leto xxxix., št. 11      Ruj, 20. marca 1986      cena 40 dinarjev
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Priznanja ob tovarniškem prazniku (stran 2)
Imamo ljudi, ki znajo delati (stran 3)
Kmalu sodoben rentgenski oddelek (stran 4)
Spomladanska opravila v vrtu (stran 5)
Med mladimi v Žetalah (stran 6)
OCENA VOLITEV
ZELO
USPEŠNO
MnožiCni del letošnjih dele-
gatskih volitev je za nami. Tokrat
je potrebno besedo »množični«
še posebej podčrtati, saj je bila
udeležba takorekoč na vseh voli-
ščih sirom občine Ptuj, pa tudi v
ormoški in slovenskobistriški ob-
čini nad vsemi pričakovanji. Ze-
lo kritično razpoloženje v času
enoletnih priprav na volitve je
namreč kazalo na nerazpolože-
nje volilcev, kaže pa, da je bila
V krajevnih skupnostih, kjer
\so imeli odprte kandidatne liste,
^ugotavljajo, da le-te niso najbolj
posrečena oblika odločanja volil-
'fev o svojih delegatih. V glav-
nem so prejeli premalo glasov
volilcev tisti kandidati, ki so za-
radi abecednega reda bili napi-
sani na zadnjih mestih. Tako so
iz delegacij izpadli v mnogih pri-
merih tisti ljudje, na katere so še
posebej računali pri uveljavlja-
nju interesov krajevne skupnosti
v občinski skupščini in samou-
pravnih interesnih skupnostih.
prav kritična razprava o vseh
kandidatih tista, kije privedla na
volišča veliko volilnih upravičen-
cev.
V ptujski občini je bilo v volil-
ne sezname vpisanih 50.488 vo-
lilnih upravičencev, od teh jih je
bilo v času volitev 2.661 opravi-
čeno odstotnih. Volitev seje ude-
ležilo kar 46 tisoč 83 volilcev, kar
predstavlja 96,34 odstotno ude-
ležbo.
Za zaprto listo delegatov druž-
benopolitičnega zbora skupščine
občine Ptuj je glasovalo 39.389
volilcev ali 83 odstotkov.
Če bi opisovali volilno vzdušje
v posameznih krajevnih skupno-
stih, bi težko povsem pravično
določili tiste, ki so se posebno
pozorno pripravili na izvedbo
volitev. Lahko bi dejali, da je bi-
lo povsod zelo praznično in ži-
vahno, da so volitve v glavnem
opravili že v dopoldanskem času
■ in da so do večera tu in tam ča-
kali le na posameznike.
Glavni del delegatskih volitev
je tako za nami. Prvo nalogo smo
V nekaterih, predvsem halo-
ških krajevnih skupnostih so po-
membno vlogo odigrali tudi ra-
dioamaterji ptujskega CB -kluba
Poetovio, ki so skrbeli za nemo-
teno sporočanje rezultatov voli-
tev s posameznih volišč do volil-
ne komisije v krajevni skupnosti.
opravili uspešno, volilni posto-
pek pa s tem še ni zaključen.
Do 20. marca se morajo sestati
novoizvoljene delegacije in se
konstituirati ter izvoliti delegata
za drugo občinsko kandidacijsko
konferenco, ki bo v Ptuju 25.
marca, in delegata za prvo sejo
novoizvoljene skupščine občine
Ptuj, ki bo 14. aprila.
Dobili smo torej nove delega-
te, ki bodo zastopali naše intere-
se v skupščini občine in skupšči-
nah samoupravnih interesnih
skupnosti.
