ne
bo mogla nastopiti, saj je imela
za 18. september dogovorjen
termin za snemanje v studiu Al
Bana v Italiji. Ko so ji prejšnji
teden sporočili, da je termin
prestavljen, se je odločila, da
vendarle pride v Celje. Tudi
skupina Nude ni pomišljala pri
odločitvi, da nastopi na našem
žuru, četudi bo Primož Pogel-
šek v soboto na absolvent-
skem izletu. Pa bodo v štirič-
lanski zasedbi zagotovo tudi
dobri. Veselimo se tudi nastopa
skupine Mi2 iz Rogatca, ki s
svojimi komadi vžiga po Slove-
niji. Če niste še nikoli doživeli
nastopa skupine Victory v živo,
vam priporočam, da zamujeno
nadoknadite v soboto na na-
šem radijskem žuru. Fantje
igrajo ne le svoje komade, tem-
več vse mogoče. Narediti znajo
takšen »štimung«, da se ti zme-
ša. O Andreju Šifrerju ni po-
trebno izgubljati besed, saj tisti,
ki ga imajo radi, vedo, kaj lah-
ko pričakujejo, enako je s Čuki,
Koradom in Brendijem. Ker na
Radiu Celje že od nekdaj daje-
mo še posebno podporo celj-
skim glasbenikom, smo pova-
bili na naš koncert tudi mlado
skupino Grozdje, pa tudi v slo-
venskem prostoru znano Vi-
vian.
Veliko zaslug za to, da bodo
vsi nastopajoči prišli, ima naša
kolegica Simona Brglez, ki se
ukvarja (novinarsko) s sloven-
sko estrado. S svojo prijaznost-
jo, oddajami, v katerih gosti
slovenske glasbenike, glasbe-
nice in skupine ter z dogovori,
na katere se glasbeniki lahko
vedno zanesejo, je ona tista, ki
je brez težav vse nastopajoče
pridobila za nastop na naši pri-
reditvi.
Tudi radijski prenos
Dogajanje iz Ledene dvora-
ne bomo za vse tiste, ki ne
bodo mogli priti, prenašali že
od 14. ure popoldne, pa vse do
enih zjutraj prihodnjega dne.
Na valovih Radia Celje, seveda.
Za tiste pred radij skiini spre-
jemniki bomo pripravili tudi
pogovore z nastopajočimi, z
obiskovalci, obenem pa prena-
šali po nekaj komadov vsake
skupine, ki bo nastopila.
Tistim pa, ki boste prišli v
Ledeno dvorano, in upam, da
vas bo Čim več, velja nasvet,
da v Mestni park pridete peš.
Škoda bi bilo namreč uničiti
zelenice in gredice s kolesi,
motorji in podobnim, ko je v
mestnem jedru v soboto po-
poldne veliko prostih, brez-
plačnih parkirnih mest (parki*
rišče za Mestno občino Celje,
na železniški postaji, na Pre-
šernovi ulici, pri Turški mački,
Glazija, garažna hiša). Pot do
parka pa od tam traja le pet
minut. Z avtomobili bodo do
Ledene dvorane lahko v sobo-
to prišli le nastopajoči. Za to
bo skrbela redarska služba
Združenja šoferjev iri avtome-
hanikov iz Celja. Prireditveni
oder bo dovolj velik in visok,
da boste lahko vsi, tisti, ki
boste v parterju in na tribu-
nah, dobro videli. Prav tako
vam glasbeniki zagotovo po
nastopu ne bodo zavrnili mo-
rebitne želje po avtogramih.
Žejni in lačni v soboto ne
boste, za to bo skrbelo podjetje
S&S iz Celja, da ne bo izgredov,
pa bo poskrbela redarska služ-
ba, ki so jo prav tako priskrbeli
oni.
Ker je praznovati prijetno, če
je družba dobra in velika, vas
vabim, da se odločite sobotno
popoldne preživeti z nami. V
vsakem vremenu! Zares nam
bo v veselje, saj rojstnodnevni
žur pripravljamo predvsem za-
to, da bi od tega imelo kaj Celje
ter njegovi prebivalci in okoli-
čani.
m NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Victory
Brendi
Simona IVeiss
Čuki
Sicoda, da ni vse v
števiiicah
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, ali vi kaj pokate
od ponosa, ko imamo v me-
stu končno spet svoj veliki
sejem, ob katerem lahko
gospod župan vehementno
izjavlja, da je Celje tretje naj-
večje mesto v Sloveniji, gos-
pa podžupanja pa je pono-
sna na - končno! - izvedene
mestne turistične poteze ob
njem. Sama moram priznati,
da je moj ponos, četudi zbu-
jen, precej nergaško razpo-
ložen.
Ja, seveda, s (m) o taki, ki
nam nikoli ni nič prav. Za
zadovoljstvo in vzhičenost
potrebujemo kaj več kot no-
vo halo, za katero se še ne ve,
čemu naj bi služila po veli-
kem septembru, več kot četrt
milijona ljudi, ki naj bi ta te-
den pridrlo v Celje, več kot 6
tujih novinarjev, kolikor jih je
bilo na sejmu v prvih dveh
dneh in več kot obiske po-
membnih predstavnikov dr-
žave, pa čeprav je med njimi
sam predsednik. Nerodna reč
pa je, da je tisto več, ob čemer
bi bili zares zadovoljni, ne-
merljivo s številkami in še
bolj zagatno je, da je ponos
mogoče izmeriti samo s sa-
moponosom...
No, vidite, tu je kavelj, zara-
di katerega prebivalci okoli
sejmišča bolj potiho bentijo
nad helikopterskimi leti in z
zamašenimi ušesi strmijo v
leteče oglednike njihovega le-
pega mesta; zaradi katerega
celjska podjetja v vseh mogo-
čih medijih, ki pristavijo pi-
skrček, objavljajo na tone og-
lasov, čez leto pa za to nikoU
nimajo denarja; in zaradi ka-
terega gostinci podaljšajo
svoj delovni čas, ki sicer ne
priznava nedelj. Celjani zna-
mo biti »nekakšno središče
Slovenije« (kakor ga je ozna-
čil župan Šrot) za deset dni,
dlje pa ne zdržimo. Smo pač
provinca, pa če bi to sredi
septembra še tako radi poza-
bili.
Kot pri vseh rečeh v življe-
nju tudi pri tej, za nekatere
tako nezaželeni besedi, ob-
stajata najmanj dve nasprotu-
joči si opredelitvi, kaj da pro-
vinca sploh je. Ena pravi, da je
provinca področje, ki hoče na
vsak način biti podobno cen-
tru in ga zato skorajda v vsem
oponaša, a mu ga nikoli ne
uspe dohiteti. Druga, nas-
protna in mnogo pozitivnejša
pravi, da si provinca zasluži
svoje ime šele, ko je od cen-
trov po miselnosti dovolj od-
daljena, da lahko razvije last-
no osebnost, kulturo, prepoz-
navnost. Šele takrat, ko ima
lasten šarm, ki očara z dru-
gačnostjo, ne z istostjo, lahko
preseže blagodati življenja v
centrih. Če opredelitvi zredu-
ciram na banalno raven: do-
kler stiskamo zobe in ob sej-
mu potrpimo, smo samo pri-
vesek Ljubljane; in šele ta-
krat, ko bomo ob sejmu lah-
ko iskreno uživali, bomo sre-
dišče slovenske podjetnosti.
Do takrat, ljubi moji, pa je še
daleč, kajti na tem koncu sve-
ta je bog ustvarjal provinco
po negativni definiciji...
Pamet pravi, da je MOS kra-
sna zadeva, do čustev pa kra-
snost še ni našla poti - ne pri
Celjanih, ne pri obiskovalcih.
Kar vprašajte jih, pa po mož-
nosti take, ki so prišli od da-
leč, ali je pri nas kaj drugače
kot na kateremkoli sejmu,
kjer so doslej bili. Če bodo
rekli »ne«, bo po neki čudaški
logiki pamet zadovoljna, češ
da smo prav tako dobri kot
kdorkoli drug, če bodo rekli
»da«, se bojim, da utemeljitev
kljub vsem novostim (še) ne
bo z ravni osebnega užitka,
ampak z nivoja racionalnih
koristi. S čimer, poslovno gle-
dano, ni nič narobe, s stališča
razumevanja, kaj smo in koli-
ko svoji znamo biti v naši
provinci, pa je to zagotovo
premalo. Ne zadošča za po-
nos.
P.S.: Prav nič ne dvomim,
da bo tudi letošnji Medna-
rodni obrtni sejem, kot vsi
doslej, presegel vsa pričako-
vanja in postavil vse mogoče
nove rekorde. A za to, da bi
se lahko postavljal s svojo
posebnostjo in da bi Celje
kot mesto res zaživelo z
njim, je - žal - treba doseči
premike še marsikje, ne sa-
mo pri številkah.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Knežje mesto sejemski
gostitelj
»Za ocene je še prezgodaj,
prvi vtisi pa so obetavni,« je
bila z vključevanjem mesta
Celja kot gostitelja medna-
rodnega obrtnega sejma v to-
rek dopoldne zadovoljna
celjska podžupanja Janja
Romih. V desetih sejemskih
dneh bo knežje mesto obi^
skalo blizu četrt milijona se-
jemskih obiskovalcev, vsaj
del pa bi jih Celjani radi pri-
vabili tudi na ulice svojega
mesta.
Kot smo že poročah, se
Mestna občina Celje z občina-
mi Vojnik, Dobrna in Štore, ki
skupaj ustanavljajo Lokalno
turistično organizacijo, na sej-
mišču predstavlja v skupnem
razstavnem prostoru. »Zani-
manje obiskovalcev,« pravi
Romihova, »je precejšnje; pa
najsi bo za naš skupni pred-
stavitveni material ali drobna
promocijska darila. Še pose-
bej pa sem vesela, da so ljudje
večino tistega, kar smo jim v
Celju v času sejma pripravili,
naklonjeno sprejeli. Na sej-
miščnem prireditvenem odru
smo se v soboto predstavili s
turistično rekreacijsko ponud-
bo Šmartinskega jezera, se-
jemsko nedeljo smo v spomin
na celjski srednjeveški dan na
Starem gradu obarvali z živ-
ljenjskim utripom izpred ne-
kaj stoletij, kar bomo ponovili
tudi jutri. V ponedeljek se je s
svojo ponudbo obiskovalcem
izvirno predstavila vojniška
občina, ki pripravlja program
tudi za zadnji sejemski dan, v
torek so bili gostitelji priredi-
tvenega odra Dobrnčani, da-
nes ljubečanski zlati harmoni-
karji in ljubiteljski kulturniki,
sobotno dogajanje pa bo na-
menjeno najmlajšim, saj bo
gostitelj Herman Lisjak.«
Še bolj kot samega dogaja-
nja na sejmišču pa so v Celju
veseli odziva sejemskih obi-
skovalcev na ponudbo, ki so
jo pripravili za sejemski vla-
kec. Do lani zgolj prevoznik
med mestnim središčem in
sejmiščem, je letos sejemski
vlakec s turističnim vodni-
kom, ki med vsako vožnjo
spregovori o ponudbi Celja,
postal dobrodošla popestritev
mestnega utripa. Celje, ki se
letos resnično trudi biti prija-
zen gostitelj sejemskim obi-
skovalcem, pa te dni gosti tudi
vrsto protokolarnih gostov. Po
petkovem obisku predsednika
države Milana Kučana, so na
ulicah starega mestnega jedra,
v Pokrajinskem muzeju na
razstavi Grofje Celjski in v Pe-
likanovem ateljeju v ponede-
ljek gostili državnozborske
poslance in državne svetnike,
mesto so obiskali župani žu-
pani s Celjskega, prav danes
pa knežje mesto v času sejem-
ske manifestacije gosti turi-
stične novinarje iz vse Slove-
nije.
- IS, Foto: GK
Med posebno ponudbo, ki
so jo v času 32. MOS pripra-
vili mestni trgovci, gostinci
in ostali, izstopata zlasti iz-
virna in bogata kulinarična
ponudba Hotela Evropa, kjer
gostom postrežejo z izbrani-
mi jedrni knezov Celjskih,
ter Jurijevi dnevi, ki so jih v
sodelovanju s šentjurskim
Jurmesom pripravili v Hote-
lu Turška mačka.
Po petkovi otvoritvi 32. MOS, ko se je po ulicah starega mestnega jedra sprehodil predsednik
države Milan Kučan, je Celje obiskalo še veliko protokolarnih gostov.
Poklicni lecaj
Ministrstvo za šolstvo in
šport republike Slovenije je
junija objavilo razpis za vpis
v poklicne in maturitetne te-
čaje. Med izvajalci poklicnih
tečajev za pridobitev stro-
kovne izobrazbe ekonomski
tehnik je tudi Srednja eko-
nomska šola Celje.
V Celju se sedaj nudi mož-
nost gimnazijcem in drugim, ki
so končali šolanje v sorodnih
srednješolskih programih po
prejšnjih predpisih (naravo-
slovno-matematični, splošno
družboslovni, pedagoški pro-
gram in predšolska vzgoja), pri-
dobiti strokovno izobrazbo. V
izobraževanje se lahko vključi-
jo vsi, ki so uspešno končali
četrti letnik; uspešno opravlje-
na matura ali zaključni izpit ni
pogoj. V tečaju si bodo slušatelji
pridobili strokovna znanja za
dela, ki jih opravljajo ekonom-
ski tehniki. Tečaj je organiziran
v šolski organizaciji, znanje pa
se preverja z izpiti, seminarski-
mi nalogami. Tečaj se zaključi s
poklicno maturo. Šolanje finan-
cira država, vpisani pa bodo
imeli status dijaka.
Vpis v ta program je predvsem
zanimiv za gimnazijce, ki niso
uspeli opraviti mature ali se vpi-
sati na univerzitetne in visoko-
šolske programe in višje šole, pa
tudi za tiste, ki nimajo pogojev
za nadaljevanje študija.
Srednja ekonomska šola bo
prijave sprejemala do 24. sep-
tembra, z izobraževanjem pa
bodo pričeli v oktobru, če bo
prijavljenih najmanj 25 slušate-
ljev. Vse dodatne informacije
pa je mogoče dobiti v šoli. PP
Sedmi pohod k Celjski koci
Lepoto dreves, potokov, gorskih vrhov in narave nasploh,
znajo začutiti in ji prisluhniti samo tisti, ki jo obiščejo.
Morda kdaj že ob kratkem sprehodu začutimo, kaj nam
želi povedati, še večkrat pa nas narava kar sama vabi.
Vabita vas tudi Projektna pisarna Celje - zdravo mesto ter
Planinsko društvo Celje, da se jim v nedeljo, 19. septembra,
pridružite na Z pohodu k Celjski koči. Zbirališče bo ob 9. uri
pred gasilskim domom v Pečovniku. Tiste, ki bodo izbrali
kakšno drugo varianto poti, pa vabijo, da se jim pridružijo
kasneje pri Celjski koči. Na cilj je vredno priti vsaj do 11.30
ure, saj bo takrat še posebej veselo. Pripravili so namreč nekaj
družabnih iger za merjenje telesnih sposobnosti.	AH
Živimo zdravo za zabavo
!
Nq Ljubečni v petek odprli stoto telovadnico, zgrajeno v obdobju zadnjih petih let|
Za 270 osnovnošolcev z
Ljubečne ter 24 tamkajšnjih
malih šolarjev je bil petek
pomemben dan. Dobili so
namreč telovadnico z dvema
prostornima vadbenima
enotama ter zunanje univer-
zalno igrišče. Hkrati pa je bil
petek pomemben tudi za vso
Slovenijo, saj so na Ljubečni
odprtje stote telovadnico,
zgrajene v zadnjih petih le-
tih, združili z začetkom le-
tošnje akcije Mesec rekreaci-
je.
Akcijo Mesec rekreacije že
peto leto zapored pripravljata
ministrstvo za šolstvo in šport
ter Zavod za šport Slovenije,
letošnja pa nosi slogan Živimo
zdravo za zabavo. Njen te-
meljni cilj je pritegniti kar naj-
več ljudi k rednim športnim
aktivnostim, s tem pa ozave-
stiti posameznike, da je šport
pomemben prispevek k zdrav-
ju vsakega posameznika. Kot
prejšnja leta je akcija tudi le-
tos zasnovana na obširnem in-
formacijskem sistemu ponud-
be športnih dejavnosti po vsej
Sloveniji, da je naletela na
plodna tla tako med ponudni-
ki športnih dejavnosti kot
med prebivalstvom, pa kaže
podatek, da se njen obseg širi
iz leta v leto.
Letos je v akcijo vključenih
792 ponudnikov z 7.700 šport-
no rekreativnimi programi, ki
so objavljeni v 11 regijskih
katalogih. Le-te so prejeli v
623 tisoč slovenskih gospo-
dinjstvih, v vsakem katalogu
pa sta objavljena po 2 kupona
za brezplačno vadbo. Skupaj
je tako zagotovljenih milijon
250 tisoč ur brezplačne re-
kreacije - za zdravje in za za-
bavo.
Obojega, zdravja in zabave
ob športni vzgoji v novi telo-
vadnici ter na zunanjem uni-
verzalnem športnem igrišču,
so poslej deležni tudi osnov-
nošolci na Ljubečni. Kot je
povedal ravnatelj OŠ Ljubeč-
na Martin Grosek, so 800
kvadratnih metrov telovadni-
ce z dvema vadbenima enota-
ma ter 1.600 kvadratnih me-
trov zunanjega univerzalnega
športnega igrišča v šoli ve
kot veseli. Petkove slovesno
sti ob odprtju, ki so jo pop«
strili s kulturnim progra
mom, so se udeležili tudi bil
ši in sedanji minister za šoli
tvo in šport dr. Slavko Gabe
in dr. Pavel Zgaga, državt\
sekretar za šport dr. Jank
Strel in celjski župan Boja
Šrot, ki je skupaj z ministrol
Zgago tudi slovesno odprl ti
lovadnicD.
I. STAMEJČli
. Foto: SHERfl
Utrinek z odprtja nove telovadnice na Ljubečni.
Nov vodovod v Brezovi
v naselju Brezova v KS Šmartno v Rožni dolini je bila v nedeljo popoldne sloves^
otvoritev novega zbiralnika za vodo in črpališča, iz katerega se bodo napajala gospodinjs^^'
v zaselkih Kalše in Visoko.
Investicijo v višini 25 milijonov tolarjev je v celoti plačala Mestna občina Celje, izvajalec deU
so se pričela pred slabim letom, je bilo podjetje Hudournik, za vodovod s črpališčem pa so *
izredno potrudili tudi krajani sami v sodelovanju s krajevno skupnostjo Šmartno v Rožni dolii^j
Nov vodovod jim bo omogočil redno dobavo pitne vode, ki je bila večini krajanov teh zaseP
doslej skorajda onemogočena. Otvoritveni trak sta med prireditvijo ob novem zbiralni^
prerezala vodja organizacijskega odbora za izgradnjo vodovoda Franc Vrečar iz Brezove
podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek. Kot je med govorom ob otvoritvi povedal Fra"!
Vrečar, je izgradnja vodovoda, ki ima 1850 metrov primarnega in 850 metrov sekundarnega voo,
največji projekt v KS Šmartno v Rožni dohni doslej, z vodo iz tega vodovoda in črpališča pa'
bodo lahko napajala tudi gospodinjstva iz sosednjih zaselkov.	N.-M. SEDL^
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Vodovod za praznik
v KS Galicija v žaiski obči-
ni je bila minulo nedeljo po-
poldan osrednja slovesnost
ob letošnjem krajevnem
prazniku,
fc-- .........
Krajani so se zbrali ob otvo-
ritvi novega vodovoda Želez-
no-Galicija, pri Zadružnem
domu v Galiciji. Zbrane je naj-
prej pozdravil predsednik za-
časnega odbora KS Galicija
Vlado Majer, nato pa je govo-
ril predsednik leta 1993 usta-
novljenega režijskega odbora
za gradnjo vodovoda Slavko
Vrhovnik je povedal, da je
. vseh vodov 4.800 m, zgrajeno
f je Itpališče in rezervoar za
[imoo litrov vode. kar za-
došča za dvakrat toliko po-
rabnikov kot jih je sedaj. Tre-
nutno je na nov vodovod pri-
ključenih 70 gospodinjstev,
vsako pa je moralo prispevati
po 150 tisoč tolarjev v denarju
in delu. Skupaj so opravili
1600 ur prostovoljnega dela,
velik delež pa sta prispevali
Občina Žalec in KS Galicija.
Vodovod je predal namenu
Franc Špeglič, nato pa so ga-
liški gasilci prikazali krajšo
^o gašenje požara.
Drugi del praznovanja je bil
v dvorani Zadružnega doma
Galicija, kjer je bila slavnost-
na seja s podelitvijo plaket in
priznanj ter kulturnim pro-
gramom. O delu v KS je govo-
ril Vlado Majer, nato pa so
podelili letošnja priznanja KS
Galicija. Plakete so prejeli:
Kulturno društvo Galicija,
Cestno podjetje Celje, Anton
Herman, Lojze Posedel, Petra
Naraks in Urška Žolnir. Pode-
lili so še 12 priznanj. V imenu
občine je na seji govoril žu-
pan Lojze Posedel, ki je česti-
tal za praznik in za delovno
zmago, vodovod, ki je nado-
mestil več samostojnih vodo-
vodov. V kulturnem progra-
mu so nastopili člani KD Gali-
cija in učenci podružničnih
OŠ Velika Pirešica in Galicija.
T TAVČAR
Veienjsica
prepoznavnost
Prepoznavnost mojega kra-
ja se imenuje akcija, s katero
želijo v Velenju pritegniti
čimveč ustvarjalcev s področ-
ja umetnostne in domače obr-
ti, likovne umetnosti, literatu-
re, oblikovanja, fotografije in
drugih podobnih dejavnosti.
Akcijo so predstavili minulo
sredo, pri njej pa sodelujejo
Mestna občina Velenje, Šaleški
razvojno-podjetniški center. Ob-
močna obrtna zbornica. Kultur-
ni center Ivan Napotnik in Muzej
Velenje. Projekt, ki naj bi trajal
več let, bi gradil prepoznavnost
Velenja. Sedaj želijo privabiti
čimveč ustvarjalcev, ki bi ponu-
dili svoje predloge za prepoz-
navno velenjske izdelke. US
Obnevljene
orgle
V cerkvi sv. Janeza v Šent-
janžu nad Štorami je opat Ma-
rijan Jezernik v soboto blago-
slovil obnovljene orgle.
Dotrajane orgle, ki so bile
izdelane verjetno v začetku le-
ta 1700, je obnovila orgelska
delavnica Škrabl iz Rogaške
Slatine. Denar za obnovo je
prispevalo podjetje Hudournik
iz Celja. Po maši je igral mladi
orglavec Tomaž Sevšek iz Šo-
štanja.	V.Č.
Kravji trojčki
v Boharini nad Zrečami se družina Ravničan veseli
teličkov trojčkov, ki jih je skotila njihova krava Seka.
Pri porodu ni bilo težav in drug za drugim so na svet prišli
trije telički, dve samici in samec. Veterinar, ki je prišel pogledat,
če je vse v redu, je potrdil, da se kaj takega zelo redko zgodi, če
pa se že, običajno vsi ne preživijo. Kravji mladički Zimka, Zeka
in Zemon so čvrsti, zdravi in krepki.	SK, Foto: SHERPA
Info karta mesta Celje
Manj kot mesec dni po izdaji info karte mesta Ljubljana, je podjetje ICE LINK d.o.o. v teh
dneh izdalo tudi info karto mesta Celje.
Karta je brezplačno na voljo v celjskih hotelih, turističnih agencijah, bencinskih servisih,
turistično informacijskih centrih, na avtobusni in železniški postaji ter na Mednarodnem
obrtnem sejmu.
Info karta mesta Celje obsega zemljevid centra Celja in zemljevid Celja z okolico. V njej pa
lahko najdete tudi predstavitve več kot 70 podjetij in lokalov, ki so tudi označeni na zemljevidu.
Na info karti je še vrsta drugih informacij, s katerimi si uporabnik olajša pot po Celju.
Info karta je izšla v nakladi 30.000 izvodov, zaradi velikega zanimanja pa že pripravljajo
ponatis.	PP
Srečanje ambasadorjev lovske kulture
V letnem gledališču Lim-
berk v Grižah je bilo v sobo-
to izjemno živahno, saj so se
pod mogočnimi krošnjami
limberskih dreves srečali
člani lovskih pevskih zbo-
rov in rogisti.
Celodnevno druženje, že
26. po vrsti, je v Griže priva-
bilo pevce in rogiste iz Slove-
nije, Hrvaške in zamejstva.
Po posameznih nastopih so
se v poznih popoldanskih
urah predstavili združeni
pevski zbori in združeni zbo-
ri rogistov, ki jih je v skladbi
Savinjska dolina spremljala
Godba na pihala Zabukovica.
Zbrane je v Limberku poz-
dravil župan Lojze Posedel,
ki je izrazil veselje, da so se
lovci odločili za zbor v žalski
občini in jih povabil, naj se še
vrnejo.
Predsednik Izvršnega od-
bora Lovske zveze Slovenije
Milan Jenčič je poudaril, da
se slovenski lovci zavedajo
odgovornosti do narave in ži-
vali ter da sodobno lovstvo
zahteva osveščenega človeka
z visoko etiko in moralo; zvo-
ki lovskih rogov pa so neneh-
ni spremljevalci lovčevih do-
živetij .v naravi. Jenčič je še
povedal, da so pevci v lovskih
vrstah ambasadorji sloven-
ske lovske kulture in da nji-
hovo delo stanovska organi-
zacija zelo ceni.
US. Foto: T. TAVČAR
Po poteh
rudarjev
Moško pevsko društvo in
ZZB Pod gradom sta organi-
zirala že osmi spominski po-
hod po poteh rudarjev rud-
nika Pečovnik.
Pred petinpetdesetimi leti,
septembra, je 126 rudar-
odšlo v partizane. Pohod
je začel pri starem rudni-
kjer danes stoji spomin-
plošča, s Svetine pa so
•ženili na Dolenjsko. Tam so
''h zajeli domobranci in pri-
padniki SS enot. Odpeljali so
jh v rudnik Koflach v Avstriji,
"^jer so kopali premog za voj-
namene, nato pa so jih
J^ili v Pečovnik, kjer je bil
^ši premog.
Spominskega pohoda se je
Udeležilo okrog 30 pohodni-
ki so dostojno počastili
J°Bumno dejanje rudarjev,
ohodnike je pozdravil Le-
Horvatič, predsednik
in ob spominski plošči
pgal sveče. Pevski zbor
gradom, pod vodstvom
^ atjaža Železnika, pa je v
Pomin rudarjem zapel nekaj
MILAN GOMBAČ
Zlatoporočenca na poti k zlati poroki.
S kočijo k zlati poroki
šest otrok pomeni tudi šest njihovih partnerjev, lepo število
vnukov in že kakšnega pravnuka. Ko se zberejo pri očetu in
materi, jih je kar lepo število, če pa se jim pridružijo še
sorodniki, tako kot so se ob praznovanju zlate poroke zakon-
cev Jožeta in Elizabete Kodre iz Malih Braslovč, jih je za veliko
druščino.
Zlatoporočenca. ki sta se peljala v kočiji, so pospremili iz Malih
Braslovč do župnijske cerkve v Braslovčah, kjer sta svojo 50 let
trajajočo zakonsko zvezo potrdila pred župnikom Jožetom
Zidanškom.
Zakonca živita na kmetiji v Malih Braslovčah, kjer se je Jože
rodil leta 1912. Njegovo življenje je vseskozi povezano z delom na
kmetiji. Zdoma je bil le, ko je služil vojsko in, ko je bil mobiliziran
v nemško vojsko in se je iz ujetništva v Franciji vrnil domov leta
1945. Elizabeta pa se je rodila leta 1925 v družini Bele na Sladki
Gori. Otroštvo je preživela doma, potem pa jo je pot zanesla v
Savinjsko dolino, kjer sta se z Jožetom spoznala in se pred 50 leti
v Braslovčah poročila. Danes imata 14 vnukov in 2 pravnukinji.
Praznovanje je bilo še toliko bolj veselo, kjer sta oba še dokaj
dobrega zdravja in želje, da bi tako bilo tudi v bodoče, so bile
najpogostejše.	T. TAVČAR
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Novo upanje za Zaupanje
»Kdor ne dela, je plačan preveč, kdor dela dobro, pa premalo,« je po sestanku zaposlenih v invalidskem podjetju
Zaupanje dejal Adem Jahjefendič - Direktorica Blanka Botušic odstopila
o tem, da se v invalidskem
podjetju Zaupanje že dlje časa
dogajajo čudne reči in da priha-
ja do nesoglasij med zaposleni-
mi in vodstvom podjetja, nas je
obvestil eden od delavcev, zapo-
slenih v tem podjetju. Zaupa-
nje, podjetje za zaključna dela v
gradbeništvu, je pred devetimi
leti ustanovilo društvo gluhih
in gluhonemih iz Celja, da bi
tako omogočilo delo in zaslu-
žek svojim članom.
V podjetju je zaposlenih 6 slu-
šno prizadetih delavcev, dva in-
valida z drugačnimi okvarami
ter štirje zdravi delavci, še štirje
pa so, kot pomoč pri administra-
ciji in komuniciranju z delavci,
zaposleni preko javnih del. Pod-
jetje Zaupanje, katerega lastnik
je društvo gluhih in slušno priza-
detih, je zadnja tri leta vodila
direktorica Blanka Botušič, ki je
na zahtevo delavcev v ponede-
ljek popoldne sklicala sestanek,
ki je bil v prostorih društva glu-
hih in slušno prizadetih na Le-
šničarjevi 5 v Celju. Botušičeva
je tajniku društva podala pisno
odpoved, v katero je zapisala, da
odhaja, ker si je našla drugo
delovno mesto. Na sestanku, ki
se je zavlekel do večernih ur, je
bilo burno, delavci in direktorica
pa so razčiščevali predvsem
neurejene medsebojne odnose,
ki so slabo razpoloženje očitno
pripeljali do vrhunca v mesecu
avgustu, ko je v podjetju zmanj-
kalo denarja za plače. »Plače za
avgust ste vseeno dobili, čeprav
si jih niste zaslužili,« je med
sestankom delavcem dejala
Blanka Botušič, ki je tudi sicer
ves čas izkazovala poniževalen
odnos ter nezaupanje do delav-
cev, ki so bili prisotni na sestan-
ku. Delavci so na njene očitke
odgovarjali in večina omenjenih
pripomb v zvezi z reklamacija-
mi na opravljeno delo, ki naj bi
prispele na sedež podjetja, se je
izkazalo kot neresničnih.
Kot je povedal tajnik društva
Adem Jahjefendič, je bilo pod-
jetje Zaupanje ustanovljeno za-
to, da bi zaposlili in tako poma-
gali članom društva. Prvim trem
zaposlenim članom so se pozne-
je pridružili tudi zdravi delavci,
dvanajst delavcev pa še vedno
dobiva dovolj naročil za delo, ki
ga, kot je bilo povedano med
sestankom, naročniki večinoma
tudi redno plačujejo. »Zato je še
toliko bolj nerazumljivo, kje je
denar - če ves čas delate, če
naročniki račune plačujejo, pod-
jetje pa nima denarja več niti za
plače,« je delavcem med sestan-
kom dejal Adem Jahjefendič, ki
jim je ves čas dopovedoval, da je
Zaupanje podjetje, ustanovljeno
v njihovo korist in da bi morali
imeti do dela drugačen odnos.
»Tega, z nekaterimi izjemami,
opravljajo zelo kvalitetno in
stranke so, razen nekaterih pri-
tožb, z opravljenim delom zapo-
slenih v Zaupanju zelo zadovolj-
ne, o čemer pričajo tudi nova
naročila tako prejšnjih kot tudi
novih strank,« je povedal Adem
Jahjefendič po koncu sestanka,
na katerem je sprejel tudi odpo-
ved direktorice Blanke Botušič.
»Ker želimo podjetje ohraniti,
bomo zdaj skušali najeti novega
človeka od zunaj, mogoče upo-
kojenca, ki bo podjetje vodil,
neobremenjen z dosedanjimi
nesporazumi,« je povedal Adem
Jahjefendič in dodal, da se bodo
morali delavci začeti zavedati, da
delajo predvsem za svoje dobro.
»Žal bi nam bilo, če bi moralo
podjetje Zaupanje v stečaj, saj
sedaj omogoča kruh predvsem
invalidom, ki so težje zaposljivi,
zato tudi upam, da konflikti iz
zadnjega časa ne bodo vplivali
na dobro ime našega podjetja.
Dejstvo pa je, da bodo sedaj, ko
bo podjetje začel voditi nekdo
drug, tisti, ki niso delali, iz Zau-
panja odšli, delavci, ki so pridni
in se za svojo plačo zares trudijo,
pa bodo ostali,« je povedal Adem
Jahjefendič, ki upa, da bo podjet-
je Zaupanje živelo naprej.
NINA M. SEDLAR
^Preboldska druženja
v soboto se je precejšnje število Preboldčanov zbralo na
prvem turističem pikniku v Preboldskem gaju, ki sta ga
pripravila turistično društvo in DPD Svoboda Prebold.
Turistični piknik je bil zasnovan v dveh delih - dopoldanski
program je bil namenjen otroškemu živ-žavu, popoldne pa
so na vrsto prišli odrasli, ki so se pomerili v šaljivih igrah.
Organizatorji ocenjujejo, da je piknik dobro uspel in upajo,
da ga bodo prihodnje leto ponovili. Takrat bi radi v goste
privabili še več turističnih društev in manjših obrtnikov iz
cele Spodnje Savinjske doline. »Želimo si, da bi v Prebold-
skem gaju večkrat pripravili kakšno prireditev, ki bi se je
občani lahko udeležili in se z veseljem vračali. Sicer pa v
začetku oktobra v sodelovanju z vrtcem in šolo načrtujemo
kostanjev piknik, razmišljamo pa o silvestrovanju in mnogih
drugih prireditvah,« je povedal predsednik Turističnega
društva Prebold Franc Cigler.	U. SELIŠNIK
Boljše ceste za Sveti Štefan
v KS Sveti Štefan (v občini
Šmarje pri Jelšah) bodo v
soboto, 18. septembra, praz-
novali krajevni praznik. V
kraju se veselijo letošnjih
naložb, med katerimi so no-
ve ceste.
Najpomembnejša je boljša
povezava kraja v šentjurski
smeri, saj so preplastili kilo-
meter ceste med šolo in odce-
pom v Grobelcah ter sanirali
dva plazova. V zadnjih dneh
so še urejali bankine ter bre-
žine. Krajani Sv. Štefana so
tako v zadnjih letih pridobili
času primernejši povezavi ta-
ko proti občinskemu središču
kot tudi proti Šentjurju in Ce-
lju. Pri tem so jim pomagali z
denarjem za demografsko
ogrožene. Na območju Gro-
belc so letos preplastili še
300-metrski odsek hudo poš-
kodovane ceste med Slivnico
in Sodno vasjo ter asfahirali
cesto za 4 gospodinjstva, v
preteklih dneh pa so asfaltira-
li pol kilometra ceste v Babni
Reki.
Sobotno praznovanje bo ob
17. uri, ko bodo obenem raz-
glasili rezultate pionirskega ga-
silskega tekmovanja ter podeli-
li prehodne pokale.	BJ
Sprejem za maturante Gimnazije Lava
Minuli četrtek je bil na Šolskem centru Celje sprejem za maturante Gimnazije Lava, ki so
na maturi v lanskem šolskem letu dosegli več kot 30'točk.
Takšnih dijakov je bilo na omenjeni gimnaziji letos dvanajst, kar Gimnazijo Lava uvršča med
najboljše gimnazije v Sloveniji glede na maturitetne rezultate. Vseh dvanajst maturantov je prvo
soboto v septembru na Brdu pri Kranju sprejel predsednik države Milan Kučan, med večerno
slovesnostjo v Cankarjevem domu pa jim je posebno pohvalo podelil minister za šolstvo in šport
Pavle Zgaga. V lanskem šolskem letu je na Gimnaziji Lava maturo opravilo 106 dijakov, uspeh na
junijskem roku pa je bil 93,4-odstoten. Na sprejemu minuli četrtek sta najuspešnejše maturante
sprejela direktorica Šolskega centra Celje Marija Marovt in ravnatelj Splošne in strokovne
gimnazije Lava Janko Stegne. Med najboljšimi maturanti z Gimnazije Lava posebej blestita Meta
Ahtik in Alenka Goličnik, ki sta dosegli največje možno število točk (34), sledijo pa jima Jure
Bernard, Tomaž Cajner, Jure Kališnik, Matej Maček, Katarina Planine, Maja Savorgnani,
Lučka Selič, Filip Šramel, Tinkara Trkaj in Tina Zbašnik. V torek, Z septembra oziroma dva dni
pred sprejemom maturantom so v Šolskem centru Celje pripravili sprejem za Jureta Kališnika in
Matjaža Urlepa, ki sta sodelovala na letošnji matematični olimpiadi v Romuniji. Posebej dobro se
je na tej prireditvi odrezal Matjaž Uriep, saj je prejel bronasto medaljo.	. N.-M. SEDLAR
Dvanajst najboljših maturantov Gimnazije Lava z direktorico Šolskega centra Celje Marijo
Marovt ter ravnateljem Gimnazije Lava Jankom Stegnetom.
Vodič po digitalni
sliki
Velikokrat se mi je že
zgodilo, da mi je kakšen
znanec po elektronski pošti
poslal kakšno sliko. Prise-
žem, da so bile vse, od prve
do zadnje, popolnoma spo-
dobne, vendar o tem tako
ali tako nisem imel namena
pisati. Danes bo govora o
obliki teh slik, in ne vsebi-
ni. Saj ste že naleteli na
izraze JPEG, TIFF, BMP,
GIF?
Ja, priznam, vsakogar te
kratice zmedejo, ko se prvič
sreča z njimi. Odličen vpo-
gled v zasnovo digitalne sli-
ke je moč najti na spletnih
straneh organizacije Getty
Research Institute (www.-
getty.edu), točneje na naslo-
vu http://www.getty.edu/
gri/standard/introimages/
0-Cover.html, kjer so pripra-
vili odličen elektronski pri-
ročnik na to temo. Uporaben
bo tako za začetnike kot tu-
di za tiste, ki so na tem
področju že domači, a si že-
lijo obnoviti znanje ali poi-
skati kakšen izraz, ki jim je
ušel iz spomina. Priročnik
namreč ne vsebuje le pre-
gledno pojasnjenih izrazov,
tehnik in standardov, tem-
več tudi slovar. Prava Meka
za nekoga, ki se šele spozna-
va s svetom digitalnih po-
dob in ga strokovni izra;
begajo.
Priročnik nam najprej p,
jasni, kaj sploh digitalna si
ka, oz. podoba je, nato p
preide k vsem korakom, kis
potrebni, da se slika splo
znajde v računalniku in j
koncu v slikovni bazi podai
kov. Sem zapisal bazi podai
kov? Da, saj je priročni
pravzaprav namenjen u;
tvarjanju slikovnih baz pt
datkov. Sliši se zelo zaplets
no, toda slikovno bazo p(
datkov ima na svojem rači
nalniku vsakdo, le da so ni
katere bolj in druge manj o
ganizirane. Če ima vaš najs
nik sličice lepo razporejene
mape z napisi Pafmela, Cind
in Christy, potem lahko ž
skoraj govorimo o nekakši
enostavni slikovn^ bazi pi
datkov. .	I
Čeprav je domet in cilj pi
ročnika seveda čisto drugjj
da ne bo pomote. Priročd
bo nartireč v pomoč tudi
tevnejšim bralcem, še posj
bej v drugem delu, kjer j
izkaže, da so ti napotki name
njeni predvsem arhivarjeii
umetniških izdelkov, doku
mentov in podobnega. Škrat
ka, povsem resna zadev?
kjer je razloženo vse, od raz
ličnih tipov scannerjev, d(
priporočenih resolucij, din^
mičnem razponu in vsem oJ
talem. Ja, niti razlike me'
prikazom na zaslonu in tisk?
vino niso pozabili pojasniti
Kljub temu pa bo priročnik'
dobrodošlo oporo tudi pri df
lu na domačem računalnikui
Priročnik datira v le«
1995, kar je v internetnih
tih častitljiva starost in ^
potemtakem moral biti ^
obupno zastarel. Pa ni. Osj
nove se namreč še niso spr^
menile. In ker je Getty
search Institute le del Get|
yevega sklada, velike organ'
zacije, ki se posveča umetni'
sti in humanizmu, bo kaf'
šnega umetnika, ki mu ^^^
tehnična latovščina v pnro^
niku presedla, morda zan^
slo tudi kam drugam P"
spletnih straneh te organi^^'
cije, kjer se nahaja na to"^
zanimivih stvari. O tem P'
morda več kdaj drugič. ,
Vasja Ocvif^
vasja@eurocorn'^
Gasilci v pričakovanju krsta
Gasilsko društvo Teharje bo v soboto prevzelo in krstilo
novo orodno gasilsko vozilo Mercedes-Sprinter 312D.
Prevzem bo na šolskem dvorišču, kjer bodo prikazali
gašenje s staro ročno brizgalno in s sodobnimi napravami,
sledil pa bo sprevod do gasilskega doma, kjer bo prevzem
ključev in blagoslov avtomobila.
Z dobrim gospodarjenjem v društvu, z moralno podporo
predsednika GZ Celje, Mira Terbovca, z izdatno finančno
pomočjo KS Teharje ter z upanjem, da bodo krajani in botri
zapolnili še zadnjo vrzel v blagajni, se gasilcem uresničuje
želja in potreba po sodobnem vozilu.	IVAN SENICA
Hmeljarski likof
V soboto, 18. septembra, bodo za zaključek obiranja
hmelja pripravili 3. Hmeljarski likof.
Likof bo pod šotorom pri poslovni stavbi Hmezad Export-
Import, obiskovalcem pa bodo omogočili ogled hmeljskih
vzorcev in hmeljarskega muzeja. Na likofu bodo nastopili
godba na pihala, mažoreteke, kvartet ljudskih pevk in člani
folklorne skupine KUD Grifon iz Šempetra, uradnemu delu pa
bodo sledile družabne igre. Že v petek pa bo ob 19. uri 2.
Hmeljarski ročk festival, na katerem bodo nastopili The Drin-
kers, MI2, Tabu, Broken, Dry Fish in Tramal Theater. US
AKCIJE NOVEGA TEDNIKA
15
fudi Marijo je našla sreča
pfi Vrečerjevih v Košnici
^ fj Celju so prejšnji četrtek
.J^poldne prebirali najno-
yšo številko Novega tedni-
L Na kuhinjski mizi je šel
Lgpik iz rok v roke, Marija
L je Še vedno stala za štedil-
Ljkom in urno vrtela kuhal-
^jco, da bi bilo kosilo čim
fgj na mizi. Naenkrat pa je
Jjjena snaha Milena za vpila
ves glas...
Marija Vrečer je stopila k mi-
da bi se na lastne oči prepri-
f^a, če ne gre za kakšno pote-
gavščino. Res je bil na eni od
Jdnikovih strani odtisnjen žig
jpres je tam pisalo Zlata nagra-
da, ki tokrat pripada samo njej.
i'petek je bila gospa Marija pri
0	v uredništvu, kjer smo ji
ijočili zlat prstan Zlatarstva
Stožiriz Celja.
Da je šla nagrada v res prave
oke, smo se prepričali, ko je z
lospo Marijo stekel kratek po-
lienek. Skromna kot je, bi naj-
aje videla, da bi se sploh ne
lojavila na tej strani, a zlata
agrada je pač zlata in dobitnik
e eden v tednu. In to ne dobit-
lik kar tako, ampak dobitnik,
1	je Novemu tedniku zvest že
dolga desetletja. »Mislim, da
sem nanj naročena kar od vse-
ga začetka, saj se spomnim
vseh imen, pod katerimi je
zdajšnji Novi tednik izhajal
zadnjih štirideset in več let. In
ne morem vam povedati, kako
sem se razveselila nagrade! Še
nikoli v življenju se mi ni zgodi-
lo, da bi nekaj dobila na srečo,
zato je bila ta nagrada zame res
nekaj izjemnega lepega,« je po-
vedala Marija Vrečer, ženska.
ki doma pri hiši gospodinji.
Vsak dan kuha za šestero ljudi
treh generacij, ki živijo pod isto
streho, za oba vnuka pa se še
posebej potrudi, da jima ustre-
že s kakšnim priljubljenim pri-
boljškom. Preden smo se po-
slovili, ko se ji je neznansko
mudilo domov, nam je še izda-
la, da prstana ne bo nosila, ker
zlatnine ni vajena nositi. Poda-
rila ga bo svoji osemnajstletni
vnukinji in tako doživela še en
srečen trenutek.
MARJELAAGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Zlata nagrada
popestrila nedeljo
Nedelja naj bi bila pri Feli-
cijanovih v Zavrhu pri Dobr-
ni bolj dolgočasen dan, ki ga
je nameravala gospa Gabri-
jela popestriti z branjem No-
vega tednika.
Tudi zato je malce drugače
kot običajno šele v soboto v
kiosku na Dobrni kupila zad-
njo številko Novega tednika -
po navadi ga namreč kupi
vsak četrtek. In ko je kar na
hitro prelistala časopis, ni mo-
gla verjetni, da je na strani 15
odtisnjen žig, s katerim je že v
ponedeljek »dvignila« zlato
nagrado Zlatarstva Stožir.
»Preprosto nisem mogla ver-
jetni, da je to res. Najprej sem
žig pokazala možu, potem pa
še sinu in snahi - in verjemite,
da nam je ta žig krepko pope-
stril nedeljo. To je namreč prva
nagrada, ki sem jo kdajkoli
prejela v življenju. In ravno za-
to mi še več pomeni,« je pripo-
vedovala Gabrijela, sedaj upo-
kojenka, prej pa zaposlena v
Zdravilišču Dobrna.
Gospa Gabrijela se še ni
odločila, kaj bo z nepričako-
vano zlato nagrado - ne glede
na to, komu jo bo namenila,
ji v uredništvu Novega tedni-
ka želimo, da bi ji zlata na-
grada prinesla velik kos sre-
če.	US, Foto: G. KATIČ
Gabrijela Felicijan z zlato
nagrado.
v deželo kurentov
Vabimo vas v najstarejše slovensko mesto, Ptuj, in v vinorodne Haloze
v soboto, 25. septembra, vas
vabimo na zanimiv, jesenske-
mu času nadvse primeren iz-
let. V okviru akcije Poglejmo-
pojejmo gremo v kraje, pre-
polne spominov na preteklost:
na Ptujsko Goro, Ptuj in grad
Bori, obiskali pa bomo tudi
vinorodne Haloze, kjer bomo
poskusili domače specialitete
v enem najstarejših kmečkih
turizmov sredi v jesenske bar-
ve odetih vinogradov.
^BmmmmsmmMM^mmB
Na pot bomo krenili ob 7.30
izpred avtobusne postaje v Ce-
lju. Že čez kakšno dobro uro
bomo prišli na naš prvi cilj - k
cerkvi Matere božje na Ptujski
Gori, kjer nas bo že pričakoval
ni so podatki seveda dolgoča-
sni, ko pa si bomo ogledali
pomnike tistih časov, med kate-
rimi je na primer tudi grajska
stanovanjska oprema, in kasne-
je, po ogledu srednjeveškega
mestnega jedra, bo preteklost
dobila bolj oprijemljivo in pred-
vsem zelo zanimivo obliko.
