'»tev. 45.
Leto IV.
Glfl/ll°-KR:rgANyKEtiA-UEIgVNlit3M’UJUD/
lihaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Posamezna številka stane 1'50 dinar.
Cena: za 1 mesec 5 Din, za </< leta 15 Din, za >/, leta 30 Din; za inozemstvo 7 Din (mesečno). — Inserati po dogovoru.
Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, Kolportaini oddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo.
Več zanimanja!
Iz prvih let po ustanovitvi naše države imamo pri nas precej zakonodaje, s katero*so delavstvu priznane važne pravice. Zakon o zaščiti delavcev iz leta 1922. določa poleg številnih drugih odredb v varstvo delavstva tudi ustanovitev posebnih delavskih zbornic. Te delavske zbornice imajo kot en zakon nalogo ščititi gospodarske, socialne in kulturne interese vseh delavcev in nameščencev na svojem območju. Zakon o zavarovanju delavcev iz istega leta je uvedel pri nas predvsem precej obsežno bolniško zavarovanje za vse ljudi, ki dajejo svojo telesno delovno moč kakorkoli v najem. Poleg tega se je uvedlo s tem zakonom tudi nezgodno in starostno zavarovanje delavstva.
Delavske zbornice in pa delavski zavarovalni uradi so brezdvoma najvažnejša ustanova, od katerih more delavstvo pričakovati znatno korist. Seveda zavisi uspeh in korist teh dveh ustanov od njihove organizacije in predvsem od tega, kdo ima pri njih odločilno besedo.
Do danes žal ni niti Delavska zbornica, niti Okrožni urad za zavarovanje delavcev s številnimi svojimi poslovalnicami nikak pravi organ prizadetega delavstva. Kavno narobe, v obeh teh dveh ustanovah odločajo ljudje, ki so prišli na ta mesta po milosti, predvsem naših samostojnih demokratov. Samo po sebi pa se razume, da samostojni demokratje niso imeli nobenega interesa postaviti na ta mesta ljudi, ki bi v prvi vrsti gledali na koristi prizadetih delavcev, marveč so igrali pri tem važno vlogo razni postranski nameni. Po delavskem zavarovanju se namreč stekajo mesec za mesecem težki milijoni delavskega denarja. Pri sestavi sedanjih organov delavskega zavarovanja je zaradi tega šlo predvsem za to, kdo bo s tem denarjem gospodaril in kdo bo deležen njegovih koristi. Vsled pretirane centralizacije zavarovalnih zavodov, kar ima za posledico, da se ves ta denar zbira v Zagrebu, smo danes srečno dospeli tako daleč, da se povsod govori o neizogibnem polomu sedanjega delavskega zavarovanja. Temu polomu pa bo seveda sledila »reforma«, pri kateri bo delavstvo izgubilo znaten del svojih dosedanjih pravic. Industrijci se na to reformo delavskega zavarovanja živahno pripravljajo in sklepajo vsepovsod resolucije o tem vprašanju. Delavske organizacije pa se v tem pogledu ponašajo kakor, da bi vse to njih nič ne tikalo. Zato je skrajni čas, da se zdramimo, dokler se še da uspešno vplivati na neizogibno preosnovo delavskega zavarovanja. Ko bo ta stvar že na tem, da se v resnici izvede, bo gotovo prepozno šele začeti s pripravami na tem vele-važnem vprašanju.
Podobno je z Delavsko zbornico. Tudi tu mora priti čas, ko se bodo dosedanji imenovani člani in upravniki Delavske zbornice morali umakniti voljenim zastopnikom delavstva. Kakšni pa bodo ti voljeni zastopniki, to zavisi zopet od tega, ali in v koliki meri se bodo delavci za Delavsko zbornico in volitve vanjo zanimali in pri tem z vnemo sodelovali. Tudi tu bo prepozno šele zadnji trenotek pokazati malo volje do dela. Danes imamo še toliko in toliko tisoč delavcev pri nas v Sloveniji, ki niti ne vedo,
da Delavska zbornica obstoja in kakšne so njene naloge in pravice. Če bomo hoteli, da bo v bodoči Delavski zbornici odločala v resnici delavska volja, je treba, da se tudi za to ustanovo zanimanje v naših vrstah poživi in ojači. Kakor pravi star pregovor, da ima vsaka država, vsak narod tako vlado, kakršno zasluži, ravno tako smemo reči, da so delavske ustanove po navadi take, kakorš-ne delavci sami zaslužijo.
Politični pregled.
Pri nas.
Vladna večina je sprejela načelno invalidski zakon dne 30. oktobra in odgodila za en teden skupščinske seje. Kaj čudno, da po tako dolgih počitnicah vlada, ki jo podpira od 315 poslancev 198, kaže tako malo delavnosti in še v času, ko bi bilo potrebno podvojeno delo. Kje je ostal ves pogon, ki ga je obetal RR sporazum?
Pašič se je pozanimal za upornike v svojem klubu in pustil Radiča želeti, kar je ta hotel. Zadnje dni pa je, mogoče tudi pod pritiskom drugih faktorjev uvidel, da je le bolje, da naprti Radiču tudi odgovornost sedanje vlade, ker bi se drugače njemu samemu znalo to maščevati. Radičevci se v zvezi z radikali topot prvič čutijo malo ohrabrene ter računajo, da so sedaj radikali od njih vsaj malo odvisni, ker niso dobili sami večine v finančnem odboru.
Ljudstvo seveda malo vpraša za politične račune i Pašičeve i Radičeve, ampak čaka le na uspehe te politike. Teh pa ni in jih ne more biti, ker ne gradi ne eden ne drugi na volji ljudstva in tako moremo razumeti sedanjo popolno nedelavnost vlade, nekateri jo imenujejo krizo vlade, ki nam iz številnega razmerja vlade napram opoziciji ne more biti razumljiva. Zamenjali bodo morda nekaj ministrov, Radič bo vstopil v vlado, zakrpali bodo nekaj lukenj, toda nezadovoljstvo le raste in bo rastlo, ker niso zastavili pri koreninah.
Drugod.
Nasprotstva med Bolgarijo in Grčijo so ustavljena vsled nastopa Zveze narodov. Spor pa še ni poravnan; Zveza narodov bo po preiskavi komisije na licu mesta predložila pogoje za končno poravnavo.
Odstopu nacionalistov iz nemške vlade je takoj sledila kriza francoske vlade, ki pa je bila rešena z vstopom novih ministrov v vlado. Francozi so poleg težav, ki jih imajo z upornim Marokom, dobili še nove težkoče z uporom v Siriji in francoski socialisti v vladi preživljajo težke preskušnje radi osvajalne vojne.
60 let.
Ta mesec poteče 60 let, ko je bil rojen slovenskemu narodu naš Evangelist.
Večno bo živel med nami duh moža, ki je probudil naš rod, na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju.
Spomin na svojega Kreka bo hranil do konca dni naš oratar, ki se je za časa Krekovega delovanja gospodarsko visoko dvignil. S hvaležnostjo se ga spominjajo vsi številni zadru-garji. Kdo pa prešteje vse člane ka-
toliških društev in organizacij, v njih vzgojene, katerim simbol je dr. Krek?
In naše delavstvo? Kako se razjasni obraz trpina ob spominu na Kreka! Iz prs se mu vsakokrat izvije vzdih: Ko bi še danes živel med nami! — Mogočna armada malih ljudi koraka danes v vrstah krščanskih socialističnih organizacij, katerim je dal Krek življenje, program in smer. Krek je preminul, a vrste njegovih socialistov korakajo, ker živi med njimi njegov duh. Korakajo in se zbirajo, da razbijejo okove, ki so še ostali, da se osvobode in žive. Te čete so vedno močnejše, saj jih vodi Krekov duh, ker on, če tudi mrtev, živi med nami.