Upamo, da smo izvolili naj-
boljše, sicer pa bomo to lahko
ocenili šele čez štiri leta, od\isno
pa je tudi od nas samih, kako bo-
nio znali svoje delegate »oboro-
žiti« za njihovo aktivno delo in
kakšno odgovornost bomo terjali
od njih. JB
Volitve '86
Tako je bilo v četrtek in nedeljo na 393 voliščih v organi-
zacijah združenega dela in krajevnih skupnostih sirom
ptujske občine Foto: L. Kotar
SKLICANO SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV
SO PTUJ
ZADNJA SEJA V TRETJEM
MANDATU
Predsedniki zborov Skupščine občine Ptuj so sklicali 12. skupno
zasedanje Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Druž-
benopolitičnega zbora, ki do v ponedeljek, 31. marca. To bo dejansko
zadnje zasedanje zborov v tem, to je tretjem mandatu delegatskih
skupščin, saj bo 14. aprila že prvo zasedanje novo izvoljenih delega-
tov zborov občinske slcupščine četrtega mandata.
Dnevni red je precej obsežen, saj želi sedanja občinska skupščina
v glavnem končati vse zadeve, ki jih je pripravila in obravnavala v fa-
zan osnutkov. Med temi je prav gotovo najpomembnejši dokument —
predlog družbenega plana občme Ptuj za obdobje 1986—1990. O
njem je tekla razprava v občinskih organih in na sejah zborov od pro-
gramskih zasnov do osnutka skoraj leto dni, zato je tudi prav, da ga
skupščina sedanjega sklica tudi sprejme.
Nadalje bodo delegati na skupnem zasedanju obravnavali infor-
macijo o uresničevanju družbenoelconomskega razvoja občine v lan-
skem letu, poročilo o delu občinske skupščine v obdobju 1982—1986
in poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov, to je treh ko-
mitejev treh oddelkov in treh uprav.
Sklepali bodo še o predlogin štirih odlokov: o proračunu občine
Ptuj za leto 1986, o poprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, o
dopolnitvi zazidalnega načrta in o zagotavljanju sredstev za kritje
stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracij-
skih območjih. Ob koncu bodo opravili še volitve in imenovanja ter
obravnavali delegatska vprašanja.
FF
Povsod dobra
volilna
udeležba
v Ormožu so imeli v nedeljo
v volilne imenike vpisanih
13.080 volilnih upravičencev in
to na 65 voliščih. Volitev se je
udeležilo 96,78 odstotka volil-
cev. Volišča so bila lepo okra-
šena, povsod je vladalo prazni-
čno razpoloženje. Najbolj so se
potrudili na volišču v Miklav-
žu, kjer so z delom zaključili že
ob 13. uri.
Na 119 voliščih v Slovenski
Bistrici je volilo 22.025 volil-
cev. v volilne imenike pa so
vpisali 22.775 upravičencev.
Volilo je 96,84 odstotka vseh.
Najdaljši volilni imenik je imel
932 volilcev.
Četrtkovih volitev v Sloven-
ski Bistrici seje udeležilo 88,51
odstotka volilcev od 8761, v
obrti pa 795 od 947 ali 83,94
odstotka; v Ormožu pa znaša
skupen odstotek 93.
/^UVODNIK--
Izvolili smo naše
delegate
v nedeljo, 16. marca, je na 203 voliščih v ptujski občini volilo
50.688 volilnih upravičencev. Kakšne misli in želje so jih vodile, ko
so s svinčnikom v roki brali imena delegatov, ki bodo v naslednjih
štirih letih zastopali bazo v skupščinah samoupravnih interesnih
skupnosti, v družbenopolitičnem in zboru krajevnih skupnosti ob-
činske skupščine ?
Zagotovo danes bolj kot kdajkoli prej pričakujejo, da bodo de-
legati s polno odgovornostjo opravljali zaupano dolžnost. V sedanji
gospodarski situaciji, ko nas dnevno pretresajo vesti o predlaganih
in uveljavljenih podražitvah — pa naj gre za sladkor, olje, mleko,
kavo ah elektriko — še toliko bolj odgovorno. Brez dvoma se dele-
gati zavedajo težke in pomembne dolžnosti. Mnogi med njimi bodo
prvič sedli v delegatske klopi, se spopadli s kupom podatkov v ob-
sežnih materialih. Dvom o prispevku, ki ga lahko dajo iz delegat-
skih klopi k hitrejšemu in bolj perspektivnemu razvoju v vseh oko-
ljih naše družbe, zagotovo obstaja. Ko je denarja dosti manj kot bi
ga potrebovali, ko so — ne želje, pač pa potrebe veliko večje od
možnosti, je delo delegatov, ki odločajo, kam usmeriti skromne de-
narce, mnogo težje kot v času. ko je denarja toliko, da je mogoče
ustreči tudi željam.