Dodobra izobraženi si bomo
oddahnili v ptujski vinski kleti,
kjer si bomo privoščili degusta-
cijo njihovih odličnih vin in od-
nesli s seboj darilno buteljko
(tudi zato je cena tokratnega
izleta nekoliko višja). Potem bo
pa res že čas za kosilo in to ne
kjerkoli, temveč na kmečkem
turizmu v Halozah (obetajo
nam same dobre jedi, za posla-
dek pa haloško gibanico). Že na
Na poti proti domu se bomo
ustavili še pri gradu Bori, ki
stoji na skali, 60 metrov nad
Dravo. Kot utrdbo so ga pozi-
dali že v 11. ah 12. stoletju, v
naslednjih stoletjih pa je do-
življal vzpone in padce. Leta
1706 je pogorel in so ga nato
baročno obnovili. Med 2. sve-
tovno vojno je v njem okupa-
tor uredil prehodno taborišče
za slovenske izgnance in nato
zapore za sodelavce NOB, po
vojni pa je bil nekaj časa v
njem celo hotel. Grad sedaj
obnavljajo.
Po ogledu Borla se bomo,
prepričana sem, da polni le-
pih vtisov, odpravili proti Ce-
lju, kamor bomo predvidoma
prišli do 20. ure (ali malo čez).
Cena izleta je 4500 tolarjev in
vključuje poleg kosila, degu-
stacije in spominske buteljke
tudi vse vstopnine in druge
stroške. Če se boste odločili,
da se nam pridružite, izpolni-
te prijavnico, objavljeno na tej
strani, in jo pošljite na oglasni
oddelek Novega tednika, Pre-
šernova 19, 3000 Celje.
MBP
Ptuj z gradom.
POGLEJMO-POJEJMO
vodnik. Po ogledu romarske
cerkve z znamenitim gotskim
kamnitim reliefom Marije za-
vetnice s plaščem v velikem
oltarju in za naše kraje zanimi-
vim Celjskim oltarjem, okraše-
nim s figuraliko, rastlinskimi or-
namenti in celjskimi grbi, bomo
nadaljevali pot proti Ptuju. Tam
si bomo najprej v gradu, najsta-
rejši civilni stavbi v Sloveniji,
o^edali zbirke Pokrajinskega
muzeja, ki pričajo o življenju v
prav tako najstarejšem doku-
mentiranem mestu na Sloven-
skem, katerega zgodovina sega
v mlajšo kameno dobo, torej
okoli leta 1800 pred našim štet-
jem. Prazgodovinska Poetovio,
čigar ime je prevzela kasnejša
rimska naselbina, je stala ob
jantarjevi poti na severnem bre-
gu Drave. Prva dokumentirana
omemba kraja je iz leta 69 pred
našim štetjem... Takole napisa-
poti bomo lahko občudovali
nežne griče, polne bogato oblo-
ženih vinsldh trt, ali pa, verjet-
neje, polne trgačev grozdja. Ha-
loze je, v žalost domačinov in
veselje turistov, nekako obšel
čas in prav to je njihov čar.
Zlata nagrada Novega tednika
Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v
prodajo v kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je
namenjena naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z
napisom »ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če
boste žig našli v svojem izvodu, pridite z njim v uredniš-
tvo Novega tednika, kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne
Stožir iz Celja.
V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in
naročnike Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad
Zlatarne Stožir. Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo
žig vsakič odtisnjen na drugi strani časopisa, zato ga
vsakič pazljivo prelistajte.
16
TEMA TEDNA
Faktor X
Kateri je neznani dejavnilc pri zdravljenju, ki odloča, da ob enaki diagnozi eni
ozdravijo in drugi ne?
»Kdo so najboljši učitelji?
Mislim, da so to ljudje, ki
ne umrejo takrat; ko to od
njih vsi pričakujejo. Poučili
vas bodo o življenju. Oni
vedo, da niso statistika, niti
jih statistika ne nadzoru-
je,« je zapisal zdravnik Ber-
nie S, Siegel, Hudo bolni, ki
so presenetljivo ozdraveli,
so zmagali predvsem zara-
di svojega načina življenja
in ne zato, ker niso umrli.
Zakaj boj z rakom eni izgu-
bijo in drugi ne? Zakaj je
uspeh zdravljenja pri bol-
nikih istih let, ki imajo ena-
ko diagnozo in so bili pod-
vrženi enakim terapijam,
lahko tako zelo različen?
Na to vprašanje medicina
vse do danes ne zna odgo-
voriti.
»Zdravje je samo odmor
med boleznimi,« je v eni od
svojih knjig razmišljal prof.
dr. Anton Trstenjak. »Medi-
cina pa se izkaže v odnosu
do bolezni in zdravja kakor
lovec na divjačino, da mu ne
opustoši zdravih njiv življe-
nja. Toda ti lovci na divjači-
no bolezni so brez pravega
uspeha. Divjačina se množi;
in kar je najhujše, zmeraj
nove vrste in križance take
divjačine odkrivajo, zmeraj
bolj odporne in spretno se
izmikajoče vsakemu strelcu
medicine. Ne pride jim do
živega.«
Matematiko
odpove
Kako preživeti raka? V zad-
njih letih se vsepovsod v sve-
tu pojavlja vedno več zgodb
o ljudeh, ki so premagali ra-
ka, in novih spoznanj s po-
dročij psihoonkologije, vi-
zualizacije, meditacije in
drugih metod. Ozdravljeni
zbujajo upanje, čeprav medi-
cinske statistike mečejo na
to bolezen še bolj zločesto
luč.
»V Sloveniji pojavnost raka
narašča dokaj strmo. Število
obolelih za rakom na pljučih
in za rakom na prsih se je
zelo povečalo. Vsako leto
zboli za rakom približno 8
tisoč ljudi in po statistikah
sodeč je trenutno med nami
kakšnih 50 tisoč rakavih bol-
nikov,« je povedal primarij
Jože Avžner, znani celjski
kirurug, ki se vrsto let ukvar-
ja tudi z zdravljenjem raka-
vih obolenj. »Pri zdravljenju
raka je vsaj v 80 odstotkih
kirurgija številka ena, dopol-
njujejo pa jo še druge meto-
de, predvsem radioterapija
in kemoterapija. Temeljni
problem pri raku je nepred-
vidljivost pojavljanja zasev-
kov. Zelo staro je spoznanje,
da bolniki različno dobro
okrevajo. Bolnika imata ena-
ko diagnozo, istega zdravni-
ka in deležna sta enakih tera-
pij in zdravil, a pričakovana
ozdravitev in preživetje obeh
je lahko zelo različno. V me-
dicini matematika odpove.
Vsakega bolnika moramo
obravnavati kot individualno
bitje, čeprav je terapija v gro-
bem zelo podobna. Uspeh
zdravljenja, ki se mu včasih
ne nadejamo, pripisujem
neznani sili, notranji energi-
ji, ki gotovo bdi v človekovi
psihi in se odraža prek mož-
ganskih centrov in sproži
večjo reaktivnost imunskega
sistema. Kakšni so natančni
mehanizmi, je težko defini-
rati, nedvomno pa izvirajo iz
nam še neznanega psihoge-
nega okvirja. Obrambna tele-
sa postajajo močnejša in bra-
nijo organizem pred lastnim
pokončevanjem.«
Bolnik, ki je imel raka na
želodcu in se ga ni dalo niti
operirati, je spontano preži-
vel in na poznejših preiska-
vah o velikem tumorju ni bi-
lo ne duha ne sluha, pravi
eden od primerov iz literatu-
re. »Morda je takšno čudež-
no ozdravitev mogoče obraz-
ložiti s pojasnilom, da je
prišlo do izrazitega notranje-
ga odziva organizma z izred-
no povečano avtoimuno od-
pornostjo, ki je na rakave
celice delovala podobno kot
kemoterapija. Če bi znali
spodbujati razvijanje avtoi-
mune sposobnosti, bi lahko
pomembno vplivali na
zdravljenje raka. V moji tri-
desetletni praksi se je že več-
krat zgodilo, da smo bolnika
operirali in odstranili, kar se
je odstraniti dalo; kljub slabi
prognozi je bolnik živel še
leta in leta,« je pojasnil dr.
Avžner.
Po njegovem mnenju je
stres eden pomembnejših
povzročiteljev raka, zlasti pa
uničuje imunski sistem:
»Ljudje v stresnih situacijah
pogosteje zbolijo za rakom,
hkrati pa imajo pri okrevanju
večje težave in manjšo mož-
nost ozdravitve. Vzrok bo-
lezni ni en sam in tudi v
prihodnosti ne moremo pri-
čakovati kakšnega revolucio-
narnega odkritja in zdravila,
velikega eliksirja, ki bi nas
zavaroval pred vsemi rakavi-
mi obolenji,« je še menil dr.
Jože Avžner, ki neznani de-
javnik imenuje tudi »pose-
ben fluid v človekovi zave-
sti«.
Živel bi drugače!
»človek je telesno, dušev-
no in duhovno bitje hkrati in
medsebojno vplivanje teh
treh ravni je stalno prisotno.
Mnogi bolniki nimajo dovolj
poguma za spopad z bolezni-
jo in zato obupajo,« je dejala
primarij Marija Vegelj Pire,
dr. med., ki vodi oddelek za
psihoonkologijo v ljubljan-
skem Onkološkem inštitutu.
»V sodobnem načinu življe-
nja, tolikokrat usmerjenem v
hlastanje, se prehitevamo,
namesto da bi živeli tukaj in
sedaj. Moč, da sprejmemo
bolezen, tudi to je del življe-
nja. In življenje je dar. Če
kdo meni, da življenje z bo-
leznijo nima smisla, potem
nima na voljo virov notranje
moči. Pomembna je tudi dru-
žina, v kateri živi, in opora
svojcev, ki jo prejema.
Bolnike zaloti bolezen raz-
lično pripravljene, prav vsak
pa bi moral vedeti, da je
prav, če bo izrazil svoje po-
trebe in bojazni. Pokazati
čustva žalosti in solze nemo-
či se v naši kulturi zdi, kot da
bi bilo človeka nevredno.
Okolje ne prenese žalostne-
ga, potrtega človeka in bol-
nik se raje zapre sam vase.
Navzven je lahko veder, a v
sebi ranjen do konca. Tudi
nekateri zdravniki mu ne pri-
sluhnejo dovolj in verjamejo
navideznemu optimizmu, za
katerim se skriva. Človek je
veliko več kot 'tisti bolnik v
kotu'.,.
Bolniku, ki doživlja velike
stiske, nedvomno ni lahko
stati ob strani. Svojci, da bi
jim bilo lažje, večkrat delijo
nasvete in za bolnika iščejo
morebitne izhode. Poskusi
to in ono, poskusi tretje...
Večina bolnikov se prej ali
slej sreča z alternativno po-
nudbo pomoči, v njenem
ozadju pa je pogosto precejš-
nje poenostavljanje. Ne za-
vračam alternativne pomoči,
ki lahko bolnemu koristi, ob-
sojam pa kruto zavajanje.
Onkološki bolnik nima brez
preverjenega medicinskega
zdravljenja nobene možno-
sti.«
Primarij Vegljeva potrjuje,
da se bolniki na zdravljenje
zelo različno odzivajo. Če bi
vedeli, zakaj je tako, bi bili
bliže zdravilu.
Bolnico, ki je imela že po-
vsod razžirjene zasevke in je
bila na pol v komi, so odpu-
stih domov. Ni ji pomoči, so
bili enotni zdravniki, a čez
dva meseca jih je gospa opo-
zorila, da so jo najbrž poza-
bili naročiti na kontrolo...
»Redki bolniki so preživeli
tudi brez terapije. V vsakem
posamezniku delujejo lastne
obrambne moči in z njimi
imunski sistem,« je menila
dr. Marija Vegelj Pire, ki je
pri svojem tridesetletnem
delu z onkološkimi bolniki
večkrat spremljala bolnike,
ki so se neverjetno dolgo bo-
rili in kakovostno živeli do
konca. »Bolezen so kot po
čudežu sprejeli in uporabih
za svojo preobrazbo. >Zakaj
nisem zbolel prej? Živel bi
drugače!< mi je doslej dejalo
že več ljudi.«
Dejavnik ljubezni
»Neznani dejavnik, ki od-
loča o zdravljenju, je ljube-
zen,« trdi Thomas Keller,
ameriški predavatelj in pisa-
telj, ki poučuje o osebnostni
rasti in preobrazbi.
»Ljudje, ki nimajo medi-
cinske izobrazbe in ne poz-
najo prav nobenih zdravitelj-
skih tehnik, lahko zdravijo,
če imajo bolnika radi. Ko
bolnik čuti našo ljubezen,
dobi dovoljenje za okrevanje
in prejme spodbudo, da lah-
ko poskrbi zase. Ljubeča
skrb je izredno mogočna
energija v izkušnji zdravlje-
nja. Ljubezen deluje zdravil-
no prav v vseh oblikah
zdravljenja,« je prepričan.
»Bolezen je orodje, ki nas uči
o stanju zavesti. Rak je ena
najbolj jasnih komunikacij,
ki khče po spremembi. Bol-
nik mora najprej ugotoviti,
kateri so načini razmišljanja,
vedenja in odzivanja, ki jih
mora spremeniti. Obstajajo
energije, ki v telesu ne more-
jo bivati istočasno. Če je v
telesu energija radosti in ve-
selja, v njem ne more biti
energije, ki jo potrebuje rak,
da se razrašča. Energija rado-
sti prečiščuje telo in je del
uravnovešenega življenja.
Otroci se igrajo, dokler jih
starši ne opomnijo, da se
morajo nehati. A če hočete
biti zares odgovorni,« pravi
Thomas Keller, »potem se
igrajte in ostali boste zdra-
vi,«
Ko zbolimo, poudarja Kel-
ler, moramo poiskati odgo-
vor na dvoje vprašanj: zakaj
potrebujem to izkušnjo in
kako naj jo prerastem.
»Vsakdo ima v sebi zdravilno
energijo, s katero lahko zdra-
vi sebe in druge. Nikogar ni,
ki naravne zdravilne sposob-
nosti ne bi imel. Za to, da bi
zdravili, ne potrebujemo
tehnike. Dovoliti pa je treba,
da steče skozi nas blagodej-
na energija ljubezni. Zakaj
potemtakem nisem mogel
pomagati ženi, otroku, spra-
šujejo svojci. Ne moremo lju-
biti in biti zaskrbljeni istoča-
sno. To je nezdružljivo. Lju-
bezen je brezpogojna, skrb
pa je vedno pogojena. Včasih
zdravljenje ne pomaga, ker
je pot končana in duša išče
prav to izkušnjo,« meni ame-
riški predavatelj.
»Vsakič, kadar dajemo lju-
bezen, je na drugi strani kdo,
ki jo potrebuje. Otrok, oče,
mama, tujec. Dan za dnem
vstopamo v energije drug
drugega in bolj ko nam je
mar za druge, boljši zdravi-
telji smo.«
Starši ob otroku
Kako pomembna je ljubeča
skrb staršev takrat, kadar se
zdravijo otroci, potrjujejo
pediatri. »Odkar starši v bol-
nišnici bivajo ob otroku,
opažamo, da otroci hitreje
ozdravijo,« je dejala Ana
Meštrovič, dr. med, ki je
predstojnica pediatričnega
oddelka celjske bolnišnice
že petindvajset let.
»Otrokom ni treba preživ-
ljati ločitvene stiske od star-
šev in lahko se osredotočijo
le na zdravljenje. Ugotavlja-
mo, da je prisotnost staršev
ob otrocih pripomogla k
skrajšanju povprečne ležal-
ne dobe. Pred leti je ta znaša-
la približno 8 dni, zdaj znaša
približno 5 dni in pol, V pro-
cesu zdravljenja je velikega
pomena tudi zaupanje star-
šev v zdravnika, saj so otroci
zelo občutljivi in morebitne
dvome in strahove intuitivno
zaznajo. Če otroku skupaj s
starši zbudimo zaupanje v
zdravljenje, je naše delo laž-
je. Ljubezen, ki jo občutijo
otroci, nedvomno pripomore
k učinkovitejšemu zdravlje-
nju,« je še dejala Meštroviče-
va.
Pediatri, ki zdravijo onko-
loško bolne otroke, tudi pou-
darjajo, da so zdravljenja ta-
ko zahtevna, da je pri majh-
nem otroku ravno ljubeč in
zanesljiv starš tisti vezni
člen, ki omogoča, da otrok
zdravljenje sploh sprejme.
Navkljub nesebični ljubezni
in sodobnim tehnikam
zdravljenja pa mnogi otroci
za vedno odidejo.
Sporočilo bolezni
Zakaj je izid zdravljenja ta-
ko nepredvidljiv? »Nikoli ne
bomo našli točnega odgovo-
ra. Vsak človek je skrivnost
in na svoj enkraten način
odreagira na svojo bolezen,«
je menila Metka Klevišar.
»Odgovora ne bo mogla
najti niti klasična medicina,
ki poskuša vse natančno raz-
jasniti in analizirati, niti
mnoge nove paramedicinske
tehnike in razlage, ki menijo,
da so našle ključ do skrivno-
sti. Dvajset let sem delala z
bolniki, ki so imeli pljučnega
raka, torej bolezen s precej
slabo prognozo. Od njih sem
se veliko naučila, tudi to, da
ljudi ne moremo uvrščati v
predalčke. Mislim, da ima
vse v življenju svoj smisel,
da imata tudi huda bolezn in
smrt za človeka svoje sporo-
čilo. Zelo blizu- mi je misel,
da je dober zdravnik tisti, ki
aktivira zdravnika, ki tiči v
vsakem človeku. Tega se pre-
malo zavedamo in postaja-
mo vse preveč odvisni od
medicine in mnogih drugih
ponudb bzdravljenja<. Veli-
ko preveč pričakujemo od
drugih, od raznih metod in
tehnik. Tudi pri zdravju je v
nekem smislu vsak svoje sre-
če kovač. Ne gre za to, da bo
vedno ozdravel, ampak da
bo imel v sebi dovolj moči,
da se bo soočil s svojo situa-
cijo, kakršnakoli že je. Po-
membno je, da vsak človel
ohrani svojo svobodo in sa
mostojnost in da se čuti od
govornega zase. Vedno zno
va pa se postavlja tudi vpra
šanje, ali vsi bolniki zare
hočejo ozdraveti. Ob vsen
tem lahko razumemo, da jei
človeku toliko dejavnikov, k
jih ne moremo zajeti v števil
ke in analizirati.«
Grozljive dileme
Bolniku, ki izve za diagno
zo rak, se usujejo vprašanja
»A odgovori zdravnikov \i
sester so si tako podobni ii
enolični, da te kmalu posta
ne strah. Razen hladne stati
stike ne najdeš pravih in pa
štenih odgovorov. Njihovi sc
standardni,« je v knjigi Ob
koljena zver zapisal Mili
Vreg. Poznamo ga kot novi
narja in prvega voditelja tele
vizij skih Odmevov.
Vse se je začelo z novi
oddajo. Po celodnevnem de
lu in stresnih pripravah n<
oddajo je moral na videi
spočit in nasmejan pred kJ
mere. Počutje je bilo nato ii
dneva v dan slabše in hripa
vost je postala tohkšna, da ji
postal obisk pri zdravnici, k
ga je pred tem ničkolikokra
odložil, naposled neizbežen
»Na zgornjem levem pljuf
nem krilu imate raščo!« mi
je brez zadržkov povedali
pulmologinja po rentgen
skem pregledu. Doma so is
kali prevode besede >rašča<,'
bolj ko so tuhtali, bolj se jiH
je resnica odmikala.
»Po obsevanju in kemote
rapiji morate živeti bolj zdr«
vo, pravijo. Kako bolj zdra
vo? Kaj mislite s tem? Kaj na
jem, česa naj ne jem,
lahko pijem, kaj je prepovf
dano, kaj je dovoljeno? In
na ta vprašanja ni konkre'
nih odgovorov, si pred
preprosto dilemo. Sprejmi'
zdravljenje in čakaš na rez^'
tate ali pa skušaš ob tem i"
predvsem zaradi samega
be storiti še kaj več. Toda
več? Koga vprašati? Kje
skati nasvet? Kdo ti bo vj''
voljo po začetku tvojega boi|
s to grozoto? Komu se
zaupal, izpovedal? Ali te b"!
do razumeli?« so vprašanj^
ki jih je zapisal. Njegova vff
na z rakom še ni končana- !
KSENIJA LEKI^
Thomas Keller
Marija Vegelj Pire
Ana Meštrovič
Metka Klevišar
Jože Avžner
NT^C
Št. 37. -1«. s«plMib«r ^^
AKTUALNO
17
Vrt s solato in
pujsom
Vrtičkarje na Golovcu selijo na nove parcele, bližnji
stanovalci pa niso zadovoljni
Okolica Golovca z Gaber-
jem je bil vrtičkarski predel že
od nekdaj, saj so že v Westno-
vih časih delavci dobili svoj
košček zemlje v najem in ga
obdelovali. Vrtove so sčasoma
zamenjale novogradnje, tako
da jih je do danes še največ
ostalo na severni strani Golov-
ca, okoli nekdanje deponije.
, Po načrtih izpred več de-
sedetij pa je za to območje
I nekdanje opekarniške jame
in smetišča predvidena iz-
gradnja stadiona. Na celjskem
Zavodu za planiranje in iz-
gradnjo pravijo, da so po skle-
pu celjskega Mestnega sveta
začeli uresničevati načrte in
da to pomeni, da se morajo
vrtovi umakniti novim pose-
gom.
Po besedah Petra Drozga,
v.d. direktorja ZPI Celje, naj bi v
dveh letih na tem območju naj-
prej zraslo novo nogometno
igrišče namesto sedanjega več-
krat poplavljenega na Skalni
kleti, ki ga tudi ni mogoče širiti,
kasneje, če bodo možnosti, pa
atletska steza, tako da bi v
prihodnosti to postal nekakšen
športni park Celja. Najprej bo-
do uredili okoUco in jo očistili,
prestavili elektriko, uredili bre-
^ine... Tako so že preselili šest
^^ank, ki so živele v slabih
stanovanjih, skoraj barakah, na
območju jame, z njenega
obrobja pa se mora preseliti
Jrdi okrog sto vrtičkarjev. Zaen-
krat samo preseliti (vprašanje
kaj bo z njimi, ko bo sprejet
^idalni načrt za Golovec), saj
ZPI in Mestna četrt Gaberje
j^šli sporazumno rešitev, po
kateri vrtičkarji ne bodo ostali
zemlje za obdelavo. Novo
o^acijo so jim namreč določili
^ neposredni bližini sedanje,
Jamovo ulico, med Teleko-
jj^^ovo zgradbo in gostilno Klu-
'^re za dosedanji občinski
. .^vnik in njivo, ki so ju preora-
■razparcelirali in dobili 68 par-
v velikosti 70 kvadratnih
^^trov. Mestna četrt je vse do-
^danje najemnike, ki se mora-
jo Preseliti, poklicala na sesta-
j^^k in jim ponudila nove parce-
t^r sklenitev novih najemnih
godb. Večina je bila s ponud-
bo zadovoljna, čeprav so vrtovi
manjši kot doslej, nekatere so
zaradi manjšega števila parcel
usmerili v Novo vas in Dečkovo
naselje, eni pa so se vrtu odpo-
vedali. Shšati je bilo tudi nego-
dovanje, da MČ krši najemno
pogodbo, ki določa, da je lahko
najemno razmerje odpovedano
do konca tekočega leta, če bi
prišlo do spremembe namem-
bnosti rabe zemljišča. Po bese-
dah Nika Pirtoška, predsedni-
ka sveta MČ Gaberje, bi se sicer
lahko držali črke pogodbe, kar
pa bi bilo gotovo na škodo vrtič-
karjev. Ti imajo sedaj dovolj
časa, da poberejo pridelke z
dosedanjih vrtov in si uredijo
nove. Tisti, ki vrtov ne bodo več
želeli imeti, pa jim bodo plačali
odškodnino glede na pridelek,
ki bo od odstranitvi še na zem-
lji.
Podatki iz raziskave o one-
snaženosti zemlje in vrtnin v
občini Celje izpred desetih let
kažejo prekomerno onesna-
ženost površin s kadmijem,
svincem in cinkom, zato je
Zavod za varstvo okolja MOC
vrtičkarjem na območju Go-
lovca odsvetoval pridelavo
rastlin, ki kopičijo težke kovi-
ne (zelo dovzetne: solata, špi-
nača, endivija, repa, korenje;
srednje dovzetne: krompir,
čebula, ohrovt, pesa, redkvi-
ca), če pa se odločijo zanje,
naj pred uporabo odstranijo
zunanje liste, pridelek dobro
olupijo ali operejo, jeseni pa
zemljo apnijo (prej morajo
ugotoviti njeno kislost in s
tem potrebo po apnu).
Na območju Golovca ima po-
godbo z Mestno četrtjo Gaberje
skoraj 150 vrtičkarjev, ki so mo-
rali za tisoč kvadratnih metrov
velik vrt letno plačati 1500 tolar-
jev najemnine. V letih najema
pa so ne le obdelovali svoje
parcele in tako večinoma krpali
družinski proračun, pač pa so
te parcele spremenili v nekak-
šne vikende z lesenimi baraka-
mi najrazličnejših oblik in veli-
kosti, z gojenjem domačih živa-
li, celo prašičev, in občasno tudi
z nočnimi veselicami na pro-
stem.
Prav slednje pa je bilo doslej
najbolj moteče za najbližje sta-
novalce na Golovcu. Ti menijo,
da nad dogajanjem ni bilo no-
benega nadzora in ne verjame-
jo, da bo v prihodnje kaj bolje.
»Nič nimamo proti vrtičkarjem,
če ne bi bilo to povezano z
najrazličnejšimi barakami, ki
kazijo videz, z rejo živali in
občasnim kaljenjem miru,« pra-
vi Otmar Koštomaj, ki živi v
bližini. Prepričan je, da bo tudi
na novih parcelah vse po sta-
rem.
Niko Pirtošek trdi, da je pred
leti, ko so začele rasti prve bara-
ke, inšpekcija sicer zahtevala
njihovo odstranitev (vsak je na-
šel na svoji dopis), vendar se ni
nič zgodilo, tudi ko jih niso
odstranili in stvari so tekle na-
prej po starem.
Na novih parcelah je sicer
predvidena tipska uta za orodje
z natančno določenimi dimen-
zijami, kompleks bo ograjen, s
tremi vhodi, vendar stanovalci
že ugotavljajo, da selijo vrtič-
karji na novo lokacijo vso kra-
mo z dosedanjih parcel. V MČ
Gaberje zatrjujejo, da bo poseb-
na komisija, sestavljena iz člana
sveta MČ, krajanov in vrtičkar-
jev, nadzirala izpolnjevanje na-
jemne pogodbe, ki izrecno pre-
poveduje »bivakiranje, veselja-
čenje, gojenje živaU, ah početi
karkoli takega, kar ni vrtičkar-
ska dejavnost in bi utegnilo mo-
teče vplivati na okolje«, ter po-
stavljanje barake, ograde ali
druge konstrukcije brez soglas-
ja najemodajalca. V .nasprot-
nem primeru lahko kršitelj os-
tane brez vrtička. Na papirju
sicer vse drži, kot pa vemo iz
prakse, se pri uresničevanju
običajno zatakne. In tega se
bojijo stanovalci.
jmmmmm TATJANA CVIRN
■■■ Foto: GREGOR KATIČ
Vrtičkarji se selijo s starih parcel na nove (v ozadju).
Bo Rimljanom
znova zavrela kri?
Usoda Zdravilišča Rimske Toplice znova na preizkušnji
Po številnih obljubah ter
neuresničenih načrtih za oži-
vitev nekdaj vojaškega zdravi-
lišča v Rimskih Toplicah, je
tamkajšnjim krajanom znova
prekipelo. Kdaj bo država po-
skrbela za še vedno zapečate-
no zdravilišče, ni nič bolj ja-
sno niti po petkovi izredni seji
sveta krajevne skupnosti.
Vodstvo krajevne skupnosti
namreč ni dočakalo pravih so-
govornikov, saj sta v Rimske
Toplice prišla le direktorica
Agencije za privatizacijo in pre-
strukturiranje Sonja Bukovec
ter predstavnik obrambnega
ministrstva. Medtem ko so ja-
sne odgovore glede prihodnosti
zdravilišča pričakovali od mini-
stra za delo, družino in socialne
zadeve Toneta Ropa, ministra
za obrambo Francija Demšarja
in podpredsednika vlade Marja-
na Podobnika, ki že osem let in
pol Rimljanom obljubljajo ob-
novo propadajočega zdraviliš-
ča, nobenega od njih tokrat v
Rimske Toplice ni bilo.
V Rimskih Toplicah so pre-
pričani, da oživitev zdravilišča
ne bo mogoča vse dokler bo
država v projektu sodelovala
kot solastnik. To potrjuje tudi
odhod vseh potencialnih vla-
gateljev, Krke, Petrola, Term
Čatež, ki so od načrtov za oživ-
ljanje rimskega zdravilišča od-
stopih, ker je v projektu država
nastopala kot solastnica in
partnerjem postavljala nesmi-
selne pogoje. Ker je očitno pro-
padel tudi zadnji poskus oživi-
tve, čemur je pritrdila tudi Bu-
kovčeva, se v Rimskih Topli-
cah bojijo, da bo zdravilišče še
naprej prepuščeno samo sebi,
stroški, nastali z vzdrževanjem
in varovanjem, pa so po bese-
dah laškega župana Jožeta
Rajha že presegli polovico po-
trebnih sredstev za oživitev
zdraviliškega kompleksa. Di-
rektorica Agencije za privatiza-
cijo in prestrukturiranje Sonja
Bukovec je povedala, da je edi-
ni razlog za zastoj v tem, da
agencija ne more najti vlagate-
lja, ki bi bil v zdravilišče pri-
pravljen vložiti milijardo tolar-
jev.
Trenutno je v igri nov resen
vlagatelj - neuradno smo izve-
deli, da gre za ljubljanski Avto-
commerce, vendar pa se v Rim-
skih Toplicah bojijo, da bo tudi
to podjetje zaradi nesprejemlji-
vih pogojev države rimskemu
zdravilišču obrnilo hrbet. Zato
je svet krajevne skupnosti na
slovensko vlado naslovil več
zahtev.
Od vlade zahtevajo, naj celot-
no premoženje oziroma lastniš-
tvo zdravilišča prenese na pod-
jetje, ki ima denar in je priprav-
ljeno oživiti zdravilišče, vendar
pod njemu sprejemljivimi po-
goji. »Od vlade zahtevamo, da
resnemu vlagatelju podeli tudi
koncesiji za zdraviliški park in
vrelec termalne vode ter takoj
prekine vse lani sprejete dogo-
vore o oživitvi zdraviUšča s pod-
jetjem Investplan, ki, kot se je
izkazalo, nima potrebnega de-
narja za oživitev," je bil odločen
predsednik sveta krajevne
skupnosti Drago Zupan.
Njihove zahteve je podprl tu-
di laški župan Jože Raj h, ki je
poudaril, da so ob zadnjem
podpisu pisma o nameri maja
lani in ustanovitvi družbe Zdra-
vilišče Rimske Toplice d.o.o
verjeli, da se bo obnova zdravi-
lišča začela, vendar so se tudi
tokrat ušteli. »Vsi kandidati za
župana, tudi sam, smo v svo-
jem predvolilnem programu
obljubljali oživitev zdravilišča.
Da kapital odhaja iz Rimskih
Toplic je delno kriva tudi drža-
va, ki bi morala svoj delež pro-
dati po sprejemljivi ceni in ne
vztrajati na solastništvu. Tudi
delež lokalne skupnosti - okrog
200 milijonov tolarjev, kolikor
naj bi v zadnjem poskusu oživi-
tve prispevala lokalne skup-
nost, bi skupaj z gospodarskimi
družbami zagotovo zagotovili,«
je poudaril župan Rajh. Bukov-
čeva pa je še opozorila, da je
zakon o privatizaciji državnega
premoženja šele pred držav-
nozborsko obravnavo.
Kot smo slišali v petek, rim-
sko zdravilišče ni več perspek-
tivno za razvoj slovenske voj-
ske, zato si na obrambnem
ministrstvu prizadevajo, da bi
z njim čimprej začelo uprav-
ljati ministrstvo za delo, dru-
žino in socialne zadeve. Ven-
dar pa tudi to za zdravilišče ne
bi bila dolgoročna rešitev. Za-
to so krajani Rimskih Tophc
trdno odločeni, da imajo to-
krat obljub dovolj in da bodo
pri svojih zahtevah vztrajali
do konca. Na strani države pa
je, kako bo poskrbela za zdra-
vilišče, ki je pred osamosvoji-
tvijo dajalo domačinom sto
delovnih mest, zdaj pa je za
državnimi pečati prepuščeno
propadanju.
SERGEJA MITIČ
Konec ustavnih počitnic
Po nekaterih informacijah, ki so se pojavile v javnosti, naj
bi ustavno sodišče v teh dneh odločilo o ustavnosti in
zakonitosti šentjurskih občinskih pravnih aktov v zvezi z
asfaltno bazo v Planinski vasi, ki je bila postavljena na črno.
Na ustavnem sodišču so nam v torek potrdili, da bodo
zadevo v zvezi s spornim šentjurskim pravnim aktom o
dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za II.
območja kmetijskih zemljišč obravnavali prednostno. Ustav-
no sodišče je namreč pred časom zaradi mogočih škodljivih
posledic izvajanje tega odloka začasno zadržalo.
Do obravnave naj bi prišlo zanesljivo na eni od jesenskih sej,
vendar točen datum ni znan. Pri tem je pomembna tudi presoja
sodnika poročevalca o tem, ali je zadeva zrela za obravnavo
pred vsemi devetimi ustavnimi sodniki. Sicer pa se je po sodnih
počitnicah ustavno sodišče že sestalo na upravni seji, danes, v
četrtek, 16. septembra, bo njegova prva redna seja.
Za sporni občinski odlok je ustavno sodišče prejelo kar dve
pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki so ju ločeno
predlagali vaščani Martin in Rozalija Perčič ter Ana in Andrej
Koželj. Obe so združili: za prvo je sodnik poročevalec dr.
Zvonko Fišer, za drugo dr. Mirjam Škrk. Na dokončno
odločitev ustavnega sodišča težko čakajo tako pobudniki kot
investitor ter najširša javnost.	BJ
18
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
Sedmero levov na eni gori
Pomoč slabovidnemu učencu in dijakinji
Pomagati pomoči potreb-
nim in se družiti v prijetnih
okoljih sta dve od osnovnih
vodil v življenju in delovanju
klubov Lions International.
Lionsi, ki so se minulo soboto
zbrali na Gori Oljki, so združi-
li obe vodili in ob tem še mar-
sikaj lepega videli, slišali in
izvedeli.
Pobudnik in organizator so-
botnega srečanja je bil Lions
klub Celje, ki mu predseduje
Jure Matjaž, od ostdih klubov
pa so se na Gori Oljki zbrali še
Lions klub Keleia Celje, Lions
Wub Mozaik Celje, Lions klub
Žalec (v ustanavljanju), Lions
klub Emona iz Ljubljane, Lions
klub Bled in Lio klub Celje.
Brez dvoma je Lions klub
Celje tisti, ki je v slovenskem
lionističnem prostoru naredil
največ za številčno in vsebinsko
rast klubov in povezovanje ter
druženje med članstvom. Da je
bilo tudi nedeljsko srečanje po-
vsem v duhu lionizma, so se,
poleg prizadevnega organiza-
torja, potrudili prav vsi navzoči,
ki so z denarnim prispevkom
zbrali toliko denarja, da bodo
lahko kupili dve napravi, ki sta v
veliko pomoč slepim in slabo-
vidnim. Gre za dva računalnika
z ustreznimi priključki, ki ju bo-
do izročili učencu sedmega raz-
reda Denisu Gluhku s trideset
odstotnim ostankom vida in Ja-
ni Fuhrer, dijakinji drugega let-
nika v programu ekonomsko-
komercialni tehnik, ki sta ji os-
tala le še dva odstotka ostanka
vida. Oba sta člana Medobčin-
ske zveze slepih in slabovidnih
Celje, katere pokrovitelj je Lions
klub Celje.
Vsi navedeni klubi so si v
sorodu. Najstarejši je Lions
klub Bled, ki je boter Lions klu-
bu Celje, ta pa je botroval rojs-
tvu celjske Keleie in ljubljanske
Emone ter celjskemu Mozaiku,
zdaj pa opravlja še botrsko
funkcijo v Lion klubu Žalec, ki
bo s skorajšnjim charter nigh-
tom tudi uradno član organiza-
cije Lions International. Lio klu-
bi so mladinci, bodoči nosilci
novih zamisli in akcij v tem
človekoljubnem gibanju.
Na Gori Oljki je udeležence
srečanja pozdravil Ljubo Žni-
dar, župan gostiteljske Občine
Polzela, v cerkvi Svetega križa
pa je bil koncert Komornega
moškega pevskega zbora Ce-
lje, ki ga vodi Ciril Vertačnik in
o katerega umetniški poti in
rasti je med koncertom spre-
govoril publicist in lion Drago
Medved. O zgodovini Gore Olj-
ke in tamkajšnji cerkvi, ki so jo
v letu 1754 začeli graditi malteš-
ki vitezi, ter o slikarskih in ki-
parskih upodobitvah pa je
zbranim pripovedoval polze-
lanski župnik Stanko Novak.
Na ploščadi pred cerkvijo je za
umetniško-zabavno plat pikni-
ka poskrbela klovnesa in
dramska igralka, Polzelanka
po rodu, Eva Škofič Maurer,
veselo razpoloženje pa so z
zvoki in vižami iz preteklosti
teh krajev še dodatno dvigovali
Godci iz Andraža, sicer pa sta
se, poleg mnogih donatorjev,
kot pol^ovitelja srečanja na
Gori Oljki vključili tudi Tovarna
nogavic Polzela in Garant Pol-
zela.
M.A.
Srečanja s pikniki prispevajo h krepitvi klubske pripadnosti.
Ukradeni otroci
spet sicupaj
V 35. letu obstoja krajevne
skupnosti Dolgo polje, ki se
je lani preimenovala v mest-
no četrt, bodo letos prazno-
vali 19. krajevni praznik in v
njegovem okviru pripravili
tradicionalno srečanje tabo-
riščnikov - ukradenih otrok.
Tekmovanja, srečanja in
prireditve bodo potekale ves
teden, pričele pa se bodo v
soboto, 18. septembra, ob 10.
uri z osrednjo prireditvijo na
igrišču I. osnovne šole. 57 let
po tragičnih dogodkih na ta-
kratni okoliški šoli, ko so otro-
ke odvzeli materam in jih od-
peljali v taborišča, se bodo po.
novno srečali še živi ukradenj
otroci in krajani. Nagovorili
bodo župan MOC Bojan Šrot^
predsednik MČ Dolgo polj^
Cvetko Roje in Janez Štiglic
predsednik Društva taborišč
nikov-ukradenih otrok. V kuj
turnem programu bodo na-
stopili učenci Glasbene šole
Celje, Pihalni orkester radeš-
kih papirničarjev in mažoret-
ke ter ansambel Jurnal.
TC
OBČINSKA OBELEŽJA
Občina Rogatec
Vinorodno in sadjarsko območje Rogaš-
ko-Donačkega prigorja je bilo naseljeno že
vsaj v rimskem obdobju, ko je ob cesti
Celeja-Petovia nastala naselbina Mansio Ra-
gondonae. V srednjem veku so območje v
last dobili grofje Breško-Selški (1016), ka-
sneje krška škofija (1072).
Rogatec se kot srednjeveška naselbina pr-
vič omenja leta 1130, kot trg s trškimi pravi-
cami pa leta 1283. Po izumrtju Celjanov so
območje nasledili novi deželni knezi Habs-
buržani. Rogatec je bil vseskozi pomembno
trgovsko-obrtno središče, kjer je od sredine
15. stoletja deloval tudi mitninski urad (meja
z Ogrsko oz. Hrvaško). Čeprav je avstrijska
oblast leta 1850 tudi Rogatec
imenovala za sedež okrajne-
ga sodišča, je predvsem na
račun intenzivnega razvoja
sosednje Rogaške
Slatine počasi izgubljal na
pomenu. Simbole občine Ro-
gatec, ki jih tokrat predstav-
ljamo, je sprejel občinski svet
11. julija 1996.
Grb: grb občine Rogatec je
upodobljen na ščitu petnaj-
stega stoletja, sanitske oblike;
v rdečem polju na zelenih tleh
stoji srebrna enonadstropna
rondela, obokan odprt pre-
hod skozi njeno pritličje ima
dvignjeno zlato zaporno re-
šetko, ki ima tri vertikalne
stebriče; sredina stene v nad-
stropju ima nad vhodom pra-
vokotno pokončno lino, de-
sno in levo nad njo pa po eno
puškarnico; nadstropje se
zgoraj zaključuje v zidni kon-
zolni venec s štirimi nadzidki
(cinami), izza katerih se dviga
stožčasta rdeča streha z zlato
kroglo na njeni konici; desne
in leve strani pritličja se doti-
kata po ena, okroglemu stol-
piču podobna stražnica, od
katerih ima vsaka v steni pod
napuščem stožčaste rdeče
strehe po eno puškarnico.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na
svojih zunanjih robovih, lah-
ko služi le kot grbovni okras.
Zastava: zastava občine
Rogatec je bela in rdeča, na
rdečem polju nosi atribut ob-
činskega grba. Razmerje viši-
ne proti dolžini je 1:2,5 s tem,
da je zastavina ruta razdelje-
na vertikalno na tri barvna
polja: prvo in tretje barvno
polje sta bela, drugo (sred-
nje) je rdeče in nosi na svoji
sredini atribut rogaškega gr-
ba, srebrni (beli) vhodni ron-
del s koničasto rdečo streho.
Atribut ne sme biti nižji od 2/
3 višine barvnega polja zasta-
ve in ne višji od 8/10 višine
istega polja.
Sedež občine: Rogatec 159,
3252 Rogatec; površina 40
km^; povprečna nadmorska
višina 362 m; število naselij
9; število prebivalcev 3132;
gostota prebivalstva na km^
79; delež Slovencev 82%; de-,
lež moških 48,7%; deleŽ
žensk 51,3%; število gospo-
dinjstev 916; povprečno šte-
vilo članov gospodinjstvi
3,5; delež aktivnega prebij
valstva 51,9%; delež prebi',
valstva do 20 let starosti
29,2%; delež prebivalstva otj
21 do 60 let starosti 55,2
delež prebivalstva nad 60
starosti 15,6%; stopnja rod;
nosti 8,6 promila; stopnj^
umrljivosti 9,6 promila; na-
ravni prirastek - 1 prorni^
(podatki za leto 1996). ;
BRANKO GOROPEVŠE^ I
PMl
ŠPORT
Šport idealen za
uspešen marketing
Ione Turnšek je najbrž edini evropski direktor, ki ima v najelitnejših klubskih tekmovanjih stare celine kar tri moštva
Naključje ali pa tudi ne je hotelo, da ima
pivovarna Laško v letošnji sezoni kar tri
ekipe v najvišjih evropskih ligah. In to
jl(ipe, ki igrajo v najbolj množičnih kolek-
(ivnih športih, ki evropsko javnost tudi
najbolj zanimajo. Verjetno je zelo malo
podjetij v tem delu sveta, ki se s takšnimi
dosežki lahko pohvalijo.
...................... .......................................................................
Pivovarna Laško je zagotovo največji sponzor
slovenskega športa. Rokometnemu klubu Celje
Pivovarna Laško, košarkarskemu klubu Pivovar-
I na Laško in nogometnemu klubu Maribor Pivo-
I varna Laško lahko dodamo še medaljo veslačev
|na nedavnem svetovnem prvenstvu, kjer je pivo-
Ivarna prav tako bila največji sponzor. To so
I dovolj tehtni razlogi za športni pogovor z gene-
ralnim direktorjem največjega slovenskega proi-
zvajalca piva, Tonetom Turnškom.
Najprej vaš komentar uspehov klubov, ki
jjih podpira vaše podjetje.
Res se je zgodilo, da imajo
prav ti trije klubi letos pred
seboj nastope v ligah prvakov in
to v najmočnejših kolektivnih
i športih. Z vidika našega podjet-
ja je to vsekakor velik uspeh,
kajti sredstva so bila kar zadeva
; marketinga odlično naložena.
V lej sezoni bomo imeli preko
201)1 prenosov ter še nekajkrat
; toliko radijskih prenosov te-
kem moštev, ki jih sponzorira-
mo. Za denar, ki smo ga vložili
vte ekipe, se nam bo v vrednost-
nem pogledu vrnilo vsaj trikrat
ali štirikrat toliko - seveda gle-
dano z marketinške strani in
cen oglasov na televizijskih in
radijskih postajah.
Kaj omenjeni klubi za dr-
žavo in vaše podjetje pome-
nijo s športnega vidika?
Če je rokomet nekakšna stal-
'nica v Evropi in je zadnjih
nekaj let nenehno v vrhu, po-
tem so košarkarji pravi mali
^udežniki, kajti v samo štirih
i sezonah so prišli do Evropske
! lige in to v kraj u, ki ima vsega 4
! tisoč prebivalcev. Še večji pa je
podvig Maribora, ki se je uvr-
stil v veliko ligo predvsem bo-
gatih evropskih klubov, kjer
•l^odo vijoličasti dobili svoj del
Pogače, kar so si z delom v
^dnjih sezonah tudi zaslužili.
Kakšne so po vašem real-
^^ možnosti teh ekip v evro-
•igah?
Pri rokometu se želimo ob-
držati v samem evropskem vr-
kjer smo zadnjih nekaj let,
"^amo pa željo in ambicijo
'Narediti tudi kaj več. Nogo-
metaši bodo v Ligi prvakov
predvsem dober in kvaliteten
nasprotnik z željo - kot pravi
trener Prašnikar - osvojiti vsaj
kakšno točko. Košarkarji ima-
jo dobro moštvo in upam, da
se bodo dostojno upirali prav
tako dosti bogatejšim klu-
bom. Prepričan sem, da ne
bodo ravno outsiderji v tem
tekmovanju.
Redno ste spremljali zad-
nje tekme vaše velike trojke
in sila emotivno doživljali
uspehe teh kolektivov.
V našem podjetju imamo
sicer razdeljene funkcije in
naloge oziroma kdo bo skrbel
za katerega od teh klubov.
Sam sem v rokometu že 10 let,
vendar pa imam rad tudi ves
ostali šport. Ni mi vseeno,
kako bodo naši kolektivi igra-
li na teh srečanjih in res je, da
s precejšnjo mero emocij
spremljam uspehe in neuspe-
he. Kljub temu, da je zlasti
rokomet velika obremenitev
in skrb, kar zagotovo velja
tudi za ostale klube, ki so - če
se tako izrazim - pod našo
kapo, pa je ogled tekme tudi
neke vrste razbremenitev po
naporni službi, kar je na nek
način tudi zelo prijetno.
Kako so uspehi vaših klu-
bov povezani s poskusi pro-
dora vaših proizvodov na
zahtevne evropske trge?
Vsekakor klubski uspehi še
kako pripomorejo k velikim
naporom plasiranja na te trge.
Z rezultati klubov je tudi ime
Pivovarna Laško postalo zna-
no po vsej Evropi in prepričan
sem, da nam bodo dosežki
klubov pomagali pri utiranju
poti na evropsko tržišče.
Kako?