Zato krščanski socialisti! Proslavimo rojstvo našega Kreka! Proslavimo ga s prireditvami, še bolj pa z našim delom. Prebudimo se zaspani in stopimo na plan! Pridobimo novih članov našim četam, poglejmo vase, ali smo pravi, delavni in praktični katoličani, če nismo, iztrebimo gnilobo in kujmo, dokler ne bomo vse prekovali! Ob 60letnici Krekovega rojstva se morajo naše vrste in delo potrojiti, da bomo 70 letnico obhajali svobodni vseh okov.	—k.
Proslava Krekovega rojstva.
Krščansko socialistično delavstvo ima svojo tradicijo. Svet nam mora biti spomin na našega Kreka. Da se njegov spomin ob 60 letnici njegovega rojstva dostojno proslavi v vseh naših organizacijah, se je v Ljubljani sestavil pripravljalni odbor iz vseh centralnih organizacij, JSZ, KM in DZ, ki je poslal te dni navodila za proslave. Povsod, kjer obstoja naša strokovna, prosvetna in politična delavska organizacija, naj se proslava priredi skupno, če le mogoče v nedeljo 29. t. m. Zjutraj naj se udeleže člani v ta namen svete maše, po maši pa se naj priredi zborovanje. Za primernega govornika se naj poskrbi v domačem kraju. Popoldne ali zvečer naj se priredi akademijo s kratko primerno igro, deklamacijami, petjem itd. Deklamacije pošlje na željo pripravljalni odbor. Spored naše proslave v Ljubljani, ki bo v nedeljo dne 22. t. m. priobčimo prihodnjič v »Pravici«. Prosimo pa ljubljanske in okoliške organizacije, da ta dan ne pri-rede same proslav, ter se udeleže proslave v Ljubljani.
Pripravljalni odbor.
»Razredno-zavedni proletarijat«.
Ko pišemo sledeče vrstice, ne mislimo toliko na množico delovnega ljudstva, ki stoji izven krščansko-socialističnega delavskega gibanja, kakor na tiste voditelje delavstva, ki so jim usta vedno polna fraz o »razred-no-zavednem proletariatu«.
Po pojmovanju teh ljudi tvorijo »razredno - zaveden proletariat« vsi delavci in mali kmetje z malimi obrtniki, ki prisegajo na zastavo materialističnega socializma, kateri naj bi brez ozira na Boga in njegovo postavo prevrgel sedanji kapitalistični družabni red in ustvaril novega, v katerem bi vladalo — vsaj po njihovih besedah sodeč — absolutno dobro.
To so veliki cilji, zahtevajoč dolgotrajne, požrtvovalne in strumne delavske organizacije. Zato so bili menda voditelji »razredno-zavednega proletariata« mnenja, da je treba v to svrho slovensko brezpravno delavstvo razbiti v brezpomembne skupine. In tako smo bili takoj po prevratu skozi dve leti in pol priče najbrezobzimej-šega boja med socialnimi demokrati in komunisti. Toliko gnojnice še nikdar nihče ni zlil na »Kristanovce« ali »ministerialce«, kakor tiste dni komunistična glasila. In nobeno kapitalistično glasilo ni tako ljuto napadalo komunistov kot bivši dnevnik »Naprej«.
Toda ta boj, kot ga sličnega ne najdemo nikjer, ni zadostoval za zmago »razredno-zavednega proletariata« nad kapitalizmom. Da bi bila zmaga delavstva tem sijajnejša, so se Kri-stanovci sami zravsali med seboj. Kristan je odšel v Belje kot ravnatelj državnega veleposestva, v Ljubljani je pa šlo: Korunova grupa, Peričeva grupa, Bemotova grupa, celjska grupa, mariborsko-Golouhova grupa itd. itd. In če listamo po »Socialistu«, »Delavcu«, »Napreju« ter po »Enakosti«
—	najdemo na Kristana, Periča, Koruna, Golouha, Prepeluha, Kopača, Uratnika, Čobala, Svetka — in kako se socialno-demokratski prvaki še vse imenujejo — nametanega toliko blata, da je sploh čudež, kako se more dobiti samo še en sam delavec, ki čita ta glasila.
»Razredno-borbeni proletariat« — slovenski komunisti — je seveda v velikem boju proti velekapitalizmu tudi postavil celega moža. Saj so se tudi oni razbili na Lemež-KlemenČi-čevo in na Fabjančičevo grupo, da niti ne omenimo sodruga Stefanoviča, ki je v volivnem boju leta 1923. presedlal in odšel v radikale. Te grupe so se tako lasale med seboj, da je moral vsak pameten človek uvideti že na prvi hip, da bo delavstvo Jugoslavije v kratki dobi priborilo na ta način najsijajnejšo zmago, kar jih pomni zgodovina človeštva.
Točno tako se je tudi zgodilo. Delavske institucije so prišle pod absoluten vpliv kapitalistične gospode, delavstvo pa je prišlo na ničlo, občudujoč izredno spretnost vodij »razredno-zavednega proletariata«.
Po tej slavno zadobljeni zmagi so si sodrugi voditelji nekoliko odpočili od napornega dela za blagor »razredno-zavednega proletariata«. Nato pa so sedli za mizo in začela se je »poja-čena akcija za enotno fronto razredno-zavednega proletariata«. Čemu bi se ravsali dalje, ko smo si itak že rekli vse razen človek? No, par sestankov, sej, resolucij in enotna fronta razredno-zavednega proletariata je bila narejena!
Mi sprva kar verjeti nismo mogli. Tak ravs in kavs — sedaj pa bratje! In vendar je »enotna fronta razredno-zavednega proletariata« tukaj! Pa še bolj se je sodrugom posrečila kot so si jo bili sami zamislili!
Kar naenkrat so se namreč »raz-i-edno-zavednemu proletariatu« koncem poletja pridružili še samostojni demokratje.. Pri letošnjih naknadnih občinskih volitvah jiel »razredno-zR-vedni proletariat« postavljal z SDS skupne liste ali pa se ž njo vezal.
Ta »razredno-zavedni proletariat«, s čimer mislimo voditelje, dela danes nakane, kako bi znova prevaril slovensko delavstvo. Toda delavstvo se
dobro zaveda, da so bili voditelji ta-kozvanega »razredno-zavednega proletariata« tisti, ki so razbili delavske vrste in jih onesposobili za pošteno pozitivno delo vsled svoje odvisnosti od kapitalističnih mogotcev. In ti ljudje se hočejo danes zopet znova utihotapiti med delovno ljudstvo pod plaščem enotne fronte delavstva. Njihove gospodarske organizacije in časopisje je posredno popolnoma odvisno ob bankirjev SDS, posamezni funkcionarji pa kar naravnost.
Taka je slika slovenskega »razredno-zavednega proletariata«.
Jugoslov. strokovna zveza.
Zveza tovarniškega delavstva.
Iz tajništva. Ker vedno prihajajo pritožbe, da se je temu ali onemu delavcu ali delavki zgodila krivica za časa bolniškega stanja, opozarjamo vse skupine na novi bolniški red, ki ga je pred kratkim izdal okrož. urad za zavarov. delav. v Ljubljani. V tem bolniškem redu je jasno določeno, kako se ima član ali svojec ravnati za časa bolezni, ako hoče, da se izogne raznim sitnostim ali morebitnemu prikrajšanju pri pravicah, katere imajo obolel član(ica) in svojci.