Nedvomno bodo morali delegati, preden bodo resno zgrabili za
delo. zvedeti kaj več o svojih dolžnostih in pravicah. Njihova prva in
osnovna naloga je, da prisluhnejo zahtevam in potrebam baze, ki
jih je izvolila. In da se seveda udeležujejo sej delegacij, konferenc
delegacij in sej zborov skupščin. Prav udeležba na sejah, predvsem
v zborih uporabnikov interesnih skupnosti, je bila eden največjih
problemov sedanjega mandata. Če zbori niso sklepčni, delegati ne
morejo sprejemati dokumentov, pa naj gre za sklepe, odloke, plane
ali resolucije. Od sprejemanja teh dokumentov pa je odvisno tudi
uresničevanje dogovorjenih nalog in zbiranje denarja zanje. Pro-
blem nesklepčnosti pa je tudi finančne narave. Če skupščina ni
sklepčna, jo je treba ponovno sklicati — to pa je draga zadeva in
kaže, da bo vse dražja. Od delegatov pa seveda pričakujemo, da
bodo na sejah aktivno sodelovali in demokratično odločali o naj-
boljših ponujenih rešitvah našega razvoja v naslednjih letih. Da bo-
do sodelovaU pri oblikovanju letnih načrtov posameznih skupnosti
in predlagali spremembe tam, kjer bo to potrebno in umestno. Da
bodo izvršilni organi skupnosti zares samo izvršilni, ne pa oblastni
in vsemogočni.
Časi so taki, da je treba vsak dinar trikrat obrniti, posebej še v
' občini z manj razvitimi območji, ki v svojem razvoju v zadnjih letih
zaostajajo še bolj kot v prejšnjem desetletju. S skupnimi močmi si
bomo morah prizadevati za enakomernejši, predvsem pa hitrejši
razvoj občine kot celote, vso pozornost pa nameniti najbolj perečim
in občutljivim vprašanjem. Samo z dobrim delom v vseh okoljih, z
zagnanostjo, pridnostjo in poštenostjo bomo premagali sedanje te-
žave. Ne smemo dovoliti, da bi nas zaradi neuspehov zajelo malo-
dušje in nas odvrnilo od začrtane poti.
Zato so dobih delegati podporo z zahtevo, da bodo svoje delegat-
ske dolžnosti opravljaU tako, da se jim bomo lahko ob koncu man-
data zahvalili za opravljeno delo. Za marsiakterega delegata v tem
mandatu žal velja ugotovitev, da je bil to le na papirju, za svoje ne-
izpolnjene dolžnosti pa ni odgovarjal. Prepričani smo, da bo v no-
vem mandatu drugače — bolje!
Nevenka Dobljekar
OK ZSMS PTUJ
Nadaljevanje prekinjene seje bo 27. marca
v osnovne organizacije ZSMS
z območja ptujske občine je v za-
četku tega tediiia prispel zajeten
šop gradiva, ki so ga pripravili
na občinski konferenci mladih z
namenom, da ga vodstva aktivov
in organizacij dobro preučijo in
z vsebino seznanijo tudi ostale
člane.
Najpomembnejša novica je
pravgotovo vabilo za nadaljeva-
nje programsko-volilne seje ob-
činske konference, ki je bila pre-
kinjena 6. februarja letos. Nada-
ljevanje seje bo v četrtek, 27.
marca, ob trinajstih za odrom v
avli SrednješolsKega centra Ptuj.