Srečujemo se z ljudmi, ki
nekaj pomenijo. Ne samo v
športu, temveč tudi v gospo-
darstvu posameznih držav.
Spoznavanje z njimi prav pre-
ko športa in navezovanje sti-
kov zaradi športa pa odpirajo
možnosti tudi na dugih po-
dročjih, do katerih bi brez
športa precej težje prišli.
Ob omenjenih klubih pod-
pirate tudi zelo uspešne blej-
ske veslače.
Že pred leti smo pričeli so-
delovati. Veslanje daje slo-
venskemu športu veliko vese-
lja in medalj. Vredni so obču-
dovanja, kajti v ozadju garajo
vse leto, da dosežejo uspehe,
kakršne imajo zdaj. To je de-
jansko nekaj, kar je potrebno
ceniti in spoštovati. Mi nagra-
jujemo vsak uspeh veslačev
in tako smo denarno nagradi-
li tudi dvojec svetovnih prva-
kov Čopa in Špika, priprav-
ljamo pa tudi podaljšanje po-
godbe z njunim klubom za
nadaljnjih 5 let. Prepričan
sem, da bodo Blejci nadalje-
vali z uspehi, ki bodo morda
še večji kot doslej - tudi z
našo pomočjo.
Kakšno politiko sponzo-
riranja pripravljate v na-
slednjih letih?
Ne spremljamo teh kolekti-
vov samo zaradi ljubiteljstva,
temveč ker moramo v zaostre-
ni in vse močnejši konkurenci
marketinško ostati na tržišču.
To je predpogoj za uspešno
prodajo in dobre rezultate
podjetja. Zato bomo v športu
ostali tudi v bodoče - morda še
v večjem obsegu. Če se bo
nadaljevala dobra politika vo-
denja klubov, ki jih pokriva-
mo, potem ni razlogov, da jim
ne bi stali ob strani v oboje-
stransko korist. Še enkrat bi
poudaril, da bomo v tej sezoni
samo na evropskih nastopih
klubov za vložen denar dobili
vsaj trikrat toliko, ko če bi ta
denar najagali v klasičen mar-
keting. Šport je nenazadnje
ogromna industrija, ki obrača
velike denarje in ne vidim raz-
loga, da se ne bi tudi Pivovar-
na Laško uspešno našla v delč-
ku te globalne industrije,
JANEZ TERBOVC
Tone Turnšek
Filzmoos: Na evropskem lokostrelskem prvenstvu v discipli-
ni 3-D je član LK Polzela Franci Romih v kategoriji compaund
osvojil srebrno odličje. S tem je okronal uspeh, ki ga je začel s
tremi zmagami v kvalifikacijah, dvema v evropskem pokalu,
zmagal pa je tudi na državnem prvenstvu.
Velenje: Mednarodni karate turnir mladinskih reprezentanc
Avstrije, Hrvaške, ZRJ, Slovenije in Slovaške je pripadel
slednjim. Hkrati je bil za 110 tekmovalcev to eden zadnjih
turnirjev pred kadetskim in mladinskim SP v Sofiji (28.-31.11.).
V slovenski reprezentanci je nastopilo 7 Žalčanov. Matjaž
Končina je klonil le proti nosilcu medalje iz EP v Oviedu
Slovaku Klaudiju Farmadinu, med kadeti je bil Dejan Lukač
tretji, Gregor Jančič pa je v kategoriji do 80 kg dvakrat tesno
izgubil.
Šentjur: Frederik Kolenc (TKD Ahac) in Simon Jan (Tabor)
sta se iz SP v Argentini vrnila s srebrno medaljo. Osvojila sta jo
kot člana slovenske izbrane vrste, ki je klonila šele v finalu s
Poljsko 3:7. Pred tem je Slovenija premagala Češko 6:4,
Brazilijo 6:4 in Argentino 6:2.
Pajevičev ducat Madžarom
Dosežku rokometašev se
ob rob postavlja vprašanje,
ali si je slovenska reprezen-
tanca, katere dres je po dol-
gem času spet oblekel Tettey
Banfro, pred nedeljsko re-
vanšo v Veszpremu (11,30)
sploh priigrala kakršnokoli
prednost.
Zmaga z 32:29 (17:14) proti
trdovratnim Madžarom seve-
da nekaj velja, vendar je ostal
občutek, da bi bilo brez po-
puščanja v izteku srečanja
mogoče iztisniti več, v nas-
protnem primeru pa bi se igra
naše izbrane vrste, v glavnem
sestavljene iz članov CPL, lah-
ko tudi kaj kmalu podrla. Na-
šim gredo zamere na račun
obrambe, brez česar si je sko-
raj nemogoče predstavljati us-
peh v Fotexovi dvorani. Do-
datne kvalifikacije za EP 2000
na Hrvaškem so zadnja mož-
nost naše vrste, da v tem ob-
dobju vendarle dokaže, da so-
dimo med evropske velikane -
ne samo na klubski ravni. Po-
leg izjemne ofenzivne igre
Aleša Pajoviča, ki so ga Ma-
džari za silo ustavili šele v
zadnji četrtini tekme, se zno-
va postavlja staro vprašanje,
kaj je fant zadnji dve sezoni
počel v obrambnih vrstah.
Stroka in javno mnenje se bo-
sta v novi sezoni najbrž nekoli-
ko zbližala, nenazadnje pa je
po sanirani poškodbi kolena
smernice najbolje nakazal kar
Pajovič sam. 10 golov v mreži
ene najmočnejših reprezen-
tanc stare celine daje upanje,
da bo celjski bombarder v po-
vratni tekmi vsaj polovično iz-
polnil »koperski načrt«. Razve-
seljuje dobra forma in priprav-
ljenost Uroša Šerbca in Roma-
na Pungartnika, izjemno pa je
na levem krilu.odigral še Ljub-
ljančan Kastelic, ki je z nekaj
potezami nedvomno opomnil,
da si zasluži dres veliko boljše-
ga kluba, kot je Slovan.
PŠ, Foto: GK
Uvrstitev reprezentance na EP je v mnogočem odvisna od
Aleša Pajoviča,
Tanko in Ačimovič najboljša
Državno prvenstvo triat-
loncev v Murski Soboti pri
vrhu ni prineslo presene-
čenj. Celjana Jože Tanko in
Rado Ačimovič sta slavila v
svojih kategorijah, še vedno
pa močno odmeva smrt Saše
Juraja.
Državnega prvaka v duatlo-
nu je na zadnji tekmi zbil
voznik osebnega avtomobila,
posledice pa so bile usodne.
Morda se je prav zato ob Muri
zbralo nekaj manj tekmoval-
cev (120), vendar so štartali
vsi najboljši. Tekmovanje je
štelo še za vojaško prvenstvo,
pomerili pa so se tudi v sprint
triatlonu. Klasični olimpijski
triatlon (1500 m plavanja, 40
km kolesarjenja in 10 km te-
ka) je dobil Grega Hočevar
(1:56,43) pred Igorjem Kogo-
jem in Damjanom Žepičem.
Člana Kovinotehne Rado Ači-
movič in Jože Tanko sta v
skupni razvstitvi končala na
10. in 11. mestu. Organizator
je med najboljše razdelil 700
tisočakov. Omeniti velja, da je
Ačimovič na tekmi v nemš-
kem Rothu nedavno izpolnil
normo za havajsko prestižno
tekmo (šteje serija 10 evrop-
skih, ameriških in avstralskih
preizkušenj). Tanko pa je v
Celovcu isti cilj le za las zgre-
šil, vendar dosegel najboljšo
uvrstitev v karieri. Zadnja ve-
lika evropska tekma (dolgi
triatlon za svetovni pokal) bo
26. septembra v Niči, od Ce-
ljanov pa tja potujeta Matjaž
Mraz in Jože Tanko.
PRIMOŽ ŠKERL
20
ŠPORT
Ne bomo pokleknili
Pivovarna Laško v uvodnem krogu EL gosti italijanskega prvaka ekipo Varese Roosters
v sredo se bo odprlo novo
poglavje zgodovine laške in
slovenske košarke. Prvič bo
v najkakovostnejšem evrop-
skem košarkarskem razredu
zaigral drugi predstavnik
naše države. Cilji niso po-
vsem minimizirani, čeprav
so v taboru iz Treh lilij v
napovedih dokaj zadržani.
Po svoje je to razumljivo, saj
bi v družbi Vareseja, Maccabi-
ja, Asvela, 01ympiakosa in Ul-
kerja težko našli kaj manever-
skega prostora. Zato so se Laš-
čani omejili na domače tekme,
kjer bi bili že silno zadovoljni,
če bi kateremu od velikanov
lahko postregli z izdatno mero
grenkobe, zlasti pa želijo z igro
dokazati, da so si nastop v EL
zaslužili. Še prej so morali za-
dovoljiti predpisom FIBE in v
dvorani urediti 3 tisoč sedišč,
zato tudi novi tribuni za obema
košema in nov »hišni red«. Tako
so eno od njih rezervirali za
»uniformirane« domače navija-
če (o gostih za sedaj še ni stekla
beseda, bodo pa zanesljivo lo-
čeni od domačih), pod njimi pa
je (tako kot v prvih mesecih po
odprtju dvorane) zdaj prostor
za novinarje, ki bomo odslej
veliko pobliže videli dogodke
na parketu, ob tem pa vselej z
veseljem prisluhnili »uglašene-
mu« bobnarskemu in troben-
tarskemu koncertu. Prošnja za
tolerantnost, naslovljena iz
Upravnega odbora kluba, pa se
nanaša zgolj na poročanje s te-
kem, saj so Laščani nenazadnje
novinci v ligi.
Pivovarna Laško se je na
sezono, ki se je z državnim
prvenstvom pričela v soboto.
pripravljala že julija - najprej v
Mežici in nato v Zrečah. Načr-
tovali in izpeljali so 16 prija-
teljskih tekem, polovico tega v
tujini. Trener Aleš Pipan, ki je
po odhodu Dončiča in Bečiro-
viča na seznam vpisal 14 ko-
šarkarjev, je z njihovo priprav-
ljenostjo trenutno zadovoljen:
»Aleksandar Gilič se nam je
pridružil popolnoma nepri-
pravljen in zdaj napreduje iz
tekme v tekmo in iz treninga v
trening. Boštjan Nachbar je za
glavnino dolgo zaostajal. Zdaj
smo uravnotežili moštvo. V
Laškem bo padel marsikateri
od znanih in odmevnih nas-
protnikov, saj moramo točke
iskati doma. Zelo pomemben
je štart, zato se bomo na itali-
janskega prvaka pripravili še
posebej. Vsakega nasprotnika
bomo sproti naštudirali, nekaj
VHS trakov pa že imamo. Sku-
pina je težka, favoritov ni,
prednost pa bi dal Vareseju,
01ympiakosu in Ulkerju.«
Redkobesedni laški strateg bo
točke torej iskal proti Izrael-
cem in Francozom, medtem
ko je kapetan Mileta Lisica že
borbeno nastrojen: »Ko bodo
prišle uradne tekme, bomo vi-
deli našo moč. Doslej smo več
delali na fizični pripravi in
uigravanju. Če ne bomo iz-
boljšali, pa bomo zanesljivo
vsaj izenačili lansko sezono, v
nobenem primeru pa ne na-
meravamo poklekniti pred
znanimi nasprotniki, ki jih za
sedaj spremljamo le preko
medijev, osnovna priprava pa
sledi pred tekmo.«
10 tekem rednega dela v
skupini C bo odigranih do 16.
decembra. Vse skupine se na-
to prerazporedijo po sistemu
A-B, C-D itn., v drugem delu
Evropske lige, ki se prične 6.
januarja, pa se bodo pivovarji
skoraj zagotovo združili z naj-
boljšo trojko skupine D, kjer
igrajo Teamsystem (Ita), Pau
Orthez (Fra), Efes Pilsen
(Tur), Gaja San Fernando
(Špa), Budučnost (ZRJ) in Gi-
bona (Hrv). Sledilo bo še 6
krogov, nato pa boji na izpa-
danje vse do finala konec apri-
la v Solunu.
Osnovni proračun kluba v
novi sezoni je nekaj manj kot
2 milijona mark oziroma prib-
ližno 40 odstotkov debelejši
od lanskega. Tretjino sredstev
je zagotovil matični sponzor.
■HHHMHi PRIMOŽ ŠKERL
V Laškem si predvsem že-
lijo podpore s tribun, zato so
temu primerno prilagodili
cene vstopnic, ki so že v pro-
daji. Sezonska vstopnica za
EL in OP velja 22 tisoč sit,
posamične pa 1000, 1500 in
2000 sit. Za paket vstopnic
za EL (najmanj 8 tekem) je
treba odšteti 12 tisočakov.
Vse tekme Pivovarne Laš-
ko bodo na sporedu ob 18. ali
18.45, odvisno od TV termi-
nov. Sredina tekma z Varese-
jem bo ob 18.45. Ostale tek-
me: 2. krog: Maccabi Elite-
PIL (30.9.), 3. krog: Asvel
Villeurbanne-PIL (ZlO.), 4.
krog:	PIL-01ympiakos
(20.10.), 5. krog: Ulker-PIL
(28.10.), 6. krog: Varese
Rootsters-PIL (3.11.), Z
krog: PIL-Maccabi (11.11.),
8. krog: PIL-Asvel Villeur-
banne (17.11.), 9. krog:
01ympiakos-PIL (8.12.), 10.
krog: PIL-Ulker (16.12.).
Varese je v lanski sezoni -
takrat s Hrvatom Veljkom
Mršičem, Američanom Alle-
nom Coreyem, Nemcem De-
nisom Wuchererjem in Ju-
goslovanom Alekdandrom
Lazičem - v skupini A Evrop-
ske lige s štirimi zmagami
končal na 5. mestu, v dru-
gem delu (skupina F) pa se
je prebil na četrto (7 zmag, 9
porazov) in kasneje izpadel
v osmini finala.
Pivovarna Laško v sezoni 1999/2000: Gregor Hafnar (22 let, 196 cm). Mileta Lisica (33, 207),
Gregor Jurak (22, 203), Aleš Kune (26, 208), Aleksandar Gilič (30, 210), Adnan Bajramovič
(19, 210), Boštjan Nachbar (19, 204), Miljan Goljovič (28, 203), Jernej Tilinger (19, 203),
Jasmin Kazaferovič (20, 195), Dragan Miletič (17, 194), Ervin Dragšič (25, 185), Srečko
Lesjak (pom. trenerja), Aleš Pipan (trener), Zdenko Lipovšek (teh. vodja), Mišo Arandjelovič
(fizioterapevt). Jure Brkljačič (17, 186), Vid Žarkovič (24, 186).
Impulz za prvenstvo
Košarkarice celjskega Ingrada so se z 2. mestom
zagrebškem turnirju Zrinski Frankopan precej ohrabrji^
pred sobotnim pričetkom DP.
Razlogov za optimizem je toliko več, ker so med drugi^ij
odpravile tudi slovenskega prvaka Imos Ježico in naznanil^
privlačen pričetek novega tekmovalnega obdobja. Edini in zelo
visok poraz (-59) so Celjanke doživele z evropskim prvakom
Ružomberokom, ki je mlel vse pred seboj. Trener Željko Ciglj,
je lahko še posebej zadovoljen z igro centra Mirne Dejak in Jer^
Grobelnik, ki sta si prislužili naziv najboljše skakalke in strelke
turnirja. Poleg Dejakove je celjski tabor okrepila še hrvaška
reprezentantka Jelušičeva, v klubu pa ni več Juršetove. Kako se
bo nova kompozicija odrazila v prvenstvu, bo jasno že 9
oktobra (4. krog), ko bo celjska vrsta gostovala na Ježici. Cilji
prenovljenih Celjank so jasni: finale v prvenstvu in pokalu. Prvj
del prvenstva bo glede na lansko sezono nespremenjen oktet
prvoligašev končal 22. januarja, drugi se z dodatnimi 10 krogi'
prične 5. februarja, play-off pa 25. marca. Novega (ali starega|
prvaka bomo dobili najkasneje 19. aprila. PRIMOŽ ŠKER[
PANORAMA
NOGOMET
Liga Si.mobil
6. krog: Mura-Publikum 1:3
(0:3) Sankovič 25, Georgijev-
ski 31, Goršek 45. Rudar (V)-
Korotan 2:2 (1:1) Zemljič 39,
Jermaniš 88. Vrstni red: Mari-
bor Pivovarna Laško 18, SCT
Olimpija 12, Rudar (V) in Dra-
vograd 10, Primorje in Mura 9,
Publikum in Domžale 7, HIT
Gorica 6, Korotan 4, Potrošnik
3, Feroterm Pohorje 2.
2.SNL
6. krog: Šentjur-Živila Tri-
glav 0:4 (0:0). Črenšovci-Eso-
tech Šmartno 2:6 (0:3) Cug-
mas 6, Dragič 42, 44, 47, Re-
povž 75, Kovačič 83. Vrstni
red: Tabor, Koper, Elan in
Esotech Šmartno 13, Živila
Triglav 12, Železničar 11, Alu-
minij 10, Šentjur 9, Jadran Še-
pič 8, Zagorje in Montavar Ro-
goza 7, Drava in Črenšovci 5,
Nafta 4, Avtoplus Korte 2,
Ivančna Gorica 1.
3.SNL sever
5. krog: TIM Laško-Zreče
1:4, Gerečja vas-Mons Clau-
dius 2:0, Usnjar-Paloma 1:1,
Dravinja-Fužinar 1:0. Vrstni
red: Paloma in Dravinja 11,
Zreče 10, Hajdina in Fužinar
9, Bistrica 8, Krško in TIM
Laško 7, Gerečja vas, Kovinar
Mascom in Mons Claudius 6,
Starše 4, Usnjar 2, Pobrežje 1.
MNZ
2. krog: Vransko-Kovinar
2:1, Brežice-Odred 1:3, Rogaš-
ka-Šmarje pri Jelšah 0:1. Vrst-
ni red: Šmarje pri Jelšah in
Odred 6, Vransko (-6), Kovi-
nar, Brežice in Rogaška 0.
KOŠARKA
Liga Koiinsica
1. krog: Slovan-Pivovarn;
Laško 62:72 (33:48) Goljovij
29, Lisica 16, Nachbar 8, Haf
nar in Jurak 6, Dragšič 3, Žar-
kovič in Gilič 2. Zagorje-Rogli
Atras 65:62 (28:20) Šporar 15^
Benič 12, Jokič in Starovasnii
8, Zinrajh 6, Manojlovič ii
Sedminek 4, Herman 3, Tem
nik 2. Loka Kava-Savinjski
Hopsi 67:83 (32:36) Kobale
21, Kahrimanovič 17, Nikitovi-
č 13, S. Udrih 11, Cizej 9.
Balev 5, Čmer 4, B. Udrih 3,
Vrstni red: Krka, Union Olim
pija. Savinjski Hopsi, Triglav,
Pivovarna Laško in Zagorje 2,
Rogla Atras, ZM Maribor, Slo-
van, Loka kava. Kraški zidar
in Helios 1.	|
Turnir Zrinsici Franicopai
|Ž)
1. krog: Ingrad Celje-Mont-
montaža 76:52 (37:27) Dejal
19, Grobelnik 16, Obrovnik
10, Ramšak 8, Vodopivec 6,
Jelušič in Veble 5, Potočnik 4,
Sušin 2, Arbeiter 1. 2. krog:
Ružomberok-Ingrad Celje
95:36 (39:22) Obrovnik 8,
Grobelnik 7, Dejak 6, Potoč-
nik in Vodopivec 4, Ramšak 3,
Jelušič in Arbeiter 2. 3. krog:
Ingrad Celje-Croatia 64:60|
(36:33) Grobelnik 29, Obrovj
nik 14, Dejak 10, Ramšak 8
Vodopivec 2, Sušin 1. 4. krog
Ingrad Celje-Imos Ježica 62:45
(28:21) Grobelnik 19, Obrov-
nik 18, Ramšak 13, Dejak 8,
Vodopivec 4. Končni vrstni
red: Ružomberok 8, Ingrad
Celje 7, Croatia 6, Imos Ježica
5, Montmontaža 4.
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA7I8.9.
Nogomet
Liga Si.Mobil, 7. krog - Celje:
Publikum-Dravograd (16,30).
2.SNL, 7. kro^ - Šmartno ob
Paki: Esotech Smartno-Zagor-
je (16,30).
3.SNL sever, 6. krog - Sladki
vrh: Paloma-Dravinja, Rogatec:
Mons Claudius-Usnjar, Zreče:
Zreče-Starše, Bistrica: Bistrica-
TIM Laško (vse ob 16,30).
MNZ, 3. krog - Šmarje pri Jel-
šah: Šmarje pri Jelšah-Vransko,
Kozje: Odred-Rogaška, Štore: Ko-
vinar-Brežice (vse ob 16,30).
Košarica
Liga Kolinska, 2. krog -
Zreče: Rogla Atras-Savinjski
Hopsi, Laško: Pivovarna Laš-
ko-ZM Maribor (obe ob 19).
l.SKL (Ž), 1. krog-Sežana:
BTC Legrand-Ingrad Celje
(18)._
NEDEUA, 19.9.
Nogomet
Liga Si.Mobil, 7. krog - Ru-
še: Feroterm Pohorje-Rudar
(V) (16,30).
2.SNL, 7 krog - Novo Me-
sto: Elan-Šentjur (16,30).
SREDA, 22.9.
Nogomet
Pokal Slovenije, 1/8 finala -
Britof pri Kranju: Britof-Pub-
likum (15,30).
Košarica
Evropska liga, 1. krog - Laš-
ko: Pivovarna Laško-Varese
Roosters (18,45).
Tekmovalni obrtniki
Organizatorja 32. MOS,
Celjski sejem d.d. in Obrtna
zbornica Slovenije, sta v so-
boto uspešno izvedla tradi-
cionalne športne igre obrtni-
kov.
V malem nogometu, keglja-
nju, tenisu, streetballu, ženski
odbojki, vlečenju vrvi in pika-
du so se pod nadzorom pred-
stavnikov Športne zveze Ce-
lje, pomerili tekmovalci 140
ekip iz dvaintridesetih območ-
nih obrtnih zbornic Slovenije.
Skupno je bila najboljša ekipa
Slovenj Gradca, ki je prejela
pokal MOS '99, za Korošci pa
so se na 2. mesto uvrstili obrt-
niki-športniki iz OOZ Mozirje
in na 3. mesto iz OOZ Celje.
Zmagovalci posameznih
panog; v moškem kegljanju
so bili najboljši Ravenčani, v
ženskem ekipa iz Črnomlja,
v malem nogometu Velenjča-
ni, v streetballu Mozirjani, v
ženski odbojki igralke Mari-
bora, v moškem pikadu eki-
pa Lenarta, v ženskem ekipa
Ptuja, v vlečenju vrvi pa je
bila najmočnejša ekipa Gro-
suplja.	IS
Tudi Ferjan na SP
Svetovnega prvenstva v ju-
du v Birminghamu (7.-10.
oktober) se bodo udeležili
kar trije celjski predstavni-
ki.
Tekmovalki Sankakuja Pe-
tra Nareks (do 52 kg) in Maja
Frece (do 70) sta si angleško
vizo priborili že pred časom,
zadnji pa je udeležbo potrdil
še član JK Ivo Reya Klemen
Ferjan (do 73). Nosilec brona
iz kolumbijskega MSP je na
mednarodnem turnirju v Spli-
tu premočno zmagal v svoji
kategoriji in normo ujel tik
pred zdajci. Med drugim so ga
v dalmatinski prestolnici
»okronali« za najboljšega tek-
movalca turnirja.
Na mladinskem DP v Slo;
venski Bistrici so predstavnil^'
s celjskega odlično nastopil''
V kategoriji do 66 kg sta si 3
mesto razdelila Jurkovni^
(Sankaku) in Holer. Ceraj
(oba Ivo Reya) je suvereniJ
opravil s konkurenco do 91
kg, v 10 kg težjem razredu
Bevc na koncu delil 3. mesto
Še uspešnejša so bila dekleta
Nareksova je slavila v kateg"'
riji do 52 kg, do 62 pa Žilnirj^'
va pred Šusterjevo. Dvojni u5'
peh sta ponovili Svečakova 1"
Brežnikova (do 70 kg), četrt"
zmago za Celjanke pa je zab^'
ležila Frecetova (do 78 kg,
Sankaku).
J.K., VL, Foto: G>
Klemen Ferjan - odprta pot v
Birmingham.
ŠPORT
21
Končno prva zmaga
Prekmurje srečno za Celjane - Potrditev preporoda v soboto? - Velenjčani še tik pod vrhom.
po dokaj uspešnih repre-
zentančnih akcijah so se slo-
venski ljubitelji nogometa
ponovno usmerili proti do-
mačim ligaškim dogajanjem.
2a največje presenečenje je v
^ krogu I. SNL poskrbel Pub-
likum, ki je presenetil Muro
„a Fazaneriji.
Tudi sicer minuli konec ted-
ja ni manjkalo zanimivih
obračunov. »Papirnati« derbi v
Ljudskem vrtu je s krmila HIT
Gorice vrgel trenerja Verlaševi-
ca, zamenjal pa ga je nam do-
bro znani Osmanovič, kar so
mnogi napovedovali že po seli-
tvi silno ambicioznega Zasavca
na Goriško. Vroče je bilo tudi v
Velenju, kjer sta si Rudar in
Korotan v zadnjih trenutkih
tradicionalnega derbija pribo-
rila po točko, kljub vsemu pa je
najmočneje odjeknil prav us-
peh Celjanov v Prekmurju.
Fantastičen prvi
polčas
stadion na Fazaneriji je že
lep čas srečen kraj za Publiku-
movce, ki so tam osvajali točke
tudi v časih najhujših kriz.
Spomnimo se samo lanske
zmage z 1:0 in ob koncu dve-
miigralcema manj. Tokratna
mga rumeno-modrih pa je
bik »čista« kot že dolgo. Če-
prav si je domači ostrostrelec
Štefan Škaper priigral dve 100-
odstotni priložnosti, ki ju po
zaslugi razpoloženega vratarja
Mujčinoviča ni izkoristil, so bi-
li gostje bistveno boljši nas-
protnik. Prav omenjeni Prek-
murski napadalec je zaradi
udarca nasprotnika brez žoge
dobil rdeči karton in prednost
Celjanov ob polčasu je bila
neulovljiva. Prvi del je bil za
Publikum naravnost sanjski.
Vajeti igre so bile v nogah varo-
vancev Nikole Hlevskega, ki se
je dobro zavedal, da v nedeljo
ni videl pravega Murinega
obraza, igra njegovih mož pa je
l^ila najboljša letos. Motivirani
Celjani so krenili napadalno in
l^ojevito, ter nasprotnika ne-
malokrat prisilili v grobe napa-
ki so jih znali kaznovati. Ob
'em so zapravili še nekaj zrelih
priložnosti, ki pa tokrat niso
bile usodne. Žal je bil drugi
polčas preveč podoben tistim s
prejšnjih obračunov - bled in
brez prave želje po dosegi za-
detka, čeprav je trener llievski
v odmoru ukazal nadaljevanje
ofenzive. A ker je Publikum v
Murski Soboti pred 1500 iz-
jemno korektnimi gledalci pri-
šel do svoje prve zmage v tem
prvenstu, seveda ni bilo razlo-
gov za negodovanje. Morda le
zavoljo številnih rumenih kar-
tonov, enega je dobil tudi Ka-
čičnik, ki bo na naslednjem
srečanje moral počivati, ker je
bil kaznovan že četrtič.
Številne rošade
Nikola llievski po tekmi sicer
ni bil videti posebno zadovo-
ljen, najbrž zaradi blede pred-
stave v drugem polčasu: »Na-
tančno sem preučil igro nas-
protnika, ki nas je podcenil, mi
pa smo to znali izkoristiti že v
prvem polčasu, ki smo ga odi-
grali res vrhunsko,« je povedal
dan kasneje 44-letni Makedo-
nec na redni tiskovni konferen-
ci, kjer je prišlo do podpisa
pogodbe o sodelovanju med
nogometnima kluboma Publi-
kum in Šentjur. Dodalje še:
»Drugi polčas je bil katastrofa-
len, ponovno so me razočarali
nekateri posamezniki, ki pa jih
ne bi želel imenovati. Ne vem,
kaj se dogaja z igralci. Očitno so
se zadovoljili z rezultatom, ali
pa so se ustrašili zmage. Najbrž
gre za napake storjene v trenaž-
nem procesu v minulih letih,«
je pripovedoval.^oudaril je še,
da zmaga v Prekmurju pomeni
zelo malo, če ne bo potrditve že
v prihodnjem krogu, ko na
Skalno klet prihaja preseneče-
nje dosedanjega dela prvenstva
Dravograd, ki pa je v zadnjem
krogu popustil in na svojem
igrišču klonil proti SCT Olimpi-
ji. »Novinec v ligi bo v soboto ob
16,30 zagotovo težak nasprot-
nik. Dravograd ni naključno vi-
soko na prvenstveni lestvici, za-
to se bomo morali za nove toč-
ke pošteno potruditi.« V konku-
renci za Kačičnikovo mesto so
vsaj trije nogometaši, sicer pa
bo konkurenca za igralska me-
sta očitno vse hujša, kajti po
Publikumu kroži vse več igral-
cev. Celjani so ubrali taktiko
odpuščanja igralcev sredi sezo-
ne. Od začetka prvenstva so
klub zapustili Angelovski, Širec
in Perše, prišli pa so Georgijev-
ski, Šoštar, ki je proti Muri igral,
a je še na preizkušnji, ter 17-
letni državljan BiH Slobodan
Dobrijevič, ki se članskemu
moštvu zaenkrat še ne bo pri-
družil. V prihodnjih tednih ali
mesecih bosta »nogo« dobila
vsaj še dva nogometaša, ki bo-
sta najbrž dobila ustrezni za-
menjavi.«Gre za selekcionira-
nje, saj bomo imeli v prihodnji
sezoni bistveno višje cilje,« pra-
vi predsednik kluba Marjan
Vengust.
Velenjcdni zastali
Rudar je v DP drugič zapo-
red nastopil v vlogi gostitelja in
vnovič ni zmagal. Po Muri je
Velenjčane presenetil še Koro-
tan, ki je v tradicionalnem der-
biju povedel, domačini so vo-
dili še 5 minut pred koncem
srečanja, a je Toševski v zad-
njih trenutkih tekme zagotovil
točko in rešil trenerja Korotana
Tonija Tomažiča, ki bi ga v
primeru neuspeha verjetno ča-
kala podobna usoda kot Verla-
ševiča pri »vrtnicah«. Rudar bo
imel priložnost za vrnitev na
zmagovalne tirnice že v 7 kro-
gu. Gostoval bo pri Feroterm
Pohorju v Rušah. Novinci v
ehtni druščini bodo vsaj po-
skušali doseči kakšen zadetek,
kar bo koristilo »knapom«, ki
jim odprta igra »leži«, v oboje-
stranski ofenzivi pa so po pra-
vilu zmagovalci. Razen če na
nasprotni strani ne stojijo prva-
ki, ali pa »prava« Mura. Rudar
bi se z uspehom utrdil tik pod
vrhom prvenstvene lestvice in
delal družbo SCT Olimpiji. Ob
tem bodo Velenjčani v 8. krogu
gostili še enega predstavnika z
dna - Potrošnika. Z dvema za-
porednima zmagama bi do-
končno vložili kandidaturo za
naskok na 2. mesto v DP, ki je
realno dosegljivo le ob bistve-
no manjših nihanjih v igri, kot
je bil primer v prvih 6 tekmah.
«■■■■■■1 TOMAŽ LUKAČ
Toča golov
V	drugoligaškem DP so nogometaši Šentjurja doživeli
prvi letošnji poraz, Esotech Šmartno pa je visoko porazil
Črenšovce. Na dveh tekmah drugoligašev s Celjskega so
gledalci videli kar ducat golov.
V	Šentjurskem športnem parku sta se nasprotnika več kot
80 minut (po)igra(va)la brez zadetkov, potem pa so Živila
Triglav povedla iz sumljivega položaja in do konca tekme
zadela še trikrat. Šentjur je letos prvič klonil, v prihodnjih
krogih pa ga čaka peklenski ritem, saj bodo njihovi nasprot-
niki ekipe iz zgornjega dela prvenstvene lestvice. Bera točk
bo zanesljivo manjša od dosedanje.
Bolj optimistično lahko v nadaljevanje sezone zrejo pri
Esotechu, ki je odpravil Črenšovce kar s 6:2. Šmarčani imajo
podobno kot v prejšnjem tekmovalnem ciklusu učinkovit
napad, kar je tudi posledica brezkompromisne napadalne
igre, ki ima vse več simpatizerjev. Za potrditev uspeha iz
Prekmurja, pa bodo »vijoličasti« morali opraviti s silno,
neugodnim Zagorjem, ki je povrhu vsega še ranjeno po
domačem porazu proti Taboru.
T.L.
JUTEKS,
kemijsko-tekstilno podjetje d.d., Hmeljarska 1, Žalec
zaposli
TRGOVCA - lahko tUdI pripravnika
za prodajo toplega poda v svoji industrijski prodajalni
Pogoji: končana trgovska izobrazba IV. stopnje, poznavanje dela z
računalnikom, komunikativnost, fizična moč.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas
- 6 mesecev z dvomesečnim poskusnim delom oz. za čas opravljanja
pripravništva. Možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne ponudbe sprejemamo v 15. dneh po objavi.
Kladivar|u dvojna krona,
Cankarju zelenci
Ekipno atletsko prvenstvo v
Novi Gorici je bilo povsem v
znaku Kladivarja. Celjski atleti
so zanesljivo ubranili naslov
najboljšega moškega kolekti-
va v državi in bodo prihodnje
leto nastopili v Superligi, kjer
so Sloveniji mesto priborili
maja v Atenah, dekleta pa so
po lanskem drugem mestu to-
krat spet zmagala.
Toda vprašanje je, ali bodo
atletsko Evropo kot ekipa
sploh videle. Kladivar si
evropskega nastopa v obeh
konkurencah pač ne more pri-
voščiti. V skromni konkurenci
(pri moški 4, pri ženskah pa le
3 klubi) je najkrajšo potegnil
lanski prvak pri ženskah ljub-
ljanski ŽAK, ki so ga po zaslu-
gi Mete Mačus prehitele celo
domače atletinje Mebla - za
borih 199 točk, čeprav so
Ljubljančanke po prvem dne-
vu celo vodile.
Najboljša dosežka sta uspe-
la Kocuvanu in Valantovi. Mi-
ru je bilo po polomu na Mitin-
gu celjskih knezov vsega do-
volj, zato se je še enkrat spu-
stil pod 50 sekund (49,87) in
potrdil, da njegova letošnja
forma še najbolj spominja na
tečaj nemške marke - čeprav si
nekateri to razlagajo tudi dru-
gače. Valantovi je uspelo spet
solidnih 13,86, za nameček je
slavila še v daljavi in sproti
ugnala konkurentko Ksenjo
Predikaka (ŽAK).
Gregor Cankar bo prihod-
njo sezono pričakal bogatejši
za 8 ameriških tisočakov. Toli-
ko si je namreč prislužil s 5.
mestom na finalu Zlate lige v
Berlinu (1. Pedroso 843 cm, 2.
Beckford 829 cm). Osmice to-
krat ni preskočil, očitno sta
utrujenost in padec koncen-
tracije ob izteku napornega
tekmovalnega ciklusa preveli-
ka. Njegova serija 732 , 743,
757, nato dve ničli in končnih
779 je ena najslabših letos,
zato pa je finalna uvrstitev
najboljša v zgodovini sloven-
ske atletike. V skupnem se-
števku vseh atletov je Gregor
pristal na 60. mestu (50 točk).
Najvišjo uvrstitev (2. mesto)
letošnje »zlate serije« je edine-
mu slovenskemu udeležencu
tega tekmovanja uspela v Pari-
zu, kjer je pristal na 807 cm,
kolikor je zmogel tudi v Brus-
lju, kjer je bil četrti.
Rezultati ADK Kladivar na
ekipnem DP, moški - 100 m:
1. Acman 10,59. 200 m: 2.
Acman 21,44. 400 m: 2. Kocu-
van 46,78. 800 m: 2. Petrin
1:56,92. 1500 m: 2. Kremžar
4:00,85, 3. Petrin 4:01,45.
3000 m: 1. Živko 8:38,07, 2.
Klemen 9:10,22. 5000 m: 1.
Živko 14:54,96. 110 ovire: 1.
Voglar 14,96. 400 ovire: 1. Ko-
cuvan 49,87, 3. Štopinšek
54,08. 2000 m ovire: 1. Krem-
žar 6:12,38. 4x100 m: 2. Kla-
divar I. 41,43. 4x400 m: 1.
Kladivar 1. 3:16,54. Višina: 1.
Rozman 200 cm. Palica: 1.
Rovan 522 cm, 2. Hliš 420 cm.
Daljava: 2. Rozman 737 cm.
Troskok: 1. Topolovčan 16,07
m. Krogla: 1. Medič 17,59 m,
3. Stepišnik 14,62. Disk: 2.
Medič 50,66 m. Kopje: 1. Ter-
šek 65,71 m, 3. Grosek 58,60
m. Kladivo: 1. Drozg 48,32 m.
Končni vrstni red: 1. Kladivar
18658, 2. ŽAK 16092, 3. Meblo
14153.
Ženske, 100 m: 2. Matul
12,87. 200 m: 3. Tomič 26,28.
400 m: 2. Klemen 58,63, 3.
Djumič 59,78. 800 m: 1. Dju-
mič 2:15,77. 1500 m: Gluvič
4:51,82, 2. Šučur 4:52,25.
3000 m: 1. Gluvič 10:50,58.
100 ovire: 3. Tomič 15,40. 400
ovire: 2. Klemen 1:04,50, 3.
Kocijan 1:09, 46. 4x100 m: 2.
Kladivar 49,25. 4x400 m: 1.
Kladivar 4:00,31. Daljava: 1.
Valant 614 cm, 3. Marine 505
cm. Troskok: 1. Valant 13,86
m. Krogla: 2. Bezjak 12,27 m.
Disk: 3. Podkrajc 27,59 m.
Kopje: 1. Bezjak 40,59 m.
Končni vrstni red: 1. Kladivar
13447, 2. Meblo 12636, 3. ŽAK
12437.
PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GK
Dobitnika bronastega odličja na SP v atletiki v Sevilli. Grego
Cankarja, je minuli četrtek sprejel tudi celjski župan Bojan
Šrot in mu čestital za izreden uspeh.
Miroleksova mednarodna
trojka
Kegljavke celjskega Miroteksa se pripravljajo na novo
Sezono, kjer znova merijo na državni naslov - že šestnajsti
po vrsti. V evropskem pokalu je njihova želja finale, torej
Uvrstitev med najboljšo četvorko.
Kondicijskim pripravam sledijo prijateljski dvoboji. S prvo
drugo ekipo so na domačem kegljišču gladko odpravile
slovenjegraški Kograd (2604:2202, 2412:2222). Opomniti
na vse boljšo štirinajstletnico Barbaro Fidel, ki se počasi
•■azvija v vrhunsko tekmovalko. V šestih dneh je Miroteks
Jspešno gostoval na Hrvaškem, kjer je ugnal Podravko z
^544:2528 (Kardinar in Tkalčič 438) in v Bratislavi, kjer je
'^mkajšnji prvoligaš Spoje klonil dvakrat (2634:2349; Petak
Kardinar 447, Šeško 440 in 2644:2447; Kardinar 456,
^eško 453, Grobelnik452).
Moška vrsta CP Celje je izgubila z bratislavskim Interjem,
J^iialistom zadnjega svetovnega pokala prvakov s 5313:5483
^^odeb 902, Salobir 890, Naraks 889). Pri Interju je svetovni
P'"vak Jugoslovan Pavlič podrl kar 1069 kegljev.
JOŽE KUZMA
Pričakovano Kejžar in Živkova
četrtega uličnega teka v Atomskih toplicah se je tokrat
udeležilo rekordno število tekačev rekreativcev. Na proge
v dolžinah od 300 do 6000 metrov se je pognalo 468
tekmovalcev.
V odlično pripravljenem teku so številni domačini, gostje
zdravilišča in tekači iz vse Slovenije prikazali vzorno borbe-
nost, še posebej pri mlajših kategorijah. Absolutna zmagoval-
ca teka, ki je bil v sklopu 01 Slovenije (akcija Slovenija teče za
zdravje), sta postala Roman Kejžar in Anica Živko, ki sta si
ob praktičnih nagradah prislužila še vsak po 30 tisočakov.
Zmagovalci po kategorijah - fantje 1: Alen Mordej. Fantje 2:
Rok Kolar. Fantje 3: Jani Čakš. Fantje 4: Vulnet Misimi. Dekleta
1: Alisa Šehič. Dekleta 2: Adela Lučič. Dekleta 3: Mojca Tamše.
Ženske do 35 let: Silva Vivod. Ženske 36 do 50: Anica Živko.
Ženske nad 50: Marinka Petkovšek. Člani do 20 let: Aleš
Tomič. Člani 34 do 39: Roman Kejžar. Člani 40 do 49: Avgust
Manfreda. Člani nad 60: Silvo Jemenšek. JANEZ TERBOVC
22
MODRI TELEFON - PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Študentje na
ekskurziji
Bodoči zdravnilci in zoboz-
dravniki se med ostalo bero
znanja seznanjajo tudi s tradi-
cijo in zgodovino svoje stroke
ter spoznavajo razvoj zdravs-
tvene kulture na Slovenskem.
Zato jih Inštitut za zgodovino
medicine z medicinske fakul-
tete v Ljubljani s predstojnico
dr. Zvonko Zupanič Slavec
vsako leto vodi na ogled ne-
katerih zdravstvenih zname-
nitosti v Celju in okolici. Le-
tošnja ekskurzija je bila že
šesta po vrsti in vsako leto je
opazno večje zanimanje. Štu-
dentje so si v Pokrajinskem
muzeju ogledali razstavo o
celjskih grofih, v Muzeju no-
vejše zgodovine pa slovensko
zobozdravstveno zbirko. Pri
. tem gre zahvala prim. Francu
Štolfi, dr. stom., ki je z dolgo-
letnim zbiranjem in prouče-
vanjem zobozdravstvenih
pripomočkov prišel do ob-
sežnega znanja in prek 2800
predmetov, od opreme do in-
strumentarija. Veliko truda,
vztrajnosti in ljubezni ter se-
veda sodelovanja zoboz-
dravstvenih delavcev, pred-
vsem prim. dr. Velimira Vuli-
kiča, je bilo vloženega in po-
trebnega, da je zbirka nastala.
Da pa je zbrano gradivo ugle-
dalo luč sveta in bilo muzej-
sko obdelano, gre zahvala di-
rektorici Muzeja novejše zgo-
dovine v Celju, prof. Andreji
Rihter, ki nas je najprej poz-
dravila. Nekaj besed je spre-
govorila kustosinja Marija Po-
čivavšek, potem pa nas je po
zbirki popeljal njen ustanovi-
telj, prim. Štolfa. Med drugim
smo izvedeli tudi, da se aktiv-
no pripravlja projekt Sloven-
ski zdravstveni muzej, kate-
rega glavni pobudnik je Inšti-
tut za zgodovino medicine.
Po ogledu Slovenske zo-
bozdravstvene zbirke smo
obiskali grobnico celjskih
grofov in knezov v Marijini
cerkvi. O identiteti in identifi-
kaciji domnevnih lobanj celj-
skih grofov nam je govorila
strokovnjakinja dr. Zvonka
Zupanič Slavec, ki raziskuje
posmrtne ostanke in bo štu-
dijo kmalu sklenila. Zahvalju-
jemo se zgodovinarkama Jo-
žici Vodeb in Mateji Medved
za »potovanje« skozi zgodo-
vino teh znamenitih Celjanov.
Nato smo si ogledali baročno
cerkev na Sladki gori, kjer so
znamenite freske Franca Je-
lovška z medicinsko vsebino,
ki jih je z mojstrsko roko na-
slikal v letih 1752-53. Župnik
Rok Metličar nas je opozoril
tudi na fresko Marije z dete-
tom nad glavnim vhodom.
Prijazen župnik nas je ob slo-
vesu še pogostil, da smo laže
in še boljše volje nadaljevali
pot.
Ekskurzijo smo zaključili z
ogledom ene starejših lekarn
v Evropi v samostanu Olimje.
Umetnostno-zgodovinski og-
led na Sladki gori in v Olimju
je vodil prof. Aleš Stopar, ki
nam je kljub boleči nogi z
navdušenjem in zanimivim
pristopom prenašal svoje bo-
gato znanje.
Zahvaljujemo se vsem, ki
ste poskrbeli, da nam bo ek-
skurzija ostala v trajnem
spominu. Zlasti gre zahvala
za vložen trud vodji dr.
Zvonki Zupanič Slavec, vods-
tvu Muzeja novejše zgodovi-
ne v Celju, ki je omogočilo
študentom brezplačen vstop,
predsedniku Znanstvenega
društva za zgodovino
zdravstvene kuhure Sloveni-
je, prim. Francu Štolfi, tovar-
ni Lek, ki je plačala avtobu-
sni prevoz, in podjetju Mol-
lier, d.o.o., ki je poskrbelo,
da naši želodčki niso ostali
prazni.
JELKA SEVER,
Celje
MODRI TELEFON
Hrupno jezero
Olgo iz Celja motijo vse
številnejši motorni čolni in
vodni skuterji, ki hrumijo
po Žovneškem jezeru in ga
onesnažujejo. Ne ve, kdo bi
lahko to početje omejil ozi-
roma preprečil.
Zdravko Zupančič, rečni
nadzornik pri Nivoju, vod-
nem gospodarstvu Celje, poz-
na problem, vendar sami ni-
majo pooblastil, sami uprav-
ljajo le pregrado na jezeru, ki
je predvsem namenjeno na-
makanju. Voznike so že prija-
viU policiji in inšpekciji, ven-
dar se ni nič spremenilo.
V Občini Braslovče, na čigar
ozemlju je jezero, pravijo, da
so pohcisti iz Žalca že nekaj-
krat kaznovali »dirkače«, ven-
dar so kazni majhne in jih ne
odvrnejo od nadaljnje vožnje.
Po besedah pravnice na obči-
ni Verice Kamin bi morali
sprejeti odlok o plovnem re-
žimu in v njem opredeliti tudi
kazni za kršitelje, ki bi bile
bistveno višje od sedanjih. Do
takrat pa ostaja policijski nad-
zor.
Parkirnina za
Logarsko
Marijo iz Celja je razjezila
parkirnina v višini 800 tolar-
jev, ki jo je morala plačati ob
vstopu v Logarsko dolino, še
zlasti pa neprijaznost enega
od uslužbencev, ki se je og-
lasil na številko, zapisano v
priloženem prospektu, ko je
želela pojasnilo, v kakšne
namene porabijo zbrani de-
nar.
Avgust Lenar, direktor
podjetja Logarska dolina,
d.o.o., pravi, da očitek o ne-
prijaznosti težko komentira
in da bo skušal ugotoviti, za-
kaj je prišlo do nesporazuma.