Našim kleparjem in inštalaterjem
•v razmišljevanje: Že poteka drugo leto odkar obstoja naša organizacija, ki smo jo ustanovili samo s tem namenom, da od nje dobimo strokovnega znanja ter da si skušamo potom organizirane moči zboljšati naš bedni položaj. Saj je tako jasno kot beli dan, da ni niti enega kleparskega ali inštalaterskega pomočnika, ki bi se izjavil, da je zadovoljen, in kljub temu moramo konstatirati, da je prav malo pomočnikov, ki bi šli zavedno na delo za zboljšanje lastnega položaja. Ni izključeno, da bi se dalo z organizirano močjo marsikaj priboriti v korist kleparjev in inštalaterjev. Z disciplinirano in enotno organizacijo bi se dalo odpraviti vse javkanje in kritika med članstvom. Kajti kdor se zaveda moči organizacije, ne bo javkal in kritiziral, ampak se bo pridružil organizaciji ter oprijel resnega dela. Ni potreba, da bi našteval posamezne stvari, ki jih bo treba še rešiti. Prva naloga je, da se vsi organiziramo. Ko bomo enkrat to storili, nam ne bo težko boriti se za ono, česar nujno potrebujemo, od česar zavisi naš obstoj in naša bodočnost. Ker nas edino ta pot more dovesti do rešitve, naj bo zato prva skrb vsakega pomočnika, da se organizira in redno prihaja k sestankom, pridno čita svoj strokovni list »Pravico« in naj bo vsak čas pripravljen prijeti za
delo v organizaciji. — Kleparski pomočnik.
Skupina kleparskih in inštalaterskih pomočnikov. Ker se zadnjega sestanka iz raznih vzrokov več članov ni udeležilo, smo sklenili, da se vrši sestanek v nedeljo 8. novembra ob
9 v spodnjih prostorih I. del. kons. društva, Kongresni trg 2. Ker imamo na dnevnem redu važne reči, naj nikdo ne izostane. Člani, pripeljite tudi neorganizirane! — Odbor.
Zveza papirniškega delavstva.
Vabilo k seji načelstva Zveze papirniškega delavstva, ki se vrši v nedeljo dne 8. novembra t. 1., ob 9 dop. v spodnjih prostorih I. ljub. del. konzumnega društva v Ljubljani. Dnevni red: 1. Citanje in odobritev zapisnika zadnje seje; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročila preds. skupin; 5. poročilo zveznega predsednika; 6. slučajnosti. Udeležba obvezna. — Predsednik.
Skupina Vevče-Dev. Mar. v Polju Volitev v obrtno sodišče se je udeležilo za I. skupino (veliki obrati) 340 volilcev, za krščansko soc. listo je volilo 336 volilcev, za socialistično listo so volili 4 volici. Iz vevške papirnice je bilo oddanih 326 glasovnic, iz Dola
10 glasovnic. Končni rezultat volitev se bo pozneje objavil.
Člani naše skupine Z. P. D. se opozarjajo na srečke dijaškega podpornega društva, katere se dobe v društveni pisarni ali pri odbornikih skupine. Čisti dobiček te loterije je namenjen dijaški menzi. Tovariši, tovarišice! Naše organizacije potrebujejo inteligence. Ako hočemo, da bo naše dijaštvo — inteligenca s socialnimi nazori prepojena, omogočimo ji študiranje. Ne pustimo jo stradati.
Vevče-papirnica. Delavstvu se naznanja v oddaji premoga, da so govorice, da se ne bo naročilo več premoga brez vsake podlage. Kdor se je svoječasno vpisal, ga bo dobil, kakor tudi drva, saj letos ni nikakib težkoč pri naročilu. Treba malo potrpljenja v tem oziru. Organizacija bo naredila pri gen. ravnatelju tozadevne korake. Opozarja pa se delavstvo na red pri nabiranju, oz. razkladanju iz vagonov, ter se naj pokori svojemu zaupniku.
Skupina Zveze pap. del. Vevče. Umrla je ga. Frančiška Pangeršič, soproga našega dobrega člana in zaupnika Ivana, zapusti vsa 8 nepreskrbljenih otrok. Skupina mu izreka globoko sožalje ob bridki izgubi dobre krščanske matere. Umrla je, dasi sama revna, imela vedno za siromake odprto srce. Šla je po plačilo za dobra dela. Lahka ji zemljica!
Vevče-Dev. 3Iar. v Polju. Odbor podpor, fonda za delavce naznanja sledeče: 1. Kdor reflektira na kako podporo iz tega fonda, naj prošnjo po možnosti sam spiše z navedbo natančnega naslova, v katerem oddelku je zaposlen, na kaj utemeljuje prošnjo. V slučaju bolezni naj se navede v prošnji od in do kdaj je bil bolan. 2. Ako le mogoče naj se v prošnji priloži kako uradno potrdilo (ob bolezni) zdravnika, v drugih nesrečah občinskega ali župnega urada, svojega delavskega zaupnika ali delovodja. V prošnji naj se v slučaju potrebe, navedejo tudi priče dogodka (nesreče itd.). Pri porodnicah naj se priloži potrdilo babice. Tako opremljene prošnje naj se izroče odbornikom podpornega fonda. Prošnje za podporo naj se delajo le v resnični potrebi, vsako izrabljanje fonda je na škodo potrebnih prosilcev.
Zveza davnih nameščencev.
Strokovna zveza javnih nameščencev naznanja, da se vrši izredni občni zbor dne 7. novembra 1925. v prostorih I. delav. konsumnega društva, Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim redom:
1. Sklepanje o spremembi pravilnika;
2. slučajnosti (važne zadeve).
Vabijo se vsi člani, da se občnega
zbora sigurno udeleže.	Odbor.
Viničarji.
S. Z. V. v Ljutomeru, skupina Ljutomer, priredi dne 15. novembra 1925 v gostilni g. Mihaliča v Stročji vasi dobrodelno tombolo z jako lepimi dobitki. Čisti dobiček je namenjen za podporo starim in onemoglim članom. Vsi člani in prijatelji delavstva se k prireditvi vljudno vabijo. Začetek točno ob pol 5. uri. Odbor.
Prometna zveza.