V vabilu je zapisano, da bodo
mladi na tej seji najprej razpra-
vljali in verjetno tudi sprejeli
gradivo, ki ga je pripravila delo-
vna skupina pod vodstvom Dia-
ne Bohak. Gre predvsem za ob-
sežno informacijo o vodenju ka-
drovskega postopka in stanju v
ZSMS občine Ptuj po neljubih
dogodkih, o katerih smo že poro-
čali: nadalje je v tem gradivu za-
jet tudi predlog razrešenice dose-
danjih članov predsedstva in
predlog kandidatne liste za novo
vodstvo, ter izpisek iz volilnega
pravilnika republiške konference
ZSMS.
O predlogu za razrešnico do-
sedanjega vodstva smo že poro-
čali, tokrat objavljamo predlog
kandidatne liste za novo vocf-
stvo. Za predsednico OK. ZSMS
Ptuj je predlagana Tanja Niko-
lovski-Robinščak, za podpred-
sednika Oliver Težak, za sekre-
tarja Emil Mesaric in Miran Pri-
možič (izvoljen bo le en kandi-
dat); za člane predsedstva pa .so
predlagani Ruai Bogdan, Diana
Bohak, Marica Ernatič, Ivan
Gradiščnikj Samo Gorjup, Bojan
Hojnik, Bngita Markovic, Bojan
Minelač, Branka Petek, Branka
Planine, Dušan Toš in predstav-
nik kluba ptujskih študentov.
Za predsednika sveta za vzgo-
jo in izobraževanje je predlagana
Diana Bohak, za predsecinika
sveta za družbeno ekonomske
odnose Samo Gorjup, za pred-
sednika sveta za družbeno politi-
čni sistem pa Oliver Težak.
Poleg tega je v gradivu obja-
vljen tudi predlog delegatov
ptujske mladine za 1_2. kongres
ZSMS; predlagani so Irena Hu-
njet, Brigita Markovič, Jelka Ko-
kol in Stanko Vedlin, medtem ko
so za 12. kongres ZSM Jugoslavi-
je predlagali Emila Mesarica.
Sicer pa mladi so prejeli zares
zajeten kup gradiva, ki si ga to-
krat zares velja do podrobnosti
prebrati in se pripraviti na nada-
ljevanje prekinjene seje. To, kar
se je dogajalo na šestofebruarski
seJL SE NE SME VEC PONO-
VITI! M. Ozmec
9. srečanje gledaliških
skupin občine Ptuj
Po tem, ko je bilo ptujsko gledališče prizorišče občinskega sreča-
nja NAŠA BESEDA '86, v katerem so se poleg kluba mladih in Tea-
tra III predstavili še člani pionirskih in mladinskih kulturno umetni-
ških društev, ki delujejo v osnovnih šolah in srednješolskem centru,
bo v njem v naslednjem tednu ponovno živahno.
V tednu od 24. do 27. marca si bomo lahko v ptujskem gledališču
ogledali predstave na devetem srečanju gledaliških skupin občine
Ptuj. V štirih dneh, prvi dan bo predstava ob 19. uri 30 minut nasled-
nje tri dni pa še popoldanska ob 16. uri in 30 minut, bomo videli se-
dem nastopov gledaliških skupin:
— v ponedeljek, 24. marca ob 19. uri in 30 minut Javanovičevo
Življenje podeželskih plejbojev, gledališče Ptuj;
— v torek, 25. marca ob 16. uri in 30 minut Brešanovo Slavno-
stno večerjo v pogrebnem podjetju, PD Žetale. Ob 19. uri in 30 minut
Švajgerjevo Domačijo v izvedbi PD Desternik;
— sreda, 26. marca ob 16. uri in 30 minut Hans Schubert Zavesa
za vse življenje, PD Stane Petrovič Hajdina. Ob 19. uri in 30 minut
Tone Partljič, Moj ata, socialistični kulak, PD Vitomarci;
— četrtek, 27. marca ob 16. uri in 30 minut Greidamus Hodi de
Bodi. PD Lovrenc na Dravskem polju in ob 19. uri in 30 minut Jurčič-
Partljič Deseti brat, PD Grajena;
Vstopnice bodo v prodaji pol ure pred vsako predstavo pri gleda-
liški blagajni. Vabljeni!