Res pa je, da mora vsak, ki
se v dolino pripelje z avtom,
plačati 800 tolarjev - ne pa
tudi tisti, ki pridejo peš. To
je znesek za parkiranje na
osmih parkiriščih v dolini v
času bivanja v njej. »Ljudem
se ne zdi nič čudno, če mo-
rajo plačati za vsako parki-
rišče v mestu, v naravi, kjer
naj bi imeli prednost pešci,
pa so jezni, če morajo plača-
ti,« pravi. Po anketi, ki so jo
opravili med obiskovalci, se
jih je 80 odstotkov strinjalo s
takšnim načinom ohranja-
nja doline. Zbrani denar, ki
ga je letno okrog 7 milijonov
tolarjev, namenjajo za delo
nadzorne službe v dolini, ki
ima zlasti ob nedeljah veliko
dela, ter za komunalno in-
frastrukturo.Tako so nare-
dili čistilno napravo za doU-
no, osem parkirišč, urejajo
klopi, table, pozimi čistijo
sneg... Oktobra bodo začeli
urejati vstopno območje v
dolino, ki ga bo treba zaradi
povečanega prometa prek
Pavličevega sedla drugače
urediti. Hkrati bo tam parki-
rišče za tiste, ki pridejo v
dolino le za nekaj ur in lah-
ko nadaljujejo peš.
Križ z jubilejnimi
nagradami
»Kdaj je delavec upravi-
čen do jubilejne nagrade; ta-
krat, ko, denimo skupaj do-
polni 10 let delovne dobe, ali
šele takrat, ko je 10 let zapo-
slen pri istem delodajalcu,«
nas je vprašala bralka Tina
iz Celja.
Odgovor smo poiskali pri
samostojni finančni svetoval-
ki Zdenki Batistič, ki pojas-
njuje, da je po zadnji spre-
membi splošne kolektivne
pogodbe za gospodarstvo de-
lavec do jubilejne nagrade
upravičen takrat, ko dopolni
10, 20 ali 30 let dela pri zad-
njem delodajalcu. Odgovor je
torej na papirju precej pre-
prost, v praksi pa je že odpr-
tih vrsta dilem. Kako je z iz-
plačilom jubilejne nagrade v
primeru, da se je delavec
vmes prezaposlil k drugemu
delodajalcu in je po starih
predpisih enkrat že dobil iz-
plačilo, zdaj pa spet izpolnju-
je pogoj? In kako je, naprimer
v primerih, ko so se podjetja
preimenovala, ali v primerih
zasebnih obratovalnic, ko so
se menjali lastniki? Po splošni
kolektivni pogodbi za gospo-
darstvo je delavec do jubilej-
ne nagrade v teh primerih
upravičen, če je ob preimeno-
vanjih ali prenosu lastništva
šlo za pravno nasledstvo.
Vsak dan med 10. in 17. uro
bo do srede, 22. septembra,
vaša vprašanja po telefonu
(na številko Modrega telefo-
na 0609 620-133) sprejenm-
la novinarka Urška Selišnik.
Celje brez
mestnega
arhitekta
Bralka Dragica nas je
vprašala, kako so v Zavodu
za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Celje lahko
izdali dovoljenje za gradnjo
četrte frčade na objektu v
Gosposki 21 v Celju, saj le-ta
tako po dimenzijah kot po
sami izvedbi odstopa od ob-
stoječih treh.
Po besedah Branke Prime,
ki v zavodu bdi nad varova-
njem kulturne dediščine stare-
ga mestnega jedra, jih tudi v
tem primeru, kot še v številnih
drugih v zadnjih letih, ni nihče
niti vprašal za dovoljenje. »Od-
kar Celje nima mestnega arhi-
tekta, so težave s prenovami
na objektih v mestnem središ-
ču stalnica v našem delu. Da bi
morala biti prenova skladna s
stroko, opozarjamo tudi
Upravno enoto Celje, kjer iz-
dajajo ustrezno dokumentaci-
jo oziroma dovoljenja,« pojas-
njuje Primčeva in dodaja, da
lastniki oziroma najemniki
včasih tudi ne vedo, kako se je
prenove potrebno lotiti in ka-
tera dovoljenja morajo za po-
seg v prostor pridobiti, posle-
dica tega pa so seveda nehote-
ne črne gradnje. »Potem, ko so
dela že izvedena, pa je izjem-
no težko vzpostaviti obstoječe
stanje izpred začetka obnove,
zato so velikokrat potrebni
kompromisi,« še pojasnjuje in
dodaja, da bi Celje resnično
potrebovalo mestnega arhi-
tekta, ki bi skupaj s strokov-
njaki iz zavoda bdel nad podo-
bo starega mestnega jedra.
TC, IS
i POHVALE ^
Poštene
trgovke
v torek, 7. septembra, sem
bila po nakupih v Laškem.
Med drugim sem obiskala
tudi Izbirino prodajalno že-
leznine. Ko sem želela plača-
ti, sem z grozo ugotovila, da
sem izgubila denarnico, v ka-
teri so bili poleg denarja tudi
dokumenti. Odpravila sem
se na mučno pot iskanja po
Laškem, na koncu pa sem se
vrnila še v to trgovino, kjer
so me že čakale prijazne pro-
dajalke s pozabljeno denar-
nico. V času, ko sem jo še
iskala v drugih prodajalnah,
so celo poklicale v Rimske
Toplice, da bi me obvestile o
najdbi. Ker sta tako prodajal-
ka kot poslovodkinja zavrnili
nagrado, se jima javno zah-
valjujem za poštenje in pri-
jaznost.
ROZALIJA ŽVEPLAN,
Rimske Toplice
PRITOŽNA
KNJIGA g
Previdno pri
prodaji
Ker sem se odločil prodati
svoje stanovanje, sem se obr-
nil na več agencij, med njimi
tudi na agencijo Premius
d.o.o. Celje, ki se ukvarja s
prodajo nepremičnin.
Sprejeli so me zelo prijazno
in me vpisali v svoj register,
za kar sem plačal 5 tisoč tolar-
jev. Dogovorili smo se za ter-
min in ogled stanovanja, kar
so tudi storili. Po ogledu sta-
novanja smo določili ceno, ki
smo jo vpisali v pogodbo, ki
sem jo prej dobil na vpogled,
a sem jo na žalost premalo
pazljivo prebral. Dogovorili
smo se, da se lahko stanova-
nje proda z njihove ali z moje
strani, kdor bo pač bolj uspe-
šen.
Stanovanje sem prodal
stranki, ki se je javila na moj
oglas. Naredila sva kupopro-
dajno pogodbo pri notarju.
Obvestil sem vse agencije, ki
so me imele v svojem regi-
stru, da je stanovanje proda-
no. Z nobeno agencijo nisem
imel problemov glede odjave
in stroškov, ki so nastali. Po-
jasnili so mi, da agencija dobi
svojo provizijo, če najde kup-
ca in proda nepremičnino.
Pri agenciji Premius pa je bilo
povsem drugače, saj zahte-
vajo plačilo za delo, ki ga
niso opravili, ker imajo po-
godbe pripravljene sebi v ko-
rist.
Pogodbo sem premalo ali
nepazljivo prebral, ker pač ni-
sem pravnik, zato jim moram
sedaj plačati provizijo - ka-
zen, kot to oni imenujejo, ^
nisem pri njih delal kupopri^
daj ne pogodbe, kot zahtev
njihov 5. člen.
»Naročnik s podpisom ^
pogodbe nepreklicno narof;
posredniku posredovanje p,
prodaji v 1. členu citirane n^
premičnine, kot z njo tudi n^
roča posredniku kot zastop
niku pripravo vseh listin, p^
trebnih za realizacijo prodaj
nepremičnine, vključno s ku
poprodajno pogodbo, kar j
zajeto v ceniku posrednika
Enostranska odpoved te pc
godbe ni mogoča.«
Ker je bila cena stanovanj,
visoka in s tem tudi kazen
kot navajajo oni, se počutin
ogoljufanega in prizadetega
S tem hočem opozoriti bodo
če prodajalcev svojih nepre
mičnin, naj bodo zelo previd
ni pred podpisom pogodbe 1
Premius d.o.o, ker bodo dru
gače plačali kazen, kot sem j(
plačal jaz.
Naslov v uredništvi
INFORMACIJE ■ ROMAN	1B
[g ROJSTVA
^Tceljski porodnišnici so
rodile:
3,9.: Polona ZELKO iz Pre-
[jolda - dečka, Frančiška
\/rATANAR iz Gornjega Gra-
ja . deklico, Petra VINDER iz
5empetra - deklico.
4.9.: Milka BAŠ s Polzele -
jgČka. Mateja POTOČNIK iz
Prebolda - deklico, Majda
0EZ iz Laškega - dečka, Ni-
jja SREBOTNJAK iz Celja -
(ječka, Katja ŠMIGOC iz Celja
. deklico, Ivanka ARTIČ iz
gogaške Slatine - dečka.
5.9.: Verica STRMEČKl iz
[logaške Slatine - dečka.
6.9.: Helena WEBER iz Laš-
l^ega - dečka. Alenka ROŽANC
iz Gorice pri Slivnici - deklico,
Tanja RESNIK iz Mozirja - de-
vico, Damjana FENDRE s Po-
lja pri Bistrici - dečka.
7.9.: Janja KOBALE iz Ro-
gaške Slatine - deklico. Meta
ŠKRUBA iz Mozirja - dečka,
Blanka KOVAČIČ iz Celja - dva
dečka, Helena RATAJ iz Šent-
jurja - dečka, Marica MAST-
' NAK iz Sevnice - dečka.
I 8.9.: Natalija VIDIČ iz Laš-
i(ega - dečka, Terezija POD-
GRAJŠEK s Planine na Pohor-
ju - deklico. Lučka JELŠNIK iz
Gornjega Grada - dečka. Bar-
bara ROBAN PRODNIK iz Sol-
čave - dečka, Tatjana SENIČ iz
Slovenskih Konjic - dečka. Sa-
bina GADIŠNIK iz Gotovelj -
deklico, Valentina PASARIČ iz
Celja - dečka, Simona SENICA
s Planine pri Sevnici - deklico.
9.9.: Valerija PELKO iz Vele-
nja - dečka, Tea KEBER iz
Šentjurja - deklico, Carmen
?OŠTRAK iz Šentjurja - deč-
' M Simona GOLOB iz Velenja
1 -dečka. Slava TERBOVŠEK iz
Gornjega Grada - dečka, Na-
taša ŽNIDAR iz Šentjurja -
dečka. Klavdija GORENAK s
Frankolovega - dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Danijel KU-
NEJ iz Bistrice ob Sotli in Ma-
rina ŽNIDAREC iz Celja, Mar-
jan RAVNAK iz Celja in Suza-
na KOS iz Škofje vasi, Boštjan
ŠLATAU iz Štor in Romana
ROMIH iz Kanjuc, Bogdan PO-
TOČAN iz Celja in Mihaela
KRAJNC iz Nove Cerkve.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Gregor
GORJANC iz Boletine in Ro-
mana KALAN iz Šentjurja ter
Franc ARH iz Veniš in Renata
TUDJINA iz Podloga pod Bo-
horjem.
Velenje
Poročili so se: Sebastjan
PEŠEC, Spodnje Krašo in Kar-
men BENKO iz Velenja ter
Marko KLANČNIK in Polonca
KAVTIČNIK iz Zavodnja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Julijana ŠKOR-
JANC iz Celja, 71 let, Maksimili-
jan ŠOSTAR iz Selc, 76 let.
Gjurgjica MEŠTROV iz Celja. 69
let. Miah MAMUN iz Banglade-
ša. 22 let. Ana ŠUMIČ iz Celja.
87 let. Alojz IGRIČNIK iz Brni-
ce. 77 let, Franc FILEJ z Ljubeč-
ne, 62 let, Alojz VERČKOVNIK
iz Celja, 90 let, Silvestra KO-
PRIVŠEK iz Celja, 71 let. Angela
SCHMIDT iz Celja, 93 let, Franc
JUG iz Ješovca pri Kozjem, 74
let, Slavko OŠUAK iz Celja, 76
let, Hilda PARADIŽNIK iz Rim-
skih Toplic. 86 let. Ljudmila
MASTNAK s Proseniškega, 49
let, Josipina Roza NOVAK iz
Celja, 89 let. Draga JURAK iz
Celja, 59 let.
Velenje
Umrli so: Emil JEVŠENAK z
Brinjeve Gore, 64 let, Gašper
OREHEK iz Moravč, 65 let,
Janez ZVONAR iz Velenja, 71
let, Alojzij JUVAN iz Ljubnega
ob Savinji, 78 let, Anton ME-
NIH iz Topolšice. 61 let. Drago
TACER iz Ožbalta. 77 let.
Alojz Anton KOPITAR iz Laz,
61 let. Pavlina REBERNIK z
Raven na Koroškem. 79 let.
Žalec
Umrla sta: Helena ACMAN
iz Brezja. 82 let in Ludvik
ZUPAN iz Ločice pri Vran-
skem, 84 let.
TRŽNICA
Cene na celjski tržnici 13.
septembra 1999
SIT/kg-kos
SREDNJA ZDRAVSTVENA
ŠOLA CELJE
ipavčeva 10
Vabimo vas k vpisu v programa
izpopolnjevanja za poklica
MASER in PEDIKER.
Vse potrebne informacije dobite
na Srednji zdravstveni šoli Celje,
Ipavčeva 10 ali na telefonskih
številkah:
063/442-331 ali 4900-070.
mednarodna
družba z lastno
proizvodnjo
VABI
K SODELOVANJU
KOMUNIKATIVNE
LJUDI.
POGOJ:
•	vozniški izpit; lasten prevoz
•	starost nad 25 let
•	bivališče v okolici Celja
Delo poteka vsak dan v popoldan-
skem in večernem času.
Izplačila so tedenska!
Informacije
0609-646-165, 041-755-523.
»Mar se mi od vsega hudega že blede po glavi?« se je ob tem,
tako jasno slišanem glasu, zdrznila Anka in se prebudila nazaj
v kruto resničnost življenja.
»Skoraj sem zmrznila!« je zdaj začutila po vsem telesu
strupen mraz in le s težavo premaknila odrevenele ude, v
katere se je počasi in z bolečino vračala kri.
»Ne, ne smem se kar tako predati malodušju,« se je znova
vračala vanjo prava, trmasta volja do življenja.
»Še mnogo je na svetu zlobe, katero bo potrebno izkorenini-
ti, da dobi nekoč življenje lepšo podobo!« si je odločno rekla in
zataknila pištolo nazaj za pas.
Že je stopila nekaj korakov naprej po poti, ko se je nenado-
ina zavedla svoje naloge, na katero je ob vseh teh dogodkih
čisto pozabila. Nagonsko je potipala, kje je njena torba s pošto
in z grozo ugotovila, da jo je pozabila tam pod kozolcem.
Težki so bili njeni koraki, ko se je vračala po torbo in
(dozdevalo se ji je, da se tisti začarani kraj z vsakim njenim
l^orakom za korak oddaljuje proč od nje.
Še sama ni opazila, da prestopa skoraj na mestu, tako se je
'^jeni duši upiralo srečanje s krajem, ki ji je prinesel toliko
Mjenja, ponižanja in je od nje zahteval najtežjo preizkušnjo v
^sem njenem življenju.
»Mar vse to še ni bilo dovolj? Mar moram še enkrat tja, da do
'^onca doživim in dojamem vso krutost, ki jo more prinesti
•^^srečno življenje?«
Mučen je bil tisti'zadnji korak, ki jo je končno pripeljal pred
•kozolec. A zdaj jo je začuda naenkrat minila vsa tesnoba in
^^rah, ki sta ji ves čas zadrževala korak.
»Dobil si, kar si si že davno tega zaslužil!« je brez trohice
obžalovanja pomislila ob pogledu na otrplo Janezovo truplo,
Potem pa hitro pobrala svojo torbo in pomirjeno odšla dalje
Po svoji poti.
»Prav je, da sem se morala vrniti po torbo« je potem
spoznala Anka. »Vsemu, kar te v življenju doleti moraš
Pogledati v obraz in le tako se rešiš nepotrebnih strahov, ki bi
' drugače vse življenje stiskali in bremenili dušo.«
r	5.
, Čeprav se je ljudem dozdevalo, da se je čas zaustavil in ni
otelo biti tako želenega konca nesrečne vojne in z njo
Povezanega trpljenja, pa je življenje s svojo nepremagljivo
močjo znova kazala, da kmalu premaga smrt. ki je v teh časih
imela zares bogato žetev med nesrečnimi ljudmi.
Pri Osojnikovih je mali Peterček že krepko porasel in
postajal iz dneva v dan bolj razumen in radoveden. Za mamo
je klical Ankino sestro Franico, ki je zanj zares skrbela lepše
kot prava mati. Tudi Osojnikov Ivo je fantiča v svoji dobroti
razvajal in ob pogledu nanj vedno z bolečino v srcu pomislil na
Anko in Petra, od katerega že dolgo ni bilo več nobenega
glasu.
»Stari ata!« je nekega dne presenetil otrok Iva z nenavadnim
vprašanjem: »Zakaj imam jaz mamo in staro mamo?«
»Zato. ker sta še obe živi!« mu je preprosto odgovoril.
»Kaj pa moj oče? Ali je on že umrl, da imam samo tebe, stari
ata?« je končno prišel fantič s pravim vprašanjem, ki ga je
mučilo, na dan.
»Komaj dobra štiri leta si star. pa že tako dobro občutiš, da ni
vse prav!« je boleče pomislil Ivo in po dolgem molku odgovo-
ril: »Težko ti odgovorim tako, da bi ti s svojo otroško pametjo
lahko razumel, kaj ti želim povedati. Tvoj oče. po katerem
sprašuješ, je nekje daleč in še prav gotovo živi, če ne drugače,
pa vsaj v naših srcih in v tebi, Peterček!«
»Tako rad bi ga videl in se z njim igral vojno. Tako bi streljala:
bum, bum!« je v svoji otroški naivnosti dalje čebljal deček.
»Bojim se, da se tvoj oče ne bo hotel igrati s tabo vojne, saj je
sam že predolgo igrača tistim, ki se igrajo, bum-bum s pravimi
življenji!« je sam zase govoril Ivo in žalostno gledal Peterčka!
»Veste, stari ata, Smolarjev Tonček mi je rekel, da je moj oče
padel v vojni in ne bo nikoli več prišel nazaj domov.« Zadnje
besede je Peterček izgovoril že med jokom, da ga je Ivo stežka
razumel.
»Kaj pa ve tisti Tonček!« se je razburil zaradi sosedovega
fantalina, ki je očitno izbrbljal Peterčku resnico o njegovem
očetu tako, kot jo je slišal od ljudi na vasi.
»Le povej mu, da mu izprašim hlače, če ti bo še kdaj govoril
takšne neumnosti!« se je stari Ivo glasno razjezil.
»Kaj se pa vidva prepirata?« je z zanimanjem vprašala
Franica, ko je vstopila ob glasnih očetovih besedah v sobo.
»Mama, Smolarjev Tonček me je nalagal, da je moj oče padel
v vojni. Kako sem vesel zdaj, ko so mi stari ata povedali, da ni
res in da še moj atek živi!« je živo govoril Peterček, Ivo pa je
brez besed vstal izza mize in odšel proč, ker ni hotel pokazati
solz. ki so se mu nabirale v očeh.
»Naj bo preklet čas, v katerem morajo že tako majhni otroci
občutiti vso krutost življenja in postavljati vprašanja na katera
ne vem odgovorov,« si je mrmral v brado in se prav nehote z
rokavom obrisal preko vlažnih oči.
V sobi pa je vzela Franica Peterčka na kolena, ga veselo
zazibala in tolažeče govorila: »Se še spomniš, kako si ti pade,
ko si tekel za mladim psičkom? Malo si jokal in kmalu je bilo
zopet vse dobro. Morda je tvoj oče tudi tako padel?«
»Najbrž res.« se je dal potolažiti fantič. »Samo. da ga ni
preveč bolelo in ni predolgo jokal!« je še dostavil in se že
zamotil s hišnim mačkom, ki je mirno predel tam za pečjo.
»Oče.« je po večerji, ko je mali Peterček že zaspal, zamišlje-
no spregovorila Franica. »Mali je že tako zelo razumen, mar ne
bi bilo najbolj prav. da mu počasi povem, da jaz nisem njegova
prava mati?«
»Le nikar mu še ne govori takšnih stvari. Čeravno je pobič
pameten za svoja leta, mu ni potrebno oteževati srca še z eno
bolečino, ki je ne bi mogel razumeti s svojim razumom. Misliti
moraš tudi na to, da je še vedno vojna in da se lahko hitro
razširijo nepotrebne govorice med ljudmi, ki ne prinesejo nič
dobrega s sabo.«
»Prav imate oče, do konca vojne počakam, da se vrne Anka
iz partizanov«
»Če se pa ne vrne. mu nič ne govori in mu za vedno ostani
mati!« je s težkim vzdihom odgovoril oče in se pričel odprav-
ljati spat.
»Le kje sedaj hodi naša Anka?« se je oglasila mati Mara, ki
zadnje čase ni več veliko govorila z nikomer, zato so se vsi
ozrli proti njej. »Že tretjo zimo se muči po teh hostah kot
preganjana žival. Tudi če se še kdaj vrne srečno domov, ne bo
nikoli več prav zdrava, ne v duši, še manj na telesu. Če se
izkaže za resnico, da je padel v vojski še njen Peter, potem ji
boste morali zares vsi stati ob strani, da od vsega hudega ne
obupa. Laže bom umrla, če mi to obljubite,« je še tiho dodala
in se obrnila na postelji, v kateri jo je skozi vse leto držala
bolezen.
Nihče ni imel časa za odgovor, ker je ravno takrat poropota-
lo po vežnih vratih in vsem se je še dolgo dozdevalo, da so
zadnje besede matere Mare priklicale domov Anko, tako
nepričakovano se je tedaj v spremstvu dveh partizanov pojavi-
la na vratih Osojnikove domačije.
»Mar si slišala, da govorimo o tebi?« ji je skočila v objem
sestra Martina, ki se je prav v tem času razcvetela v dekliško
lepoto.
»Mati, Anka je prišla domov!« je stresla Franica hladno
materino roko.
24
ZA RAZVEDRILO
MM
ZA RAZVEDRILO
25
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
Ep™
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE
27
R
INFORMACIJE
KRONIKA
29
[NOČNE
|CVETKE
J v torek, 7. septembra po-
poldne, se je v lokalu E1 Dora-
nahajal pijani osebek, ki se
jgdrl, zmerjal vse živo in me-
j^l po tleh kozarce in pepel-
Poskušal je celo natepsti
p3takarico, ki mu je stregla z
alkoholnimi napitki. Mirzet
[,0 moral k sodniku za prekrš-
ke, tja pa bo morala tudi nata-
l^arica, ker je dala piti že opite-
mu-
I V trgovini Irena na Lopati
je Stane vpil na Matejine otro-
lie in jih zmerjal. Ker na tuje
otroke ni ugledno vpiti, sploh
j)a jih žaliti, bo Stane zaradi
sredinega početja obiskal sod-
nika za prekrške.
I Na Rebru je alkoholno ži-
vahni Boris tolkel in razbijal
po Damjanovih vratih. To je
oilo v četrtek, posebej nerod-
no pa je bilo zato, ker se je
dogajalo ob treh po polnoči,
f Petrov oče je v četrtek po-
poldne z jezikom napadel svo-
jo snaho in jo žalil. Ker se ga
ni dalo ustaviti, si je Peter
pomagal s policijo in tako rešil
svojo ženo pred grobim ta-
stom. Vlado si je prislužil va-
bilo za pogovor pri sodniku za
prekrške.
• Milica je bila prejšnji teden
tepena. Njen zunajzakonski
partner Jakob je prepričan, da
ima to pravico. Milice pa spa-
nje na trdi koruzi očitno še ne
t moti in ne tišči prav hudo.
M.A.
Tabletke doktorja Samobora
Konjičana sta se do tablet in zdravniških receptov dokopala z različnimi ukanami
Policijsko postajo Celje so
delavci Lekarne Celje avgu-
sta obvestili, da so se pri njih
pojavili originalni obrazci-
recepti, ki pa jih niso izdali v
ambulanti Onkološkega in-
štituta v Ljubljani, kot je bilo
na receptih navedeno.
S temi recepti so neznane ose-
be v lekarnah širom po Sloveniji
dvigovale narkotike, predvsem
heptanon, tramal, helex, apau-
rin in druge. Policisti PP Celje so
z zbiranjem obvestil ugotovili,
da je bilo na Onkološkem inšti-
tutu ukradeno okoli petdeset re-
ceptov in žig zdravnice ter am-
bulante, na ljubljanski Poliklini-
ki, oddelku za zdravljenje led-
vic, pa dvakrat po sto receptov in
žig tamkajšnje zdravnice.
V preiskavi so ugotovili, da
zadeva sega v lansko jesen, ko
je 21-letni Urban iz Slovenskih
Konjic sklenil, da se za vselej
reši odvisnosti od heroina, v
takšno odločitev pa je pritegnil
tudi svojo leto dni mlajšo prija-
teljico Tino, tudi Konjičanko.
Zaradi te odločitve sta se
oba preselila v Ljubljano, kjer
sta se zaposlila, službo kmalu
izgubila in se spet znašla na
narkomanski sceni. Bila sta
brez denarja, kot dobra poz-
navalca razmer v zdravstvenih
ustanovah pa sta začela vsa-
kodnevno obiskovati klinični
center, kjer sta iz oddelčnih
pisarn ambulant in shramb
zdravil kradla morfij in ampu-
le z drugimi narkotiki ter s
tem plačevala najemnino za
sobo v študentskem domu, ki
jima jo je odstopil nek »štu-
dent«, sicer pa sta del narkoti-
kom porabila tudi zase.
Krasti zdravila je postajalo
vse bolj nevarno, zato se je
Urban domislil, da bi bilo lažje
krasti recepte. Med rednim
obiskovanjem ambulant kli-
ničnega centra se je dokopal
do 250 receptov, ker pa mu
neizpolnjeni obrazci niso nič
koristili, se je Tina včlanila v
Centralno medicinsko knjižni-
co ljubljanske medicinske fa-
kultete, si sposojala strokovne
knjige, med njimi tudi knjižico
Navodila za pisanje receptov.
Postala je prava strokovnjaki-
nja za pravilno izpolnjevanje
receptov. Po izjavah farmacev-
tov malokateri zdravnik tako
pravilno izpolni recept, kot sta
to počela Tina in njen Urban.
Ker sta z ukradenimi recepti
dvigovala izključno narkotike,
je bila potrebna posebna takti-
ka, da sta lahko zavajala far-
macevte. Urban je pred vsa-
kim dvigom zdravil najprej po
telefonu poklical v lekarno, se
predstavil kot doktor Samobor
z onkološkega inštituta in de-
jal, da se pravkar ukvarja z
bolnikom, ki ima raka in le še
nekaj dni življenja, ki bi jih
rad preživel v domačem oko-
lju. Zato mu je predpisal hep-
tanon, ponj pa bo prišel bolni-
kov vnuk, je natvezil lekarnar-
ju, obenem pa se pozanimal,
če imajo na voljo dovolj zalog
tega narkotika. Z ukradeno
osebno izkaznico je Urban
alias doktor Samobor postal
bolnikov vnuk Marko M., ki je
v lekarni prevzel narkotike.
Na tak način sta Urban in Tina
unovčila vse recepte, razen še-
stih, ki so jih našli pri Urbanu
pri hišni preiskavi. Zasegli so
mu tudi oba žiga in 11 paketov
narkotikov.
Urban in Tina sta s ponare-
jenimi recepti dvigovala zdra-
vila (narkotike) v lekarnah v
Ljubljani, Mariboru, Sloven-
ski Bistrici, Trbovljah, Medvo-
dah, Kranju, Škofji Loki in Ce-
lju, kjer so ju prijeli policisti.
Z opisanim početjem sta Za-
vod za zdravstveno zavarovanje
R Slovenije oškodovala za okoli
350 tisoč tolarjev. Zoper oba
osumljenca bodo policisti podali
kazensko ovadbo zaradi suma,
da sta storila kazniva dejanja
ponarejanje listin, goljufijo in
omogočanje uživanja mamil.
—MARJELAAGREŽ
PROMETNE NEZGODE
Umrl med
prevozom
Na makadamski cesti zu-
naj naselja Ložnica se je v
četrtek, 9. septembra po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba umrla.
Alojz Anton K. (61) iz Lož-
nice je vozil kmetijski traktor
po makadamski cesti iz smeri
Ložnice proti Podkraju. V bli-
žini stanovanjske hiše je za-
peljal z vozišča desno in trčil
v betonsko škarpo mostu. Po
trčenju se je traktor prevračal
po gozdu navzdol, voznik pa
je padel s traktorja. Po prib-
ližno dveh urah so ga na kra-
ju nesreče našli njegovi do-
mači, potem pa ga je reševal-
no vozilo odpeljalo proti
zdravstvenemu domu v Vele-
nju. Žal je že med prevozom
umrl.
S ceste v jarek
Na regionalni cesti zunaj
naselja Polzela se je v četr-
tek, 9. septembra pozno po-
noči, pripetila nezgoda, v
kateri sta bili ranjeni dve
osebi, ena huje. Gmotna
škoda znaša okoli 100 tisoč
tolarjev.
Po ugotovitvah policistov,
je osebno vozilo Zastava Yu-
go, v ostrem desnem pregled-
nem ovinku zaneslo v jarek.
V avtomobilu sta bila 30-letna
lastnica Andreja K. iz Andra-
ža nad Polzelo in 32-letni Sta-
nislav K. iz Pariželj. Pri trče-
nju v betonski vodni propust
je Andreja K. utrpela hude
telesne poškodbe, njen sopot-
nik pa je bil lažje ranjen.
Kdo je pred nesrečo sedel
za volanom, bo pokazala šele
kriminalistično-tehnična
preiskava.
V ovinku po levi
Na regionalni cesti zunaj
naselja Tirosek se je v nede-
ljo, 12. septembra dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri
se je ena oseba hudo telesno
poškodovala, gmotna škoda
pa znaša približno 300 tisoč
tolarjev.
Robert Š. (33) iz Šentjurja
je vozil motorno kolo iz smeri
Gornjega Gradu proti Černiv-
cu. V ostrem nepreglednem
desnem ovinku je zapeljal na
nasprotni vozni pas, in to v
trenutku, ko mu je nasproti
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 54-letni Jože L. iz
Preserij pri Radomljah. V tr-
čenju, ki je sledilo, je Robert
Š. utrpel hude telesne poš-
kodbe.
Črna Črnova
Na glavni cesti zunaj na-
selja Črnova se je v ponede-
Ijel^, 13. septembra, pripeti-
la nezgoda, v kateri je ena
oseba izgubila življenje.
Tomaž C. iz Varpolj je vozil
osebni avtomobil iz smeri Ve-
like Pirešice proti Vinski Go-
ri. Pred ostrim levim ovin-
kom je zapeljal na desno ban-
kino, nato pa je vozilo drselo
proti nasprotnemu voznemu
pasu. Takrat je iz smeri Vin-
ske Gore pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 25-let-
ni Janko P. iz Slovenj Gradca
in vozili sta trčili. Vozilo Jan-
ka P. je odbilo na travnato
površino, za njim pa je pripe-
ljal še en voznik osebnega
avtomobila, 45-letni Milan C.
iz Velenja, ki tudi ni mogel
preprečiti trčenja z vozilom
Tomaža C. V nesreči se je 56-
letni Johan P. iz Slovenj Grad-
ca (sopotnik v vozilu Janka
P.) tako hudo poškodoval, da
je kmalu po prevozu v bolni-
šnico umrl. V istem vozilu je
bila tudi Marjana R (50),
prav tako iz Slovenj Gradca,
ki pa je utrpela hude telesne
poškodbe.
Pretesno
prehitevanje
Na regionalni cesti v nase-
lju Polzela se je v ponede-
ljek, 13. septembra zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri
je bila hudo ranjena kole-
sarka.
Damir M. (29) iz Celja je
kot voznik osebnega avtomo-
bila prehiteval voznico kole-
sa, 57-letno Štefanijo P. s Pol-
zele, pri tem je z zunanjim
desnim ogledalom trčil v ko-
lesarko, ki je padla po voziš-
ču in se hudo telesno poško-
dovala.	M.A
GORELO JE
Pregreto olje I.
Pozabljeno in pregreto olje
na električnem štedilniku je
bilo vzrok požara, ki je iz-
t^ruhnil v sredo, 8: septem-
bra okoli 18. ure, v pritličju
stanovanjske hiše v Zavrhu
nad Dobrno.
Irena Ž. je na štedilnik po-
stavila ponev z oljem in se
posvetila drugim opravilom,
■iied tem pa se je olje pregrelo
'n vžgalo, plamen pa je zajel
'n se razširil na celotno kuhi-
•^jo in kmečko sobo. Zgoreli so
^si kuhinjski elementi, štedil-
■^'k, pomivalni stroj, hladilnik,
l^dilni kot z mizo, zgorel pa je
'^di leseni opaž na kuhinj-
^l^em stropu in v kmečki sobi.
'^ožar, v katerem je jiastalo za
ol^oii 2 milijona tolarjev gmot-
j^P Škode, so pogasili gasilci iz
pobrne. Nove Cerkve in Soc-
ke.
Plameni zlobe
Požar, ki je izbruhnil v sre-
8. septembra ob 22.35
na stanovanjski hiši v
^^lenju, je bil, kot so ugoto-
preiskovalci, podtak-
^eznani storilec je v okno
^^anovanjske hiše Zvoneta B.
^^ Partizanski cesti v Velenju
^^'učal gorečo steklenico
»molotovko«. Zaradi požara je
na oknu, zavesah, opažu in
roloju nastalo za okoli 400 ti-
soč tolarjev gmotne škode. Po-
žar so pogasili velenjski gasil-
ci, policisti pa so požigalcu že
na sledi.
Pregreto olje II.
V	ponedeljek, 13. septem-
bra zvečer, je zagorelo v ku-
hinji stanovanja na Čopovi
ulici v Žalcu.
Tina Z. je na štedilnik posta-
vila ponev z oljem in na kuho
za kratek čas pozabila. Pregre-
to olje se je vžgalo in zanetilo
požar, ki ga je lastnica uspela
pogasiti še pred prihodom po-
licistov. Kljub temu je v kuhi-
nji nastalo za okoli 100 tisoč
tolarjev gmotne škode.
Pločevina v
plamenih
V	petek, 10. septembra, je
izbruhnil požar na treh vozi-
lih: dveh osebnih in kolesu z
motorjem.
Okoli poldneva je Marija N.
vozila osebni avtomobil Ci-
troen AX iz smeri Senovice
proti Šmarju. Med vožnjo je
zaradi kratkega stika pri zad-
nji levi luči izbruhnil požar, ki
je zajel zadnji levi blatnik in
polico. Voznica je takoj ustavi-
la in pričela gasiti, kmalu pa ji
je na pomoč priskočil voznik
tovornjaka, ki je požar pogasil
z gasilnim aparatom. Voznica
je pri gašenju dobila lažje ope-
kline, sicer pa je na vozilu za
okoli 50 tisoč tolarjev gmotne
škode.
V nedeljo, 12. septembra
zgodaj popoldne, pa je Ivan B.
iz Maribora vozil osebni avto-
mobil iz smeri Razborja proti
Jurkloštru. V Polani je opazil,
da se izpod pokrova motorja
kadi, zato so voznik in potniki
takoj zapustili vozilo. Požar,
ki se je razširil na preostali del
vozila, so pričali gasiti polici-
sti, ki so prispeli na kraj, do-
končno pa so ga ukrotili gasil-
ci iz Sevnice. Na vozilu je na-
stalo za okoli 400 tisoč tolar-
jev gmotne škode.
Gorelo na Svetini
v Laškem, na cesti, ki pelje
na Svetino, je zagorela sta-
novanjska hiša Stanislava H.
Kljub hitri intervenciji laš-
kih gasilcev, je ogenj zajel ves
leseni stanovanjski del hiše in
uničil celotno etažo, inventar
in ostrešje. Gmotna škoda
znaša približno 4 milijone to-
larjev, preiskovalci pa so ugo-
tovili, da je lastnik prejšnji
dan v kuhinji uporabljal šte-
dilnik, da je hišo zaklenil in
odšel. Natančen vzrok požara
še ugotavljajo.
M.A.
30
KRONIKA
Mama z napako
Dijakinji tretjega letnika
Srednje zdravstvene šole v
Celju se je zgodilo, da jo je
lastna mama pahnila v kaz-
nivo dejanje, seveda pa je del
krivde tudi na njeni strani.
Mam pač ni treba vedno ubo-
gati.
V tretjem letniku omenjene
šole so dijaki zbirali denar za
maturantski izlet. Vsak me-
sec, od septembra lani, je vsak
dijak prinesel 5 tisočakov in
jih izročil sošolki, ki je spreje-
la zadolžitev, da pobira denar
in ga nosi v banko. Že čez dva
meseca, torej lani v novem-
bru, pa jo je mati nagovorila in
prepričala, da je denar izroča-
la njej. Ko bo potrebno, ji ga
bo že vrnila, ji je obljubila. Na
tak način je mati vsak mesec
od hčerke prejela okoli 80 ti-
soč tolarjev.
Maja letos je razredničarko
zanimalo stanje na hranilni
knjižici, zato je preverila hra-
nilno knjižico in ugotovila, da
je stanje na nuli. Sledil je
obisk skupine dijakov pri so-
šolki, ki so ji zaupali denar. Ta
jim je obljubila, da bo 578
tisoč tolarjev vrnila do dne, ko
bo treba denar za izlet porav-
nati pri turistični agenciji, ma-
ti pa je tudi pisno zagotovila,
da bo ves denar v pravem času
na pravem mestu. Tedni so
tekli, od obljub pa se ni zgodi-
lo nič. Ni bilo denarja in ni
bilo maturantskega izleta. Vse
zaradi neke mame.
Policisti PP Celje, ki so pri-
mer raziskali, so zoper dijaki-
njo podali kazensko ovadbo
zaradi suma storitve kaznive-
ga dejanja zatajitve, zoper nje-
no mamo pa ovadbo zaradi
napeljevanja h kaznivemu de-
janju.	M.A.
Delovni nezgodi
V	ponedeljek, 13. septembra, sta se pripetili dve delovni
nezgodi, prva v Žagaj u na Šmarskem in druga v Vrbju na
Žalskem.
V	Zagaju je 30-letni Jože K. podiral drevesa, med podiranje
bukve pa se je odlomila večja veja, ki je Jožetu padla na ramo
in nogo. V Vrbju pa se je hudo telesno poškodoval 34-letni
Srečko D., ki je v skladišču podjetja Megle popravljal viličar-
ja, ki ga je predhodno dvignil z drugim viličarjem. Viseči
viličar je nenadoma zdrsnil na tla in pri zdrsu Srečka
poškodoval po desnici.	M.A.
Nadvse živahen »stant«
Na sejemskem prostoru v hali A, kjer se tudi letos predstavlja Policijska uprava Celje, jj
vedno živahno in občasno prav velika gneča.	{
Letos je policijski prostor namenjen predvsem kriminahstom in problematiki, ki jo j
strokovnjaki rešujejo, poudarek pa je na mamilih in kaznivih dejanjih v tej povezavi. Uniformira-
na policija se predstavlja z dosežki na področju preventive in pri sodelovanju z lokalninj
skupnostmi, sicer pa je za dober obisk zaslužna tudi naprava (tarča), v katero je mogoče streljat
s pištolo in se preizkusiti, se z doseženim rezultatom postaviti ali pa se pred kom osramotiti.
M.A., Foto: GREGOR KATIČ
MINI KRIMIČI
Škododelec
v času od 4. do 8. septembra
se je na Savinjskem nabrežju v
Celju zadrževal nekdo, ki se je
odločil, da bo v tem delu mesta
delal škodo. In mu je uspelo. S
tal je pobral kamen in ga nameril
v svetilko javne razsvetljave in jo
uničil, a ga to še ni zadovoljilo.
Lotil se je še ene svetilke, jo prav
tako razbil, za samopotrditev pa
jo je še izruval.
Naivni kršitelj
Policista velenjske policijske
postaje sta 8. septembra popold-
ne v Šaleku legitimirala 17-letne-
ga Igorja R., ki pa mu tovrstna
pozornost policistov ni bila nič
kaj pogodu. Postopku se je mla-
denič fizično upri, pri tem pa
storil še eno hudo napako: poli-
cistu je hotel odvzeti pištolo.
Menda je to storil zato, da bi se
ga policista ustrašila. Naivnost
pa taka!
Tat okradel Lovca
v noči na 9. september je
neznani storilec vlomil v gostin-
ski lokal Lovec na Dobrni. Tam
je našel denarnico z denarjem,
spotoma pa je pobral še nekaj
cigaret in del registrske blagajne.
Lastnika Jožeta K. je storilec oš-
kodoval za okoli 40 tisoč tolar-
jev.
Tuja prikolica, tuj
avto
v noči na 9. september je
nekdo ukradel avtomobilsko
prikolico, parkirano pri stano-
vanjski hiši v Pongracu. Prikoli-
ca je enoosna, z rdečima strani-
cama in brez registrske tablice.
Lastnik Miran C. je oškodovan
za približno 70 tisoč tolarjev.
V noči na 14. september pa je
nekdo ukradel osebni avtomobil
VW passat, parkiran na Veselovi
ulici v Celju. Vozilo, last Mirana
K., je kovinsko sive barve, z
registrsko oznako CE 86-82K.
Ukradeno orodje
v sredo zvečer ali v četrtek je
nekdo kradel na razstavnem
prostoru v hali E na še ne odpr-
tem MOS 99 v Celju. Storilca je
zamikalo orodje, saj ga je ukra-
del cel kovček, zraven pa še
zabijalni aparat znamke Niko in
akumulatorski polnilnik za vr-
talni stroj. Lastnik Stane Z. je
oškodovan za okoli 80 tisoč to-
larjev.
Izginula francoza
v noči na 9. september je bilo
ukradeno osebno vozilo Renault
Megane 1,6 ERN, parkirano na
Kidričevi cesti v Velenju. Vozilo,
ki je last Tomaža S., je modre
barve, z registrsko oznako CE
E2-826.
V noči na 10. september je bil
ukraden kombi Peugeot Boxer
1,9 TD, parkiran na Drapšinovi
ulici v Celju. Vozilo je bilo izde-
lano lani, je bele barve, z registr-
sko oznako CE 44-68 N. Pogreša
ga lastnik Hazim H. Kdor bi kar
koli vedel o pogrešanih vozilih,
naj to sporoči na tel. št. 113,
naprošajo policisti PU Celje.
Objestneži
v noči na 10. september so
neznani objestneži metali kame-
nje v okenska stekla in fasado na
objektu KO-TO na Trnoveljski
cesti v Celju. Navedeno podjetje
je oškodovano za okoli 200 tisoč
tolarjev.
Drzna tatvina
Minuli petek dopoldne sta Iva-
no B. iz Trubarjeve ulice v Žalcu
obiskala dva mlajša moška ure-
jenega videza, visoka okoli 175
oziroma 185 cm in oblečena v
temne hlače, svetlo srajco in bre-
zrokavnik. Predstavila sta se za
zdravstvena delavca, ki pobirata
denarni prispevek. Ko je ženska
segla v kuhinjski regal in iz ku-
verte potegnila 5950 tolarjev ter
jima ta denar izročila, jo je eden
od neznancev zamotil s pogovo-
rom, drugi pa je iz kuverte po-
bral ves preostali denar, okoli 60
tisoč tolarjev. Drzna tatova sta se
odpeljala z rdečim avtomobi-
lom.
Vlom V zadružno
trgovino
v noči na 10. september je
neznani storilec vlomil v trgovi-
no Kmetijsko gozdarske zadru-
ge v Vitanju. Tam je ukradel
Iskrini vbodno žago in kotno
brusilko, radiokasetofon First,
ročno svetilko, 20 osvežilcev za
avtomobil, brivnik Moser, vibra-
cijski vrtalnik, prenosni telefon
za hišno linijo znamke Philips,
po 2 zavitka cigaret Mariboro in
Boss, steklenico viskija Balanti-
nes ter nekaj kozmetike in me-
njalni denar. Omenjena zadruga
je oškodovana za približno 185
tisoč tolarjev
Okradel peka
v noči na 10. september je
neznani storilec vlomil v Pekar-
no Težak v Vitanju. Ukradel je
ves dnevni izkupiček in daljinski
upravljavec za glasbeni stolp.
Lastnik Žan T. je oškodovan za
okoli 25 tisoč tolarjev.
Javor, gaber, bukev
v času od 20. avgusta do 10.
septembra je nekdo kradel v
gozdu na Bohorju, nad naseljem
Podlog pod Bohorjem. S tam-
kajšnjega skladišča hlodovine
ob gozdni cesti je odpeljal 6
kubikov hlodovine vrst javor, ga-
ber in bukev. Sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov RS (izposta-
va Slovenj Gradec) je s to tatvino
oškodovan za 76 tisoč tolarjev.
Gosenice na svežem
pločniku
Minuli petek zgodaj popoldne
je - neznani voznik delovnega
stroja z gosenicami zapeljal na
sveže asfaltirani hodnik za pešce
na Savinjski cesti v Mozirju. S
tem brezglavim početjem je Ob-
čini Mozirje povzročil za približ-
no 200 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Agregat S kosilnice
v noči na petek je neznani
storilec prišel do lesene kolibe v
Lokah pri Taboru. S kosilnice
BCS je demontiral pogonski
agregat z rezervoarjem za gori-
vo. Lastnik Ivan B. je oškodovan
za okoli 100 tisoč tolarjev.
Podkurilskuterju
v petek zvečer je neznani sto-
rilec vstopil v kolesarnico stano-
vanjskega bloka na Šaleški cesti
v Velenju in tam zanetil ogenj
pod kolesom z motorjem. Zgo-
reli so vsi gorljivi deli na skuter-
ju, lastnik Danijel K. pa je oško-
dovan za okoli 450 tisoč tolarjev.
Kapeli brez treh
kipov
v času od 8. do 10. septembra
je neznani storilec stopil v kape-
lo na Lopati pri Celju in iz nje
ukradel kip Matere božje z Jezu-
som v naročju. Kip je lesen,
visok okoli 130 cm in obnovljen.
Lastnik Štefan A. je oškodovan
za okoli pol milijona tolarjev.
V času od 23. avgusta do 8.
septembra pa je neznani zbira-
telj sakralnih predmetov kradel
iz kapelice svetega Valentina v
Belih Vodah. Odnesel je dva le-
sena kipa, stara 90 let in visoka
približno 1 meter. Prvi je kip
svetega Jožefa z Jezusom v na-
ročju, drugi pa kip svetega Anto-
na Padovanskega, ki prav tako
drži Jezusa v naročju. Župnijski
urad iz Belih Vod je oškodovana
za približno 1 milijon tolarjev.
Pivo in hrenovke v
grmovju
v soboto, 11. septembra okoli
22. ure, je neznani nepridiprav
vlomil v priložnostni bife na
Opekarniški cesti v Celju in iz
notranjosti odnesel 2 zaboja laš-
kega piva, zaboj piva Celjski
grof, zaboj vina, paket kokakole
in 8 paketov hrenovk v skupni
vrednosti okoli 15 tisočakov.
Ukradeno je skril v bližnje gr-
movje, tam pa ga je zalotila poli-
cija, a mu je uspelo zbežati.
Seveda je bežal brez tatinskega
plena.
Rop ponoči
Minulo soboto okoli 22. 30
ure sta Ismet K. (18) in leto dni
mlajši Aljoša R čepela za večjim
grmom na Titovem trgu v Vele-
nju in se dvignila, ko je prišel
mimo 18-letni Gašper L. Najprej
sta ga pretepla, nato pa mu vzela
ročno uro Zerro s pozlačenim
pasom, vredno okoli 90 tisoč
tolarjev. Gašper je pri napadu
utrpel lahko telesno poškodbo,
velenjski policisti pa so storilca
kmalu izsledili in ga nato ovadili
državnemu tožilcu.