Odgovor na interpelacijo. Posl. Jugosl. kluba g. Žebot je 21. julija t. 1. poslal prometnemu ministru obširno interpelacijo v zaščito železničarskih interesov. Prejel je od g. ministra pod št. 29.434 sledeči odgovor: Na Vaše vprašanje, poslano z dopisom N. S. št. 2984 od 21. julija tl. imam čast Vam odgovoriti sledeče: Pravilnik o izrednih dokladah. Odredil sem, da se pravilnik o izrednih dokladah uslužbencev državnih prometnih naprav kakor tudi ostali pravilniki, predloženi na podlagi čl. 41 zakona o državnem prometnem osebju, izvršujejo v vsem, da se zbirajo podatki za njihovo izmenjavo ter da
se bodo pri izmenjavi pravilnika vsi predlogi, s katerimi se zahteva izmenjava, vzeli v pretres in upoštevanje, kolikor dopuščajo upravičene potrebe ter odobreni kredit budžeta. — Prevedbe uslužbencev. Vlakovodje, ki so imeli polno, zakonsko kvalifikacijo, so uvrščeni v III. kategorijo uradnikov. Oni prtljažniki pa, ki so uvrščeni v I. kategorijo zvaničnikov in imajo izpit ter kvalifikacijo za vlakovodje po čl. 8 zakona o drž. prom. osebju za III. kategorijo uradnikov, a ne opravljajo službe vlakovodje, ker nimajo njih skupin, se sedaj radi tega ne morejo prevesti v III. kategorijo uradnikov, dokler se ne izpraznijo nova mesta na položaju vlakovodij in dokler ne bodo opravljali službe. Med blokovniki, skupinovodjami in nadkretniki ni uslužbencev, ki bi imeli zakonsko kvalifikacijo za I. kategorijo zvaničnikov po členu 10 zakona, odnosno po členu 7 odredbe
o	razvrstitvi, izvzemši .onih skupino-vodij, katerih čin je predviden za
II.	kat. zvaničnikov, vsled česar pa se isti ne morejo prevesti v I. kat. zvaničnikov, dokler ne bodo opravljali dela in službe, ki odgovarjajo tej kategoriji. Svetilničarji se imenujejo le oni, ki opravljajo službo pri pomorski upravi, ter so po naredbi prevedeni v II. kat. zvaničnikov. Pri oblastnih direkcijah pa svetilničarjev ni, ampak so samo lampisti, ki so po naredbi pravilno prevedeni v kategorijo služiteljev. Na stavljeno vprašanje, ki ste mi ga predložili preko narodne skupščine dne 21. julija 1925, št. 2983, ste obveščeni s tem mojim pismom po aktu APO št. 27.514-25. — Delavski pravilnik. Delavski pravilnik je izvršen in bo uveljavljen po odobrenju budžeta za računsko leto 1926-27, prej se pa ne more uveljaviti, ker ni budžetske možnosti. Pravilnik za premije na prihrankih v delavnicah je izvršen ter je že izdana naredba, da se zaračunava po novem pravilniku. — Pokojnina. Minister saobračaja je razglasil s svojim aktom M. S. št. 26.011 od 12. nov. 1924, da se po čl. 209 zakona o drž. prom. osebju pri odmeri pokojnine uslužbencev, ki niso dovršili polnega roka službe, a so upokojeni med časom od dneva veljavnosti zakona pa do treh let, ima vzeti kot osnova za pokojnino ne stara, ampak nova osnovna in položajna plača, ki jo ima uslužbenec dobivati po novem zakonu na dan vstopa v pokoj. Razun tega je pojasnjeno v tolmačenju zakona o budžetskih dvanajstinah v čl. 50: da se neprevedenim uslužbencem in upokojencem, ki so bili upokojeni pred izvršitvijo prevedbe, računa pokojnina po stari plači
v ^	r\	Ali ne veš, da ima Konzum konkurenčne cene
LsCtnil tneces proč UCtlCir f in dd poleg tega še 3°j0popust! Svoji k svojimi
'i
Lužiško-srbska povest
Kako vse drugače v naši od prometa oddaljeni, samotni vasici s svojim samoniklim prebivalstvom, ki niti ne želi priti v dotiko z obsovra-ženimi Nemci in ki zaničuje in smeši vse tuje, mestne šege in navade. Zato se Kruševčani navadno prav nič ne pritožujejo zaradi neprikladne lege domače vasi, kamor zaide komaj vsake čase kak postopaški rokodelčič.
Tudi za Hanko je postala domača vas prostorna dovolj. Čuvstvo osamljenosti, ki jo je sprva tako dušilo, se je zgubljalo vedno bolj in bolj, čimdalje in boljše se je vživljala v svoja navadna dela doma in na polju, ki se jim je prej bila že odvadila. Z daljšimi dnevi se je množilo tudi delo, in ker je Hanka zanj resno prijela in si ni dala nitii trenutek počitka, mogoče tudi zato, da bi silama udušila tajno bol v svojih prsih, ji res ni ostajalo nikdar časa, da bi se utapljala v otožne misli ali se celo vdajala tako burnim čuvstvom kakor v onih usodnih velikonočnih dneh.
Bilo je ob košnji, v jutru nekega dne, ki je obetal biti posebno vroč, ko je Hanka stopila k materi in mimo rekla: »Ako ne boš huda mati, rada bi poskusila, ako mi je prav katera iizmed Marijaninih oblek.«
Stara kmetica je debelo in začudeno pogledala hčerko. Kakor zmagoslavje se je zaiskrilo v njenih očeh in le malo je mogla prikriti notranje zado-
voljstvo, ko je odgovorila, kolikor mogoče ravnodušno: »Slednjič si torej le prišla na to? Da, da, le pojdi in vezmi, česar potrebuješ.«
Hanka je dvignila pokrov stare, črvive skrinje, kamor so bili shranili obleko in druge stvari pokojne sestre. Vse je bilo zloženo v najlepšem redu. Tu boljša, tam slabejša krila poleg modrcev, nato bogata izbira naglavnih in oprsnih rut, svilenih, volnenih, batistastih in drugih; one bele, čipkaste so bleščale še kakor sveže, pravtako široki! predpasniki. V posebni škatli so se nahajali dragoceni svileni, široki in živopisani trakovi in pentlje za predpasnike — darila ženinova, ki je rad krasil svojo Marijano vedno z najboljšim in najlepšim.
Posebni občutki so prešinjali Hanko, ko je jemala počasi nekaj stvari v roko in poskušala to in ono; slednjič je oblekla najbolj preprosto platneno krilo in enako jopico.
Že več dni je mislila mlada Lužičanka na to, kar je izvršila danes. Le preveč jo je ovirala pri delu njena dolga obleka. Naj se je podpasovala še tako visoko, tako lahko in prosto ko druga dekleta v svojih kratkih krilih se ni mogla gibati. Proti volji je morala priznati, da je njihova obleka vendarle zelo koristna. Kaj, če bi se poprijela spet, vsaj deloma, pripravne ikmetske obleke, zaradi katere je morala toliko prestati? Njen ponos se je temiu upiral, toda po dolgem boju je zmagala vendarle zdrava pamet. Prostovoljno hoče zamenjati sedanjo mestno obleko s staro kmetiško. Ako jo bodo Kruševčani zaradi tega še bolj sramotili in smešili, naj jo, ne bo se za to brigala, saj živi itak sama zase in ne občuje z drugimi vaščani.
DovršHa je spremembo na sebi. Ne da bi se le enkrat pogledala v majhno, komaj kakor dlan veliko zrcalce, je potegnila belo naglavno ruto, ki jo je varovala pred vetrom in solncem, še nižje ko navadno na razžarjeno lice in je pohitela na vrt. Obstojal je samo iz krompirjeve njive in podol-gaste trate, preko katere je metalo tu pa tam kako sadno drevo svojo senco.
Ljuboška se je že dalje časa nestrpno ozirala za Hanko, ko je pa ta res prišla, ni z ničemer pokazala, da je zapazila, kako se je hči na zunaj premenila. Skrivaj samo ji je uhajal pogled vedno znova k deklici, in pri tem je hušknil ponovno smehljaj — prvi po dolgem, dolgem času — preko resnega, zgubančenega lica stare Lužičanke; pri srcu ji je bilo, kakor bi se bil njen otrok šele danes vrnil v očetovo hišo.
Hanka je delala, ne da bi se ozirala kvišku. Bliskovito se je gibal njen srp in žel dolge, goste travnate šope. Pri tem se je vedno bolj bližala sosedovemu zemljišču, ki ga je delil samo nizek plot od njenega.
Po drugi strani tega plota se je vila meja z ozko stezico, po kateri je pravkar prihajal mladi župan. Tudi on je bil s svojimi ljudmi pri košnji in delal je pridno z njimi, dokler ni okoli poldne napočil dveumi počitek. Stopal je počasi, kar se ni povsem skladalo z njegovo krepko gibčno postavo; morda zaradi vročine — na njegovem zagorelem čelu so se svetile debele potne kaplje — ali pa morda zaradi kakega drugega vzroka. Skrbno je oprezal po sosednem vrtu, in ko je njegovo ostro oko nedaleč zapazilo pridno ženjico, je preletelo njegov obraz kakor nejevolja in razočaranje. Ven-
in po odredbah starega zakona. Isto-tako so obveščene direkcije, da se upokojencem, ki niso dosegli polne pokojnine, zaračunava pokojnina na osnovi nove plače z prejšnjimi pripadajočimi odstotki in v smislu izkušnje, ki se je pokazala pri državnem svetu. — Napredovanje voznih popisovalcev se bo izvršilo po predlogih oblastnih direkcij in to samo za one, ki so zadostili vsem zakonskim predpisom. .— Volitve delavskih zaupnikov v smislu zakona o zaščiti delavcev se izvedejo v najkrajšem času, v kolikor to ne bo nasprotovalo obstoječi m zakonom. — Volitve v upravo humanitarnih fondov so se izvršile dne 15. septembra t. 1. — Minister saobračaja: A. M. Radojevič.