mš
V Leskovcu in Žetalah »ZA«
v krajevnih skupnostih Leskovec in Žetale so
poleg volitev izvedli še referendum o podaljšanju
krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. V
obeh krajevnih skupnostih so zelo skrbno pripra-
vili program svojega nadaljnega razvoja. Da so na-
vedli resnično interese velike večine krajanov, sta
pokazala udeležba na glasovalnih mestih in v
obeh primerih visok odstotek za podaljšanje sa-
^Blftj^rispevka. V KS Leskovec se je odločilo »ZA«
84 odstotkov glasovalcev, v Žetalah pa nekaj nad
88 odstotkov.
Člani volilnega odbora v osnovni šoli Žetale so
se spomnili Korezovih v Čermožišah. ki jih je pred
kratkim prizadel snežni plaz, in ']m darovali 5 ti-
sočakov, ki bi jih sicer lahko porabili za malico.
Prav tako so ravnali člani volilnega oziroma glaso-
valnega odbora v Nadolah, ki so Korezovim po-
klonili 6 tisoč dinarjev. JB
Naši delegati na kongresu
Jutri se bo v Ljubljani pričel 11. kongres ZSS,
na katerem bodo tvorno sodelovali tudi ptujski de-
legati, skupaj 10. Vodil jih bo Stanko Debeljak,
predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. Po dogovo-
ru bodo Ptujčani sodelovali s tremi razpravami in
sicer bodo v okviru družbenoekonomskih odnosov
podrobneje razčlenili dogajanja v kmetijstvu, dru-
go so posvetili vlogi in nalogam sindikata — pose-
bej pa še vprašanjem v uveljavljanju političnega
sistema socialističnega samoupravljanja, tretjo pa
ustvarjalnosti delavcev v združenem delu in v zve-
zi s tem množični inventivni dejavnosti.
Na kongresu bodo sodelovali dr. Zdenko Anto-
novič iz TOZD Zobozdravstvo Ptuj, Darinka Cre-
tnik iz srednješolskega centra, Stanko Debeljak iz
občinskega sveta ZSS Ptuj, Josip Golub iz DO Ple-
skar, Katica Kašman iz EKK — TOZD Farma
prašičev, Franc Korošec iz TGA Boris Kidrič Ki-
dričevo. Edi Kupčič iz KK Ptuj, Erika Mihelač iz
Intesa TOZD Pekarne Vinko Reš. Marko Potočnik
iz Agisa ter Drago Zupanič iz Kmetijske zadruge
Ptuj.
MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
20. marec 1986 -  TEDNIK
Začeli z gradbenimi deli
v prvi etapi bomo zeradili mešalnico in silose, je povedala Erika
Mihelac, direktorica TOŽD Pekarne Vinko Reš. Pred dnevi so pričeli
s pripravljalnimi oziroma gradbenimi deli. Tako so že porušili staro
ploščo nad skladiščem, v ponedeljek (17. marca) pa so pričeli z izkopi
za silose. Z izvajalcem del Gradisom ~ temeljno organizacijo Grad-
nje Ptuj, so se dogovorili za štirimesečni rok. Skupaj s projekti jih bo
prva etapa izgratfnje veljala 130 milijonov dinarjev. 40 milijonov so
dobili oa občinskih in republiških blagovnih rezerv, ostalo pa so krat-
koročno posojena sredstva temeljnih organizacij v okviru DO Intes.
Za prizidek, skladišče in slaščičarno je sredstev kljub prvotnemu
optimizmu zmanjkalo. Poleg tega seje pojavil še dodatni problem za-
Letos bodo zgradili mešalnico in silose
foto: M. Ozmec
radi širitve železniškega tira, zato bo potrebno zagotoviti izhod iz pe-
kanie na dvoriščno stran.