Tatvina na MOS
Naznani storilec je 12. sep-
tembra dopoldne izkoristil pet
minut in z razstavnega prostora
v hali Cl, s stojala podjetja Žab-
jek d.o.o., ukradel pnevmatski
vijačnik znamke Ingersollrand,
vreden 130 tisoč tolarjev.
Vlom na vlom
v nedeljo ponoči je neznani
storilec vlomil v samopostrežno
prodajalno in bistro Brode v Ga-
berkah. Iz bistroja je ukradel
večjo količino cigaret Mariboro
in West, steklenico Vilijamovke
in 2.800 tisoč tolarjev denarja. Iz
samopostrežne prodajalne je
odnesel nekaj kompletov moške
kozmetike, več steklenic različ-
nih žganih pijač in veliko cigaret
ter 10 tisoč tolarjev menjalnega
denarja. Vlomil je tudi v pisarno
in ukradel izpisane čekovn
blankete, prehrambene bone i
160 tisoč tolarjev gotovine. Lasi
niča Brigita R. je oškodovana z
okoli 420 tisoč tolarjev.
Štampiljka Bar
Metka
Od nedelje popoldne do pon<
deljkovega jutra je nekdo vlom
v Bar Metka in samopostrežni
prodajalno v objektu doma kra
janov v Škalah. Iz gostin^Jcega
lokala je storilec odnesel 2!
zgoščenk, 29 zavojčkov cigare
2 steklenici žgane pijače, štan
piljko lokala Bar Metka in 5 tisoJ
tolarjev gotovine. Lastnica Met-
ka P. je oškodovana za okoli 75
tisoč tolarjev.
Okradeni Merkur
Minulo soboto dopoldne je
nekdo kradel v trgovini Merkur
v Levcu. Iz zaklenjene vitrine
je odnesel 2 video kameri
Sony, vredni 150 tisoč tolarjev..
Kako je bila storjena tatvina iz
zaklenjene vitrine, pa je še
vprašanje.	'
Tatvine izvozil
v noči "na 8. september je
neznani storilec vlomil v dva
osebna avtomobila, parkirana
na območju KTC Rogla. Iz vo-
zila Opel Vectra je ukradel av-
toradio kasetofon, fotografski
aparat in hranilni knjižico, iz
vozila Renault Clio pa je pO"
bral avtoradio kasetofon, do-
kumente, obvezno opremo
nekaj orodja. Andrej Č. i"
Marjeta T. sta (skupno) oško-
dovana za okoli 80 tisoč tolar-
jev.
V	četrtek, 9. septembra po-
poldne ali zvečer, je nekdo
vlomil v osebni avtomobil
Honda Civic, last Branka C'
parkiran pred sta nova njskii"
blokom Na zelenici v Celjii'
Storilec je iz vozila ukrade'
mobilni telefon Sony, vreden
okoli 45 tisoč tolarjev.
V	nedeljo okoli 23.20 ure
18-letni Miran R iz Šmarja
vlomil v osebni avtomobil
parkiran pred gostiščem Bef'
ger v Celju. Ko je namerava'
ukrasti avtoradio, vreden
tisoč tolarjev, ga je pri teH'
zasačil lastnik Matjaž K. in
zadržal do prihoda policistom
Radarji bodo...
•	v petek, 17. septembra dopoldne na območju Slovenskih
Konjic in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Roga,'š-
ke Slatine in Mozirja,
•	v soboto, 18. septembra popoldne na območju Velenja in
Šentjurja pri Celju,
•	v nedeljo, 19. septembra popoldne na območju Šmarja
pri Jelšah in Mozirja,
•	v ponedeljek, 20. septembra dopoldne na območju Ro-
gaške Slatine in Velenja, v popoldanskem času pa na območ-
ju Slovenskih Konjic in Šentjurja pri Celju,
•	v torek, 21. septembra dopoldne na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Celja in Šmarja pri Jelšah,
•	v sredo, 22. septembra dopoldne na območju Šentjurja
pri Celju in Rogaške Slatine, popoldne pa na območju
Velenja in Šentjurja pri Celju ter
•	v četrtek, 23. septembra dopoldne na območju Celja in
Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Žalca
in Mozirja.
Laserski merilnik hitrosti bo do 23. septembra pogosteje
nameščen na območju Žalca in Laškega.
INFORMACIJE
31
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
V Celju ni vec
lepih deklet
Kaj se je zgodilo s Celjan-
kami in Velenjčankami, ki
so prejšnja leta mešale štre-
ne drugim slovenskim lepo-
ticam?
Velenjčanka Vesna Musič
je bila še v stari Jugi miss
Slovenije, visoko se je uvrstila
in bila celo Najlepša Slovenka
Tatjana Hitan, zdaj pa na fi-
nalni prireditvi v Linhartovi
dvorani Cankarjevega doma
ni bilo nobene Celjanke. Po
dolgem času je bila med naj-
lepšimi tudi Dolenjka Nada
Blažič iz Novega mesta, pa
Gorenjka, ki je postala tudi
prva spremljevalka, Mateja
Kisovec iz Škofje Loke. Naj-
bolj »sporna« je bila Primorka
Dona Olah, 19-letna dijakinja
Srednje gostinske šole iz Lu-
cije. In zakaj sporna? Čeprav
za odtenek lepša kot druga
dekleta se ni uvrstila niti med
šest najlepših. Tisti, ki se na te
zadeve vsaj približno spozna-
jo, med njimi tudi Igor Šajn, ki
je o lepotnih tekmovanjih
dolgo pisal v Jano, pa tudi
nekatere bivše Kajeve novi-
narke, so vedeli, da je v ozad-
ju prikrita, lepo spolirana ku-
hinja. Časopis Kaj je pred gos-
podom Zdravkom Geržino
organiziral več kot deset tek-
movanj za miss Slovenije,
vendar, ker prvi rumeni slo-
venski časopis, ki je pred dne-
vi neslavno izginil s prizoriš-
ča, ni nikoli kupil od družine
Erica Morleya pravice do or-
ganiziranja miss Slovenije, tu-
di ni mogel poslati na svetov-
no tekmovanje nobene zma-
govalke. Kaj pa se tudi ni po-
trudil, da bi z njimi, torej z
dekleti, tako kot zdaj Zdrav-
ko Geržina, kaj naredil. Dobi-
le so naslov, večerjo, avto ali
nakit in izginile v pozabo. Ne-
katere pa še tega niso dobile.
Tako je v Rogaški Slatini izvo-
ljena miss, Ljubljančanka Tea
3(arza, ostala brez vsega.
No, zdaj ima vsaj tožbo na
sodišču. Čeprav nismo bili v
žiriji, si lahko mislimo, da so
se nekateri člani naravnost
zgroziU, da bi natakarica
predstavljala uspešno in sa-
mostojno Slovenijo. Ne, to pa
ne gre. Zdravko Geržina, ki je
tudi letos plačal licenco, tega
tudi ni skrival. »Obnašala se je
preveč samozavestno, njeno
znanje ni bilo na višini, poleg
tega pa ima preveliko zadnji-
co,« je dejal in dodal, da je res,
da mu nekateri predlagajo, da
bi uvedel kar kviz, toda on od
te linije ne bo odstopal. »De-
kleta morajo imeti poleg le-
pote tudi znanje in konec.«
No, marsikdo se je zmrdo-
val tudi nad sestavo žirije. To-
da žal ne gre drugače, kot da
sedijo v njej tudi predstavniki
sponzorjev, kajti če jih ni, tudi
ni cvenka. Zastopnik Peuego-
ta je bil očitno presenečen, ko
je eno od lepotic vprašal, kaj
je to husky in pričakoval, da
bo odgovorila avto, pa mu je
rekla pes. Morda si je misUla,
dajte mi tisoč mark, pa vas
reklamiram pred celotnim
POP TV-jevim avditorijem, ki
je edini prenašal finalni del iz
Linhartove dvorane Cankar-
jevega doma, tako kot bo tudi
edini prenašal izbor za miss
sveta iz Londona, ki bo 4.de-
cembra. Ko smo že pri tv pre-
nosih. Miss sveta naj bi
spremljalo vsaj sto tv postaj,
toda žal, pri nas doma dobi-
mo samo 43 postaj, pa razen
naše lanskega finala ni prena-
šala nobena, tudi RTL, pa SAT
1 in kar je še takih postaj ne.
Toda, če tako rečejo...
V žiriji je bila tudi magistra
Dragica Petrovič, uradno tv
producentka. Nič proti izred-
no delavni gospe, toda res je,
da v kadrovski službi RTV
Slovenija Aleksander Novak
nič ne ve, da bi bila gospa tv
producentka, ampak jo imajo
zapisano kot »režiser 2«, pa
tudi magistrske diplome še ni
prinesla pokazat. Eden od
članov žirije je dejal, da jo ima
res in da jo je na lastne oči
videl viseti na njeni steni. To-
da, ker mu je gospa pred tek-
movanjem podarila izredno
lepo kravato, mu tega niso
preveč verjeli.
Tako, gospod Zdravko Ger-
žina si je omislil še finale po
finalu in 20. septembra bo na
Prešernovem trgu Ptujčanka
Miša Novak, miss 1998, slav-
nostno izročila krono Ljub-
ljančanki Nedi Gačnik, ki se
bo takrat odpeljala domov v
novem avtu.
Celjanke pa čakajo na novo
priložnost. Morda se bo kate-
ra ojunačila in bo postala
miss Slovenije 2000. Lepo se
sliši.
■H NINA ADLEŠIČ-KAVRAN
Letošnje finalistke za miss Slovenije.
ZANIMIVOST
Kučan in Tito v knjigi polival	fl
V celjskem hotelu Štorman se je predsednik Milan Kučan vpisal v knjigo pohval, lastS
hotela Zvone Štorman pa mu je ob tem povedal, da gre za knjigo pohval nekdanjega hotfl
Celeia iz leta 1961, v kateri je bil vpisan tudi Tito.	Foto: C a
TRACNICE
Ekonomisti pa nič
Zadnji čas razveseljujejo Slo-
vence mednarodni uspehi na-
ših športnikov. Žal naši gospo-
darstveniki niso v takšni formi,
še posebej na Celjskem ne. Niko-
li. Uredništvo tračnic jim zato
priporoča uživanje poživil
Unior nas je
prerasel
Pogled Uniorjevega vodstva
je usm£rjen v svet. Blizu 100
tisoč bralcev Novega tednika v
njihovih očeh očitno nima no-
bene cene (pa čeprav ima vsak
domn vsaj en kos Uniorjeva
orodja ali pa se smuča na Ro-
gU). Tako lahko vsaj sklepamo,
ker nas o svoji SO-letnid niso
niti obvestili. Brez panike. V
istem tednu so nas povabili na
120-letnico izolskega Delamari-
sa, nas obvestili o vseh novostih
v Leku, Telekomu, Neckerman-
nu... Torej ni potrebno, da vas
hoU glava, naši dragi bralci!
V rožicah
Iz evwpskih logov so nas že
drugo leto zapored razveselili s
sporočilom, da živijo v Sloven-
skih Konjicah ter v Velenju v
najlepše urejenem mestu Evro-
pe. Zelo razveseljivo, najbolj
veselo pa bi bilo sporočilo, da
živimo v kakšnem od gospo-
darsko najuspešnejših mest.
Na Kovinotehninem razstavnem prostoru: »Tole še pospra9
mo pa gremo. Merkur že čaka...«	}
VITEZI BELEGA MESTA
REPORTAŽA
33
Jambo Kilimandžaro
Na vrhu črne celine-Višinska bolezen marsikomu onemogoči osvojitev vrha Kilimandžaro
■^pa izmed mojih velikih
.ja je bila obiskati Afriko
i osvojiti najvišje gore te
celine. Zato sva z Bine-
tom Javernikom januarja le-
tos odpotovala v to vabljivo
ježelo- Najprej sva se akli-
matizirala na najvišjem vr-
bu Kenije, Mt. Kenyja, in si
ogledala nekaj parkov. Tako
nekako dozorela za
vzpon na najino goro.
Izhodišče poti je mesto Mos-
kjer se običajno zbirajo kan-
Idati za vzpon na goro. Nasta-
vljena sva bila v Zarinem hotelu,
ja je nekaj kilometrov iz mest-
[lega središča. Pri večerji sva
oho sedela ob svoji mizi in
spremljala proslavljanje angleš-
j(e skupine, ki se je prav tisti
dan vrnila z gore. Udeleženci so
bili ožganih obrazov, izsušenih
ustnic, nekateri so težko hodili,
toda pri vseh je bilo opaziti
močan lesk v očeh. Vse hudo je
bilo pozabljeno, lepo pa varno
shranjeno. Takšen vtis sem do-
bil, ko sem jih opazoval. Z Bine-
tom sva si bila edina, da bi bilo
prekrasno, če bi nama uspel
podoben podvig. Ker sva se ho-
te v miru pripraviti in spočiti,
sva kmalu zavila v sobo. Skrbno
sva si pripravila prtljago, odveč-
no pa sva deponirala v skladiš-
fe. Pravega spanca ni bilo, kajti
. loje misli so bile vse preveč pri
. ^in pri bogovih, če mi bodo
naklonjeni.
DrŽava služi
Zjutraj se je naredil čudovit
dan, ki lahko prinese kaj do-
brega ali pa tudi ne. Odpeljali
smo se v mesto, kjer se nam je
priključil vodič Ernest. Pot smo
nadaljevali proti vasici Maran-
go- V njeni neposredni bližini
k eden izmed vhodov v Narod-
ni park Kilimandžaro. Zaradi
obilnih padavin ob vznožju go-
re je vegetacija zelo pestra.
I^ri vratih Marango, ki so na
J^iiii 1970 m, so se nam pri-
^^žiliše nosači in kuharji. Ko
[.'^.urejal formalnosti (dovo-
sem spoznal,-da ima
^žava vse niti v svojih rokah
^radi tega služi mastne de-
Na izbiro imaš pet ali
za vzpon in sestop, za
potrebno odšteti 500 ali
ameriških dolarjev. Nosači
Si J^i^i dobijo od te pogače
^olično vsoto denarja, ne-
p^' ^eč dobi agencija. Glavnina
H^^^oma v državno blagajno.
zaradi visokih cen se v
"'iki'^'^'^ času nekateri popot-
^fie odločajo za vzpon,
prve koče Mandara na
' 2720 m je samo tri ure
zmerne hoje skozi deževni
gozd. Ker je bilo že nekaj dni
brez padavin, smo hodili do-
kaj hitro; če dežuje, je lahko
blata do kolen. Tanzanijski
nosači nosijo bremena na gla-
vah, za razliko od kenijskih, ki
jih nosijo na ramah.
Koče so zgrajene v alpskem
stilu. Trikotne strehe segajo
skoraj do tal. Vodiči in nosači
imajo svoje prostore. V koči se
je potrebno prijaviti v recepci-
ji in oddati dovoljenje za giba-
nje v parku. Najin prostor sva
si delila z dvema Cehoma, ki
sta ves tovor nosila sama, prav
tako sta skrbela sama za hra-
no. Njuna cena za vodiča in
dovoljenje je znašala samo
420 dolarjev.
Ker je bilo do noči še nekaj
časa, sva obiskala bližnji kra-
ter Maudi, ki je od koče odda-
ljen samo dvajset minut. Po-
dobnih kraterjev je na področ-
ju Kilimandžara kar precej.
Spustil sem se v kratersko
dno, ki je poraslo s travo. V
neposredni bližini sem opazil
precej veliko področje, kjer so
nosači pridno sekali drevesa
za kurjavo. Ko sem vprašal
najinega vodiča, zakaj to poč-
nejo, je bil odgovor kratek in
jasen: »Tanzanija je revna de-
žela in nima denarja za kak-
šno drugo gorivo.« Vidno po-
tolažen sem šel svojo pot z
mislimi, da nekoč ne bo več
kaj sekati, če se v njihovih
glavah ne bo kmalu nekaj
spremenilo. Po večerji sva kar
hitro legla v posteljo na »štetje
ovac in kamel«, toda pravega
spanca kljub temu ni bilo.
Počasi, počasi
Lep sončni vzhod in dobro
počutje sta me spravila iz po-
stelje. Z vodičem sva se dogo-
vorila, da gremo na pot dokaj
zgodaj, ko je vreme najlepše.
Do naslednje koče Horombo
je pet ur zmerne hoje in po-
trebno je premagati tisoč me-
trov višinske razlike. Zelo po-
membno je, da ne hidš, kajti
organizem se ne more tako
hitro aklimatizirati na določe-
no višino. Domačini imajo v
svojem jeziku svvahili besedi
pole pole (počasi, počasi), kar
pogosto slišiš. Zaradi pogoste-
ga fotografiranja in ustavljanja
nisem imel težav z višinsko
boleznijo. Gozd se je počasi
umaknil grmovju.
Horombo (3725 m) in ostale
koče tvorijo pravo alpsko vasi-
co. Park sprejme le toliko po-
potnikov, kolikor je prostora v
kočah na gori. V hudem nava-
lu se lahko" zgodi, da izgubiš
nekaj dni, če si vzpona prej
nisi kako drugače uredil (pre-
ko agencij). Ker je bila pot
precej prašna, so bile temu
primerno umazane noge in
oblačila. V neposredni bljžini
teče potok, v katerem sem
malce osvežil in pobelil svoje
telo. Vreme je bilo dokaj spre-
menljivo, kajti iz doline se je
dvignila megla in zavila obe
gori. Ker običajno na poti ni
kakšnega izdatnega obroka
razen malice, sva bila deležna
predjedi, ki je vsebovala čaj in
arašide. Zelo pomembno je,
da zaradi precejšnje dehidra-
cije telo dobi dovolj tekočine.
Nekateri to rešujejo z ustekle-
ničeno vodo, meni osebno pa
so čaji in juhice bolj pri srcu.
Kosilo, ki je bilo obenem tudi
večerja, je juha, riž s piščan-
cem, zelenjavno omako in
sadjem. Svoje predsodke o či-
stoči moraš pustiti doma. Na-
vaditi se moraš na to, da nosa-
či ali kuharji servirajo hrano s
svojimi umazanimi rokami in
če se pribor na sveti dovolj, ga
malce podrgnejo s svojo »či-
sto« majico ali hlačami, tako je
zanje stvar opravljena.
Pred nami je bilo pet ur hoje
na višini od 3725 in do 4705 m,
kjer se nahaja koča Kibo. Trav-
nata področja so počasi zame-
njale skale. Na višini okoli
4000 metrov je zadnji izvir,
kjer so se nosači oskrbeli z
vodo. Drva pa so nabavili že
veliko prej, kajti pri zadnji koči
ni ne enega ne drugega. Zadnji
del etape pa sva hodila po tako
imenovani lunini pokrajini,
kjer praktično ni rastlinja.
OkoH koče je bilo zelo živo,
kajti mešale so se skupine po-
potnikov, ki so prihajale z go-
re, s skupinami, ki so prihajale
iz dolin. Temu primerna je
bila pisanost oziroma zastopa-
nost raznih dežel sveta.
Na žalost je Bine preživljal
hude trenutke. Višinska bole-
zen ga je priklenila na poste-
ljo. Kar je pojedel, je izbruhal,
kar ni bila najboljša popotnica
za osvojitev vrha. Zvečer sem
si temeljito pripravil nahrbt-
nik in šel v posteljo, kajti do-
govorili smo se, da gremo na
pot okoli pol ene zjutraj. Smr-
čanje, ki je prihajalo iz Bineto-
ve postelje, me je malce pomi-
rilo v upanju, da mu je bolje.
Solo vzpon
Vodič naju je zbudil točno ob
polnoči. Po močnem zajtrku in
energetskem napitku se je pri-
čelo oblačenje. Zelo pomem-
bno je, da si oblečen ravno
prav. Kolega se je počutil bolje.
Na pot sva krenila ob pol
enih ponoči. Noč je bila preču-
dovita, nebo je bilo posejano z
milijoni zvezd. Pred nama je
bilo kar nekaj ljudi, ki so bili
namenjeni proti vrhu. Ker je
bil njihov tempo hoje bolj po-
časen, sam pa sem se počutil
odlično, sem prehiteval skupi-
no za skupino. Vodič je ostal z
Binetom, ker se še ni počutil
najbolje.
Nekaj časa je pot dokaj zlož-
na, potem pa se začne navpič-
no vzdigovati. Strmina mi ni
delala težav, le melišča, ki ti
ne nudijo opore, so me jezila.
Spomnil sem se na kolega Iz-
toka Tomazina, ki je pred leti
nosil s seboj na vrh jadralnega
zmaja, kar se mi zdi enkratno
dejanje.
Pri Mayerjevi votlini sem
dohitel vodilne skupine. Dru-
gim vodičem moj solo vzpon
ni ustrezal, zato so hoteli, da
počakam svojega vodiča, kar
pa jim ni uspelo. Šel sem na-
prej; kljub dobri čelni svetilki
se je bilo potrebno krepko po-
truditi, da nisem zašel. Sprevi-
del sem, da je bolje, Če spu-
stim predse kakšno skupino,
ki bi mi kazala pot. Brez večjih
težav sem ji sledil do Gillmans
Pointa (5685 m), kamor sem
prispel ob četrti uri in osemin-
štirideset minut. Po krajšem
počitku sem nadaljeval pot
proti Uhuru Peaku (5895 m).
Pot je speljana po grebenu na
notranji strani kraterja. Veter
se je precej okrepil, zato sem
oblekel vso zaščitno obleko in
nataknil debele rokavice. Pred
vzponom sem slišal, da je mo-
čan sunek vetra odpihnil dva
Američana v krater, kjer se je
končala njuna življenjska pot.
Tempo mi je precej padel,
kajti višina je naredila svoje.
Med hojo sem poizkušal raz-
mišljati o toplem morju in
hladnem pivu ter pozabiti na
mraz in veter. Želja, da bi bil
ob sončnem vzhodu na vrhu,
se mi je skoraj povsem uresni-
čila. Le nekaj minut hoje me je
še ločilo do vrha, ko me je
pobožal prvi sončni žarek. Še-
le tik pred vrhom sem se zave-
del, da sem sam in zopet ne bo
nikogar, s katerim bi delil ra-
dost. Toda sreča me ni po-
vsem zapustila, kajti z vrha
sta pričela sestopati prvi dve
skupini. Zadnjega v skupini
sem naprosil, da je napravil
dva fotografska posnetka. Kaj
več pa mu zaradi hudega vetra
in mraza, saj je bilo kar minus
20°C, ni uspelo. Po daljšem
času sem stal zopet na vrhu
neke celine. Žal mi je bilo, da
z mano ni bilo Bineta, ki si ga
je prav tako zaslužil.
FRANCI HORVAT
Zahvaljujem se donator-
)6ni odprave v Afriko. To so:
Cetis, T-graf, Cestno podjet-
ji' Ingrad Gramat, Gostišče
Jtorman, Urarstvo Dečman,
Jovi tednik&Radio Celje,
^atarstvo Tanjšek, Galerija
"l^vir, Gastro Celje, Optika
^žič, Foto Tonica, Foto Zo-
; Jn. Foto Kolija, Foto Rizmal,
;^i22erija Picikato, Potro-
Opekarna Ljubečna.
Jvala vsem, ki so kakorkoli
ppomogli, da sva uresniči-
la cilje.
Avtor na poti proti Kilimandžaru.
Z Binetom pri vratih Marango.
34
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI?
Piše: MAJDA KLANŠEK
Kumaricna juha
Potrebujemo: (sestavine so
za 4 osebe; čas priprave 15
minut in kuhanje 35 minut) 1/
2 kg krompirja, 1 kumarico, 4
žlice kisle smetane, 15 dag
rdeče redkvice, 1 vejico mete;
za zgostitev: 3 dag masla ah
margarine, 1,5 dag moke, 5 dl
mleka, sol in poper.
Priprava: olupljene krom-
pirje narežemo na kocke,ope-
remo in damo kuhat v soljeno
hladno vodo. Kuhamo tako
dolgo, da prične krompir »raz-
padati«. Medtem olupimo ku-
marico, jo narežemo na tanke
ploščice, posolimo in pustimo
»počivati«. Prav tako naredimo
z redkvicami, vendar jih ima-
mo pripravljene v drugi poso-
di. Kuhan krompir pustimo, da
se malo ohladi. Pripravimo
rahlo prežganje s stopljenim
maslom in moko. Zalijemo z
mlekom in pri tem pazimo, da
ne nastanejo grudice. Ohlajen
krompir odcedimo (vodo pri-
hranimo), zmečkamo in doda-
mo redko prežganje. Če je po-
trebno, zalijemo še s krompir-
jevko. Juho pogrejemo, zame-
šamo kumarico in kratek čas
skupaj kuhamo. Pri kuhanju
bodimo pozorni, da nam ku-
marice ne »razpadejo«. V juho
zamešamo rdeče redkvice in
smetano, po potrebi še dosoli-
mo in popopramo. Preden po-
strežemo, potrosimo še sese-
kljano meto. Juho lahko ponu-
dimo, toplo, mlačno, poleti za
osvežitev pa celo hladno.
Telečji zvitki
Zrezki so mehki, prežeti z no-
vim okusom in vonjem, sestavi-
ne so za 4 osebe, čas priprave 20
minut, za dušenje 25 minut.
Potrebujemo: 4 telečje zrez-
ke, 6 vejic bazilike, drobtine, 2
žlici zelo drobno mletih lešni-
kov, 2 rumenjaka, 1 žlico oliv-
nega olja, 2 žlici navadnega ol-
ja, sol, poper; za omako: 3 glavi-
ce čebule, 1 hmono, 1 dl belega
vina, 3 žlice sladke smetane.
Priprava: listke bazilike ope-
remo pod tekočo vodo in jih s
pomočjo papirnate serviete po-
sušimo. Malo si jih prihranimo
za okras, druge pa drobno sese-
kljamo. V kožici prepražimo le-
šnike - brez maščobe, da malo
spremenijo barvo. Medtem ko
pustimo, da se lešniki hladijo,
jih večkrat premešamo. Ohlaje-
ne damo v skodelico, primeša-
mo drobtine, rumenjaka, oliv-
no olje in sesekljano baziliko.
Posolimo in popopramo. Sesta-
vine dobro premešamo,* da do-
bimo gosto kompaktno zmes.
Če se nam zdi zmes premehka,
dodajmo še malo drobtin. Če pa
se nam zdi pretrda, dodajmo
žličko ali dve vode. Pripravimo
si čebulo. Zrezke položimo na
delovno desko in jih na rahlo
potolčemo. Da se nam med pra-
ženjem robovi ne zavihajo, jih z
ostrim nožem malo zarežemo.
Zrezke še malo posolimo in po-
popramo in jih premažemo s
pripravljenim nadevom. Vsak
zrezek zvijemo in konce pritrdi-
mo z zobotrebci. Lahko pa jih
zvijemo tudi z sukancem. V
primerni kožico segrejemo olje
in na vroči temperaturi zrezke z
vseh strani opečemo, da dobi-
mo lepo rjavo skorjico. Odveč-
no olje odlijemo in okoli zrez-
kov položimo čebulo. Tempera-
turo malo znižamo in pražimo,
da tudi čebulo spremeni barvo.
Zalijemo z vinom in ko le-to
povre, kožico pokrijemo, tem-
peraturo še zmanjšamo in duši-
mo 20 minut. V toplo posodo
predevamo zrezke, v sok od
dušenja pa prilijemo smetano.
Ko povre, še malo kuhamo, da
omaka izpari in se pri tem zgo-
sti. Preverimo okus in po potre-
bi še dosolimo in popopramo.
Dodamo limonin sok. Narejeno
omako polijemo po zrezkih in
potrosimo s svežo baziliko.
Nasvet: pred pripravo zrez-
kov moramo meso vzeti iz hla-
dilnika najmanj pol ure prej;
zrezki nikakor ne smejo biti
prehladni pred dušenjem.
Obračajmo jih z lopatico, da iz
njih ne odteče sok. Meso ved-
no najprej opečemo pri visoki
temperaturi, da se naredi zaš-
čitni karameliziran ovoj, šele
nato temperaturo znižamo.
Zelenjavna
zloženka
Sestavine so za 4 osebe, čas
priprave 20 minut, za pečenje
pa bomo porabili 40 minut.
Potrebujemo: 50 dag korenč-
ka, 25 dag čebule, 50 dag bučk, 1
strok česna, olje za model, 2 dl
sladke smetane, 1 dl kisle smeta-
ne, malo naribanega muškatne-
ga oreščka, sol, bel poper.
Priprava: neolupljenim, opra-
nim bučkam odrežemo krajce in
jih narežemo na tanke ploščice,
prav tako si pripravimo tudi ko-
renček. Čebulo narežemo na
tanke lističe. Strok česna prere-
žemo in z njim natremo ognje-
varno posodo. Ulijemo malo ol-
ja. Začnemo s sestavljanjem zlo-
ženke. Pri dnu damo korenček,
ga posolimo in popopramo in
potrosimo z muškatnim orešč-
kom. Nadaljujemo s čebulo in
zaključimo z bučkami. Pečico
imamo segreto na 200 stopinj C.
Zamešamo obe vrsti smetane in
polijemo po zelenjavi. Zlatoru-
meno zapečemo.
Sarlota
Potrebujemo: (sestavine so
za 6 oseb) 24 piškotov, 25 dag
čokolade v prahu, 10 dag slad-
korja v prahu, 2 dl sladke sme-
tane, 4 jajca, 10 dag masla in 2
dag za model, žlico instant
kave v prahu, 0,5 dl ruma,
kakav v prahu.
Priprava: model obložimo s
folijo in namažemo z maslom.
Navlažene piškote z rumom po-
ložimo na dno in ob rob mode-
la. Nad paro stopimo čokolado,
primešamo na lističe narezano
maslo in rumenjake. Naredimo
sneg, primešamo sladkor in za-
mešamo v čokolado. Maso uli-
jemo v model in jo pustimo
hladiti najmanj 12 ur v hladilni-
ku. Preden postrežemo, strese-
mo na pladenj in potrosimo s
presejanim kakavom.
Kumaričnajuha,
telečji zvitki,
zelenjavna zloženka,
šarlota.
LEPOTA IN ZDRAV J
Konec zaskrbljenost
Pretirana zaskrbljenost in
strah, ki ju strokovnjaki oz-
načujejo kot anksioznost,
botrujeta številnim motnjam
in obolenjem. V pomoč in
spodbudo za odpravo nepo-
trebne zaskrbljenosti in neu-
temeljenih strahov vam po-
nujamo deset nasvetov za
premagovanje anksioznosti:
1.	Poskrbite, da se ne boste
dolgočasili - takrat se človeku
najraje utrinjajo nespodbudne
misli in nepotrebne skrbi.
2.	Ne razburjajte se zaradi
malenkosti in si ne ženite k
srcu nepomembnih stvari, si-
cer boste nenehno nesrečni.
3.	Kadar se vas lotijo črne
misli, si poiščite kako delo
(poklicno, bobi, šport) in sku-
šajte v njem čimbolj uživati.
4.	Navadite se analizirati
svoje skrbi in pomisleke - ved-
no preverite, kakšna je dejan-
ska verjetnost, da se vaši stra-
hovi uresničijo.
5.	Sprijaznite se s stvarmi in
dogodki, na katere ne morete
vplivati in jih ne morete spre-
meniti.
6.	Potrudite se, da boste
svojo dragoceno energijo us-
merjali v uresničljive in U
ne cilje.
Z Ne dovolite, da bi ^
zamorjeni ljudje iz vaše ol)
ce zagrenili življenje; če ju,
morete spremeniti, se jin).
prosto izognite.
8.	Vsako jutro si nare^
seznam prijetnih stvari,]^
jih boste ta dan privošfj
kot nagrado za trud in prj
devanja. Namesto, da si|
lite glavo z zahtevni
stvarmi, ki se jim ne mot
izogniti, se raje veselite
stih prijetnih in spodbi
nih.
9.	Odločite se, kohko s|
in strahu boste posvetili djj
čenemu dogodku ali oi
(koliko vaše pozornosti'
vredna) in ne dovolite, di
vas »stala« več notranjega]
ru in sproščenosti, kot ste
njo pripravljeni plačati.
10.	Ne ukvarjajte se s pn
klostjo, ker nanjo ne m«
več vplivati. Poskrbite, da
boste brez nepotrebn
obremenjevanja iz mint
spodrsljajev čimveč naui
sicer pa uživajte v sedanji
in se veseHte prihodnosti.
Prehrana pri diabetikih
Sladkorna bolezen nasta-
ne zaradi pomanjkanja hor-
mona insulina, ki nastaja v
trebušni slinavki (v celicah
imenovanih Langerhansovi
otočki). Naloga insulina je,
da glukozi (sladkorju), ki jo
zaužijemo, omogoči, da pre-
ko krvi pride do vsake celice
v organizmu in jo nahrani.
Poznamo diabetes tip 1, ko
so bolniki popolnoma odvi-
sni od doziranja insulina, in
tip 2, ki ni odvisen od tega in
se običajno pojavlja po 40
letu pri debelejših osebah
(lahko ga odkrijejo jfo na-
ključju, saj običajno ne daje
posebnih simptomov, s krv-
no preiskavo, ki kaže več kot
6,7 mmol/L).
Pravilna, ustrezna prehrana
je eden izmed najvažnejših
dejavnikov, ki vplivajo na
zdravljenje vseh oblik slad-
kornih bolezni. Bolnik mora
imeti redno prehrano s 4 do 5
obroki na dan, ki so v teku
dneva enakomerno razporeje-
ni (zajtrk, malica, kosilo, ma-
lica in večerja).
Prehrana sladkornih bolni-
kov je podobna prehrani, ki se
priporoča tudi za preventivo
bolezni srca in ožilja, raka in
za ohranjanje splošnega
zdravja. Hrana naj vsebuje ve-
liko prehranskih vlaknin (ba-
lasta), veliko vitaminov in mi-
neralov, malo maščobe, malo
enostavnih sladkorjev, vendar
veliko sestavljenih ogljikovih
hidratov. Vse te lastnosti naj-
dete pri varovalnih živilih, ki
so na voljo v trgovinah in so
označena s srčkom, pod kate-
rim piše VARUJE ZDRAVJE
(omenjali smo ga že v članku
o preventivni prehrani za bo-
lezni srca in ožilja). Ta varo-
valna živila imajo tudi nižjo
energijsko vrednost.
Na prvem mestu je omejitev
uživanja maščob, npr. mlečni
izdelki, narejeni iz posnetega
mleka, mesni izdelki brez vid-
ne maščobe, ribe. Zaradi bole-
zenskih sprememb v presnovi
diabetikov so zanje ustrezna
tista ogljikohidratna živila, ki
se počasi prebavljajo in zato
ne povzročajo dvig krvnega
sladkorja. Prevelikim pora-
stom sladkorja v krvi se izog-
nejo tako, da vsa ogljikohi-
dratna živila enakomerno po-
razdelijo po posameznih
obrokih. Sladkornih živil,
vključno s sladkimi pijačami,
bolnik ne sme uživati kot sa-
mostojnih obrokov.
Diabetiki so večinoma pre-
debeli. Če se sladkor zamenja
z umetnimi sladili, se zmanjša
tudi energijska vrednost. Pre-
velike količine sladkornih na-
domestkov pa tudi niso pripo-
ročljive (stranski učinki - delu-
je kot odvajalo, vsebujejo veli-
ko natrija...). Poznamo slad-
korne nadomestke, ki imajo
energijsko vrednost, vendar se
počasi prebavljajo in prel
jo v kri, in pa umetna slal
ki so kemične snovi zelo s
kega okusa, vendar brez e
gijske vrednosti in so pril
na za bolnike, ki morajo ^
šati.	i
Vsak obrok naj vsebuje!
je in (ali) zelenjavo ter izd(
iz polnozrnate moke (1
graham kruh). Vlaknine!
mreč nekoliko upočasnijo
bavo in zmanjšajo absort
glukoze. Vlaknine tudi nil
kalorij, ustvarjajo pa občii
sitosti in se priporočajo
hujšanje (veliko vlaknin^
buje npr.: paradižnik, brol^
cvetača, zelje, repa, gobe,^
čoke, radič, fižol, grah,"
izdelki iz polnozrnate mc
jabolka, hruške, jagode, ^
sadje...).
Kot za ohranjanje splo^^
zdravja je tudi za diab^
priporočljivo, da popijejo
volj vode. Pri alkoholnih P
čah je potrebna previdnoSj
zmernost (bolje jih je uŽ'
med hrano). Pri zdravljeni'
insulinom pa alkohol po^
či hipoglikemijo
Diabetiki (še posebno tf
morajo pred telesno
nostjo pojesti malo mle)^^!
mlečnih izdelkov (bolj^
sneto), krekerjev in sadj^"
telesni aktivnosti se prip''
zmanjšati dozo insulina ^
odstotkov in nekaj poj^s^'^
NATAŠA JAN, dipl'
NASVETI
35
MERILCI ČASA
Breguet
f^raham-Louis Breguet
I ,g\\a za največji urarski um,
\ pomočjo katerega je moj-
Lgtvo tega poklica v samo
Vtdesetih letih napredovalo
dvesto let. ^^^^
' Rodil se je leta 1747 v švicar-
skem Neuchatelu, kot pet-
najstleten deček pa se je začel
jjjiti poklica v Versaillessu.
Y2poredno z ukom urarske-
ja mojstrstva je študiral tudi
matematiko in izdeloval
jjomplicirane ure, eno od njih
je nosila celo kraljica Maria-
/^ntonietta.
Leta 1775 se je poročil s
[iferko finančno odlično sto-
ječega župana Versaillessa in
s pomočjo njegovega kapitala
e v Parizu odprl lastno urar-
;1(0 delavnico, imenovano
»Quai de THorologie«. Ker pa
tudi vrhunskim urarjem fran-
:oska revolucija ni prizane-
sla, je bil prisiljen 1795. leta
apustiti Pariz in nadaljevati
svojo odlično pot vrhunskega
Izdelovalca ur v Švici. Tu je
nadaljeval s svojim briljant-
nim delom in v svojem naj-
bolj plodnem obdobju izumil,
razvil, dodelal in nadgradil
nemalo urarskih izboljšav. Če
naštejemo samo nekatere, s
katerimi se je najbolj proslavil
in s pomočjo katerih tudi naj-
večje nejeverneže prepriča v
genialnost svojega uma: - iz-
popolnil je sistem avtomatič-
nega navijanja žepnih ur, ma-
lo preden ga je Perrelet pred-
stavil javnosti (pred tem izu-
mom so se ure navijale iz-
ključno ročno);
-	izboljšal in poenostavil je
sistem repeticije žepnih ur
(repetition - s pritiskom na
gumb na ohišju ure le-ta z
udarci po posebni struni v
notranjosd ohišja odbije ure,
kvartale ur in minute. Sistem
je bil v tistem obdobju že
razvit pri javnih in stenskih
urah, danes ga poznamo pri
nekaterih boljših mehaniz-
mih stenskih ur, pri žepnih in
ročnih urah pa veljajo za pra-
vo urarsko poslastico);
-	izumil je uro na odp, s
pomočjo katere lahko tudi v
temi s prsti odčitamo čas
(predhodnica ur za slepe);
-	izumil je Tourbillon ne-
mirko, katere največja pred-
nost je izničenje vpliva gravi-
tacije na premikanje nemirke
in s tem povečana točnost;
-	izumil je spiralo, ki jo je
poimenoval po sebi in jo po-
pravljalci ur še danes srečuje-
mo v nekaterih modelih žep-
nih in ročnih ur;
-	izumil je mehanizem z
večnim koledarjem, ki ima
vnaprej izračunana in upošte-
vana prestopna leta;
-	izumil je zaščitni mehani-
zem za nemirko, ki prepreču-
je lom osi ob udarcu.
Po smrti A.L. Bregueta leta
1823 se je podjetje razdelilo
med njegove sinove, ki so us-
pešno nadaljevali dediščino
svojega očeta s proizvodnjo
vrhunskih ur, vendar stopnje
napredka, kakršnega je dose-
gal njihov oče, nikakor niso
uspeh doseči.
Leta 1970 sta pariška juve-
Hrja, brata Chaumet kupila
podjetje Breguet z željo, da bi
ga vrnila na staro pot slave,
vendar jima to, v praktično
najslabšem obdobju urarstva,
ni uspelo.
Od 1987. je Breguet pod
okriljem arabskega kapitala
(Investcorp), ki ima v svoji
lasti še nekaj urarskih imen -
Ebel (prestižne ročne ure) in
Lemania (proizvajalec meha-
nizmov za ročne ure).
S smrtjo izumitelja Bregue-
ta se je končalo izredno plod-
no in uspešno obdobje za
urarstvo, v zadnjem desetlet-
ju pa arabski kapital izredno
uspešno trži ime in patente
ustanovitelja firme, s pomoč-
jo vrhunskih urarskih moj-
strov pa nadaljuje pot, zastav-
ljeno pred več kot 100 leti.
DAVID LEČNIK
ZDRAVILNE RASTLINE
Krvenica
Krvenka ( Lythrum salica-
ria L.) spada v družina kr-
venkovk. Njeni predstavniki
so majhna skupina zelišč,
grmov in dreves in največ
jih raste predvsem v trop-
skih predelih. Nekaj jih je
tudi v zmernem pasu, kjer
so večinoma enoletnice, pa
tudi zelnate trajnice, ki po-
gosto rastejo na vlažnih ra-
stiščih. Mnoge med njimi so
okrasne in barvilne vrste in
so zato znane kot vir nekate-
rih barvil, kot npr.: hena, ki
daje lepo rdečo barvo za la-
se. Poleg tega so sorodne z
mirtami.
Krvenka je trajnica in iz
močne korenike zraste do
120 cm visoko steblo. To je
pokončno, enostavno ali raz-
raslo. Listi so sedeči, navz-
križno nasprotni, suličastl in
pri dnu so srčasto zaokrože-
ni. Imajo zelo majhne priliste.
Zaradi svojevrstnih pecljev
lahko listi plavajo na vodi,
zato je krvenka dobro prila-
gojena poplavnim območ-
jem. Škrlatni zvezdasti cveto-
vi so združeni v klas. V cveto-
vih, ki so dvospolni, so lahko
kar trije tipi različno dolgih
vratov, ki zagotavljajo navz-
križno-oprašitev. Iz cvetov se
pozneje razvijejo plodovi s
kevilnimi semeni, ki so pora-
sli s sluzastimi laski.
Krvenka cveti od maja da
konca avgusta. Raste po vlaž-
nih krajih, jarkih, močvirskih
travnikih, po bregovih rek in
potokov od nižin do montan-
skega pasu. Nabiramo cvetne
vršičke in jih posušimo v sen-
ci na prepihu ali v sušilniku.
Ponekod nabirajo tudi kore-
niko.
Krvenka vsebuje čreslovi-
ne, eterično olje, flavonoide,
glikozid salikarin, holin, karo-
tinoide, organske kisline in
njihove rudninske soK, pekti-
ne, smole, škrob itd.
Vse te zdravilne snovi delu-
jejo kompleksno na vnete
sluznice ustne votline, poži-
ralnika, želodca in črevesja.
Zaradi obilice čreslovin in fla-
vonoidov preprečuje vnetne
procese, zavira driske, krva-
vitve in ljudsko zdravilstvo jo
je že davno priporočalo zoper
grižo in dfus. Glikozid salika-
rin deluje kot zaviralec krva-
vitev in ima blage antibiotične
učinke.
Iz posušenih cvetnih vršič-
kov kuhamo prevretek, tako
da eno veliko žlico droge
prelijemo s pol litra mrzle
vode in segrejemo do vrenja.
Ko zavre, kuhamo še minuto
ali dve, nakar odstavimo, po-
krijemo in pustimo, da se
ohladi. Nato precedimo in čaj
pijemo po požirkih večkrat
na dan.
Ljudsko zdravilstvo pripo-
roča ta čaj tudi pri prehudi
menstruaciji, zastrupitvi s
hrano, pa tudi kot zdravilo
zoper epilepsijo in šumenje v
glavi. Čaj lahko pripravimo
tudi tako, da eno zvrhano žli-
co cvetov in listov poparimo z
enim litrom vrele vode, pokri-
jemo in pustimo 15 minut, da
se ohladi. Nato precedimo in
pijemo večkrat na dan po pol
litra pri kroničnem vnetju čre-
vesja, želodčnih in črevesnih
razjedah, pa tudi pri poletnih
driskah odraslih in otrok.
Krvenkin čaj uporabljamo
tudi za grgranje, pa tudi za
obkladke pri nečisti koži, ra-
nah, ki se težko celijo. Ljud-
sko zdravilstvo priporoča kr-
venko tudi pri revmi in puti-
ko. Posebno dobro deluje kr-
venka pri kroničnih obole-
njih kože, zlasti pri pogo-
stem srbenju ha spolovilih
starejših žensk. Gre za teža-
ve, ki jih povzročajo starost-
ne spremembe kože in sluz-
nic, glivice, včasih tudi slad-
korna in drugi vzroki. Pripra-
vimo si lahko čajno mešani-
co iz enakih delov krvenke,
jetičnika, hrastove skorje,
meUse, divje mačehe in og-
njiča. 200 g te mešanice po-
parimo s tremi litri vrele vo-
de, pokrijemo in pustimo
stati toliko časa, da je čaj
mlačen. Nato ga precedimo
in čaj uporabljamo za sedeče
kopeli. V prevretku si lahko
kopamo tudi noge, če se pre-
več potimo in imamo razpo-
kane pete in podplate.
Iz sveže krvenke si lahko
pripravimo tudi tinkturo, ta-
ko da dva dela rastline namo-
čimo v osmih dehh čistega
alkohola, pustimo na toplem
24 dni, nakar precedimo in
namočeno drogo tudi stisne-
mo ter obe tekočini združi-
mo. Razredčeno tinkturo
uporabljamo pri vseh zgoraj
navedenih težavah, pa tudi
pri raznih kožnih vnetjih, ek-
cemih, ozeblinah, znojnih
vnetjih pod pazduho, med
nogami, z njo lahko tudi gr-
gramo pri vnetju ustne votli-
ne, pri majavosti zob, slabe-
mu zadahu iz ust itd. Raz-
redčeno tinkturo lahko upo-
rabljamo tudi za zdravljenje
krvavih ran in odrgnin.
Piše: BORIS JAGODIČ
GLASBA

Zmagosicivie
Šaleških fantov
30. festival narodno za-
bavne glasbe Ptuj 99 je tudi
brez sodelovanja slovenske
televizije in z manj obisko-
valci, kot si je zaslužil, uspe-
šno opravil z jubilejem. Prvi
dan je nastopilo 22 sloven-
skih ansamblov, med katere
je strokovna žirija razdelila
zlate, srebrne in bronaste
Orfejeve značke ter še nekaj
drugih nagrad. Drugi dan je
bil v znamenju jubileja in
poslušanja spleta uspešnic z
večine dosedanjih festiva-
lov.
Prvi tekmovalni večer je
minil v znamenju zaslužene-
ga zmagoslavja ansambla
Šaleški fantje iz Velenja, ki so
osvojili četrtega zlatega Orfe-
ja kot najpopolnejši ansam-
bel na festivalu Ptuj 99. Tako
je bila uspešno kronana dol-
goletna pot ansambla, ki se
pripravlja na jubilej, 30 let, ki
ga bo praznoval prihodnje
leto. Šaleški fantje so pred
Ptujem štirinajst dni igrali v
Švici in med drugim tudi »pi-
lili« dve imenitni skladbi, ki
so ju izvedli na Ptujskem fe-
stivalu ter z njima navdušili
občinstvo in strokovno ko-
misijo.