Bolniški red
Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
I.	Zavarovani član, ki zboli, si mora od svojega delodajalca preskrbeti potrdilo o zaposlenju (potrdilo delodajalca). To potrdilo predloži zdravniku, ne da bi bil k temu pozvan. Kdor se pri zdravniku zglasi v nujnih primerih brez potrdila, mora povedati, da je zavarovan in član okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ter zdravniku najkesneje tekom 3 dni naknadno predložiti predpisano potrdilo delodajalca. Lečeči zdravnik izroči članu posebno izkaznico, katero je dobro hraniti in jo predložiti zdravniku ob vsakokratni ponovni ordinaciji ter nadzorniku bolnikov ob vsakem nadzorovanju; bolniški list (potrdilo delodajalca) pa je takoj oddati pristojni ekspozituri.
Udi. Če se član zdravi pri neura-dovem zdravniku ali pri uradovem zdravniku kot zasebni bolnik, t. j. ne da bi zdravniku povedal, da je zavarovan, za ta čas nima pravice do hra-narine, zdravil in drugih dajatev na na račun urada. Hranarina se izplačuje le od dneva sprejetja v stalež bolnikov in le na podlagi po uradovem zdravniku izpolnjenega bolniškega lista ter tedenskih nakazil zdravnika. Brez teh listin urad podpor ne nakazuje. Naknadna predložitev teh listin za daljši čas nazaj ne ustvarja pravice do podpore.
III. Član, ki je vstopil v delo že bolan in nesposoben za pridobivanje, nima pravice do dajatev.
IV. V nujnih primerih je iskati zdravniško pomoč pri najbližjem uradovem zdravniku. Le, ako tega ni na razpolago, oziroma v bližini, se sme član poslužiti za prvo nujno ordinacijo neuradovega zdravnika, mora pa
nadaljnjo zdravniško pomoč iskati pri pristojnem uradovem zdravniku.
( V. Klicati zdravnika na dom je dopustno le v nujnih in resnično utemeljenih primerih, ako se član sam zaradi bolezni ne more podati k zdravniku. V nasprotnem primeru mora narastle stroške nositi član sam.
'Uvl. člani se morajo tako v uradu, kakor tudi v ambulatoriju in čakalnici vesti dostojno in vljudno ter kratko in točno odgovarjati na vsa vprašanja.
Vj VII. Zdravila in druge zdravstvene pripomočke je uporabljati skrajno štedljivo in je zlasti prepovedano vsako kopičenje zdravil, ne da bi se tudi dejansko uporabljala. S takimi dejanji se meče stran bolnikom namenjeni denar.
W/VIII. član, katerega je spoznal zdravnik za bolnega in za delo nesposobnega, mora pod izgubo pravice do hranarine brezpogojno vpoštevati vsakokratna navodila, oziroma naročila lečečega zdravnika. Posebno pa se opozarja, da se članu ustavi izplačevanje podpore takoj, če se je pregrešil proti enemu naslednjih določil:
vi. Bolni član mora javiti pravilen naslov in takoj naznaniti uradu, oziroma pristojnemu zdravniku, vsako preselitev, oziroma izpremembo bivališča, ki se sme v utemeljenih primerih na predlog uradovega zdravnika izvršiti le z vednostjo urada.
' 2. Vsak za delo nesposoben član se mora zglaševati pri zdravniku |>o naročilu, najmanj pa enkrat na teden, ako ne gre za bolezen, ki zahteva zdravniški obisk na domu člana.
Bolni član mora vestno izpolnjevati zdravniška navodila in se podvreči vsem načinom zdravljenja, ki jih lečeči zdravnik odredi.
' 4. Bolni član, kateremu lečeči zdravnik ni izrečno določil časa izhoda, ne sme v nobenem primeru zapustiti svojega stanovanja, dokler ne iz-premeni zdravnik svoje odločbe in to ne označi na članski izkaznici ter obvesti ekspozituro.
' 5. Bolnik, ki ima naročilo, da mora ležati, ne sme brez pristanka uradovega zdravnika zapustiti postelje.
v- 6. Bolni član, kateremu je lečeči zdravnik z ozirom na značaj bolezni dovolil izhod, se ne sme podati na iz-prehod izven kraja svojega bivališča ali celo na daljše potovanje. Tudi se mora strogo držati za izhod določenih ur. Pri bolnih na pljučih velja dovoljeni izhod le za dneve z lepim in solnčnim vremenom.
Članom, ki bolehajo na akutnih obolenjih, kakor revmatizmu, akutnem prehlajenju, akutnih boleznih
bronhij in pljuč, akutnem želodčnem in črevesnem katarju itd., izhod ni dovoljen in torej v tem pogledu tudi ni nadlegovati zdravnika, izvzemši če je za to podan važen razlog, kakor zaslišanje pred sodiščem ali enako. Tak neodložljiv primer mora član dokazati s tozadevno uradno listino.
7. Ako ugotovi zdravnik potrebo oskrbe v bolnici ali zahteva to značaj bolezni člana, se mora bolnik na določeni dan brezpogojno podati v bolnico. In mu od tega dne dalje ne pripada nobena hranarina^Če je bil tak član odpuščen iz bolnice še bolan (vsled prenapolnjenosti zavoda ali enako), se mora tekom 24 ur ponovno javiti pri pristojnem zdravniku, oziroma ekspozituri, ker sicer izgubi pravico do vsake nadaljnje podpore.
Svojci, ki sami nimajo nobenih dohodkov in jih je v bolnico oddani član popolnoma vzdrževal s svojim zaslužkom, imajo pravico do polovice članu pripadajoče hranarine. V to svrho morajo predložiti predpisano potrdilo občinskega urada in potrdilo, da se član še nahaja v bolnici. .
; - 8. Za delo nesposoben član tekom bolezni ne sme opravljati prav nobenega pridobitnega dela in se mora vzdržati tudi vsakih drugih del in poslov, razen ako ima za to izrečno dovoljenje zdravnika.
V V primeru obolenja svojcev pridejo analogno v poštev določila pod točkami I., IV., V., VI. in VIL tega bolniškega reda.
) Ustanova delavskega zavarovanja je namenjena samo resnično bolnim in dela nezmožnim članom. Vsako izkoriščanje teh ustanov škoduje resnim bolnikom.
1	Zavarovani člani naj se zavedajo, da so zavarovalni zavodi delavski zavodi, ki jih mora pred izkoriščanjem predvsem ščititi delavstvo samo.
V člani naj se javijo za bolne in dela nezmožne le, kadar je to neobhod-no potrebno. Vsaka namišljena bolezen je zločin nad resnimi bolniki, ki bi ob pomanjkanju denarnih sredstev urada morali trpeti brez zadostne oskrbe. Kdor se dela bolnega, izziva usodo.
«- Simuliranje bolezni in drugačno izkoriščanje urada se kaznuje po zakonu poleg drugega še z globo do 1000 Din.
'•“Člani so tudi dolžni povrniti uradu iz kateregakoli razloga neupravičeno sprejete dajatve, da se izognejo sodnemu postopanju in morebitnim drugim kazenskim posledicam.
Kupujte srečke Dijaškega podpornega društva!