Ce bi v tem trenutku želeli zgraditi še drugo in tretjo etapo, bi po-
trebovali 350 milijonov dinarjev. Teh pa nimajo niti vsi nekarji v Slo-
veniji. Zato se v temeljni organizaciji pripravljajo na problemsKo kon-
ferenco, na kateri bodo širši javnosti predstavili omenjene probleme.
Proizvodnja v Kidričevem seje normalizirala, to se vidi tudi po ka-
kovosti pekovske proizvodnje. Se vedno se ljudje niso sprijaznili z no-
vo obliko žemljic, čeprav je testo nespremenjeno.
MG
Peti krožek bo v administraciji
v DO Agis se pripravljajo na ustanovitev petega krotka za izbolj-
šanje proizvodnje in sicer krožka, ki bo deloval v administraciji. Po-
leg^ tega, da letos planirajo 130 inventivnih predlogov, se bodo preiz-
kušali tudi v profesionalni inventivni dejavnosti, kakršno poznajo že
v mariborskem TAM-u.
Ta mesec so sicer nameravali organizirati okroglo mizo na temo
inovacije v administraciji, vendar so lo na predlog sekcije inovatorjev
prestavili na kasnejši čas — torej v obdobje, ko bodo že imeli prve re-
zultate dela krožka za izboljšanje proizvodnje v administraciji.
Sekcija inovatorjev v DO Agis šteje 78 članov, ki si zelo prizadeva-
jo, da bi z lastnim znanjem in ustvarjalnostjo reševali vprašanja iz in-
vesticijskega plana delovne organizacije AGIS, zlasti ko gre z namen-
ske stroje.
MG
Kaj in kako bomo sejali?
Na nedavnem zasedanju zbora združenega dela skupščine obči-
ne Ptuj smo slišali tudi tole zanimivo razpravo enega izmed kmetov
— delegatov:
»Kmetje v tem času upravičeno sprašujemo odgovorne v republi-
ki in tudi v "občinah - kako in kaj bomo spomladi sejali? Obstaja na-
mreč bojazen, da si marsikdo ne bo mogel privoščiti takega »fuksu-
za«, da Di lahko kupil drago koruzno seme, krompir in drugi repro-
dukcijski material, zlasti pa um.etna gnojila. Tako slišimo, da bomo
kmetje sejali svojo koruzo, ki da tudi za polovico manj pridelka, ne
bomo uporabljali več toliko umetnih gnojil — skratka žetev bo takšna
kot bo setev!
Zanima nas kaj bo ukrenjenega, da ne bo več prihajalo do takih ne-
sorazmerij in anomalij v cenah, kdo bo poskrbel za regrese pri naku-
pih semen in gnojil in če bomo zemlji dali tisto, kar ji moramo da-
ti .. .«
Seveda odgovora žal ni mogel dobiti, ker med prisotnimi ni bilo ni-
kogar, ki bi ga lahko dal. Bom.o tarnali spet takrat, ko bo prepozno? Z
ozirom na izkušnje in našo prakso bo tako.
mš
Direktorica TOZD Delta v Ptuju Marija Krničar pozdravlja prisotne
na slovesnosti ob tovarniškem prazniku.
Slavnostna govornica je bila Anica Kokol — predsednica osnovne orga-
nizacije sindikata.
Priznanja ob tovarniškem prazniliu
v temeljni organizaciji združenega dela
DELTA v Ptuju so v soboto, 8. marca, pro-
slavili tovarniški praznik, skupaj z njim pa
tudi praznik žensk, saj je v tem — nekaj nad
600-članskem kolektivu, večina zaposlenih
prav žensk.
Direktorica TOZD Marija Krničar je v
svojih pozdravnih besedah poudarila pomen
praznika, ki je vsako leto pregled opravljene-
ga in priložnost za načrtovanje v prihodnje,
obenem pa tudi dobra šola za še boljše go-
spodarjenje.
Na slovesnosti v Delti so tudi letos podelili
jubilejne nagrade za deset, dvajset in trideset
let dela, skupno 25. Tako jubilejno nagrado
je za 30 let dela v Delti prejela Vida Zavec.