Zlate Orfejeve značke so le-
tos dobili: Prerod, Melos, Ve-
sele Štajerke (tudi najboljše
debitantke). Mladi Dolenjci
(1. tudi na festivalu Vurberk
99), Rosa, Šaleški fantje, Štrk,
Petovio in Vita.
Podelili so tudi sedem sre-
brnih Orfejevih značk, ki so
jih dobili PIK Radlje, Vesna
in Vlasta, Dinamika, Stanko
Fajs, Lipovšek, 7. raj in Pod-
krajski fantje in šest brona-
stih ansamblom Marjana
Drofenika, Izvir, Štajerski
objem, Vrhovec, Stare in
Zarja.
Najboljši tekst je tokrat na-
pisal Ivan Si vec, melodijo pa
Boris Rošker. Svoje ljubljence
je izbralo tudi občinstvo, ki je
podelilo tri nagrade: prvi -
Mladi Dolenjci, drugi - Peto-
vio in tretji - Vesna in Vlasta.
V soboto zvečer je bil re-
vijalni del, na katerem so
nastopili mnogi izvajalci, ki
so dajali pečat prejšnjim
ptujskim festivalom. S Celj-
skega so nastopili trije an-
sambli, ki se lahko pohvali-
jo z največjim številom na-
stopov, to pa so Zeme, Ša-
leški fantje in Ašič, zapela je
družina Galič in zaigrali Vi-
tezi polk in valčkov. Med
njimi so bili tudi edini štirje
glasbeniki, ki so aktivno s
svojimi ansambli nastopili
tudi na 1. festivalu Ptuj 69,
to pa so Oto Rom, Tone
Videč, Boris Terglav in Mir-
ko Polutnik. Tudi tokrat so
prav Vitezi polk in valčkov
imeli največji aplavz.
Žal smo ob slovenski televi-
ziji (prvi dan je bila zraven) in
večjem številu gledalcev po-
grešali več sočnosti v tekstu
obeh sicer dobrih napovedo-
valcev. Tekst je bil mnogokrat
netočen, zato je pri mnogih
nastopajočih povzročal slabo
voljo.
Organizator je ob jubileju
izdal obširnejši tekst v sklopu
domačega časnika in CD ter
kaseti s 25 skladbami, med
katerimi je tudi skladba Bori-
sa Terglava Spomini na Ptuj,
ki je bila izvajana na L festiva-
lu leta 1969. V mestu smo
pogrešah več plakatov in
transparentov, ki bi spomi-
njali na to, da je Ptuj središče
slovenske narodno zabavne
glasbe. Tudi vhod v dvorano
ni bil opremljen s plakati so-
delujočih, pravzaprav jubilej-
nega festivalskega vzdušja ni
bilo.
Drugi večer je bil popestren
z nastopom domačega orke-
stra in kvarteta moškega pev-
skega zbora, ki so izvajali ne-
katere pesmi in spremljali
pevce posameznike, ki niso
imeli ansamblov.
Ptuj ima prav gotovo veliko
zaslugo, da je danes po Slove-
niji mnogo festivalov, revij in
srečanj. Kljub mnogim po-
manjkljivostim je še vedno
privlačen in prijeten, vendar
tako dolgo ne bo šlo.
TONE VRABL
Šaleški fantje
Prijavo Icazalište ogrelo Žalcane
študentski klub Žalec je v
soboto, 11. septembra, s po-
močjo Občine Žalec in Štu-
dentskega servisa Maribor
uspešno spravil pod streho
koncert hrvaške skupine Pr-
ijavo kazalište. Pred njimi
smo lahko slišali tudi vse
bolj popularno slovensko
skupino Društvo mrtvih pe-
snikov iz Novega mesta.
Skupino »mrtvih pesnikov«
sestavljajo štirje člani. Alan,
Tomaž, Marko in Borut so se
zbrali pred dobrimi desetimi
leti. Najprej so začeli preigra-
vati stare ročk komade pod
imenom Proteus. Do leta 1992
so se prekalili do te mere, da
so se odločili zaigrati na Pop
delavnici z avtorsko pesmijo
»Ko te ni«, kjer so prejeli na-
grado debitanta. Naslednje
leto so se zapodili na sam vrh
z pesmijo »Ko prižgeš nov
dan«. Do danes so izdali tri
plošče. Leta 1993 »Iskanje«,
dve leti kasneje »Opus 2« in
predlani »Neki rab'm, da te
ne pozab'm«. V pripravah pa
je že njihov četrti izdelek, ki
naj bi luč sveta uzrl spomladi
naslednje leto. Fantje si dosti
obetajo od naslednjega albu-
ma, saj so mnenja, da gre
njihova pot strmo navzgor in
bi lahko s to ploščo dosegli
višek kariere. Ne želijo biti
komercialen bend, kar pa jim
ne uspeva najbolje.
Prijavo kazalište se na
glasbeni sceni pojavlja že od
leta 1977. Šestčlanska za-
grebška skupina se ni spre-
menila že celih deset let. Na
vprašanje, od kod njihovo
ime Prijavo kazalište, smo
dobili odgovor, da so ga po-
brali iz stripa Alan Ford in da
bi si danes izbrali drugačno
ime. Zanimiv je dogodek ob
njihovem prvem koncertu,
ko so morali igrati namesto
neke druge skupine, ki bi mo-
rala igrati za ples. Preseneče-
ni in razburjeni poslušalci v
večernih oblekah so jih po
koncertu skoraj »linčali«.
Zadnji album - deseti studijski
po vrsti - je izšel v začetku
tega leta.
Kljub utrujenosti od koncer-
ta, ki so ga imeli pretekli dan v
Avstriji, so dali vse od sebe in
pripravili odličen, skoraj dveur-
ni koncert. Mnoge pesmi so
poslušalci prepevali z njimi.
Največ rok pa je bilo v zraku ob
pesmi »Ružica«.	K.B.
Perpetuum Jazzile
Perpetuum Jazzile, še do
nedavnega imenovan Ko-
morni zbor Gaudeamus, je
še danes edini pevski zbor v
slovenskem prostoru, ki na-
črtno goji jazzovsko in zt-
bavno glasbo. 24 pevk in
pevcev te vokalne zasedbe,
ki so po večini študenti ljub-
ljanske univerze, nekaj pa je
tudi mlajših in starejših čla-
nov, se z velikim entuziaz-
mom s kompleksnimi jaz-
zovskimi harmonijami spo-
pada že petnajsto leto, sedaj
pa se slovenski in medna-
rodni javnosti predstavljajo
tudi s svojo prvo zgoščenko
Ko boš prišla na Bled.
Perpetuum Jazzile, ki ga že
vseskozi vodi njegov ustanovi-
telj Marko Tiran, se v zadnjih
letih posveča predvsem teht-
nejši jazzovsko-vokalni litera-
turi in goji širok spekter jazzov-
skih stilov - od svvinga pa do
brazilskega jazza, radi pa ima-
jo tudi gospel in ostalo črnsko
duhovno glasbo. Perpetuum
Jazzile izvaja del svojega reper-
toarja - tudi ob spremljavi bob-
nov - a cappella, preostale
skladbe pa ob spremljavi jaz-
zovskega tria, ki ga ponavadi
sestavljajo kontrabasist, bob-
nar in pianist.
Zbor je mnoge izkušnje pri
izvajanju jazzovske glasbe pri-
dobil tudi na seminarju jazzov-
skega petja z Wardom Swin-
glom, ustanoviteljem in pevcem
slavne skupine The Swingle Sin-
gers, in na seminarjih jazzov-
skega petja v okviru mednarod-
nega simpozija zborovske glas-
be v Ljubljani leta 1996, kjer je
sodeloval kot demonstracijski
zbor. Leta 1989 so z osvojitvijo
tretjega mesta na mednarod-
nem pevskem tekmovanju v
Veliki Britaniji dokazali, da lah-
ko uspešno tekmujejo tudi v
kategoriji klasičnih zborov.
Prva zgoščenka Perpetj,
Jazzile nosi naslov Ko boš p
na Bled. Istoimenska skl;
avtorja Bojana Adamiča je
mreč nosilna skladba na pi
za vokalno zasedbo pa jo
novo priredil dirigent Marko"
ran. Plošča vsebuje skladbe
različnejših stilov, odlikuje pj
razgibanost in harmonska
gatost. Vokalna zasedba je
snela zgoščenko skupaj z \
narjem Big Banda RTVS
kom Divjakom, glasbeni
ducent pa je bil Tožam Ko;
čar.
Jeseni načrtujejo večje šti
koncertov. Začeli bodo s
mocijskim koncertom 13. (
bra v Ljubljani. V naslednji
ski sezoni načrtujejo tudi ti
jo v tujini. Perpetuum Ja:
tudi letos sprejema medse i
pevce in pevke, letošnji spr(
pa bo predvidoma prvi ted
oktobru. Prijave sprejemajo
telefon 041-560-208.
SIMONA BRGl
GLASBENA UGANKA
Ali jih poznate?
Sredi avgusta je bil na Graški
Gori že 24. festival narodno
zabavne glasbe. Na prireditvi
se vedno srečajo stari in novi
glasbeni prijatelji in tako je bilo
tudi letos, ko je nastal naslednji
posnetek. Na njem je pet bolj
ali manj znanih oseb, spoznati
morate vsaj štiri in njihova ime-
na in priimke napisati na dopi-
snico. Malo vam bomo poma-
gali (od leve): znani glasbenik
in mentor mladim skupinam,
eden vodilnih glasbenikov v
Sloveniji, človek, ki je igral tudi
v zlati selekciji Avsenik, četrti je
prvi mož festivala na Graški
gori in peti novinar Radia Tr-
bovlje. Odgovore sprejemamo
do ponedeljka, 20. septembra.
Pravilni odgovor prejšnjega
tedna je, da so na fotografiji
znani humorist Franc Pestot-
nik, Braco Koren, trobeil
Franc Kompare, harmonii
Edi Semeja in Lojze Slak. Dol
smo dvanajst pravilnih odi
vorov, najbolj točno pa je od(
vorila izžrebanka Danijela (
rovčec. Cesta na Dobrovo 1
Celje, ki je ugotovila vseh I
fotografiranih mož. NagrJ
sponzorja naše igre, glasbe
založbe MIMIK Mira Klinca
Liboj, bo prejela po pošti. 1
Peta sezona polk in
valčkov v Laškem
V četrtek, 16. septembra, ob 19.30 uri se bo v Kulturni
centru Laško začela 5. sezona abonmaja polk in valčl'"
Tako kot vsako leto bo tudi letošnji uvodni koncert natf
njen nastopu zmagovalcev na letošnjih slovenskih festi*
lih narodno zabavne glasbe.
Prvič se bo letos v Laškem predstavil zmagovalec najn^''
šega slovenskega festivala v Šentjanžu na Koroškem, kjer
v ospredju glasbeni humor. Prišel bo ansambel Vagabund'-
S festivala slovenske polke in valčka v Vinski Gori bo pri-
zmagovalec ansambel Petra Finka, ki mu bo to prvi nastoP
Laškem. Vurberk bosta zastopali Vesna in Vlasta, Števerj'
Ekart, Graško goro Mlade frajle in Ptuj Šaleški fantje. Iz Cj
bo prišel mojster citer Dejan Praprotnik, z Zlate harmoo''
pa Primož Kelenc. Laško bo tako'videlo vse najboljši
letošnjih uradnih glasbenih prireditev v Sloveniji. Abonei'
lahko članske vstopnice kupijo v četrtek pred zaČetK^
koncerta. Peta, jubilejna sezona abonmaja polk in val^^
bo tudi letos imela osem uradnih koncertov od septeiti"
do aprila, vsak tretji četrtek ob 19.30 uri.	J
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Potem, ko je v začetku tega leta Liam Howlett, kreativni vodja
pdilne britanske break-beat zasedbe THE PRODIGV, objavil
bum z remixi več kot petdesetih skladb, ki so odločujoče
plivale na njegovo ustvarjanje, se je za prvi samostojni projekt
jločil tudi MAXIM, MC omenjene zasedbe. Poskočni razgra-
ič je že posnel večino skladb za do sedaj še neimenovani
bum, na katerem bo gostovalo kar nekaj znanih imen (pevka
an iz skupine Skunk Anansie, Sneakers Pimps, Guru, Poe-
c...). Prvi single »My Web« bo na voljo še ta mesec.
Trenutno najuspešnejša R&B
Evka MARY J. BLIGE - njen
lum »Mary« je čisto pri vrhu
Stvic na obeh straneh Atlan-
tika, odlično pa se prodaja
tudi single »Ali That I Can
Say« - bo zaigrala v filmu »Pri-
son Song«, ki bo v produkciji
Roberta De Nira posnet po
zgodbi raperja Q Tipa, sicer
člana legendarne hip-hop za-
sedbe A Tribe Called Quest.
Znamenita britanska art
pop zasedba COCTEAU
TVVINS bo konec tega meseca
pri lastni založbi Bella Union
objavila dvojni CD, zapolnjen
s skladbami, ki so jih v zad-
njih 14 letih odigrali v različ-
nih glasbenih oddajah radij-
ske postaje BBC.
V četrtek, 23. septembra, bo
v L.A. jubilejna, deseta pode-
litev nagrad MUCHMUSIC
VIDEO AWARDS. Največ no-
minacij (7) je letos zbrala
montrealska pop zasedba
SKY, med nastopajočimi pa
velja omeniti Davida Bowiea,
Britney Spears, The Red Hot
Chili Peppers, The Moffats....
Ljubljenec glasbenih kriti-
kov in privržencev nekoliko
zahtevnejšega modernega roč-
ka, kalifornijski odbitež
BECK, bo svoj novi izdelek
obelodanil sredi novembra.
Poleg starih prijateljev in so-
delavcev, producentskega ti-
ma Dust Brothers, ki sta po-
skrbela že za zvočno podobo
njegovega z neštetimi nagra-
dami ovenčanega albuma
»Odelay« (1996), je Beck k
nastajanju LP-ja povabil še
razgrajače Rage Against The
Machine in Pavement, rapper-
ja Koola Keitha in breakbea-
terja Chemical Brothers.
Novo serijo tudi pri nas zelo
priljubljene nadaljevanke
»Buffy the Vampire Slayer« bo
19. oktobra na trg pospremil
tudi soundtrack, za katerega
so svoje stvaritve prispevali
znani ameriški bendi (Garba-
ge, Sugar Ray...).
VES bodo oktobra izid svo-
jega novega albuma »The Lad-
der«, ki bo objavljen natanko
trideset let po izidu njihovega
prvega LP-ja, pospremili z ve-
liko turnejo po ZDA. Jona An-
dersona, Chrisa Squirea, Ste-
vea Hovvea in Alana Whitea,
ki so že od nekdaj steber te
legendarne progresivne ročk
zasedbe, bosta na turnejah
spremljala nova člana Billy
Shervvood in Igor Khoroshev.
Omenjena dvojica je sodelo-
vala tudi pri snemanju albu-
ma, ki ga je produciral pred
nedavnim umrli Bruce Fair-
bairn.
BRITNEV SPEARS je odi-
grala eno izmed glavnih vlog v
epizodi popularne najstniške
TV nanizanke »Sabrina The
Teenage Witch«, ki bo pre-
mierno prikazana 24. septem-
bra. S tem je Britney vrnila
uslugo glavni igralki in dolgo-
letni prijateljici Melissi Joan
Hart, ki je nastopila v njenem
najnovejšem video spotu
skladbe »(You Drive Me)
Crazy«. Slednja je po megaus-
pešnicah »...Baby One More
Time« in »Sometimes« že tret-
ja uspešnica z njenega LP pr-
venca »...Baby One More Ti-
me«, ki se 32 tednov po izidu
še vedno zadržuje tik pod vr-
hom večine svetovnih lestvic.
Kultna britanska zasedba
THE STONE ROSES bo 4.
oktobra, natanko deset let po
izidu prelomnega istoimen-
skega albuma, na dvojni kom-
paktni plošči ponatisnila vse
takrat objavljene skladbe, zra-
ven pa dodala še nekaj video
spotov, fotografij in nekaj do
sedaj še neobjavljenih skladb.
Hip-hop zvezdnik NAS bo s
četico pri nas manj znanih
raperjev nastopal v hip-hop
verziji opere »Carmen«.
Umetnik, ki smo ga nekoč
poznah pod imenom PRINCE,
bo svoj novi album »Rave Un2
the Joy Fantastic« objavil no-
vembra pri diskografskem ve-
likanu Arista. Po slabih izkuš-
njah s požrešno založbo War-
ner Bros., ki je omejevala nje-
govo ustvarjalnost, si je 41-
letni Prince Roger Nelson to-
krat v pogodbi izgovoril po-
polno umetniško svobodo, v
njegovi lasti pa bodo ostali
tudi t.i. master posnetki.
MADONNA je zavrnila po-
nudbo velike ameriške promo-
terske hiše, ki ji je bila za
nastop v newyorškem Madi-
son Square Gardens na predve-
čer leta 2000 pripravljena pla-
čati kar pet milijonov dolarjev.
Madonna bo zadnji dan tega
tisočletja preživela s svojo
hčerko Lourdes in nekaj prija-
telji, na koncertne odre pa bo
stopila šele v drugi polovici
prihodnjega leta. Na silvestro-
vo pa bo tako kot večina drugih
zvezdnikov koncertiral že rah-
lo odsluženi kralj popa
MICHAEL JACKSON. In to
kar dvakrat. Prvič bo leto 2000
pričakal na nogometnem sta-
dionu v Sydneyu, od tam pa bo
z letalom odletel 20 ur nazaj na
Havaje, v Honolulu.
Še pred koncem tega mese-
ca bosta luč sveta ugledala
nova glasbena izdelka dveh
velikanov sodobne godbe.
52-letni pevec, saksofonist,
skladatelj in igralec DAVID
BOWIE se po predlanskem
drum&bass eksperimentu
»Earthhng« z 21. studijskim
albumom »Hours...« spet vra-
ča na začetek svoje poti - k
melodičnemu in glamourne-
mu art rocku, s katerim se je
ob asistenci producenta
Tonyja Viscontia konec šest-
desetih in osemdesetih za
vedno zapisal v zgodovino
popularne glasbe. Z nekoliko
bolj umirjeno in »zrelo« god-
bo pa se na stara leta po kraj-
šem studijskem premoru na
sceno vrača tudi Bovviejev
prijatelj in vrstnik James Je-
wel Osterburg alias IGGV
POP. Pod taktirko slavnega
Dona Wasa je Iggy posnel do-
ber ducat pesmi, ki so jih
redki srečneži, ki so jih že
imeli priložnost slišati, pro-
glasili za najboljša dela nje-
gove več kot tri desetletja dol-
ge glasbene kariere.
V zalivu Oracabessa na Ja-
majki se bo 4. decembra zgo-
dil velik open-air festival BOB
MARLEV ALL-STAR TRIBU-
TE, kjer se bodo leta 1981
umrlemu velikanu reaggae
glasbe s preigravanjem njego-
vih skladb poklonili Cypress
Hill, Lauryn Hill, Erykah Ba-
du, Sheryl Crow, Sarah Mc-
Lachlin, Queen Latifah, Busta
Rhymes, Seal in Ziggy Marley
and the Melody Makers.
STANE ŠPEGEL
38
RADIO-TEIEVIZIJA
V nedeljo Radio Celje
dopolni 45 let
Poseben praznični nedeljski program - Vabljeni k ogledu!
Rojstnega dne Radia Celje le-
tos ne bomo obeležili s prosla-
vami. Pač pa z velikim sobot-
nim radijskim žurom v Ledeni
dvorani. Do enih zjutraj se bo-
mo oglašali od tam, nato pa se
bomo preselili v radijski studio.
Praznovali bomo delovno, tru-
dili se bomo biti zanimivi za
poslušalke in poslušalce.
Že ponoči, od enih dalje, bo
do 6. ure zjutraj z vami Matjaž
Črešnovar. Povedal vam bo kak-
šen drobec iz zgodovine Radia
Celje, tudi kakšnega nagradne-
ga vprašanja boste deležni. Na
praznični dan pa bomo ponovi-
li tudi nekaj radijskih oddaj, ki
smo jih izbrskali iz našega za-
res bornega arhiva. Požar pred
desetimi leti je namreč uničil
skoraj vse zgodovinske posnet-
ke. Ohranjenih je nekaj odlič-
nih radijskih iger, ki so jih v
študijih Radia Celje snemali
igralci SLC Celje. Pa tudi eno
oddajo nekoč izjemno popular-
ne humoristične oddaje Žveplo-
meter smo našli.
Eno od radijskih iger bomo
predvajali že v zelo zgodnjih
jutranjih urah, po četrti, jutranji
program na praznični dan bo
približno klasično nedeljski, le
da boste po sedmi uri lahko
prisluhnili reportaži Toneta
Vrabla, ki jo bo večer prej po-
snel na Slomškovi Ponikvi, dan
pred beatifikacijo Antona Mar-
tina Slomška. Ker bo v nedeljo,
na naš rojstni dan, obiskal Slo-
venijo papež, se temu dogodku
tudi na naših valovih ne bomo
mogli izogniti. Tone Vrabl se bo
v dnevno informativne oddaje
oglasil s prizorišča.
Rojstnodnevni program bo še
posebej zanimiv od 9. ure do
polnoči. Vsako uro bomo na-
gradili po enega poslušalca, ki
bo pravilno odgovoril na na-
gradno vprašanje, povezano z
Radiom Celje. Skoraj vsako uro
(razen med deveto in deseto, ko
bo na sporedu verska oddaja in
med dvanajsto in trinajsto, ko
bo na sporedu Iz domačih lo-
gov) bomo imeli v gosteh po
enega od tistih, ki so delali na
našem radiu v minulih 45 letih.
Malo bomo obujali spomine na
stare čase, obenem pa bomo
vsakega poprosili, da izbere po
tri skladbe, ki so se vrtele takrat,
ko so sami delali na radiu in so
jim radi prisluhnili tudi sami.
Med eno in drugo uro zgodaj
popoldne bomo predvajali eno
od humorističnih oddaj Zveplo-
meter, edino, ki se je ohranila.
Zanimivo je, da je nastala leta
1991 in da je po vsebini še
danes v večji meri aktualna.
Prisluhnite, saj se boste zares
izborno zabavali!
Posebej vas vabim tudi k po-
slušanju reportaže o Vitezih
polk in valčkov, ki so nastali ob
40-letnici Radia Celje na pobu-
do Toneta Vrabla. Slednji bo z
njimi pripravil praznično repor-
tažo, ki ji boste lahko prisluhni-
U po 16. uri.
In kdo bomo novinarji, ki
bomo rojstnodnevni program
vodili? Dopoldanskega, do
14.ure, bom vodila Nataša Ger-
keš, od 14. do 19.ure bo z vami
Mateja Podjed, od takrat dalje
do polnoči pa še Simona Brglez.
In za konec še eno povabilo.
Vsi, ki bi si na ta dan želeh
ogledati, kje in kako delamo,
vabljeni, da nas od 9. do 18.
ure obiščete. Radijci si bomo
vzeli čas, da vam razkažemo
naše delovne prostore, študi-
je, pa tudi, da varn omogoči-
mo ogledati si, kako nastaja
naš program. Prijazno vablje-
ni!
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto:GREGOR KATIČ
Skupinska radijska slika.
*	Po tem ko je Uroš Lipušček
po osmih letih končal svoje
poročanje iz New Yorka in se
za stalno vrnil v Ljubljano, ne
ve, kaj bi počel sam s sabo. Na
žalost pa tudi modro televizij-
sko vodstvo ne ve, kaj bi z
njim. Vegetiranje pri pripravi
jutranjega programa so že od-
daU, tudi bivšemu dopisniku
iz Rima, Juretu Pengovu. Že
vrabci na RTV-jevski strehi
čivkajo, da jutranji program
nikoli ne bo ugledal belega
dne, saj zanj ob novi izgubi, ki
jo je ustvarila RTV, ni denarja.
Uroš pa bi si želel kakšne od-
govorne funkcije, a so na RTV-
ju vse že zasedene, poleg tega
pa se je zameril politikom, ko
je dejal, da ima TVS strankar-
ski aids, vsaka stranka pa svo-
jega novinarja in urednika.
Urošu tako preostaja samo še,
da prevzame novo dopisniško
mesto. V Idriji, recimo, kjer je
doma. A tudi o tem modro TV
vodstvo noče nič slišati.
•	Zaradi elektronskega evi-
dentiranja prisotnosti na de-
lovnih mestih je med zaposle-
nimi na RTV-ju nastala prava
revolucija. Generalni Janez
Čadež je namreč pri kranjski
agenciji najel oborožene var-
nostnike, ki novinarjev in dru-
gih zaposlenih niso spustili v
hišo, dokler se jim niso legiti-
mirali. Na mučno situacijo in
dogajanje v RTV-jevski avli, ki
je bilo na robu incidenta, so
takoj reagirali sindikalisti. Nji-
hov predsednik, mladi in pro-
dorni novinar Rajko Gerič, je
zadevo ocenil kot skrajno po-
nižujočo in zaposlene pozval,
da začnejo vračati identifika-
cijske kartice. Na Čadeževi
mizi se jih je menda kmalu
nabral zajeten kup in genera-
lu, ki na nepravem mestu sku-
ša narediti red, ni preostalo
drugega, kot da je najete var-
nostnike odpustil. Njihovo de-
lo spet opravljajo dobri stari
domači vratarji, ki vse zapo-
slene poznajo in pozdravijo,
ko pridejo v službo.
• Pod pokroviteljstvom POP
TV-ja, ki je poskrbel za medij-
ski pomp, so spet izbrali miss
Slovenije. Jonas, katerega biv-
ša miss Metka je tudi pri njem
že nekaj časa bivša, zadeve še
ni komentiral. Menda je v hu-
di depresiji zaradi Maria Ga-
luniča, ki ga missice sicer ne
zanimajo, je pa kljub temu
premočno zmagal v akciji T V
gong popularnosti.
•	Zvezdan Martič, novinar
specialist za računalnike in po
novem tudi za potopisne re-
portaže, ne more (aU pa ne-
mara noče) skriti, da je Celjan.
Tudi njegova angleščina, s ka-
tero je komuniciral po Avstra-
liji, kjer se je potepal in pripra-
vil o tem serijo oddaj, ima čisti
celjski dialekt.
•	Saška Einsiedler na POP
TV-ju morda res deli srečo Slo-
vencem. A ni imela sreče s
snovalci oddaje Pod srečno
zvezdo. Kritiki so jo raztrgali,
oddajo namreč, še slabše pa jo
je odnesel njen bivši kolega,
zdaj konkurent na Kanalu A,
voditelj oddaje Mladoporo-
čenci Sandi Salkič. Ocenili so
ga kot slabega voditelja v še
slabši oddaji. Železničarji,
Sandi je tam redno zaposlen,
zaradi tega že razmišljajo, da
bi protestno zaustavili vlake.
STERifonp
Semenj bil je živ
.. .prodal i on je Lahom tam
par volov, je zapisal naš pesnik v
svoji pesmi. Tisti časi so že davno
mimo in slika je ravno obratna.
Taisti Lahi so postali spretni tr-
govci, ki so pričeli prodajati ka-
vo, kavbojke in spomin mi uide
nekaj let nazaj, ko smo vhordah
drli v »naš« T^t in »hašomGorico
ter kupovali nesmisehe-koUčine
raznorazne uporabne, a napeč-
krat neupor^ne,^ nekvalitetne
krame.	\ ^ _
Druga zgodba je takrat še /4/
goslovanska m^d; ne bom piscd^^
o karavanah šverčerjev s črnimi^
vrečkami iti s sočnim jugobaf
kanskim besednjakom, čepmv
drži, da tisto, kar §e, Janezek'
nauči - to Janezek zna. Pa naj bo
ta Janez Huso, Mihajk), Gligor
ali Redžepi. Nakupovalno - po-
trošniška logika je že zdavnaj na
prvem mestu vsakega človeka,
vsaj nas urbano prilagojenih, ki
so nam te stvari vcepili v glavo
hote aH nehote, enostavno ali
boleče.
Seveda obstajajo vedno dve
strani in v petek sva z Mohorjem
povabila v naš studio gosta, pod-
jetnika Avguština Peniča, lastni-
ka firme Viva la Musica Priz-
nam, daje bil glavni povod za to
oddajo semenj v Celja in ker sem
prej nakladal o potrošništvu in o
dveh straneh, je Gusti nama
predstavljal tisto drugo, ki pro-
daja in služi mastne denarce na
nas ubogih ovcah. Stereotip pri-
meren za obrtni sejem: privatni-
ki imajo denar! Gusti, kije v svoji
deset let trajajoči podjetniško -
obrtniški karieri objadralpol sve-
ta, sodeloval na veUkih sejmih
gd Frankfurta do Los Angelesa,
Človek, katerega izdelki p prisot-
ni v vseh državah t^0eta, vsaj
tistih, ki nam Slovencem nekaj
pomenijo, se ni strinjal z najino
trditvijo. Poslušilci, ki so sodelo-
vali v oddaji, so trdili naspptno.
Resnica je nekje vmes. Časi, v
katerih živimo in časi, ki prihaja-
jo, niso najbolj naklonjeni lju-
dem z idejami, ki nimajo lastne-
ga kapitala, prav tako je velik
problem dvomiljonski slovenski
trg in tukaj se je izpostavil še
problem, kar direktno zadeva
32. MOS. Imenuje se specializa-
cija. Napraviti obrtni sejem brez
kramarskih štantov in raznoraz-
nih (pre)prodajalcev, ki na tak
sejem sploh ne sodijo, bi pomeni-
lo velik upad obiskovalcev, kar bi
seveda močno spremenit) števil-
ke in tudi interese razstavljavcev.
Domače firme tako ali tako n
rajo sodelovati na sejmu, tu
pa pritegnejo referenčne števi
in hvalabogu nimajo pojma,
je več kot polovica obiskovali
šolarjev, ostalo pa so penzion
in zijalopasci brez prebite paii
žepu, pardon stotina! Zarni
obrinega sejma so sicer nek4
metrov stran proti zahodu,
atletskem stadionu, in verjA
takrat največji entuziasti n
upali razmišljati o takih dim
zijah sejmovanja v Celju: in d
ge Celjanke in Celjani, moral
priznati, uspelo jim je! Usp
jim je napraviti vzhodni pontt
so, velikokrat večjega od tistt
prave in nas ljudi preusmeriti
vlaka za Trst na vlak za C^
hkrati pa nam prodati zgodbi
svetovnem formatu in porni
bnosti prireditve. Vsaka časth
veliko MOS-ov bo potrebno,^
bomo imeli v Celju v resnici d
svetovnega podjetništva, a i
prej moramo spremeniti predi
vo o sejmu kot takemu. Govon
o kvaliteti in kvantiteti, da n^'
pomote. Verjetno si tega m
niti ne želi oz. nam je vseeno^
uteho mi je dejstvo, da inU
mesto Celje od tega nekaj koti^
prebivalci pa štirinajstdnevno
mo za pogovor. Kdo pravi,
v Celju nič ne dogaja!!!
P. S
Zaključek sejma bo verjett^\
senčila poroka ajznpanarsko-^
stične naveze, k^ero so že bl^,
slavile dobre vile in ni odvečp^
kovanje, da se turizmu v ^
obetajo zlati časi. Vse naj!
MOHOR HUJ
BORUT KRAl^
CELJSKI RADIJCI OD
BDOV
Aljoša Boncina
Naša rubrika, v kateri pred-
stavljamo radijce, ki soustvarjajo
program Radia Celje danes, še
nikakor ni izčrpana. Kar zajeten
kup sodelavcev je, ki jih mora-
mo še predstaviti. Danes pride
na vrsto Aljoša Bončina, mladi
Celjan, ki z nami sodeluje že
vrsto let. Kot tonski tehnik in
glasbeni opremljevalec.
Zaposlen je na komercialni
radijski postaji Max na Dolenj-
skem, še vedno pa po srcu Ce-
ljan in rad prihaja tudi v našo
hišo. In reči je treba, da je njego-
vo sodelovanje z nami precej
dragoceno.
Aljoša namreč odlično obvla-
da delo z računalnikom, še pose-
bej dobro pa mu gre od rok
montaža reklam, ki jih sam
opremi z efekti in glasbo. Tega
zaenkrat pri nas še ne počne
veliko, upamo pa, da bo v krat-
kem drugače. Priznavamo na-
mreč, da če kaj, komercialnim
radijskim postajam zagotovo us-
peva snemati boljše in ušesom
prijaznejše reklame, kot to poč-
nemo mi. In zato je Aljoševa
izkušnja iz komercialne postaje
za nas vsekakor dobrodošla.
Ta teden smo v program Radia
Celje lansirali popolnoma nove
radijske identifikacijske spote.
Vsi so ubrani na radioaktivnost,
s čimer želimo poudariti, da smo
radio, ki je aktiven. Ki se odziva
na aktualne dogodke, ki 'zna biti
zabaven in resen, ki ima profe-
sionalen novinarski in tehnični
kader in ki skuša ne le zabavati,
temveč tudi izobraževati. In
prav vse samoreklamne spote je
v petek popoldne ter pozno v
sobotno noč in zgodnje ju
zmontiral, z glasbo in d
opremil Aljoša ob pomočil
skega tehnika Matjaža Mari
ka. Za začetek smo jih pog
deset, nameravamo pa jih še
nekaj. Upam, da so vam všei!
Aljoša je tudi inovativen
računalnikom rad poskuša n
sikaj, še posebej vse tisto,
lahko s pridom uporabi za d
na radijskih postajah. Saj,
priznam po pravici, še sama
vem, kaj vse, že večkrat pa m
v praksi prepričal, da se na si
dobro spozna. In velikokrat]
mislim, da pregovor, da svet s
na mladih, ni iz trte izvit.
Sicer pa lahko Aljošin ii
glasbe že več let poslušate
nedeljskih dopoldnevih. Njeg
ime boste v zadnjem času zask
li tudi pri kakšni odjavni špici
TV Celje. Mlado družinico jej
mreč treba preživeti, je prepS
Aljoša in zato mu ni težko dd
kar na treh koncih. Četudi se nij
večkrat tedensko na delovno 1
sto voziti v Brežice.	N
N^C
Šf. 37.-16. september^
TV VODIČ
39
40
TY VODIC
TV VODIC
41
42
TV VODIC
FILM-TEIEVIZIJA
43
Ko se vse zaroti proti tebi
Ben (Ben Affleck) mora iz
New Yorka priti v Savanah,
da bi se poročil z Bridget
(Maura Tierney). Vse teče
kot po maslu, dokler v njego-
vo življenje dobesedno ne
pade ekscentrična mladenka
Sarah (Sandra Bullock), pa
še vremenske razmere so po-
vsem nestabilne. Romantič-
na komedija Naravne sile je
te dni na ogled v kinu Union.
Letalo, na katerem sta Ben
in Sarah, zdrsne s steze. Ben ji
leši življenje in kmalu spozna,
ia ima na grbi neverjetnega
popotnega tovariša. Nič ga ne
vrže iz tira, razen spoznanja,
da ga seksi in vihrava Sarah
zelo privlači - in čustvo je obo-
jestransko. Ali se niso ljudje,
stroji in naravne sile zarotile
proti njemu in ga preizkušajo.
če bo izpolnil obljubo, se spra-
šuje.
Producentki Susan Arnold in
Donna Arkoff Roth pravita, da
sta vedno hoteli posneti roman-
tično komedijo. »Nekaj poseb-
nega je v ljudeh, ki so na poti.
Zanje ne veljajo pravila, ki velja-
jo v vsakdanu. Ben in Sarah se
znajdeta v situacijah, ki se obi-
čajno ne bi zgodile - vsekakor
ne Benu, konzervativnemu in
zapetemu moškemu. Kako se
zadeve loti in iskanje rešitve je
lahko nadvse zabavno.«
Sandra Bullock, ki ji je bila
vloga namenjena od začetka,
pravi, da česa takega še ni
igrala. Sodi med najbolj zapo-
slene in priljubljene igralke.
Nazadnje smo jo videli v ro-
mantični komediji Upanje os-
taja. Med zvezde se je povzpe-
la z vlogo v uspešnem akcij-
skem trilerju Hitrost. Za vlogo
v romantični komediji Med-
tem ko si spal, pa je bila nomi-
nirana za zlati globus.
Ben Affleck je danes med
najbolj iskanimi moškimi
igralci, ko pa so snemali Na-
ravne sile, je bil še precej nez-
nan. Izbrali so ga zaradi filma
Dobri Will Hunting. Pravijo,
da ni le nadarjen in čeden, pač
pa tudi smešen in očarljiv.
Gledali smo ga v uspešnici
Armagedon, nazadnje pa v Za-
ljubljenem Shakespearu, letos
nagrajenem s številnimi Os-
karji.
Režiserka Brovvnen Hug-
hes je doslej režirala doku-
mentarce, reklamne spote in
film Naravne sile je šele njen
drugi igrani film.
Ful gas
Ful gas oziroma Rush hour je
buddy - cop (policijsko prijatelj-
ska) kriminalka, katere vsebino
se da brez težav izdihniti v
enem stavku. Takole: kitajske-
mu veleposlaniku v Ameriki
ugrabijo hčerkico in dva nepri-
lagojena policista - kitajski, ker
se pač znajde v Ameriki, kjer še
ni bil, in losangeleski, ker bi
verjetno bil neprilagojen povsod
- se kljub osebnim antipatijam
ter nasprotnim ukazom posveti-
ta primeru. Celotni film je kot
malce nepremišljena igrica pre-
ganjanja, kar nekako komenti-
ra Chris Tucker, ko ves čas med
dogajanjem pravi: »Ne igraj se z
mano!«, ali pa:« Ne bom se
igral tega!« Nekako tam kot 48
urzNoltejem inMurphyem, ki
je eden prvih filmov te podzvrsti
(sledili so filmi, kjer sta prijate-
lja bila otrok in policaj, policaj
in pes...), vendar daleč od vsaj
zasilnih kriminalnih ugank, ki
bi jih bilo potrebno s trudom
reševati. In tisti, ki to iščete,
izognite se izdelku. Čeprav ima
prav tale film svoje kvalitete.
Načeloma nikakor ne hvalim
zadev, ki bi se njihovo vsebino
dalo izdihniti v enem stavku,
toda očitno mora za vsako pra-
vilo obstajati izjema, in tokrat je
izjema Ful gas. Zakaj? Zaradi
igralcev.
Chris Tucker se zdi kakor
prerojeni Eddie Murphy (jC
nisem zastonj omenjal 48 ur,
čeprav bi še bližja primerjava
bil lik Axela Foleya iz Beverly
Hills Cop), največji nakladač
zahoda, človek, ki govori tako
naglo, da ga nobeni podnapisi
ne morejo dohitevati, človek, ki
očitno še samega sebe ne more
dohitevati. Do sedaj je bil viden
recimo v Jackie Brown ter Pe-
tem elementu, ampak tokrat je
najbolj v svojem elementu.
Obenem pa je pustil dovolj pro-
stora na platnu za karizmo Jac-
kieja Chana. Ja, z (neverjetno)
najhitrejšimi nogami vzhoda,
kot pravi tokrat zelo resnična
reklama. Za Jackieja so slišali
vsaj oboževalci hongkonških
akcijskih filmov, igral je v toli-
kih, da se jih ne da našteti
(Božji oklep, Superpolicaj..., si-
cer pa lahko trenutno ob sobo-
tah popoldne na HTV 2 sprem-
ljate razvoj njegove karierej, in
tisti, ki za izdelke s kičasto
zgodbo in mnogo fizičnih akro-
bacij menite, da spadajo v
športne dvorane in ne v tiste s
pridevnikom »kino«, premislite
še enkrat. Jackie ni takšen kot
ostali. On je legenda. Dokaz?
Zame so legende tisti, ki se
zmorejo iz svojega znanja tudi
norčevati (pa četudi le zato, ker
se zavedajo, da norčevanje
okrepi). Njegovi filmi pa slonijo
predvsem na norčevanju oziro-
ma komiki. Tukaj ni smrtno
resnega, pompoznega, vzviše-
nega karate obračunavanja s so-
vražniki - oh, saj je občasnega
govora o maščevanju in podob-
nih rečeh, toda vedno je bolj od
vsega tega opazen humor. In s
svojim humorjem, izhajajočim
iz samih začetkov komedije, je
Jackie pravzaprav iz karate fil-
mov naredil nekaj popolnoma
novega, no, lahko bi celo rekli,
da (zopet) poseben humoristič-
ni podžanr. In četudi prejšnjih
filmov niste videli, so vse njego-
ve najboljše duhovite značilno-
sti zbrane v najnovejšem. Ki ga
je, da ne pozabim, režiral Brett
Ratner, v prostem času režiser
video spotov. Prav zato ne čudi,
da je glasba v filmu zelo posluš-
Ijiva: tukaj so Jay Z, Dru Hill...
In, še ena opomba, poleg ome-
njenih igra še Tom VVilkinson,
ki ste ga videli vsaj v Do nagega.
Posebno opozorilo: po po-
slednjem stavku filma ostanite
prilepljeni na sedežih, kajti ob
odhajajočih imenih vseh sode-
lavcev boste videli posnetke ne-
posrečenih prizorov s snema-
nja, in ti so zares pravi desert.
Prav zaradi njih filmu na moji
privatni lestvici sicer še vedno
ne dam več kot srednje ocene,
vendar ga ne morem popljuvati,
ker sem se nasmejal od srca in
do solz. Ja, to so posnetki, kjer
Tucker in Chan znova, z obvez-
no dozo samokritičnega norče-
vanja, dokazujeta, da sta le člo-
veka, in da kljub vsej svo[i hitro-
sti... nista brez napak. Se zda-
leč ne. Zelo tolažilno za nas,
počasneže.
PETER ZUPANC
V DRUŽBI S KANALOM A
Film tedna:
Flosiidiance
Ameriški glasbeni film iz
leta 1983 je režiral Adrian
Lyne; igrajo: Jennifer Beals,
Michael Nouri, Lilia Skala,
Sunny Johnson. Na sporedu
''o v nedeljo, 19. septembra,
ob 20. uri.
Če v osemdestih letih še ni-
ste bili rojeni ali ste bili prem-
ladi, verjetno ne poznate filma
l^ashdance. Vsa ostala svetov-
populacija se filma spomi-
% predvsem po treh stvareh:
Slasbeni spremljavi, glavni
'Bralki in bivši manekenki
Jennifer Beals ter po prizoru,
^ l^aterem si slednja na zmen-
med pogovorom meni nič
l^bi nič z eno potezo pod ma-
odpne in sleče -modrček,
da bi pri tem karkoli razkri-
Prizor moškim vedno zno-
^^vzburja domišljijo, ženske
se (neuspešno) trudijo
|^§otoviti, v čem je pravzaprav
°8ika tega nemogočega giba,
J 8a še nobeni ni uspelo tako
^gantno in nonšalantno iz-
ji^ti. Sama Jennifer Beals se
•rtia verjetno bolj spominja
dejstvu, da je bila to prva
J ki ji je prinesla medna-
ij^rio slavo in priznanje,
^'^'■ati pa tudi kritiko, ker je
^^niount na vsak način želel
prikriti dejstvo, da nepozab-
nih plesnih prizorov ni odple-
sala ona, temveč neka ano-
nimna dvojnica.
Bealsova v filmu igra osem-
najstletno Alex, ki je podnevi
zaposlena kot varilka v tovarni,
ponoči pa kot eksotična plesal-
ka dela v nočnem klubu, kjer
se zbira klientela dvomljivega
slovesa. Dekle ves čas sanja o
tem, da bi postalo baletna
zvezda. Zgodba ima seveda še
svojo pravljično dimenzijo: va-
njo se usodno zaljubi lep, inte-
ligenten in bogat delodajalec,
ki jo opazi šele, ko nekega dni
vidi njeno nočno plesno pred-
stavo. Mlado Alex pa moralno
podpirata tudi ostarela prima-
balerina Hanah in najboljša
prijateljica Jeanie, ki sanja, da
bo nekoč postala profesionalna
umetnostna drsalka.
Film je imel torej vse mož-
nosti, da je postal uspešnica.
Kljub nekoliko neverjetni
zgodbi se prikupna Alex tako
gledalkam kot gledalcem ta-
koj priljubi: je lepa, a ne po-
polna, prijazna, a ne osladna,
pogumna, a ne pretirano sa-
mozavestna, poleg tega pa je
še odlična plesalka in lastnica
velikega, slinastega in prijaz-
nega psa. Njeni problemi,
travme in sanje jo naredijo
popolno: vsak moški bi jo
imel za dekle in vsaka ženska
za najboljšo prijateljico. Zato
ni čudno, da je vloga mlade
Alex, ki jo je Jennifer Beals
dobila povsem naključno, ko
je bila še nedolžna brucka na
prestižni univerzi Vale, po-
vsem spremenila njeno živ-
ljenjsko pot. Leta 1985 je s
Stingom zaigrala v filmu Ne-
vesta, nekaj let kasneje Nicho-
lasa Cagea poljubljala v filmu
Poljub vampirja, se zapletla z
mafijo v Le Grand Pardon II in
odigrala vlogo skrivnostne le-
potice v filmu Hudič v modri
obleki. Kljub temu pa ji nobe-
na kasnejša vloga ni prinesla
toliko slave kot sam Flashdan-
ce, čeprav ji je sodelovanje z
različnimi evropskimi režiser-
ji in delo v nizkoproračun-
skih, neodvisnih filmih prine-
slo veliko več dragocenih
igralskih izkušenj in osebnega
zadovoljstva.
KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe
programa.
Union: od 16. do 22. 9. ob 17., 19 in 21. uri romantična
komedija Naravne sile, 17. in 18. 9. ob 23. uri romantična
komedija Naravne sile, 22. 9. ob 24. uri znanstveno fantastični
spektakel Vojna zvezd - epizoda 1 - grozeča prikazen.
Mali Union: od 16. do 22. 9. ob 19.30 pustolovski spektakel
Mumija.
Metropol: od 16. do 19. 9. ob 16., 18. in 20. uri akcijska
komedija Ful gas, od 16. do 19. 9. ob 22. uri pustolovski
spektakel Mumija, 18. 9. ob 10. uri romantična komedija
Naravne sile, od 20. do 22. 9. ob 16., 18. in 20. uri akcijska
komedija Ful gas.
Kino Žalec: 17. in 18. 9. ob 20. uri triler Skrivnost ulice
Arlington, 19. 9. ob 18. in 20. uri triler Skrivnost ulice
Arlington.
Kino Dobrna: 18. ob 19. in 19. 9. ob 17. uri znanstvenofanta-
stična komedija Moj najljubši marsovec.
FILMI NA VTV
Rdeči škorpijon 2, ameriški akcijski film; režija: Michael
Kennedy, igrajo: John Savage, Jennifer Rubin, Paul Ben-Victor,
Michael Ironside.
Skupina specialcev iz vseh vetrov dobi nalogo, da zbere
obremenjujoče dokaze proti vodji neonacistične stranke Ken-
dricku. Vdreti morajo v njegovo ilegalno vojaško bazo...
Film bo na sporedu v četrtek, 16. septembra ob 20. uri.
Dekle iz Brooklyna, ameriški film; režija: Leslie Harris.
Spoznajte Chanter Mitchell, lepo in pametno sedemnajstlet-
nico. Je največja nadloga v razredu, a vseeno odličnjakinja.
Dela v trgovini in vse zapravi za obleke. Fantje radi gledajo za
njo in ona počne vse, samo da bi se zabavala. Vse je v redu,
dokler ne sreča Tyrona, ki je lep, ima dober avto in živi v
ugledni četrti...