Tedenske novice.
Obisk grobov v Ljubljani je bil na praznik Vseh svetnikov popoldne velikanski. Kdor je le mogel, je hitel to popoldne na pokopališče, da obišče svoje sorodnike in prijatelje. Največ obiskovalcev so imeli javni grobovi. Posebno veliko je bilo ljudi na grobu našega nepozabnega dr. Kreka. Ob treh popoldne so združena pevska društva zapela tri žalostinke, ob štirih je pa mrtvim vojakom v spomin govoril vojni kurat Bonač naj-prvo v slovenskem jeziku, potem pa z ozirom na navzoče zastopnike tujih konzulatov tudi v francoskem jeziku.
Tatvina. V klet Konsumnega društva v Ljubljani se je splazil tat in odnesel 1437 Din gotovine. Sumijo, da se je nepovabljenec že zvečer skril v gostilniških lokalih, zjutraj, ko so odprli, pa je neopažen izginil.
Preselitev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pretekli teden se je preselil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v nove prostore na Miklošičevi cesti.
Novo telefonsko napravo, ki je došla iz Nemčije na račun vojne odškodnine, instalirajo sedaj v Ljubljani. Žice ne bodo napeljane nad cesto, temveč pod zemljo.
Slovensko podporno društvo sv. Barbare v Kreutzwaldu in Merle-bachu v Franciji priredi skupno romanje dne 20. maja 1926 v Rajhen-burg. Imeli bodo svoj poseben romarski vlak in se pripeljejo od Loth-ringen in preko Jesenic v Rajhen-burg. Pride okoli 400 oseb. Na veselo svidenje v Rajhenburgu! — Predsednik romarskega odbora: Kozole Ivan.
Strašna nesreča. Pretekli torek je požar uničil v vasi Zilje ob Kolpi hišo gospodarju Marku Balkovcu in njegovemu sosedu. Poleg stanovanjskih poslopij je požar zahteval tudi življenje petih otročičev. Gospodinja je pustila svoje štiri otroke in enega od si-nahe v hiši brez nadzorstva, jih zaklenila in odšla za drugimi na polje. Bržkone so ti otroci v hiši zakurili, vsled česar se je vnela postelja in naenkrat je bila vsa hiša v plamenu. Trije otroci so se tiščali skupaj in so jih izvlekli izpod kupa zšeiice, ki se je bila usula skozi pregoreli strop nanje in zabranila, da niso popolnoma pogoreli. Najmlajša deklica je zoglenela v zibelki. Najstarejši petletni Franček se je poskušal rešiti, iskaje izhoda, pa ni mogel ven. Kmalu potem, ko so ga potegnili iz ognja, je na opeklinah umrl. Vsa trupelca so položili v mrtvašnico v skupno rakev. Hiša je do tal porušena. Zgorelo je tudi 900 do-
F	US	kupiti	ceno	in	dobro oblačilno blago, naj si ogleda zalogo F
1 K^lUfl, KI nOCV	v Konzuma, Kongresni trg 2	•
dar že v naslednjem trenutku so zadobile njegove lepe, odkrite poteze svoj nenavaden prijazen izraz in tako je zvenel tudi njegov glas, ko je že od daleč zaklical: »Bog daj srečo, mati Ljuboševa!«
Odgovora pa ni dobil. Ali je preslišala voščilo?
Nikakor. Komaj je Hanka zaslišala njegov glas, ko se je kar zdrznila. Mar mora biti res ravno on prvi, ki jo vidi v tej obleki? Morda se ji bo celo smejal? Pa vendar, ni je še spoznal in morda ne bo niti opazil svoje zmote. Sklonila se je še nižje in hitela na vso moč z delom, četudi so se ji tresle roke.
Toda Riška se je ustavil in to tako blizu, da je njegova vojaška postava, ko se je sklonil daleč preko nizke ograje, metala na trato svojo tesno ob Hanki široko, dolgo senco. »Kaj ne mislite še nehati z delom, mati, pri vročini, kakršna je? ... Dobro nam služi letos solnce pri košnji, kaj, mati?«
Za odgovor je zamrmrala par nerazločnih besed, kar ga je deloma začudilo, deloma vznemirilo, zato je hotel pravkar zastaviti novo vprašanje, ko se je Hankina ruta zadela ob visečo vejo in se premaknila. Hitra kretnja z roko in ruta je bila spet uravnana, vendar je pa trenutek zadostoval, da je Riška spoznal lepo ženjico.
»Hanka... ti?« je zaklical ves iznenaden, medtem ko se je v njegovih modrih očeh veselo posvetilo. »Kako bi si kaj takega mogel misliti? Pa vendar ne boš huda, ker sem te imel za tvojo mater?«
»Brez skrbi! Zaradi tega se nič ne vznemirjaj,« je dejala kratko in delala mimo dalje.
Riška je čutil, da ji je njegova prisotnost neprijetna. Zaklical ji je zato še prijazno: »Z Bogom!« za kar mu je površno odzravila, in je odšel. Komaj
je pa napravil par korakov, ko ga je vznemirila neka misel tako, da se je začel obotavljati in se je ustavil; malo je premišljeval, nato se je hitro obrnil.
Hanka se je ravno dvignila, da bi odšla, ko jo je Bogomir poprosil, naj še malo počaka.
»Saj me ne boš imela za radovednega, Hanka,« je dejal prisrčno, »ako te vprašam: Ali se je mati spet jezila zaradi tega?« — pokazal je na njeno obleko — »Ali je ona hotela tako?«
»Meniš, da si pustim v tem ukazovati?« je odvrnila deklica rezko in uporno dvignila glavo. »Sama sem se tako odločila ... ker mi je tako bolj pripravno pri delu.«
Še enkrat je površno prikimala županu v pozdrav in nato hitro odšla; pravkar se je na dvorišču prikazala mati in jo poklicala k jedi.
Riška je zamišljeno gledal za vitko, prožno postavo, ko je hitela proti domu.
»Seveda je bolj pripravno ... ničesar drugega! Kaj naj bi tudi bilo...« Vzdihnil je in šel z roko preko čela — toda v naslednjem trenutku je šiloma odgnal od sebe vse težke misli, dvignil povešeno glavo in stopil hitro in prožno proti svojemu domu.
12.
»Danes pa ne bo kar brez vsega!« — Teta Trina je vsa v skrbeh izkušeno pogledala na sivkasto-belo nebo. »Boš kmalu gotov s svojim delom, Bogomir?«
»Kmalu, teta.«
Pristopicala je preko dvorišča in se ustavila pri mladem županu, ki je popravljal zlomljeno oje.
»Glej, glej, kako lično in lepo si ga popravil!«
»Ni ravno velika umetnost, teta. Slab kmet, ki ne zna sukati sekire in kladiva in ne biti svoj lastni kovač in tesar, če je baš sila.«
»Seveda, seveda,« je prikimala starka, »toda vendarle je treba za to spretne roke in take kot ti nima vsak,« je dodala z izrazom materinskega ponosa.
«No, no, teta, le počasi s svojo hvalo, da ne postanem še domišljav,« se je dobrovoljno smejal mladi mož in zabijal priostreno zagvozdo v oje.
»Za domišljavost pa nisi baš ustvarjen, dečko, drugače bi bil že davno. Kaj ni morda res, da se ti vse posreči, česar se lotiš? In to je odvisno od spretnosti in sreče.«
»Hm!« je dejal Bogomir.
Teta ga je nekaj časa molče opazovala pri delu, ko je naenkrat puhnil močan veter in se istočasno nekje daleč oglasil zamolkel, dolgotrajen grom.