Dekle iz Brooklyna je odličen film, ki je dobil posebno
nagrado žirije na Sundance Film Festivalu. Na sporedu bo v
petek, 17. septembra, ob 20.uri.
Romero, ameriška drama; režija: John Duigan, igrajo: Paul
Julia, Richard Jordan, Tony Plana.
Resnična in pretresljiva zgodba o duhovniku, ki brani človeš-
ko pravico do življenja in dostojanstva. Film je posnet po
znanih dogodkih v Salvadorju.
Na sporedu bo v torek, 21.-septembra, ob 20.35.
Gremo v kino!
Mira Sorvino je dobila oskarja za vlogo v filmu Mogočna
Afrodita. Nagrajenci so: Vita Medvešek, Zagrad 12g, 3000 Celje,
Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, 3000 Celje in Marko Petrovič,
Miklošičeva 3, 3000 Celje. Dobili bodo vstopnico za ogled filma
Celjskih kinematografov.
Tokrat sprašujemo: s katerim igralcem si Ben Affleck deli
oskarja za scenarij filma Dobri Will Hunting?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 20. septembra. Izžrebali bomo tri dobit-
nike vstopnice za ogled filma.
44
ZAAVTOMOBILISTE
Po golfu še golf variant
Nemški golf je med oseb-
nimi avtomobili na evrop-
skem trgu že dolga leta tržni
prvak. V zadnjih petih letih
še ni bilo avtomobila, ki bi
šel bolje v promet.
Znano je tudi, zakaj je tako.
Golf je izjemno uspešen do-
ma, torej v Nemčiji, ki pa je v
tem pogledu tako ali tako av-
tomobilska velesila. Sedaj golf
k nam prihaja v še eni karose-
rijski izvedenki in sicer kot
variant oziroma karavan. V
dolžino avto meri 439 centi-
metrov, kar med drugim po-
meni, da je za dobrih šest cen-
timetrov daljši kot prejšnja iz-
vedenka. Nekaj je variant pri-
dobil tudi pri medosni razdalji
(251 centimetrov). Bistvo tega
avtomobila je seveda v zadku
oziroma v prtljažnem delu.
Tam je ob postavljeni zadnji
sedežni klopi na voljo 460 li-
trov prostora; ko je klop podr-
ta, nastane 1470-litrski prostor.
To je pomemben adut tega
avtomobila, ki se uporabni-
kom kaže kot univerzalno vo-
zilo. Na približno takšne kup-
ce pri Porscheju Slovenija tudi
računajo, saj menijo, da se jim
bo letos posrečilo najti za to
izvedenko golfa vsaj 300 kup-
cev.
Izbira motorjev je izjemno
pestra; na voljo je namreč se-
dem agregatov, od tega trije
bencinski in štirje turbodizli.
Vsi ti motorji so že znani, saj
poganjajo druge izvedenke
golfa; kaže pa omeniti novi
TDl z gibno prostornino 1,9
litra in močjo 115 KM, med-
tem ko je najzmogljivejši ben-
cinski motor tisti z gibno pro-
stornino 2,0 litra ter s 115 KM.
Znane so tudi že cene. Tako
ponujajo osnovno izvedenko
(1,4) za 2,7, najdražjo (2,0
highline avtomatik) pa za do-
bre štiri milijone tolarjev.
Na sliki: golf variant.
ToyotamVW
bosta sodelovala
Sodelovanje avtomobilskih
tovarna na različnih področ-
jih, kljub temu, da si drugače
ogorčeno konkurirajo, seve-
da ne more biti nič novega.
Tako zmanjšujejo stroške.
Zato sta se Volksvvagen in To-
yota dogovorila, da bosta so-
delovala pri razvoju bencin-
skih motorjev z neposrednim
vbrizgavanjem goriva. Tako
naj bi Toyota svoje znanje pri
razvoju takšnih bencinskih
motorjev ponudila VW, sled-
nji pa bo Toyoti pomagal s
svojimi izkušnjami pri razvo-
ju tovrstnih dizelskih agrega-
tov. Obe tovarni računata, da
bosta v letu dni izdelali do 10
milijonov takšnih motorjev,
skupni razvoj pa naj bi prine-
sel velike prihranke.
Pričakovana prodafa v avgushi
Avgust že po tradiciji ni mesec, ki bi bil za prodajo
avtomobilov posebej zanimiv oziroma uspešen. Tako se je
zgodilo tudi letos, pri čemer je imelo svojo težo tudi
dejstvo, da je 1. julija začel veljati DDV, kar je bistveno
vplivalo na prodajo vozil.
V letošnjem avgustu je bilo tako prodanih 3560 avtomobi-
lov. To je bilo za dobrih 20 odstotkov manj kot v lanskem
avgustu. Skupaj so letos trgovci prodali 59.245 avtomobilov,
kar je za skoraj 27 odstotkov boljši rezultat kot lani v tem
času. Najbolje je avgusta seveda prodajal Renault (685
avtomobilov), vendar je bil njegov rezultat za 22 odstotkov
slabši kot avgusta lani. Na drugem mestu je bil Volksvvagen s
prodajo 426 avtomobilov, kar je bilo znova za 32 odstotkov
manj kot avgusta lani. Zanimivo pa je, da se je na tretje mesto
med tovarnami v avgustu prerinila južnokorejska Kia s
prodajo 244 avtomobilov. Ta rezultat je bil za 20 odstotkov
boljši kot v enakem lanskem mesecu. Najbolje prodajani
avtomobil v avgustu je bil, to je tako ali tako znano, renault
clio (289). Sledil mu je VW golf (176), za njim pa se je uvrstil
renault megane (164). Največ avtomobilov je bilo v letošnjem
osmem mesecu prodanih v nižjem razredu (skupaj 36,2
odstotka), dobrih 34 odstotkov so jih prodali v nižjem
srednjem, 17 odstotkov pa v srednjem razredu.
Kumho avtoplašči
osvajajo Slovenijo
Kumho iz Koreje sodi med
največje izdelovalce avto-
plaščev in zaseda trenutno
8. mesto na svetu, v Evropi
pa že ima 10-odstotni tržni
delež. Ekskluzivni uvoznik
za Slovenijo, Hrvaško, BiH
in Jugoslavijo je postal ptuj-
ski Paam auto, kjer je tudi
centralno skladišče.
Ptujski Paam auto načrtuje,
da bo do konca leta prodal
50.000 plaščev, kar ga bo
dvignilo na 3. mesto v Slove-
niji, dolgoročno pa se želi
približati 15-odstotnemu trž-
nemu deležu, podobno kot je
v Skandinaviji.
Poleg kakovosti (ISSO
9001) se Kumho plašči pona-
šajo še z ugodno ceno (n.pr.
plašč 145/80 R 12 stane 4.999
tolarjev), v Sloveniji jih je
mogoče kupiti v osmih malo-
prodajnih enotah podjetja
Paam auto in v več kot sto
vulkanizerstvih ter avtotrgo-
vinah. Kumho plašči bodo
spremljali tudi našo smučar
sko reprezentanco, saj bod(
montirani na njihovih služ
benih vozilih.
Kumho opozarja na svo
novi razvojno - tehnološk
dosežek M-t-S zimski avto
plašč model KW 7400; pri iz.
dela vi uporabljajo naravri
material Silico, kremenča
pesek, namesto karbona
Plašči se ponašajo s terme
neaktivnostjo - poleti je pre
grevanje manjše, pozimi s<
struktura ne spreminja, ii
boljšani sta vodljivost in opri^
jem na zasneženem, mokren
ali zaledenelem cestišču, vož^
nja je udobnejša in hrup je
manjši.
m
Konec avgusta je bilo na Švabovem pri Ptuju prvo srečanje slovenskih prodajalcev KumJu
avtoplaščev, na katerem je spregovoril tudi tehnični direktor Kumho J.W. Kim (v sredini, m
levi je direktor Paam auta Robert Furjan).
mnm
ZAAVTOMOBILISTE
Revozova
Ikomerdalno)
ekološka
akcija
Neškodljiva predelava od-
jluženih avtomobilov (reci-
Idaža) je tisto področje, ki se
ga avtomobilske tovarne v
2adnjem času pospešeno lo-
tevajo.
To od njih zahteva sodob-
na ekološka zakonodaja, ne-
nazadnje pa spoznanje, da
so rabljeni avtomobili, odvr-
ženi v jarek, na določen na-
fin zločin zoper okolje. Prva
tovarna, ki se je tovrstno pre-
dramila, je vsaj na Sloven-
skem francoski Renault ozi-
roma njen predstavnik Re-
voz. Novomeško podjetje je
tako razpisalo posebno akci-
jo, ki bo trajala najmanj me-
sec dni oziroma do izročitve
vseh na poseben način naro-
čenih renaultov. Tovarna bo
namreč prevzela vsako vozi-
lo, starejše od deset let (avto-
mobil mora biti registriran),
zanj plačala 200 tisoč tolarjev
in potem ta denar odštela od
cene novega renaulta. Pri Re-
vozu pravijo, da bo akcija
trajala verjetno do sredine
novembra oziroma do izro-
čitve vseh tako naročenih ali
kupljenih avtomobilov. Po-
membno pri tem pa je, da bo
Revoz poskrbel tudi za uni-
čenje starega vozila (poma-
gal bo Dinos). Ideja je dobra,
upajmo, da jo bodo posne-
Mle tudi druge avtomobil-
ske tovarne pri nas.
Prihaja peugeot 607
Francoski Peugeot je v
zadnjih letih obnovil vse
svoje avtomobile in predsta-
vil nekaj novih; povsem v
senci je nekako ostal največ-
ji peugeot, torej 605.
Sedaj tovarna prihaja na
dan s prvimi uradnimi foto-
grafijami njegovega nasledni-
ka, to je model 607. Svojo
uradno premiero bo ta avto-
mobil doživel na bhžnjem
frankfurtskem avtomobil-
skem salonu. Peugeot 607 bo
povzel nekaj znanih linij dru-
gih peugeotov (zadek je deni-
mo zelo podoben tistemu pri
406 coupeju), poleg tega pa je
videti kar nekaj novega. Vse-
kakor se bo ta avtomobil po-
skušal v višjem razredu, torej
tam, kjer ta hip kraljujejo
predvsem nemški avtomobili
(mercedes E, BMW serije 5, pa
audi A6 in podobna konku-
renca); v dolžino ga bo za 487
centimetrov, medosna razda-
lja pa bo kar 280 centimetrov,
kar že sedaj napoveduje veli-
ko notranjo prostornost.
V tovarni zatrjujejo, da bo
avto zelo varen (torej so se
posebej potrudili pri t.i. pasiv-
ni varnosti), hkrati pa za zače-
tek napovedujejo tri motorje:
na začetku bo bencinski štiri-
valjnik z gibno prostornino
2,2-litra in 160 KM, pri dizlih pa
znani HDI agregat (turbinski
polnilnik) z enako gibno pro-
stornino in s 136 KM. Povsem
v vrhu bo bencinski šestvalj-
nik s tremi litri gibne prostor-
nine in s 210 KM. Kot vse kaže,
bo peugeot 607 pri nas napro-
daj aprila prihodnje leto.
Peugeot 607
Japonska še vedno z minusom
Japonska avtomobilska industrija se že precej časa ukvarja
oziroma srečuje z globoko krizo. Tako je bila tudi v letošnjem
avgustu prodaja na domačem trgu manjša kot avgusta lani.
Skrb zbujajoče je bilo predvsem to, da je bil to že 29. zaporedni
mesec, ko je prodaja upadla. Po sedanjih podatkih so avgusta
na Japonskem prodali 233 tisoč avtomobilov, kar je bilo za 0,8
odstotka manj kot lani. Po drugi strani pa je prav dejstvo, da je
bila prodaja manjša le za 0,8 odstotka, menda dokaz, da se
utegne japonski avtomobilski trg v prihodnjih mesecih znova
»zbuditi«. Bomo videh.
Najhitrejši audi S6
o nemškem Audiju je tudi
pri nas slišati veliko. Ra-
zumljivo, kajti tovarna je v
zadnjih letih postala izjem-
no resen konkurent pred-
vsem dvema nemškima to-
varnama z dokaj znanim
(priznanim) ugledom; Audi
je tako sestavni del tripere-
sne deteljice, ki jo sestavlja-
ta še Mercedes Benz in
BMW.
Poleg nekaterih novosti, o
katerih smo nekaj že pisali,
utegne biti naslednja še pose-
bej zanimiva. Bolj ali manj se
ve, da pri tej tovarni s črko S
označujejo predvsem svoje
najzmogljivejše avtomobile.
Po S3 in S4 (s tem avtom ima
tovarna kar nekaj težav) in S8
sedaj prihaja na trg še S6. Ta
avtomobil bo poganjal V8
motor z močjo 340 KM, kar
bo po tovarniških podatkih
zadostovalo za največjo hi-
trost 250 km/h (ki je v Nemči-
ji nekako dogovorjena). Ra-
zumljivo je, da bo imel S6
stalni štirikolesni pogon quat-
tro. Avto se od drugih, manj
zmogljivih izvedenk audija 6
ne bo razlikoval prav veliko,
vendar bodo opazna 17-palč-
na platišča z gumami 225/45,
serijski bo tudi šeststopenjski
ročni menjalnik, pa alcantara
v kombinaciji z usnjem na
Recaro sedežih in še kaj. Pa
cena? Vse kaže, da tovarna
tega avtomobila nemškim
kupcem ne bo hotela prodati
za manj kot 120 tisoč mark.
Kako bo pri nas, pa se še ne
ve.
16. september 1999
N^C
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
Dragi mladi
sodelavci!
Vaša stran spet čaka na vas, da jo zapolnite s svojimi
prispevki v sliki in besedi. Počitnice so mimo, verjetno že
pridno ustvarjate, zato ne bo prehudo, če tudi nam pošljete
zapis o kakšnem zanimivem dogodku v šoli ali izven nje,
fotografijo, na kateri se vidi, da ste počeli nekaj pomembne-
ga ali pa kakšno uspelo risbico. Sodelujete lahko vsi, od
najmlajših v vrtcih, ki znajo kaj lepega naslikati, do srednje-
šolcev, ki imajo običajno polne beležke ljubezenskih pesmi.
Pričakujemo vaše pošiljke!
STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV
Šola - zadovoljstvo ali vir stiske?
Mladostnik preživi v šoli vsaj pol dneva. Tudi precej časa
izven pouka posveti dejavnostim, ki so povezane s šolo. Če
je pri vsem tem zadovoljen in je za svoja raznovrstna
prizadevanja deležen zadoščenja in spodbude, je življenje
zanj drugačno, kot če v zvezi s šolo doživlja le odpor, strah
in stisko. Tako viri zadovoljstva kot viri stiske pa so lahko
kaj različni. Iščemo jih lahko na področju pridobivanja
znanja, učenja in šolskega uspeha, pri odnosih učenca z
njihovimi sošolci ter v odnosu z učiteljem.
Odnos do učenja in znanja
se gradi že v otroštvu. Če daje
okolje dovolj zanimivih in pri-
vlačnih spodbud za to, da
spoznava svet in ga sprejema
z radovednostjo in veseljem,
ne pa le brezbrižno in pasivno,
bo učenec izkoristil vse prilož-
nosti, ki se mu ponujajo v času
šolanja. Učenje zahteva tudi
samoodpovedovanje, discipli-
no in sposobnost prizadeva-
nja za oddaljene, trenutno še
abstraktne cilje. Te zahteve pa
mnogokrat nasprotujejo mla-
dostniku, ki si žeU čimprejšnjo
izpolnitev želja in takojšnje
zadoščenje za trud. Ob tem pa
mu tisoč razpršenih zanimanj
manjša sposobnost koncen-
tracije in organiziranega dela.
Kot se lačen, utrujen in bole-
hen otrok ne more prav igrati,
tako se ne more zbrati za uče-
nje mladostnik, ki je poln ne-
gotovosti vase, v skrbeh za
vtis pri drugih, nezadovoljen s
svojim videzom, nesrečno za-
ljubljen ali pa pravkar sprt s
starši.
Poleg tega pa njegova pri-
čakovanja glede uspeha mno-
gokrat zelo presegajo njego-
vo pripravljenost za trud in
odpovedovanja stvarem, ki
so zanj privlačnejše kot šola.
Če že v času šolanja ne
doživlja znanja kot izziv, v
katerem lahko aktivira svoje
lastne moči, razum in ustvar-
jalno širino, bo tudi kot odra-
sel človek vsako delo pojmo-
val kot nujno zlo. Delovne
zadolžitve mu ne bodo zani-
miva preizkušnja lastnih spo-
sobnosti, ampak nadlega, ki
jo vsiljujejo drugi, ali neprijet-
na delovna dolžnost, ki jo je
treba opraviti. S tem bo pri-
krajšan za zadoščenje, ki ga
daje ustvarjalen in samosto-
jen pristop k delovnim izzi-
vom, njegovo delo pa ne bo
nikoli kaj več kot povprečno
opravljena neizvirna naloga.
Tudi vpliv učiteljev je za
mladostnikov osebnostni raz-
voj velikega pomena, čeprav
se učitelji tega premalo zave-
dajo. Učitelji igrajo pomem-
bno vlogo pri procesu osa-
mosvajanja mladostnika od
njegovih domačih. Doživljajo
jih kot odrasle, ki pa ne obve-
zujejo s čustvi in pretekli]
izkušnjami kot starši, ne zai
rajo s tem razvoja samost(
nosti, ampak spodbujajo
odraščanju. Učitelji, ki so
mladostnika privlačni kot oj
be in sprejemljivi kot vzor, p
zitivno vplivajo na njegovo z
renje. Posredno olajšajo pj
boleče notranje boje in obči
ke krivde, ki jih doživlja skoi
vsak mladostnik ob trgan
pretesnih vezi s starši. Učite!
ki take vloge ne morejo pre
zemati zaradi svojih osebn
značilnosti ali zaradi svoje]
vedenja do učencev, pa pre
zemajo vlogo staršev za up
in kljubovanje, ki bi ju sic
mladostnik usmeril na svo
starše, pa ga pri tem zadržuj
jo čustva in bojazen, da bi
tem domače preveč prizadel
Izrazit čustveni odziv mlad
na njihove učitelje in vse njih
vo ravnanje kaže, da so učite
za mlade ključne osebe v ra
voju in da so v tem smislu;
mladostnike pomembnej
učiteljeve človeške lastnos
kot je pomembna njegova ož
pedagoška vloga. Učitelje
osebnost odločilno vpliva i
odnos učencev do predmet,
ga poučuje.
Ni šolanja, ki bi poteka
brez obremenitve. Za ml
dostnika, ki ima pozitivno s
mopodobo, oporo in dovc
spodbude v ljudeh, ki jih in
rad in pred seboj določen cil
je vse lažje.
»A^ .2 LIDIJA SENIČK
Deklica Saška
Bilo je toplo jutro. Rumeno
sonce je sijalo in piš vetra se je
igral z vejami jablan. Sedela
sem na stopnicah, ki so vodile
do vhodnih vrat. Bila sem
zgodnja, zato sem lahko opa-
zovala ljudi, ki do odhajali na
delo. V hlevu so še spali trije
konji in shšala sem njihovo
dihanje. Pred mano se je raz-
prostiral gozd in ob njem trav-
nik. Podeželje je počasi zaži-
velo. Bila sem sama. Slišala
sem bežne pozdrave ljudi, ki
so zehali na balkonih hiš. Ura
je bila pol osem, zato sem
videla nekaj žensk in otrok
odhajati v cerkev. Sama pa
sem se zagledala v deklico, ki
je sedela na travniku. Le bež-
no sem jo poznala, vedela
sem, da je duševno prizadeta.
Bila je drobcena kakor metulj,
njene ročice so bile slabotne,
njen obrazek bel, a njeni lasje
so bili spleteni v dve debeli
kiti. Opazila je, da si jo ogledu-
jem. Bledo se mi je nasmehni-
la in stegnila tanki ročici pred-
se, da bi utrgala cvet bele mar-
jetice. Toda njene roke je niso
ubogale. Oči so se ji zalesketa-
le in na njenem licu sem opazi-
la solzo. Stopila sem k njej in
jo pobožala po glavi. Sklonila
sem se in utrgala cvet. Stisnilo
me je v srcu in obenem sem
opazila dekličino veselje. Utr-
gan cvet sem ji zataknila za
uho. Pogledala me je s sinje-
modrimi očmi in se mi spet
nasmehnila. Vendar ni sprego-
vorila. Dotaknila se je mojega
lica. »Kako ti je ime?« sem jo
vprašala. Toda deklica mi ni
odgovorila. Mislila sem, da se
me boji, ona pa se je dotaknila
mojih ustnic. Takrat mi je po-
stalo jasno, da je nema. Polju-
bila sem jo na čelo in nisem je
več spraševala.
Takrat pa je neki moški za-
čel vpiti name. »Pusti neum-
nega otroka, ne vidiš, da živi
le za sonce, zanjo ni več po-
moči!«
»Utihnite!« sem mu vrnila.
»Kdor ne ljubi, ne more razu-
meti življenja.« Gledala sem
besen obraz moškega in obe-
nem mislila na deklico. »Pre-
drzni ste, vam moram reči.«
»Vi pa nesramen in brezsr-
čen človek.«
Mož se je umaknil za korak
in nekdo me je nežno potrep-
Ijal po rami. Bila je dekličina
mama. »Hvala, zelo ste prijaz-
ni, gospodična,« je dejala v
solzah. »Ne zahvaljujte se mi,
deklica mi je pri srcu. Kako pa
ji je ime?«
»Saška je,« je odvrnila mati.
»Vedno je sama, otroci iz vasi
je ne marajo, ljudje jo karajo,
jaz pa se z njo prebijam skozi
lepe in težke trenutke.«
»Pa njen oče?« sem vpraša-
la.
»Umrl je, ko je bila stara
dve leti.«
Stisnilo me je pri srcu in žal
mi je postalo, da sem vpraša-
la po očetu. »Že dobro,« je
dejala. »Zdaj se mi mudi, og-
lasite se opri nas, bova skupaj
popili kavo.«
»Bom,« sem odvrnila krat-
ko. Mati je dvignila deklico v
naročje in jo odnesla proti
hiši. Jaz pa sem slišala rezge-
tanje konj, ki so se medtem
že zbudili.
MAJDA JEŽOVNIK,
Srednja
zdravstvena šola Celje
Salzburg, kulturna meka
Salzburg, rojstno mesto naj-
bolj priljubljenega skladatelja
vseh časov, Wolfganga Ama-
deusa Mozarta (1756-1791),
leto za letom očara s šarmom
in atrakcijami milijone obi-
skovalcev z vsega sveta.
Bolj kot katerokoli mesto je
Salzburg še vedno mesto kultu-
re. Od 1920. je eden najbolj zna-
nih festivalskih mest na svetu.
Od takrat prihajajo v Salzburg
tisoči turisti iz Evrope, Amerike,
Azije skozi vse leto, predvsem
zaradi priljubljenih glasbenih fe-
stivalov, id potekajo drug za
drugim. Salzburg je očitno zelo
privlačen za Japonce in Korejce,
veliko jih študira na Univerzi
Mozarteum, igrajo v orkestrih,
zato lahko v mestu v vsakem
letnem času srečate skupine
mlajših Japoncev. Sicer pa je
Mozart tako priljubljen po
vsem svetu, da imajo njegova
združenja ne le po vsej Evropi
(v Sloveniji jih nimamo), tem-
več tudi na Japonskem, v Av-
straliji, Urugvaju, Argentini, Ve-
nezueli, Kanadi, ZDA. Po številu
društev prednjači Nemčija z
enaindvajsetimi.
Istočasno s spomladanskim
Baročnim festivalom pritegne
množice turistov in seveda do-
mačih tudi Volkstanz Pest. Le-
tos se je svečanosti udeležilo 18
skupin iz dežele Salzburg v
bogatih svečanih nošah in z
glasbili, spremljali so jih orke-
stri s 3.000 pihalci. Najbolj je
navdušila velika skupina sliko-
vito oblečenih bičarjev; z biči,
spletenimi iz več štren in s »po-
kalico« na repu, so ritmično
pokali po asfaltu, da je odme-
valo daleč naokoli. Navdušile
so tudi ženske skupine v raz-
košnih nošah in z zlatimi čepi-
cami.
V času festivalov je v celem
mestu nepopisen živ-žav. Mor-
da je največja gneča v Mozarto-
vi Getreidegasse, zlasti pred
njegovo rojstno hišo. Vse resta-
vracije, kavarne, slaščičarne so
polne. Veliko ljudi obišče novo
Mozartcafč (s trgovino s spo-
minki) nasproti Mozartove
rojstne hiše. V najstarejšem de-
lu Salzburga pri vhodu v tunel
Neutor pa je najbolj priljublje-
na slaščičarna Niemetz iz 19.
stoletja, s štirimi prostori, ču-
dovito urejena v glasbeno-ba-
ročnem stilu. Posebnost slašči-
čarne je njena zgodovina, pro-
stori so bili namreč del kom-
pleksa jahalne šole in se danes
nahajajo na drugi strani zidu s
freskami Pferdeschvvemme
(napajališče za konje), zgraje-
nim leta 1695.
Salzburg je tudi mesto ču-
dovitih gotskih in baročnih
cerkva, zlasti v starem središ-
ču. V štirih cerkvah redno pri-
rejajo tudi koncerte v okviru
festivalov. To so cerkve v tri-
kotniku med trgi Residenz-
platz, Domplatz in Univer-
sitatsplatz: Kolegijska (univer-
zitetna) cerkev (iz 170Z leta)
Stolnica (na novo zgrajena
1628), Frančiškanska cerkev iz
12. stoletja in cerkev sv. Petra
z najstarejšim benediktinskim
samostanom, ki ga je ustano-
vil sv. Rupert leta 690. V okvi-
ru baročega festivala sta bila
koncerta v Stolnici, kjer so
španski gostje izvajali Requ-
iem in mašo iz 17. stoletja in pa
v Kolegijski cerkvi, kjer je zna-
ni ansambel za staro glasbo
Clemencic Consort pripravil
resnično redkost, srednjeveš-
ko (prvo) Marijino svečanost
in mašo G. de Machauta iz
začetka 14. stoletja: pevci in
instrumentalisti z zgodovin-
skimi glasbili so peli in igrali
solo in v zboru. Vse to je vodil
in tudi pel Renč Clemencic
(Klemenčič), slovenskega po-
rekla (sorodnike ima v Šentvi-
du pri Stični), rojen je na Du-
naju, vendar slovensko ne
zna.
Poleg cerkvenih koncertov
so pripravili še baročne opere,
oratorij, koncerte v treh kon-
certnih dvoranah. Vse je bilo že
vnaprej razprodano.
Ko smo že omenili maestra
Klemenčiča, bi lahko našteli tu-
di druge Slovence, ki zelo uspe-
šno delujejo v Salzburgu. Tukaj
ima stalno bivališče mezzoso-
pranistka Marjana Lipovšek,
poročena s Salzburžanom, pev-
cem in prof. Burgstallerjem.
Flavtiska Irena Grafenauer pou-
čuje na univerzi Mozarteum,
enako pianistka Breda Zakot-
nik iz Maribora. Izvrstno se je
uveljavil Mariborčan Harald Ne-
rat, violinist in dirigent že 20 let,
lastnik koncertne poslovalnice
»Nerat Konzertburo.« Tudi
med vodji festivalov najdemo
Slovenke. V Mozarteumu je
vodja urada za tisk in stike z
javnostjo Angelika Worseg, po
rodu koroška Slovenka. Njena
kolegica v Salzburger Festspiele
je gospodična Kollaric. Na Mo-
zarteumu vedno študirajo Slo-
venci. Lahko smo torej ponosni
na naše nadarjene in v svetu
spoštovane glasbenike.
MIRAMRACSEK
Pogled na staro mestno jedro Salzburga iz parka Mirabel^-
NOVI TEDNIK
v MODNEM VRTINCU
Zadržanost in pristranost
Najbolj modni vzorci na prelomu tisočletja - kot pogled na živopisane stojnice ali sofisticiran klasicizem
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Zgodba o letošnjih najbolj
trendovskih motivih iz viso-
liOpoziciranih, kakor tudi ti-
stih manj zvenečih kolekcij
jesensko-zimske mode, je
sestavljena iz dveh delov.
Skupnega nimata prav nič,
pravzaprav sta izrazit anti-
pod drug drugega.
m
Najprej nam seveda udari v
oči barvito, pisano cvetoče in
svetlikajoče vzorčno okrasje,
l(i povzroči samodejen stres z
glavo, razširjene zenice in za
nianso bolj odprta usta, kot se
spodobi pri tovrstnih trendov-
skih ogledih. Ko se oko prepri-
ča, da pomotoma ni zašlo v
garderobo cirkuških kostu-
mov aU v najboljšem primeru
med poletno modo, se počasi
pač prilagodi tej živopisani
zmedi. Celo več - ko reči opa-
zuje iz nekaj različnih zornih
kotov, se sploh ne zdijo več
tako prismuknjene in nespre-
jemljive. Vsaj za tiste mlade
individualistke, ki želijo svojo
ekspresivno fiziognomijo tudi
ustrezno poudariti. Da ne po-
zabimo še enkrat pozabiti bis-
tvenega - mode - je na prelo-
mu tisočletja eno samo razi-
grano praznovanje.
Cvetlični ognjemet
vstiluWhitney
Houston
Videli ste jo in videli ste jih
lahko, če ste si ogledali eno
izmed ponovitev TV oddaj z
Oprah. V njej je bila gostja
temnopolta lepotica z mane-
kensko postavo, pevka Whit-
ney Houston. Gosta pa sta bila
tudi slovita italijanska kreator-
ja Domenico Dolce in Stefano
Gabbana, ki sta za njeno junij-
sko turnejo po ZDA skreirala
povsem novo garderobo. Se-
veda so bile te obleke le izpe-
ljanke oziroma bolj ali manj
avtentične inačice njune ko-
lekcije za letošnjo jesen in zi-
mo.
Resnici na ljubo, fanta sta še
vedno drzna kot le kaj in do-
kaz, da-še vedno kreirata v
stilu »sladke ostrine«, so mod-
na vzdušja, ki dišijo po presti-
žu. Po provokaciji zaradi ne-
navadnih združitev materia-
lov (kavbojke z dragoceno svi-
lo, pošito z biseri). Po domiš-
ljiji, ki si dovoli obiti vsa kon-
vencionalna pravila o barvnih
oziroma vzorčnih kombinaci-
jah. In zdaj pride najvažnejše:
tovrstno živopisano veseljače-
nje gospoda Dolce in Gabbana
priporočata - tudi za dnevne
priložnosti.
Pa ne le ona, cela vrsta nju-
nih kreatorskih kolegov je
mnenja, da se cvetlično odlič-
no ujema s karirastim, zebra-
sto s kockastim... seveda v po-
vsem različnih barvnih druže-
njih...
Mi pa bi dodah - tudi če
lahko o tovrstnih original-
nih cunjicah le sanjate, ven-
dar si po vzoru iznajdljivih
navadnih Zemljank želite
sešiti, oziroma kupiti kaj po-
dobnega, raje še enkrat pre-
tehtajte vse argumente za in
proti. Namreč, ob prvem ste
lahko prav blizu tveganja,
da se bodo nekateri okrog
vas hahljali, ve pa se ne bo-
ste ob tem počutile prav nič
»ha, ha...«
Mnogo bolj »varen teren« so
kombinacije pisanih barvnih
sestavljank v stilu nadvse
modnega patchvvorka, škot-
skega kara ali živalskih moti-
vov z - enobarvnimi kosi obla-
čil.
Domine, grobi jan z
otroško dušo in
ribji sicelet
Klasika. Večna. Lepa. Pri-
vlačna. Elegantna. Vsestran-
ska. Antipod vihravemu vzor-
častemu ognjemetu. Tvidasti
vzorci, ki jim mnogi pravijo
»grobijani z otroško dušo«.
Robustni na pogled, mehki in
nežni na otip. Prva modna za-
poved letošnje jeseni in zime,
ki jo sestavljajo tudi vzorci
ribje kosti, vichy oziroma črno
bele geometrijske zloženke, ki
spominjajo na domine, valovi-
ta geometrija, ki ponazarja ko-
žo zebre, tigra... Za jesenske
kosdme, plašče, krila, jakne...
Uživajte v njih in zagotovo
bodo uživaU tudi drugi ob po-
gledu na vas!
Geometrija, tvid & Co.
Suknjič kot živopisan usnjen
vitraž (za mladenke, ki jim
moda ne kroji življenja, tem-
več ga zgolj popestri).
Dolce&Gabbana - cvetlično svetleče razkošje kot nostalgija
preteklosti z jeansom kot dinamiko sedanjosti.
Mmm, kako diši! Kaj pa na vaši koži?
Mmiti, kako diši!
Pri nakupu nove dišave, ki zaokroži našo celostno podobo,
^^ predvsem ne odločajmo impulzivno. Ob tem je modro
Upoštevati vsaj pet skrivnosti o umetnosti izbiranja pravega
^onja:
- v parfumerijo se odpravite pozno popoldne, kajti takrat so
'^^Ša čutila za vonj najbolj »budna«;
■ parfum vedno preizkusite na svoji koži, ne na papirnatem
"^občku ali tako, da ga poškropite v pokrovček. Vsak človek ima
tiamreč svojo kemijo telesnega vonja;
" ne drgnite mesta, kamor ste nanesh parfum, saj s tem uničite
'Molekule vonja, ki tako spremeni dišavno noto;
~ Če se tudi po četrtem vonju ne morete odločid - naredite
^^emor. Denimo s kavo, ki nevtralizira receptorje za vonj;
' trendovski dišavi se je res težko upreti, vendar - vonj ni
J^niforma, vonj mora poudariti vašo osebnost. Nenazadnje - na
^^išču je več kot 700 različnih parfumov!
MODNI DOGODKI
J^adore - bistvo »diornosti« za
novo tisociet|e
»Zaželena je bela toaleta...« je pisalo na vabilu za predsta
vitev nove dišave iz eminentne francoske modne hiše Chri
stian Dior v ljubljanski vili Podrožnik.
Bela kot simbol svobode, miline, nežnih čustev, lahkotnost
in ustvarjalnosti... Za svetlo silhueto mode, za izbran okus, ki j«
utelešenje večnih Diorjevih vrednot.
Ženski, ki bo samozavestno zakorakala v novo tisočletje, je
namenjena nova dišava J'adore, izrazito cvetlična in čustvem
vonjava, sestavljena iz bršljana, drevesa mandarine, cvet£
iampake, orhideje, vijolice, vrtnice...
Nagradno vprašanje septembra:
HIT SEZONE JESEN/ZIMA '99/2000 - PONČO, IZVIRA IZ:
a)	Južne Amerike, kot ogrinjalo Indijancev;
b)	Kitajske, kot domače ogrinjalo.
KRONIKA S CEUSKEGA
Rekviem za osemletko
Skupaj v gimnaziji, na faksu, na treningih ter v zakonu - Ravnatelj Uršič kot učitelj dveh poslancev in dveh župnikov -
Petčlanska družina jadralcev na deski iz Zreč
l\ikaj je, naša je, hoteli ali
ne. Za poskusno uvajanje de-
vetletke so bili na Celjskem
izbrani v II. osnovni šoli Ce-
lje, Bistrici ob Sotli, na Polze-
li, v Rogatcu, Šempetru in
Zrečah. Ravnatelji šol, ki so
kandidirale, so s prvimi iz-
kušnjami 2»dovoljni.
V II. osnovni šoli Celje so se
odločili za devetletko na pred-
log ravnatelja Igorja Topoleta,
po kolektivnem tehtanju plu-
sov in minusov. Na Ljubljanski
cesti se je začelo deseto šolsko
leto, odkar je ravnatelj šole To-
pole, pred tem profesor šport-
ne vzgoje celjske I. gimnazije.
Med njegovimi dijaki v gimna-
ziji je treba spomniti na dva
uspešna športnika: metalko
kopja in olimpijko Renata
Strašek ter člana jugoslovan-
ske kadetske košarkarske re-
prezentance Aleksandra Gov-
ca, današnjega direktorja Lin-
de plina.
Igor Topole je prišel za gim-
nazijskega profesorja iz celj-
skega Kladivarja, kjer je bil leto
dni profesionalni atletski tre-
ner. Z atletiko se je aktivno
ukvarjal več kot dve desetletji.
Kot 14-letni fantič je začel s
treningom skoka ob palici, na-
to metal kopje ter se preizkusil
v mnogoboju (v skoku ob pali-
ci je postal slovenski prvak).
Danes deluje v okviru celjske-
ga Kladivarja kot mednarodni
atletski sodnik ter je pred dne-
vi sodil na Mednarodnem atlet-
skem mitingu celjskih knezov.
Ravnatelj 11. osnovne šole je
človek z veliko energije. Topo-
le je po izobrazbi profesor
športne vzgoje ter študira od
spomladi na visoki šoli za ma-
nagement v Kopru manage-
ment v izobraževanju. V pro-
stem času z družino posebno
rad potuje, večkrat so bili po
ZDA ter po Aziji, med vsemi
eksotičnimi deželami pa se mu
je najbolj prikupila Tajska. Po
tujem svetu potujejo v lastni
režiji, brez pomoči turističnih
agencij. Sicer pa je Igor Topole
občasno turistični vodič slo-
venskih turistov, ki spoznavajo
Evropo.
Družina Topole živi v dru-
žinski hiši na Ostrožnem. S
soprogo Aljano Topole sta
skupaj obiskovala gimnazijo,
skupaj študirala in skupaj tre-
nirala atletiko (Aljana je bila
celo jugoslovanska državna re-
prezentantka v metu kopja).
Uspešna športnica je nato na-
sledila soproga na delovnem
mestu profesorja športne vzgo-
je na L gimnaziji. Njuna otroka
obiskujeta Osnovno šolo Frana
Roša: sin Aljaž Igor je po tre-
nerjevih ugotovitvah obetaven
košarkar (trenira v Mladin-
skem košarkarskem klubu Ce-
lje), hči Živa Aljana uspešna
učenka klavirja.
Ravnateljica osnovne šole
Šempeter v Savinjski dolini Ivi-
ca Čretnik je dobro spoznala
izobraževalne sisteme v šestih
razvitih državah, v katerih
upoštevajo vedoželjnost šest-
letnih otrok. Zato šempetrska
. odločitev za devetletko. Čretni-
kova je na čelu šole šestnajsto
šolsko leto ter obenem v enem
od petih razredov poučuje ma-
tematiko.
Zanimivo je, da so Šempetra-
ni kot edini iz regije vključeni v
Ogledalo, republiški projekt
ocenjevanja kakovosti učitelje-
vega lastnega dela, za kar je
ravnateljica na torkovem regij-
skem aktivu želela navdušiti še
druge. Prav tako so vključeni v
nov projekt Vloga didaktične
igre v prvi triadi 9-letne osnov-
ne šole.
Ivica Čretnik je po konča-
nem učiteljišču začela učiti na
Svetini, nato kmalu v Šempe-
tru, kjer je bila 14 let s petošol-
ci (v tistem času je diplomirala
na višji pravni šoli). V prostem
času zelo rada planinari, plava
in smuča. Letos poleti je po več
dni skupaj planinarila po viso-
kogorju Mangarta, v okolici
Sedmerih jezer ter iz Tamarja
proti Vršiču, teden dni je preži-
vela v Čateških toplicah. Med
šolskim letom se kolektiv šole
z 282 učenci vsak teden skup-
no rekreira v novi, letos zgraje-
ni šolski telovadnici.
Ivica Čretnik je med drugim
tajnica planinskega društva
Šempeter, je v vodstvu turistič-
nega društva ter sodeluje v de-
lu krajevne skupnosti. Za pri-
zadevanja v šoli in kraju nas-
ploh je pred kratkim prejela
priznanje »Grb KS Šempeter«
(skupaj z gostincem Zvone-
tom Štormanom, njenim bra-
trancem) . S soprogom Franci-
jem Čretnikom, ki je pred
upokojitvijo vodil mlin Klasja
Celje, živita v družinski hiši v
Šempetru.
Med učenci Čretnikove so
bili docent ljubljanske gozdar-
ske fakultete dr. Jurij Diacci,
dr. Rok Šribar (znanstvenik v
ZDA), specialistka ginekologi-
je in asistentka medicinske fa-
kultete mag. Bojana Pinter dr.
med., raziskovalec za varstvo
rastlin mag. Andrej Simončič,
direktor agencije Dober dan in
fotoreporter Edi Masnec...
Ravnatelj osnovne šole Bi-
strica ob Sotli Jože Uršič je s
sodelavci pri odločitvi za de-
vetletko opažal zlasti razbre-
menitev učenca z vsem odveč-
nim, na primer s faktografijo
pri različnih predmetih.
Letos mineva trinajsto leto
odkar je ravnatelj bistriške šo-
le. Ta je v Sloveniji med 26
osrednjimi šolami na področju
računalniškega opismenjeva-
nja ter 12. v evropski mreži
zdravih šol, med redkimi v dr-
ž avi, ki izvajajo republiški pro-
jekt tujega jezika na razredni
stopnji ter tistimi, kjer je pisno
ocenjevanje na razredni stop-
nji postalo stalnica.
Uršič je po končanem celj-
skem učiteljišču začel leta
1965 kot učitelj v Podčetrtku,
nato je bil več kot eno desetlet-
je učitelj v Bistrici ob Soth. V
osemdesetih letih je bil zapo-
slen kot poveljnik teritorialne
obrambe Zahodnoštajerske
pokrajine, po vrnitvi je postal v
bistriški šoli ravnatelj.
V Bistrici ob Sotli je bil med
najbolj znanimi učenci stare
šole nekaj časa celo Josip
Broz-Tito (šola se je prej ime-
novala po njegovi materi Mari-
ji Broz), med Uršičevi učenci
pa so bili med drugim poslanec
in župan Štor Franc Jazbec,
nekdanji poslanec Marko
Stadler (kot uveljavljeni vino-
gradnik uči v tej šoli fakultativ-
no vinogradništvo), direktor tr-
govskega podjetja Mercator-
Jelša Marjan Babič, asistentka
za sadjarstvo na biotehniški fa-
kulteti dr. Metka Hudina (v
bistriški šoli poučuje fakulta-
tivno sadjarstvo), profesorica
celjske gimnazije Lava Drago-
mira Kunej, akademska slikar-
ka Irena Romih, oblikovalec
stekla in nagrajenec Aritasa
Franci Černelč, dekan Tezne-
ga pri Mariboru Bernard Ger-
šak, velenjski župnik Jože Ve-
hovar...
Jože Uršič živi v Bistrici ob
Sotli ter izvira iz bližnjega Go-
lobinjeka. Na domačiji v Golo-
binjeku se med drugim ukvar-
ja s sadnim drevjem in košnjo,
rad čebelari ter občasno kole-
sari in kadar utegne, se udeleži
prireditev na gradu Podsreda.
Poleti daje prednost družin-
skemu oddihu v prikolici v Bi-
jeli uvaU pri Poreču, pozimi je
zelo rad na smučišču na Rogli.
Njegova soproga Darinka Ur-
šič je v isti šoh učiteljica slo-
venskega jezika, hči Aleksan-
dra profesorica slovenskega je-
zika na celjski poklicni šoli.
Ravnatelj osnovne šole Ro-
gatec Vili Prevolšek je prepri-
čan, da je osemletka preživela,
zato potrebujemo novost. De-
vetletka bo učence razbreme-
nila ter jih boljše pripravila na
srednjo šolo, meni. Ravnatelj
je četrto šolsko leto, pred tem
je 12 let učil športno vzgojo,
začel pa je v Bistrici ob Sotli.
Po izobrazbi je profesor
športne vzgoje, zato posveča
veliko prostega časa nogometu
in potapljanju, saj je član ljub-
ljanskega potapljaškega kluba.
V Rogatcu je že blizu eno de-
setletje trener domačega nogo-
metnega kluba Mons Claudius,
pred tem je treniral moštvi Ste-
klarja in avstrijskega Tilmisc-
ha. Opravil je višjo trenersko
šolo ter lahko vodi celo prvoli-
gaške ekipe. Ravnateljeva so-
proga Romina Prevolšek je
prav tako v pedagoškem pokli-
cu ter je v I. osnovni šoh Rogaš-
ka Slatina profesorica biologije
in kemije. Družina živi v Ro-
gatcu, hči Urša obiskuje tam-
kajšnji vrtec, trenutno pa vsi
skupaj težko pričakujejo nove-
ga družinskega člana.
Med Prevolškimi bivšimi
učenci je treba omeniti nekate-
re fante iz ansambla Mi2 (pred
dnevi so prejeU visoko občin-
sko priznanje) ter pianistko
Urško Roškar, med najbolj
znanimi učenci stare šole pa so
bih književniki Ela Peroci, Jo-
že Šmit in Branko Hofman,
predsednik vlade Andrej Ma-
rine in filozof prof. dr. Anton
Stres.
V osnovni šoh Polzela, kjer
je ravnateljica dvajseto šolsko
leto mag. Marinka Marovt, so
veliko značilnosti devetletke
uvajali že prej, na primer zgod-
nje učenje tujega jezika in ra-
čunalniško opismenjevanje.
Na Polzeli so med redkimi
osrednjimi šolami računalniš-
kega opismenjevanja, med pe-
timi v projektu dela z nadarje-
nimi učenci za večjo kakovost
dela, vključeni so v mednarod-
ni projekt eko-šol...
Marinka Marovt, ki si letos
zaradi devetletke ni mogla pri-
voščiti dopusta, je obenem raz-
redničarka enega od osmih
razredov. Med drugim vodi
klub Štiri tačke, kjer skrbijo
učenci za zapuščene živah. Za-
nimivost šole je tudi spomin-
ska soba književnika Branka
Hofmana, z njegovo bogato
knjižnico (darilo njegove J
proge Dore). Tam so postad
tudi doprsni kip pesnice Ne]
Maurer, nekdanje učenke!
šole. Med nekdanjimi učeriU
mi je bila prav tako slikarj
Darinka Pavletič-Lorenčak.
Mag. Marinka Marovt je
čela kot profesorica angleškei
in slovenskega jezika v Šempi
tru ter na Polzeli, nato je pos^
la ravnateljica nekdanje^
srednješolskega centra Žale
Zdaj občasno predava v šoli j
ravnatelje na temo stresa, ^
je bilo njeno magistrsko deli
Živi na Polzeli, v prostem Čas
ima rada branje, sprehode j
plavanje.
Ravnatelj osnovne šole 2n
če Ivo Olup je prepričan, dab
devetletka zagotovo uspešnj
če bodo dobro prisluhniU p(
trebam 6-letnikov. Na čel
zreške šole je osmo šolsko let(
pred tem je bil 4 leta pomočni
ravnatelja v Laškem, še prej
let profesor športne vzgoje vti
šoh. V prostem času sodeluje
različnih občinskih komisija
ter je tudi predsednik odbo
karskega kluba Comet Zreče,
družino odhaja v planine t(
na jadranje na deski. Tudi knj
ge ga zelo mikajo, duhovna i
zgodovinska literatura.
Po izobrazbi je profesc
športne vzgoje ter je v gima
zijskih letih treniral tek p
Kladivarju (njegov trener j
bil Miro Kocuvan). Začelo s
je v 3. letniku, na republiška
srednješolskem tekmovanji
ko je bil v teku na 400 metre
tretji. Pred tem ni nikoli tren
ral, zato so takoj prihiteli tn
nerji, s hudo poškodbo pa j
bilo treningov konec. Zdaj tuj
nira tek njegov sin Sim«
hčerki Vesna in Eva sta I
posvetili odbojki. Vsi trije si
dijaki Gimnazije Celje-Centei
družina pa živi v Zrečah. So
proga Silva Olup je navduše
na planinka in jadralka na de
ski ter dela v zdravstvene!
domu Slovenske Konjice ko
fizioterapevtka.
Med nekdanjimi učene
zreške šole je treba spomnil
vsaj na gledališčnika ViliJ
Ravnjaka in televizijsko no^^
narko Marjano Ravnjak, pd
slanca in župana Zreč JožetI
Koširja...
BRANE JERANK(
Vili Prevolšek
Ivo Olup
Jože Uršič
Ivica Čretnik
Igor Topole
mag. Marinka Marovt
Ogledalo slovenske
uspešnosti '99
Med 10. in 19. septembrom 32. Mednarodni obrtni sejem v Celju - Preko 1.800 razstavljavcev
iz 27 držav - Nova sejemska dvorana L
Razstavišča Celjslcega sejma d.d. bodo
med 10. in 19. septembrom gostila 32.
Mednarodni obrtni sejem, ki tudi letos
nosi slogan »Ogledalo slovenske uspe-
šnosti«. Sejemsko manifestacijo bo za
obiskovalce v petek, 10. septembra ob 10.
uri, slovesno odprl predsednik Republike
Slovenije Milan Kučan, generalno pokro-
viteljstvo nad prireditvijo pa so tudi letos
prevzeli v Kovinotehni d.d. Celje.
Organizatorja 32. MOS - Obrtna zbornica
Slovenije in Celjski sejem d.d. - sta razstav-
ljavcem letos ponudila na voljo 60.000 kva-
dratnih metrov razstavišč, od tega 39.000
kvadratnih metrov pokritih površin, 21.000
kvadratnih metrov pa ostaja na zunanjih
razstavnih površinah. V Celju bodo v desetih
septembrskih dneh gostili rekordno število
razstavljavcev; zadnji podatek je 1.816 raz-
stavljavcev iz 27 držav. Ob domačih, sloven-
skih obrtnikih, podjetnikih in velikih gospo-
darskih sistemih se bodo na razstaviščih v
mestu ob Savinji neposredno predstavljala še
gospodarstva iz devetih držav; Avstrije, Hr-
vaške, Indije, Italije, Japonske, Kitajske, Ma-
kedonije, Nemčije in Republike Srbske. Pre-
ko svojih zastopstev pa bodo v Celju prisotni
še razstavljavci iz Belgije, Češke, Danske,
Finske, Francije, Izraela, Koreje, Madžarske,
Nizozemske, Nove Zelandije, Slovaške, Špa-
nije, Švedske, Švice, Tajvana, Velike Britani-
je in Združenih držav Amerike.
MOS je največji gospodarsko poslovni
dogodek v Sloveniji in kot takšen uživa
ugled tudi v Evropi in drugod po svetu.
Sodelovanje med Obrtno zbornico Sloveni-
je in Celjskim sejmom d.d. je bilo s premiš-
ljeno organizacijo v preteklosti temelj za
postavitev uspešne sejemske prireditve. Od-
lika sejma je izredno širok razstavni pro-
gram, ki pa je sistematično razčlenjen po
vsebinskih sklopih. Takšna zasnova sejma
omogoča preglednost posameznih razstav-
nih programov in MOS vključuje med po-
membne sejemske prireditve s področja
obrti in podjetništva v Evropi.
Nenehna skrb za izboljšanje sejemske
infrastrukture v preteklih letih se je na
pragu letošnjega poletja odrazila v slove-
snem odprtju nove sejemske dvorane L, ki
sejmišču prinaša dodatnih 11.000 kvadrat-
nih metrov uporabnih razstavnih površin.
Priznanja na MOS
Najuspešnejši in najodmevnejši razstav-
ljavci 32. MOS se bodo potegovali za tradi-
cionalna sejemska priznanja in nagrade.
Zlatim, srebrnim in bronastim cehom OZS
ter priznanjem Mestne občine Celje so se
pred leti pridružila še posebna priznanja
Celjskega sejma d.d., tri leta nazaj pa tudi
Briljantni ceh OZS, ki se lahko za izjemne
dosežke podeli le enkrat letno, posameznik
pa ga prav tako lahko prejme le enkrat v
življenju. Razstavijavci-inovatorji se na MOS
potegujejo tudi za priznanja SPIM, ki jih
podeljujejo na osnovi mednarodnega oce-
njevanja inovacij, razstavljenih na sejmu.
32. MOS bo v petek, 10. septembra ob 10. uri, slovesno odprl predsednik RS Milan
Kučan, ki je razstavišča mednarodnega obrtnega sejma v Celju odprl tudi predlani,
ob jubilejnem 30. sejmu.
Servisne službe na MOS
v času 32. MOS bo poskrbljeno za normalno opravljanje vseh špedicijskih (STC Celje),
carinskih (Carinarnica Celje), bančnih in poštnih storitev, med običajne sejemske servisne
službe pa sodijo tudi zdravstvene, policijske, redarske in gasilske storitve. Sejma ni brez
gostincev in varnostnikov (Weiss d.o.o. Celje), prav tako si ga ne gre predstavljati brez
inšpekcijskih služb. Ob tehnični službi (v dvorani B) bosta organizirani tudi posebni službi za
razstavljavce (dvorani A in P) ter za obiskovalce (pri glavnem vhodu, dvorane A, L in P), za
informacije bo v sejemskem radiu skrbela ekipa Radia Maribor, press center 32. MOS pa bo
vodila ekipa Radia Štajerski val.
Pravim razstavljavcem
vselej dovolj prostora
»Težko je v 10 sejemskih dni umestiti vse tisto, kar bi želeli,« pravi predsednik
PO 32. MOS in UO OZS Stanislav Kramberger
»32. MOS lahko zdajle zaželimo le vse
lepo, prijetno vreme in veliko, veliko obi-
skovalcev. Pričakujemo jih med 230 in 250
tisoč, sam pa želim, da bi se slednji številki
čimbolj približali,« pravi dobrih 14 dni pred
začetkom sejma predsednik Poslovnega od-
bora 32. MOS in Upravnega odbora Obrtne
zbornice Slovenije Stanislav Kramberger.
Ključne priprave na sejem so opravljene že
nekaj časa, zadnjih nekaj let pa jih pod
vodstvom predsednika sejemskega poslovne-
ga odbora Stanislava Krambergerja vodi eki-
pa, ki se med seboj dobro pozna in morda tudi
zaradi tega večjih zapletov ni.
Kako je bilo torej letos?
Kaj posebnega o tem ni povedati, morda je
bilo nekaj truda okoli tega, kako razporediti
razstavljavce in zapolniti novo dvorano, v
kateri je za okoli 11.000 kvadratnih metrov
kakovostnega sejemskega prostora. Število
prijav razstavljavcev je bilo zadovoljivo in
zadovoljni smo, da sejem ostaja na vrhunski
ravni.
OZS dobiva z novo sejemsko dvorano L
veliko; v njej bo predstavitev območnih
obrtnih zbornic, ki so bile pretekla leta v
dvorani A. Slednja bo skorajda v celoti
namenjena predstavitvi dualnega sistema
izobraževanja za potrebe obrti...
V dvorani L bo predstavitev vseh 62 sloven-
skih območnih obrtnih zbornic. Obrtna zbor-
nica Slovenije pa ostaja skupaj s predstavitvi-
jo dualnega sistema izobraževanja v dvorani
A. Gre za zahteven projekt, kar 1.200 kvadrat-
nih metrov namenjamo predstavitvi izobraže-
vanja mladih za potrebe obrti in upam, da
bodo mladi skupaj s starši zadovoljni s prika-
zanim.
Predstavitev dualnega sistema ostaja
rdeča nit strokovnih obsejemskih priredi-
tev, ki jih pripravljate v OZS. Vsako leto pa
pripravite za vladne strukture tudi kakšen
nov izziv, kako obrti in podjetništvu olajšati
pogoje poslovanja. Ttidi letos?
Rekel bi, da počasi postajamo že utrujeni
od vsega. Če s tem, kar smo po osamosvojitvi
Slovenije pokazali z zaposlitvijo okoli 35 tisoč
ljudi, ki so izgubili kruh, nismo dokazali
dovolj, če vsi ti podatki niso dovolj, da bi vlada
dojela, kako je obrti potrebno dati možnost,
da se modernizira in bo pripravljena na izziv
in vstop v Evropo, potem ne vem, kaj je še
treba storiti. Je po toliko letih res treba komu
še vedno znova in znova vtepati v glavo, da je
to nujnost, brez katere bi bila slovenska obrt v
katastrofalnem položaju ob vstopu v Evrop-
sko unijo?
Obupali pa vseeno ne boste?
Veste, da smo pretrmasti. Zato bomo seve-
da tudi letos v času MOS s svojimi nastopi
opozorili na vse tisto, kar mislimo, da ni dobro.
Ena od tem, ki jih boste odprli, bo tudi
sodelovanje med malim gospodarstvom in
velikimi gospodarskimi sistemi. Lani ste to
sodelovanje nekako uvedli s poskusom bor-
ze drobnega gospodarstva, letos pa gre ver-
jetno pričakovati nadgradnjo?
Trudimo se. Reči pa moram, da še ne vem,
če bomo že uspeli do takšne ravni, da bi bili
rezultati odmevni. Logično in povsem razum-
ljivo je, da malih sistemov brez dobre koope-
racije z velikimi seveda ni. In ključno bi
moralo biti, da bi veliki sistemi na tej največji
gospodarski sejemski prireditvi nudili koope-
racije malim in s tem vzpodbudili novo gene-
racijo, ki prihaja. Da bi videla neko perspekti-
vo na daljši rok.
MOS je tudi priložnost za promocijo OZS
ter sodelovanje oziroma utrjevanje sodelo-
vanja slovenskih obrtnikov s tujimi poslov-
nimi partnerji. Tudi letos se napovedujejo
poslovni dnevi, kajne?
Mislim, da smo na tem področju kar veliko
naredili. Zlasti z našimi tradicionalno dobrimi
poslovnimi partnerji; Avstrijci, Nemci in Hrva-
ti. Upam, da imajo ljudje, ki skrbijo za ta
projekt, zadeve pod kontrolo. Prav zdaj, pred
nekaj dnevi sem dobil še prošnjo italijanskih
partnerjev, ki želijo na sejmu resnejše pogovo-
re, vendar še enostavno ne vemo, ali smo v
času sejma to sposobni izpeljati. Težko je
namreč v 10 sejemskih dni, tako časovno kot
prostorsko, umestiti vse, kar bi si želeli.
Lani je program obsejemskih strokovnih
prireditev dobesedno pokal po šivih. Spom-
iadi, ob prvi predstavitvi 32. MOS ste zato
napovedali, da boste program vendarle ne-
koliko skrčili.
Trudimo se, da bi ga skrčili. Upam, da smo
nekaj tudi uspeli. Ampak v življenju nastajajo
nove zadeve, novi izzivi pravzaprav, tako da
je nekatere stvari potem naknadno vseeno
treba uvrstiti v program, čeprav se sprva
nanje ni računalo. Celotni program pa smo le
malce razbremenili, kajti tako, kot je bilo lani,
je bilo vendarle prehudo.
Stanislav Kramberger, predsednik Po-
slovnega odbora 32. MOS in Upravnega
odbora Obrtne zbornice Slovenije
Eno od področij, na katerega obrtniki
ves čas opozarjate, je na eni strani plačil-
na disciplina v državi, na drugi strani pa
tudi obdavčitev dejavnosti in storitev. Je
dobra 2 meseca po uvedbi DDV že pravi
čas, da obrtniki rečete kakšno tudi na to
temo?
Absolutno, mislim da je prav to v tem
trenutku ena najbolj akutnih tem. Sprejet je
bil nek zakon o zaščiti plačil, ki sicer ni bil
narejen čisto tako kot smo pričakovali, vendar
le upamo na vse dobro. O tej temi bomo v
Celju zanesljivo govorili in načrtovalce oziro-
ma uvajalce davka na dodano vrednost opo-
zorili na vse njegove hibe.
Ena od stvari, ki so lani zelo uspele in
pritegnile vrsto sejemskih obiskovalcev, so
bili tudi predstavitveni dnevi regij, ki so jih
pripravili v območnih obrtnih zbornicah,
prednjačili pa so Primorci. Se jim bodo letos
pridružili tudi drugi?
V Sloveniji imamo 62 območnih obrtnih
zbornic in težko si je predstavljati, da bi se v
desetih dneh lahko zvrstile vse regije. Mislim,
da bodo letos še vedno prevladovali Primorci,
ki so se lani izjemno lepo in dobro predstavlja-
li, da pa bodo po njihovi poti šli tudi obrtniki iz
drugih regij in bodo ti predstavitveni dnevi
nekakšna popestritev sejemske manifestacije
v Celju.
32. MOS bo na nek način spet sejem
rekordov, saj preko 1.800 razstavljavcev pri-
haja kar iz 27 držav. So zdaj to za nekaj let
zgornji limiti sejma?
Že nekaj let velja, da smo ujeti v prostor, ki
ga imamo. Je pa vedno še dovolj prostora za
prave razstavljavce, za prave predstavitve.
Krčimo prostor trgovcem in ga namenjamo
predstavitvi in prav v tej smeri še ostajajo
možnosti tudi za naprej.
Nova dvorana primerljiva
z evropskimi
»32. MOS bo na rccun boljšega sejemskega standarda za razred kvalitetnejši,«
pravi direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc PangerI
»Sejem bo kvalitetnejši od preteklih, po-
goj za to je tudi nova sejemska dvorana L.
Površina razstavišč sicer ostaja podobna
lanskim, vendar je znotraj 60.000 kvadrat-
nih metrov razstavnega prostora kar 11.500
kvadratnih metrov bruto razstavnih površin
novozgrajene dvorane, ki je izjemno kvali-
tetna, tehnično dovršena in nudi velik se-
jemski standard,« utemeljuje svojo trditev
direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc
Pangerl.
Že ob odprtju nove sejemske dvorane L na
pragu poletja je bilo slišati, da Celju vsaj za
naslednji dve ali tri leta ostaja primat med
slovenskimi sejemskimi hišami. Prvo preiz-
kušnjo bo dvorana preživela prav v času 32.
MOS in čeprav je zgrajena tako, da jo bodo v
Celju lahko uporabljali v različne namene, bo
zagotovo gostila tudi prenekateri specializira-
ni sejem.
Je bila razmestitev razstavljavcev v novo
dvorano L zahtevna?
Dejstvo je, da je nova dvorana diktirala tudi
del sejemske postavitve. Imamo zelo malo
sejmišča, le približno 5.000 kvadratnih metrov
zunanjih površin, ki nekako ne sodijo v sklop
dvoranskega sejmišča, a ta zunanji prostor
vendarle daje svojevrsten čar sejmišču. Sicer
pa bo 32. MOS na račun nove dvorane zanes-
ljivo še za razred kvalitetnejši; mislim zlasti na
še večjo sistematizacijo razstavišč, saj se
zavedamo, da je sejem tisto prodajno obliko
skorajda že v celoti prerasel. Prodajo danes
prevzemajo veliki trgovski sistemi tipa Inters-
par, MOS pa nosi predvsem noto promocije
novih tehnoloških rešitev, izdelkov, inovacij in
zato skušamo v zaključenih segmentih pred-
staviti dosežke slovenskega gospodarstva.
Slogan sejma ostaja Ogledalo slovenske
uspešnosti, ampak v Celju se srečujeta slo-
venska stvarnost in dosežki tujine.
Mislim, da je prav MOS mesto, kjer se
predstavljajo dosežki domačih proizvajalcev;
tako iz proizvodnje kot iz storitvenih dejavno-
sti, in pa tuji dosežki. Primerjava je koristna
tako slovenskim proizvajalcem kot tudi kup-
cem, potrošnikom, saj lahko na sejmu najhi-
treje vidiš ter primerjaš razvoj in dinamiko. Z
gotovostjo lahko trdim, da se je v zadnjih letih,
morda samo 5 let nazaj, naše tržišče popolno-
ma spremenilo. Dinamika časa je tako hitra,
da se tega morda niti ne zavedamo, na MOS
pa se še kako opazi. Danes je sejem podoba
našega gospodarstva, ki je bistveno drugačno,
kot pred leti. Na eni strani so manjši poslovni
sistemi, ki na nek način že diktirajo tempo
gospodarskega razvoja, in pa seveda nekaj
večjih, uspešnih gospodarskih sistemov, ki pa
takšni niso postali zaradi slovenskega trga,
pač pa zaradi pravočasne odločitve za prodor
preko meja. Slovenski trg - z 2 milijona
prebivalcev, kolikor jih šteje že malce večje
evropsko mesto, da o svetovnih prestolnicah
in njihovem številu prebivalcev ne izgublja-
mo besed - je tako zelo majhen, da na njem
preprosto ne moreš postati velik! Problem je,
da smo vpeti v to majhnost trga.
32. MOS prebija mejo 1.800 razstavljavcev,
za 3 države je preseženo število 24 držav, iz
katerih prihajajo posredni in neposredni
razstavljavci, in je doslej veljalo za rekord.
Najprej poglejmo teh 27 držav, od koder
prihajajo razstavljavci... Naše sejemske hiše
se rade ponašajo s takšnimi številkami, vemo
pa, da imajo praktično vse velike svetovne
firme v Sloveniji svoje zastopnike in na sejmih
se predstavljajo preko njih. Zastopstva so bolj
in manj uspešna, nekaj multinacionalk se bo v
Celju predstavilo neposredno, večini največ-
jih in najpomembnejših svetovnih firm pa je
neposredna predstavitev na MOS vendarle
premalo pomembna, saj je naš trg zanje
zanemarljiv, nepomemben.
Razstavljavci so zvečine vse bolj zahtevni
glede sejemskega razstavnega prostora. Kaj
konkretno ste jim z novo dvorano L letos
lahko ponudili?
V eni etaži je približno 5.000 kvadratnih
metrov, doslej je bila največja dvorana D z
nekaj manj kot 3.000 kvadratov. Najprej torej že
samo dimenzijo razstavišča, pa višino in svet-
lost prostora. Vse potrebne instalacije, speljane
v podu, in nenazadnje urejene sanitarije. Sama
dvorana nudi veliko. Prehod iz pritličja v etažo,
speljan s panoramskim dvigalom, tekočimi in
klasičnimi stopnicami za obiskovalce, pregled-
nost razstavnih prostorov - vse to je neprimer-
ljivo z ostalimi dvoranami. Tudi za evropske
razmere to ni majhna dvorana; če pustimo ob
strani mucnchensko sejmišče, ki ima dvorane s
tlorisom 11.000 kvadratov v eni etaži. A to
sejmišče je povsem novo, z ostalimi evropskimi
pa se lahko primerjamo.
Že ob odprtju dvorane ste rekli, da vas
nobena slovenska sejemska hiša po standar-
du ne more ujeti vsaj še dve, tri leta... Kdo se
bo imel priložnost med prvimi predstaviti v
njej?
Nova dvorana bo služila predstavitvi ob-
močnih obrtnih zbornic, ki so na nek način srž
te sejemske manifestacije. V njej bodo veliki
gospodarski sistemi, prednost MOS je prav v
tem, da je našel povezavo med malimi in
velikimi, kajti v gospodarstvu se ta dva morata
srečevati in sodelovati, za oboje je to prilož-
nost in možnost. V njej bodo glede na obseg in
pomembnost v slovenskem prostoru tudi celj-
ska podjetja, med njimi, denimo, Kovinoteh-
na d.d. Celje kot generalni sponzor. A pri
razvrščanju razstavljavcev v dvorano L se
nismo opirali na lokal patriotizem, kajti za
Celjsko je v Sloveniji velikokrat shšati, da je
ena najbolj zaprtih regij. Mi pri razvrščanju
razstavljavcev zagotovo nismo bili ujeti v
lastne, ozke meje.
MOS in mesto Celje se doslej nekako nista
ujela, mesto sejemskih obiskovalcev ni zna-
lo gostoljubno sprejeti - letos pa kaže na
premike tudi v sodelovanju sejemskih orga-
nizatorjev in lokalne skupnosti.
Upam, da je tako. Mi smo Celju, občini in
podjetjem vselej odprti, koliko pa so to znali
doslej izkoristiti, je treba vprašati njih. Zagoto-
vo se sejem s tem, koliko lahko mesto od
prireditve in njenih obiskovalcev iztrži, ne
more ukvarjati, saj imamo že v tem zaprtem
krogu sejmišča toliko dela, da se preprosto ne
zmoremo ukvarjati še s tem. Vem pa, da se
zunaj, v Nemčiji, ki velja za sejemsko najbolj
razvito državo, sejemski zaslužek v mestu in
okolici množi z deset. To je statističen poda-
tek, kakšni pa so ti podatki za Slovenijo in
Celje, ne vem. Je to razmerje 1:1,1:2 ali 1:3?
Odgovora ne poznam, res pa je, da se v Celju
prehudo tudi niso nikoli pritoževali; pa morda
to pomeni dober zaslužek, ki ga niso obešali
na veliki zvon?
Mag. Franc Pangerl, direktor
Celjskega sejma d.d.
Boljši izkoristek
obstoječega sejmišča
>Celje v času 32. MOS pričakuje konkretne pogovore in dogovore na gospodarski
in politični ravni,« pravi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot
»Vesel sem, da se bo zaradi nove se-
jemske dvorane izboljšal standard ce-
lotne prireditve. Mislim, da je to za
prihodnost MOS in celotne sejemske
dejavnosti v Celju zelo pomembno.
Upam, da nam bo v času sejma tudi
vreme dobro služilo, saj je od tega zelo
odvisno število obiskovalcev, kajti pri-
čakujem, da bo letos delež tistih, ki
bodo ob sejemskih razstaviščih obiska-
li tudi staro mestno jedro in si ogledali
katero od mestnih znamenitosti, večji
kot doslej,« je pred začetkom 32. MOS
optimističen župan Mestne občine Celje
Bojan Šrot.
MOS je največja gospodarsko sejemska
prireditev v Sloveniji, že pred leti pa se je
dodobra uveljavil tudi v sosednjih državah
in segel celo preko evropskega prostora.
Celje je nanj in na njegov dosedanji razvoj
upravičeno ponosno, po besedah župana
Šrota pa si vsaj takšen razvojni tempo
sejemske dejavnosti, kot je bil dosežen
doslej, obetajo tudi naprej: »Pričakujem,
da bo sejem uspešen tako kot doslej in da
se bo tudi v prihodnje razvijal s približno
takšnim tempom. To je pomembno za
Celje kot lokalno skupnost in tudi za
mestno občino kot največjega lastnika
družbe Celjski sejem d.d., ki je soorgani-
zator MOS.«
Položaj gospodarstva v Celju je vse
prej kot zavidanja vreden; ena redkih
dejavnosti, ki je uspešna in se ves čas
razvija, pa je prav organizacija sejmov.
Kako se Celje kot sejemsko mesto vidi v
prihodnosti in kakšen razvoj pričakuje?
Sejmi so dobra priložnost za promovi-
ranje celjskega gospodarstva. Od sejem-
skih prireditev kot takših imajo zagotovo
koristi gostinci in še kdo drug, nenazadnje
tudi trgovci v mestu, če jih znajo izkoristi-
ti. 32. MOS, ki je pred vrati, bomo izkori-
stili tudi za konkretne pogovore z gospo-
darstveniki, ki bodo v času sejma prišli v
Celje - naše mesto je v tem času pač
nekakšno središče Slovenije. Pričakujem
tudi precej političnih obiskov, ki jih prav
tako nameravamo izkoristiti za konkretne
pogovore in dogovore; zlasti o stanju gos-
podarstva v Celju, ki je resnično slabo,
čeprav moram dodati, da letošnji podatki
kažejo na umiritev oziroma stabiliziranje
stanja. Tako se je, denimo, stopnja brez-
poselnosti zmanjšala za približno 2 od-
stotka, kar pa je morda tudi rezultat dru-
gačnega statističnega merjenja. Predvsem
pa je moja želja - in mislim, da tudi naloga
Mestne občine Celje - ta, da vsem tistim
gospodarstvenikom, ki bodo v času MOS
prišli v Celje in pokazali interes za sodelo-
vanje, ponudimo določene možnosti. Mi-
slim zlasti na ugodne pogoje za investicije
v mestu.
Kako pa namerava mestna občina kot
največji delničar sejemske hiše izkori-
stiti sodobno večnamensko dvorano L?
Glede na možnosti, ki jih ponuja, zago-
tovo ne bi smela ostati izkoriščena sa-
mo v sejemske namene.
Ne, investicija je zanesljivo tako velika,
da se tudi sicer ne bi pokrila, če bi bila
dvorana zgrajena samo za eno sejemsko
manifestacijo letno. Nova dvorana je
hkrati tudi dodatna pridobitev za družab-
no življenje Celjanov, dvorana namreč
sprejme precej več ljudi kot jih je doslej
športna dvorana na Golovcu. Pričakujem
pa, da se bodo v njej ob največjem obrt-
nem sejmu razvijali še ostali specializira-
ni sejmi, kar je tudi v načrtu uprave
družbe Celjski sejem, kajti drugače se
naložba sama ne bo pokrila tako, kot je
načrtovano.
V OZS, ki je Celjanom pomemben part-
ner zlasti v organizaciji MOS, že leta
opozarjajo, da je za razvojne perspektive
te sejemske manifestacije, trikotnik med
staro in novo Dečkovo ter Mariborsko
prostorsko preveč utesnjen. So dolgoroč-
no v Celju možnosti, da se sejmišče
razširi preko tega prostora?
Prostorske možnosti za širjenje sejmiš-
ča so na obstoječi lokaciji. Občina je že
lastnik večine zemljišč na tem območju,
nekaj pa bi jih bilo treba še dokupiti. V
prihodnosti pa bo verjetno postala nujnost
boljši izkoristek obstoječega prostora.
Dober primer za to je novozgrajena sejem-
ska dvorana, kjer je na relativno skrom-
nem zemljišču veliko razstavišč in je ob-
stoječi prostor res dobro izkoriščen.
Pred časom je bilo slišati razmišlja-
nja, da bi se sejmišče širilo na območje
vojašničnih objektov ob Mariborski. To
ni več aktualno?
Mislim, da za širitev na to področje ni
prave potrebe. Večji problem -so parkiriš-
ča v času MOS, vendar gre le za enkraten
dogodek v letu, ki ga lahko rešujemo tudi
z začasnimi rešitvami ter brezplačnim
prevozom do sejmišča.
Za MOS je doslej veljalo, da je v
nekem smislu mesto v mestu in da Celje
množice blizu četrt milijona ljudi, ki ga
v desetih dneh obišče, ne zna gostoljub-
no sprejeti in privabiti v staro mestno
jedro. Bo letos kaj drugače?
Na sejmišču se bo mesto predstavljalo s
posebno stojnico. Na vhodu bodo obisko-
valci z vstopnicami prejeli tudi letake, s
katerimi jih bomo vabili v mesto; staro
mestno jedro, v katero od mestnih kultur-
nih ustanov, na Stari grad in podobno. Z
organizatorjem se tudi dogovarjamo, da
bi sejemski vlakec vozil povsem v mestno
središče, kar bi lahko obiskovalce še do-
datno pritegnilo tudi na mestne ulice. Res
pa je, da je MOS velik in obiskovalci
praktično ves dan lahko porabijo za ogled
razstavišč. In morda je tudi to eden od
razlogov, da se jih potem relativno malo
odloči še za obisk samega mesta.
V sejemsko razvitem svetu velja, da na
denarno enoto, potrošeno na sejmišču,
mesto zasluži do desetkrat toliko. Kako
se Celje znajde na tem področju?
Tega resnično ne vem. Mislim pa, da
vsekakor preslabo. Morda je razlog tudi
relativno skromna gostinska ponudba v
samem mestnem središču... Celje ima zla-
sti za čas sejma preskromne hotelske
zmogljivosti, zato se veliko razstavljavcev
odloči za bivanje v okoliških zdraviliščih,
kjer je v tem času malo mrtve sezone.
Celje pa zanesljivo premalo iztrži v času
sejma.
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje.
v Celju se sejemska
kriza ne odraža
>Čeprav je v svetu opazna rahla kriza sejemske dejavnosti, je zanimanje za
32. MOS rekordno,« pravi vodja projekta 32. MOS Breda Obrez Preskar
»Vesela sem, da nam je z novo dvorano
L uspelo dobiti dodatna kakovostna raz-
stavišča. S tem smo lahko sprejeli več kot
1.800 razstavljavcev. Število držav, iz
katerih prihajajo razstavljavci, se je
povzpelo na 27, za 3 več kot je bil rekord
doslej. Glede na to, da je sejemska dejav-
nost po svetu nekoliko v krizi, moram
poudariti da se pri nas, na MOS to zaen-
krat ne odraža,« je pred začetkom 32.
MOS zadovoljna vodja sejemskega pro-
jekta Breda Obrez Preskar.
Z dvorano L so v Celju organizatorji 32.
MOS pridobili dobrih 11.000 kvadratnih
metrov kakovostnih razstavnih površin in
razporeditev razstavljavcev v obe etaži nove
sejemske dvorane je bila zahtevna naloga.
Po drugi strani pa je organizatorjem dajala
možnost, da še v večji meri in bolj dosledno,
kot so zaradi prostorske utesnjenosti to
lahko storili pretekla leta, zaokrožijo se-
jemske programe po posameznih dvoranah.
Čeprav v Celju neradi govorite o rekor-
dih, je 32. MOS na nek način; po številu
razstavljavcev, številu držav iz katerih
prihajajo in pokritih razstavnih prosto-
rih v primerjavi s preteklimi leti, vendar-
le rekorden.
Res je in vesela sem zlasti tega, da raz-
stavljavcem letos lahko ponujamo tudi
boljši sejemski standard, ki so ga nekateri
med njimi zahtevali že pretekla leta.
Mislite zlasti na novozgrajeno sejem-
sko dvorano?
Vsekakor, z 11.500 kvadratnimi metri
bruto razstavnih površin smo pridobili ve-
liko. V tej dvorani se bodo v času 32. MOS v
pritličju predstavljale območne obrtne
zbornice ter veliki gospodarski sistemi, kot
so Kovinotehna, Gorenje, Merkur, Avtoteh-
na in še nekatera celjska podjetja, denimo
Emo - ta postavitev na nek način sledi
letošnji udarni temi obsejemskih strokov-
nih prireditev, torej sodelovanju in koope-
raciji med malimi in velikimi gospodarski-
mi sistemi. Gre za razvijanje in nadaljeva-
nje projekta, ki ga je OZS začela že lani.
Kaj pa v nadstropni etaži?
V etažo dvorane L smo preselili celotno
predstavitev tujih podjetij, tistih seveda, ki
so se odločili za predstavitev znotraj zbor-
ničnih okvirov posamezne države. Tako se
bo tukaj organizirano na skupnih razstaviš-
čih predstavilo gospodarstvo iz Nemčije;
obrtna zbornica Bavarske in podjetniki Eu-
ro podjetniškega centra iz Magdenburga, v
enaki meri ali pa morda še malce številčneje
iz Avstrije; avstrijski gospodarstveniki so
naši stalni partnerji in to naše partnerstvo se
nadaljuje, vezi pa se krepijo. Običajno se
izkaže, da se podjetja nekaj let predstavljajo
v okviru zbornice, ko pa se stiki s slovenski-
mi partnerji utrdijo, se iz zborničnega raz-
stavišča selijo v sejemske dvorane, glede na
svojo dejavnost pač, saj vemo, da se trudimo
posamezne dvorane čimbolj zaokrožiti po
dejavnostih. Tukaj se predstavljajo še števil-
na italijanska podjetja in hrvaška zbornica,
ostali tuji razstavljavci pa so razmeščeni po
posameznih dvoranah, glede na dejavnost,
ki jo predstavljajo, pač. Največ s področja
lesno-predelovalnih strojev, kjer prednjači-
jo Italijani, kovine, elektro programa, stroj-
ne opreme, darilnega programa in promo-
cijskih storitev ter gradbeništva.
Ob tem se bodo v nadstropni etaži predsta-
vila še podjetja, ki ponujajo računalniško
tehnologijo, kar nenazadnje vsebinsko sodi
k zborničnim predstavitvam, saj smo tudi
tako želeli dati poudarek temu, da danes
lahko ta podjetja nudijo še kako dobro
podporo malim, pa seveda tudi večjim obrt-
nikom in podjetjem. Za zaokrožitev nekak-
šnega poslovnega sistema v malem v tej
dvorani pa se bodo predstavile še banke.
Nadgradnja zaokroženih zborničnih
predstavitev tujcev pa so takoimenova-
ni poslovni dnevi, ko je priložnost tudi
za neposredno soočanje s slovenskimi
kolegi...
Da se promocija tujih podjetij nekoliko
olajša, se pripravljajo tudi poslovni dnevi,
ki jih imenujemo kar preprosto po drža-
vah. Tukaj obe zbornici, tako OZS kot tudi
gospodarska, že vnaprej pripravita sreča-
nja zainteresiranih tujih podjetnikov z do-
mačimi proizvajalci. Poslovni dnevi Nem-
čije, Italije, Avstrije in seveda tudi domači,
slovenski so že kar neka sejemska stalnica.
MOS raste, a ob povečanju razstavišč
zlasti na račun poslovnega dela, trgovi-
ne oziroma neposredne prodaje pa je na
sejmu vse manj. Čisto pa je iz sejmišča
vendarle ne boste izrinili, kajne?
Ne, menimo, da je MOS še vedno dobra
kombinacija poslovnega in prodajnega de-
la. Tako bo tudi v bodoče, neposredna
prodaja je na nek način še vedno magnet
tako za poslovne kot splošne obiskovalce.
Ponudbo neposredne prodaje zmanjšuje-
mo, a rekla bi, da na račun kakovosti.
Želeli smo pač, da se v prvi vrsti predstavi
tista ponudba, ki je aktualna za povpraše-
valce. Letos bo torej prodaje v dvoranah M,
N, O, P in R ter zunanjem prostoru manj, a
zato bo kakovostna.
Celje se letos trudi, da bi kar največ
obiskovalcev privabilo tudi v mesto, a
sejem je na nek način že mesto v mestu...
Res je, MOS je veUk in zato je treba za
obiskovalce dobro poskrbeti že na sejmišču
samem. Zato bodo tudi letos za obiskovalce
ob razstaviščih in prodajnem delu na voljo
vse servisne službe, pa naj omenim ob pošti
in bankah zlasti gostinsko in živilsko ponud-
bo, ki bosta pestri in raznoliki. Ponudba bo
zasnovana v širokem razponu; od tega, da
bo lahko poslovnež v restavracijo pripeljal
poslovne partnerje in jih pogostil, do mož-
nosti hitre prehrane, ko lahko nekaj poješ
kar mimogrede. Seveda bo precej tudi živil-
ske ponudbe; od teh majhnih kruhkov, sve-
žega peciva, sladoledov in podobnega, kar
se lahko na hitro poje.
Obiskovalcem bo, tako kot že vsa leta, na
voljo tudi zabaviščni park, ki ga bodo veseli
zlasti mlajši, nadaljujemo pa tudi s tradicijo
prireditvenega odra, ki letos ne bo v atriju,
pač pa med dvoranama A in L. Na tem
prostoru smo namreč pridobih lepo asfalt-
no površino in na prireditvenem odru bodo
predstavitve območnih obrtnih zbornic z
njihovo značilno krajinsko in turistično
ponudbo, pa seveda nekaj zabavnega pro-
grama; od modnih revij do nastopov znanih
glasbenih skupin in glasbenikov. To bi mo-
ralo zadovoljiti splošnega obiskovalca.
Breda Obrez Preskar, vodja projekta
32. MOS.
stroka ob sejmu
Pomemben del 32. MOS bodo obse-
jemske strokovne prireditve. Z njimi
organizatorji vsako letos skušajo sle-
diti trenutnim najbolj aktualnim vpra-
šanjem, tako da izberejo nekaj nosil-
nih tem, ki tudi sicer spremljajo celot-
no sejemsko prireditev.
Številna posvetovanja, srečanja in
razprave bodo letos pripravili v Modri
dvorani. Mali kongresni dvorani, sejni
sobi Celjanke, sejnih sobah El, E2 in 57
ter dvorani A/11. Med letošnje najpo-
membnejše teme so Celjski sejem d.d..
Obrtna zbornica Slovenije, Gospodar-
ska zbornica Slovenije, Ministrstvo
Vlade RS za malo gospodarstvo in turi-
zem ter Pospeševalni center za malo
gospodarstvo kot organizatorji uvrstili
razprave o zahtevah slovenskega
tržišča prihodnosti v luči približeva-
nja Evropski uniji; ki ga bodo dopol-
nili z izkušnjami avstrijskih obrtnikov
pri vstopanju v EU, o poslovnem sode-
lovanju malih z velikimi; projekt so v
OZS začeli že lani, letos pa bodo osred-
njo pozornost namenili zlasti možno-
stim sodelovanja in kooperativnih po-
slov malih obrtnikov in podjetnikov z
velikimi gospodarskimi sistemi, o
predstavitvi finančnih vzpodbud za
malo gospodarstvo ter »finančnim« te-
mam, med katere kot stalnica sodijo
tudi zahteve slovenskih obrtnikov po
plačilni disciplini ter dileme, ki se
porajajo ob letošnji uvedbi davka na
dodano vrednost.
Rdeča nit obsejemskih strokovnih pri-
reditev ostajajo poslovni dnevi tujih
razstavljavcev in domačih segmentov
gospodarstva ter predstavitev dualnega
sistema izobraževanja mladih za po-
trebe obrti, ki bo letos prišlo še bolj do
izraza, saj bo predstavitvi namenjenih
okoli 1.200 kvadratnih metrov razstav-
nega prostora v dvorani A.
Ob nosilnih temah pa bo 32. MOS
spremljala še vrsta poslovnih srečanj,
okroglih miz, posvetovanj, razstav, tra-
dicionalni dan inovatorjev, degustacije
slovenskih vin ter predstavitve posamez-
nih območnih obrtnih zbornic ter vsa-
kodnevni program na prireditvenem
odru med dvoranama A in L.
Za blizu četrt milijona
obiskovalcev
Organizatorji pričakujejo v času
32. MOS približno 240.000 obisko-
valcev, zanje pa bo letos na voljo 6
blagajniških vhodov na sejmišče in
22 blagajniških mest.
Vstopnice za odrasle bodo po 800
tolarjev, za skupine po 600 tolarjev in
za dijake, študente in upokojence po
500 tolarjev. Ostaja tudi lani uveljavlje-
na ponudba nakupa družinske vstopni-
ce, s katero bodo za 1.500 tolarjev na
sejmišče lahko vstopili trije družinski
člani, ob starših še en otrok.
Ob razstavni in prodajni sejemski po-
nudbi, zaradi katere MOS zadnja leta
obišče do četrt milijona obiskovalcev,
bodo v sklopu sejmišča obiskovalce
tudi letos pričakali številni gostinci in
prireditveni oder z vsakodnevnim za-
bavnim programom, najmlajši pa bodo
zagotovo veseli tudi zabaviščnega par-
ka.
Odsev sejma
v mestu
Celje je doslej pokazalo vse premalo gostoljubnosti
sejemskim obiskovalcem
Bo letos drugače? V mestu se, prvič po
dolgih letih, le pripravljajo, da bi vsaj
del sejemskih obiskovalcev za nekaj
časa obiskalo tudi staro mestno jedro.
Kajti Celje se navsezadnje diči z obema
pridevnikoma; sejemsko in knežje je
mesto ob Savinji!
Podžupanja Mestne občine Celje Janja
Romih skupaj s skupino turističnih zane-
senjakov želi, da bi se čim več sejemskih
obiskovalcev vsaj za kratek čas ustavilo
tudi v središču knežjega mesta. Zamisel
je sprejela za pravi izziv. »Časa je bilo
letos zelo malo, priprav smo se lotili šele
julija, prihodnje leto pa bo zanesljivo
drugače, saj bomo na 33. MOS v mestu
začeli misliti že januarja!« je povedala in
dodala: »Vesela sem, da smo se z upravo
Celjskega sejma in direktorjem mag.
Francem Pangerlom uspešno dogovorili
za poenoten, skupen nastop in promocijo
Celja. Sodelujemo na vseh novinarskih
konferencah pred začetkom 32. MOS, na
samem sejmišču pa se bomo štiri občine;
ob celjski mestni še Vojnik, Dobrna in
Štore, ki skupaj ustanavljamo Lokalno
turistično organizacijo, predstavljale s
skupno promocijsko mapo in prodajo
drobnih daril, pripravljamo pa tudi nove
razglednice Celja.« Promociji Celja ozi-
roma mestnih kulturnih ustanov in turi-
stičnih znamenitosti bodo delček svojega
razstavnega prostora na 32. MOS odmeri-
la tudi nekatera celjska podjetja.
Celje se kot mesto-gostitelj pojavlja v
vseh uradnih sejemskih publikacijah, v
promocijske namene pa Celjski sejem
d.d. in Obrtna zbornica Slovenije kot
organizatorja 32. MOS mestu odstopata
tudi sejemski vlakec, ki bo tako kot
zadnjih nekaj let vozil med mestnim
središčem in sejmiščem. »Letos bi radi
vlakec pripeljali povsem v mestno središ-
če,« je optimistična Romihova, ki doda-
ja, da bo na vlakcu ob vsaki vožnji tudi
turistični vodnik, ki bo sejemske obisko-
valce opozarjal na lepote Celja in jih
povabil na enega od dveh organiziranih
dnevnih ogledov ožjega mestnega središ-
ča.
»Pričakujem, da se bodo z izvirno in
privlačno ponudbo, tudi s popusti in
akcijskimi cenami ob predložitvi vstop-
nic za 32. MOS, odzvali tudi mestni
gostinci in trgovci. V skupini, ki se loteva
turističnega oživljanja Celja je veliko
dobre volje in pripravljenosti za delo,
zato upam, da se bo odzvalo tudi kar
največ tistih, ki bi bili s svojo ponudbo
lahko najbolj zaslužni, da bo Celje sep-
tembra resnično sejemsko mesto!«
Za širšo promocijo mesta so v Celju
pred dnevi že razposlali vabila številnim
turističnim agencijam, naj v sejemskih
dneh med 10. in 19. septembrom obišče-
jo Celje. Letos torej le turistični delavci,
če jih bo mesto zmoglo prepričati, pa
lahko že prihodnje leto računa na organi-
zirane skupine izletnikovi Enak organizi-
rani ogled mesta in okoliških turističnih
znamenitosti kot za turistične delavce
pripravljajo v času 32. MOS tudi za novi-
narje, ki se ukvarjajo s turizmom. S
posebnim vabilom so se v občinski upra-
vi obrnih na Vlado RS in ministre povabi-
li, da septembrsko vladno zasedanje skli-
čejo v Celju. Na ogled mestnega jedra,
popestren še vsaj z razstavo Grofje Celj-
ski ter obiskom Starega gradu in Šmartin-
skega jezera, pa vabijo tudi vse državnoz-
borske poslance in državne svetnike.
In ne nazadnje; letaki, ki jih priprav-
ljajo v Celju in jih bodo delili tako na
vhodih na sejmišče kot tudi na avtocest-
nih počivališčih ter bencinskih črpal-
kah ob vpadnicah v mesto, bi znali
prepričati vsaj del letošnjih sejemskih
obiskovalcev! Na mestnih gostincih,
trgovcih in vseh Celjanih pa je, da bodo
obiskovalce prijazno in gostoljubno
sprejeli in jim znali kaj ponuditi. Obre-
stovalo se bo obojim; gostom s tem, da
si bodo po sejemskem vrvežu vsaj neko-
liko oddahnili na ulicah knežjega me-
sta, Celju pa tako, da bo v občinsko
blagajno kanil kakšen prepotreben ce-
kin več!
Sejemski vlakec, ki vozi obiskovalce med središčem mesta in sejmiščem, bi v
Celju letos radi izkoristili tudi zato, da po ogledu razstavišč 32. MOS pripelje
obiskovalce nazaj v mestno središče.
Kako na
sejem?
Večina obiskovalcev se bo na 32.
MOS med 10. in 19. septembrom
verjetno pripeljala z osebnimi avto-
mobili, glavnino vozil pričakujejo s
severne strani, z avtoceste. Seveda
pa ne gre pozabiti, da se v Celje lahko
pripeljete tudi drugače, denimo z
vlaki in avtobusi.
Ena od nalog, za katere morajo orga-
nizatorji poskrbeti še pred začetkom
sejma, je tudi zagotovitev zadostnega
števila parkirnih prostorov. Za sejem-
ske razstavljavce bo letos na voljo
1.100 parkirnih mest, za obiskovalce
pa še 4.000. Na samem obrobju sej-
mišča, nasproti gostišča Miklavžin, bo
40 parkirnih mest rezerviranih za in-
valide, za potrebe protokola pa bo na
voljo 70 parkirišč.
Organizatorji opozarjajo, da bodo z
bolj oddaljenih parkirišč in iz mesta
organizirani avtobusni prevozi, tako
kot vsako leto pa bo sejmišče z me-
stom povezoval tudi sejemski vlakec.
Osnovna trasa, po kateri bo vozil vla-
kec, je speljana po Dečkovi, Maribor-
ski, Aškerčevi, Cankarjevi, Vodnikovi,
Kocbekovi, Miklošičevi in Kersnikovi
ulici nazaj na Dečkovo, postajališča za
vstop in izstop sejemskih obiskovalcev
pa so predvidena pri glavnem vhodu
na sejmišče, pred Hotelom Štorman,
na Vodnikovi pred Metropolom ter na
avtobusnem postajališču ob križišču
Kersnikove in Oblakove.
V dogovoru s Slovenskimi železnicami
bodo lahko sejemski obiskovalci ob naku-
pu povratne vozovnice za vlak do
Celja uveljavljali 20-odstotni po-
pust, kar 40-odstotnega popusta
pa bodo deležne skupine upoko-
jencev in osebe, starejše od 60 let
ali mladina do 26. leta.
Dobrodošla popestritev sejemskega utripa v Celju so tudi kočijaži, ki vsako leto na
in iz sejmišča prepeljejo številne obiskovalce.
Parkiranje v času MOS je v neposredni bližini sejmišča prava umetnost, zato
organizatorji zagotavljajo dodatna, malce bolj oddaljena parkirišča, s katerih je do
sejmišča organiziran avtobusni prevoz.
Športne igre obrtnikov
v okviru sejma se bodo tudi letos, prvo sejemsko soboto, 11. septembra, odvijale tradicionalne
športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev za pokal MOS '99. Tradicionalno
tekmovanje vsako leto pritegne okoh 1.000 športnikov iz obrtniških vrst, svoje moči in spretnost
pa merijo v tekmovanjih v vlečenju vrvi, pikadu, malem nogometu, tenisu in kegljanju, če bo
dovolj prijav, pa letos pripravljajo še 2 novi disciplini; streetball za moške in odbojko za ženske.
Vsa tekmovanja, razen tenisa in kegljanja, bodo na športnih igriščih Šolskega centra Celje.
Sejemsko petico - posebno sejemsko izdajo Novega tednika - je izdal NT&RC d.o.o. Celje, zanj direktor Jože
Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Urednik edicije Franček Pungerčič. Teksti
Ivana Stamejčič. Fotografije Gregor Katič in arhiv Novega tednika. Oblikovanje Minja Bajagič, Robert Kojterer.
Trženje Agencija NT&RC. Telefon 42-250, faks 443-511. Tisk Delo TČR, zanj direktor Alojz Zibelnik.