»Aha se že približuje. Ne bo trajalo dolgo in imeli bomo tu nevihto. Veter že začenja. No,« — teta Trina se je spustila na široko tnalo — »vedela sem že zjutraj, da tiči nekaj v zraku. Solnce je sijalo kakor skozi rdečerjavo soparo, kokoši so skrivale glave pod peruti, pes je žrl travo; najbolj pa čutim sama na sebi. Vsa sem zbita in noge me kar nočejo nositi.«
»Bo že res, teta, soparica je res le prehuda. Toda čemu se brez potrebe mučite z delom, ko vam ni treba,« je nadaljeval Riška prijazno. »Počijte si, kolikor vas je volja... čemu imate pa deklo?«
(Dalje prih.)
larjev in le pet ameriških cekinov so še našli nepoškodovanih. Vsa vas je bila ob tej nesreči hudo potrta in so-čuvstvovali z ubogimi starši.
Zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1875—1905 se vrši za mesto Ljubljana dne 4., 5., 6., 7. in 8. novembra v Mišičevi vojašnici v Ljubljani.
Požar. V Zaloki pri Čemšeniku, občina Trojane, je 28. oktobra uničil požar posestniku Francu Lebarju in njegovemu sosedu Filipu Lebarju gospodarsko poslopje, kjer je bilo polno krme, 3 prašiči, razno gospodarsko orodje in 4 vozovi.
Smrtna nesreča. V Orehovcu pri Kostanjevici na Dolenjskem sta 18-letni Adolf Drachsler in njegov brat kopala pesek, da ga odpeljeta na grobove. Pri tem se je vdrl kos peščene zemlje in podsul Adolfa. Strlo mu je glavo in prsni koš ter zlomilo roki. Bil je na mestu mrtev.
Nove brezplačne železniške karte. Prometno ministrstvo je začelo z zamenjavo brezplačnih železniških kart; do novega leta bodo menda vsi upravičenci imeli nove stalne karte.
Naš kovani drobiž. Koncem prejšnjega tedna je prispela na Sušak zopet partija novega kovanega denarja in sicer dva- in enodinarskih komadov v skupni vrednosti 45,000.000 dinarjev. S tretjo pošiljko, ki prispe v kratkem, pride tudi večja kvantiteta komadov po 50 par. Kadar bo poslan ves naročeni kovani drobiž po
2,	1 in po pol dinarja, bo izdalo finančno ministrstvo v promet tudi kovani drobiž po 10 in 25 par. 1- in 2 dinarski novci so iz kovinske zmesi, obstoječe iz treh delov bakra in* enega dela niklja.
Zahvala. Podpisani se javno zahvaljujem zavarovalnici »Sava« v Zagrebu (Generalno zastopstvo v Ljubljani) za 'zplačilo zneska Din 3.750 povodom moje nezgode. Po pravilih bi moral prejeti ta znesek šele potem, ko je zdravljenje popolnoma končano kot popolno zavarovalnino. Družba pa mi je izplačala vso zavarovalnino že sedaj v sredi mojega zdravljenja. Pri-poznala pa mi je še enkrat prostovoljno znesek 3.750 Din po končanem zdravljenju, brez da bi bil isto za to prosil. Na ta način prejmem v resnici od zavarovalnice dvojni zavarovalni znesek, to je 7.500 Din. Vsled tega si štejem v dolžnost, da priporočam to družbo najtopleje tudi svojim tovarišem; druge družbe pa naj bi si vzele v zgled, kako naj se postopa z ubogimi delavci povodom nezgod. Laško, dne 28. oktobra 1925. Tomaž Gradišnik, strelni mojster premogovnika Drobnidol nad Laškim.
Doniš!.
Učenec ali učenka
se sprejme tako/ v trgovino z mešanim blagom
L. LOZAR, Dev. Mar. v Polju.
NASO
KO U N/KO CIKORIJO
I). M. v Polju. Kakor po mnogih industrijskih krajih, tako smo tudi pri nas ustanovili podružnico »Zveze slovenskih vojakov,« katera razteza svoj delokrog na občino Dev. Mar. v Polju. Zakor po drugih farah in občinah postavljajo spomenike, padlim vojakom iz svetovne vojne, tako je tudi pri nas splošna želja, da se postavi spomenik. Že pieteta do padlih borcev za našo Jugoslavijo to zahteva. Verski in domovinski čut nas veže, da ga jim postavimo v ponos občini in poznim rodovom. Da se pa to uresniči vsaj prihodnje leto, je treba, da se postavi stalen odbor in ta bo v ustanovljeni Zvezi slov. vojakov. Iz pravil Z. S. V. je razvidno, da ima poleg postavitve spomenika tudi nalogo, da podpira domače invalide, vojne vdove in sirote padlih, torej obče koristen dobrodelen namen. Pozni smo, zato je treba tembolj agilno na delo. Priglasilo se je že lepo število članov, biv. članov. Občni zbor, ki se je vršil 29. avgusta, je izvolil požrtvovalen odbor na čelu mu tov. A. Lajevic. Na sestanek so bili povabljeni tudi zastopniki vseh drugih strank, ki pa so, ne vemo iz kakega vzroka, udeležbo odklonili. Poudarjamo ob tej priliki, da je Z. S. V. strogo nepolitična, nestrankarska organizacija, ki ima samo plemeniti namen
—	dobrodelnost. Zato je želja, da v tej organizaciji sodelujejo vsi, brez razlike političnega prepričanja, kateri se ponovno vabijo za pristop. Članarina je malenkostna 10 Din letno, katerih 4 Din ostanejo podružnici, 6 Din se pa pošlje centrali v Ljubljano. Odborniki vpisujejo člane po vseh vaseh. Član je lahko vsak, ki je bil v 1. 1914—1918 v vojaški službi, ostali so lahko podporni člani. Ako bo potreba pokazala, se bo vršil izredni občni zbor, v svrho pritegnitve zastopnikov drugih strank v odbor. Tem potom pa se pozivajo vsi občani k sodelovanju, predvsem pa bivši vojaki na pristop k Zvezi.
Krekova mladina.
Iz centrale. Seja načelstva Krekove mladine se vrši v nedeljo 8. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, Stari trg 2/1. Dolžnost vseh odbornikov je, da se seje sigurno udeleže. — Glasom sklepa centralnega odbora Krekove mladine opozarjamo vse podružnice, da nam vsaj do 15. t. m. pošljejo pregled o svojem delovanju v drugi polovici leta. — Nadalje sporočamo vsem podružnicam, da druga deklamacija »Kreku« od Joža Lavrenčiča se razpošlje še ta teden. — Poslovnik je gotov ter se istotako razpošlje tekoči teden. — Ponovno opozarjamo vse podružnice, da se vrši proslava šestdesetletnice rojstva dr. Jan. Ev. Kreka 29. t. m. ter da nam pravočasno naznanite spored praznovanja.
Prva delavska himna »Naša pesem«, katero je spisal naš prvobori-telj kršč. soc. gibanja pok. dr. Janez Evang. Krek, je komponirana. Takoj, ko jo razmnožimo, jo dobe vse podružnice po en izvod. — Predsednike podružnic opozarjamo med drugim
sledeče: Vsi dopisi za priobčitev v Pravici, prosimo, da se pošljejo na tajništvo Krekove mladine najkasneje do vsake nedelje.
Krekova mladina Ljubljana priredi letos običajni »Martinov večer« v I. delavskem konsumnem društvu z bogatim sporedom. Pri večeru nastopi tudi čarovnik iz Šangaja, na kar že vnaprej opozarjamo delavski mladini naklonjeno občinstvo. — Odbor.
Krekova mladina Zalog-Sp. Kašelj se je začela prav dobro razvijati. Imamo sedaj svojo sobo, katero nam je odstopila ga. Antonija Berčič, ker nam je bila dosedanja premajhna. — Začeli smo s tamburaškim zborom, kateri šteje 18 članov in že prav pridno deluje. Učil nas bo tov. Ivan Dolinar iz Ljubljane. — Dne 28. oktobra smo pokopali dobro in skrbečo mater našega tovariša predsednika Ivana Pan-geršiča, katero smo iz spoštovanja do dobre krščanske matere nosili sami Krekovci in smo jo spremili k zadnjemu počitku s svojim društvenim vencem. — Ker se je duh Krekov začel širiti po vsej Sloveniji, apelira naš odbor na vse, še ne organizirane člane oziroma tovariše in tovarišice, da se čimprej zbudijo in se organizirajo v naši prepotrebni organizaciji in obenem naročijo na naš delavski list »Pravico«. Naj živi duh Krekov! — Odbor.
Krekova mladina Celje priredi v nedeljo dne 8. novembra v dvorani pri g. Alojziju Logarju, gostilničarju v Hrastniku, narodno igro v štirih dejanjih in sedmih slikah »Deborah«, katera nam predstavlja preganjanje judov v naših krajih 1. 1780. Igra je zelo zanimiva, zato naj nihče ne manjka. Cene običajne. Začetek ob 3. uri popoldne. Po predstavi prosta zabava, pri kateri svira domača godba. K obilni udeležbi vabi odbor.
Krekova mladina Sneberje-Zado-brava priredi v nedeljo dne 8. t. m. v Ljudskem domu v Dev. Mar. v Polju tridejansko burko »Zemlja«. Igra je polna humorja in obenem tudi resna. Godi se v sedanjih časih. Začetek ob 4. uri popoldne. Cene običajne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Govorniške šole Krekove mladine.
Govorila tovarišica Skale Marija v Celju na sestanku K. M. dne 21. oktobra t. 1.:
Drage tovarišice in tovariši!
Najprej se poglobimo v vprašanje, zakaj sem Krekov in Krekova? Poglejmo v notranjost svojega srca, da vidimo, kakšno mesto zavzema tam naše društvo.
Pri nekaterem se vidi, da je samo zato pri društvu, da se zabava, bodisi na veselicah ali družabnih večerih itd. Pa to bi ne bilo še tako napačno, ako se zabava v društvu, ko bi vsaj v društvu potem tudi res deloval.
Člana, ki se hoče samo zabavati, spoznamo takoj, in sicer že potem, ker ne prihaja redno k sestankom, ne izvršuje določene mu funkcije, ali pa kaže na kak drug način mržnjo do društvenega dela. Če je pa kaka veselica, potem je pa prvi, ki hoče sodelovati.
Člani, pomislimo, da nismo zato pri društvu, da bi se zabavali, mar-
več, da se izobražujemo in varujemo interese delavstva pred kapitalisti.
Žal, da se še vse premalo zavedamo svoje naloge. Naša organizacija je tako lepa in globoko zamišljena na podlagi načel kršč. socializma, da bi se morali z veseljem in vso vnemo poprijeti dela in stremiti za tem, da jo tudi izpopolnjujemo in širimo.
Vkljub mnogim oviram se je ustanovilo naše društvo z imenom moža, na katerega se mora spominjati s ponosom vsak krščanski delavec. Podali smo se v boj za naše pravice in in versko prepričanje. Bili smo kakor ladjica sredi razburkanega morja, ko pljuskajo vanjo valovi od vseh strani, hoteč jo pogubiti. Pod izkušenim in energičnim krmarjem smo varno plovili dalje.
Dosti je bilo dela, da smo organizirali sami sebe, da smo vztrajali ob sovražnih napadih. A prišel je čas, ko se je moral krmar posloviti od nas. Pokazal pa nam je smer, v katero naj plovemo, ter prepustil vodstvo nam, še neizkušenim krmarjem.
Če pogledamo danes nazaj in se poglobimo v sedanjost, vidimo, da smo vztrajali na začrtani poti. Morali pa smo dobojevati tudi mnogo bojev sami s seboj. Val lahkomiselnosti nas je večkrat pograbil v svoj vrtinec. Toda videč napačno smer, smo takoj zaobrnili svojo ladjico in plovili po začrtani in edino pravi poti mirno dalje.
Drage tovarišice in tovariši! Zavedajmo se, zakaj smo poklicani in zakaj se je sploh ustanovilo naše društvo. Čitajmo naš priljubljeni list »Pravico«, poglobimo se v njegovo vsebino in delo nam bo v veselje.
Naša organizacija je delavska organizacija. Ker smo tudi sami delavci, se bomo vnaprej še bolj oprijela dela, katerega nam je začrtal in stavil pred oči naš prvi voditelj. Rajni naš učitelj Janez Ev. Krek naj nam pa sprosi veliko blagoslova od Boga.
Delavec, boreč se za svoj kruh, glej, da boš tudi svoji organizaciji in s tem delavstvu doprinesel nevenlji-vih zaslug!
Razno.
Prevrat v Perziji. Perzijski parlament je s 85 proti 80 glasovi odstavil perzijskega šaha. Vodstvo države je poverjeno sedanjemu ministrskemu predsedniku Rizi Kanu, ki je izjavil, da je pripravljen stopiti na prestol perzijskih šahov.
Eksplozija. V kemični tovarni v Berlinu je med silnim pokom švignil iz prelomljene strehe 50 metrov visok plamen. Takoj nato se je streha zrušila, zidovi zadnje fronte so zleteli v zrak in od tovarne je ostal samo goreč kup razvalin. Ruševine so letele po več sto metrov daleč ter prebile strehe sosednjih hiš. Na stotine šip je bilo razbitih. V tovarni so bili ob času eksplozije zaposleni 4 delavci, ki so bili vsi težko ranjeni.
Tragična usoda slepca. V Torentu je bil ozdravljen operativnim potem neki slepec, ki 20 let ni videl. Njegova rodbina in prijatelji so hoteli ta dogodek proslaviti. Ko so vzeli slepcu obvezo z oči, je vzkliknil: »O, jaz vidim k Nato ga je vsled razburjenja zadel mrtvoud.
posedajte
gostilno
vinarske zadruge K%8n™Ž%2
PODRUŽNICE:
Bled, Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split ln Šibenik.
TELEFON t It. 470 ln ST.
Eataa pofttno - Cek. uvoda i* Slova-Bil« ki. U.M3. u Hrratako It. ».06«.
H	...	V	:■	i:!
Pooblaščeni prodajalec srečk Driavnerazredne loterije.
ZHDRUZHA GOSPODARSKA BAHKil D. D. V L3UBL3ARI
Miklošičeva cesta 10 (v lastni palači nasproti hotela Union).
■	.	'-tl.’;	s
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja ludi tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoči račun in na vložne knji. iice ter oskrbuje vm bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din. — Vloge nad 1Z5.000.000 Din.
AMERIŠKI ODDELEK :
Direktna sveže z ameriiklmi bankami. Glavni koreapondentl: American Ex-preaa-Companj, 65 Broadway, New Vork, ter njene podružnice in ngenci)e po vseh večjih mestih Združenih driav, Angto South American Hp.nk Ltd., London, ter po vnžnejših mestih ]»i5*'e Amerike, Čommcrcial B^nk ot Auslrn-Ua Ltd., London, ter po vseh valnt jSih mesilh Avstralije in Nove Zelandije, National Bank of South Africa, Lon* don, Pretoria.
Urejevanje ameriikih sapuftčla.
lUJ
aQ00000O0B00Eiii!3i000BQ000O0@000000BiQBro™B9999™99™™E5™999-
Za Jugoslov. tiskarno: K. Ceč.
Izdajatelj: Dr. A. Gosar.
Odgovorni urednik 2amer Srečko.