Priznanje za najboljšo delavko v izmeni 100
je prejela Milena Ladič, v izmeni 200 Milica
Pečniic in za najboljšega delavca v režiji
Franc Krajnc. Za najboljšo družbenopoliti-
čno delavko so letos v Delti proglasili Kristi-
no Levanič in za najboljšo mladinko Nado
Rašl. Poleg tega so podelili še plakete in pri-
znanja delovne organizacije Labod, ki jih je
dobilo osemnajst delavk in delavcev.
Sledila je še podelitev štirinajstih značk za
pet, deset in petnajstkratno darovanje krvi,
bogat kulturni program z nastopom zaposle-
nih in njihovih otrok ter učencev iz osnovne
šole Tone Žnidarič. Ob tovarniškem prazni-
ku pa so odprli tudi likovno razstavo slikarja
— amaterja Vlada Serca iz Kidričevega.
Tovarniški praznik v Delti so sklenili z
družabnim srečanjem.
tekst in foto: mš
Priznanja najboljšim delavcem za leto 1985.
Dobitniki priznanj delovne organizacije Labod.
Jubilejne nagrade za 10 in 20-letno zvestobo kolektivu Delte.
... in še Vidi Zavec za 30 let dela.
S PREVENTIVNIM DELOVANJEM FnčDVSEM USMERJATI
V zaostrenih gospodarskih in
političnih razmerah je bilo v mi-
nulem obdobju nekoliko težje tu-
di delo družbenega pravobranil-
ca samoupravljanja — tako na
področju varovanja družbene
lastnine kot samoupravnih pra-
vic. To pa ne pomeni, daje druž-
beni pravobranilec samoupra-
vljanja nek državni organ, organ
pregona, ampak je v bistvu sa-
mostojni organ družbene skup-
nosti, ki v skladu z zakononi
usmerja svojo aktivnost v pre-
ventivno delovanje z vlaganjem
pravnih sredstev pred sodišči
združenega dela in drugimi sub-
jekti.
»Poudariti je potrebno, da
smo svoje delo usmerili pred-
vsem v preventivno delovanje.
Moram reči, da znotraj združe-
nega dela in tudi drugod pri tem
ne naletevamo na odpore v tem
smislu, da bi naše pobude —
ustne ali pisne, sodelovanje z
DPO, zlasti sindikatom ali s po-
slovodnimi organi — naletele na
odklanjanje ali nerazumevanje.
Sodelovanje z vsemi naštetimi je
nujno, prav tako z občinskimi
družbenopolitičnimi organizaci-
jami in zborom združenega dela
skupščine občine Ptuj kot z osta-
lima skupščinskima zboroma.
Družbeni pravobranilec je dol-
žan skrbeti, da se izvajajo določ-
be samoupravnih in splošnih ak-
tov v združenem delu ter drugih
predpisov in zakonov. Preštevil-
čnost pravnih in drugih norm, ki
dostikrat ne upoštevajo ekonom-
skih zakonitosti in delovanje tr-
ga, pa v bistvu pripelje tudi orga-
nizacije združenega dela na tako
poslovanje, ki je na robu zakoni-
tosti. In tu prihajamo dostikrat v
nasprotja med delom družbene-
ga pravobranilca in organizacija-
mi združenega dela.
Upam reči, da nismo ozki in
da ne vidimo le črke zakona,
temveč poskušamo s preventiv-
nim delovanjem usmerjati. To pa
seveda ne pomeni, da toleriramo
nezakonitost ali da jo dopušča-
mo. Mislim, da je potrebno prav
znotraj vseh struktur in družbe-
nopolitičnih organizacij krepiti
ustavnost in zakonitost, kajti ne-
izvajanje tega v bistvu ruši politi-
čni sistem. Anarhija na tem po-
dročju pa je samovoljno delova-
nje, zato so upravičeni posegi teh
ali onih organov na v bistvu ne-
Dimče Stojčevski — družbeni pravobranilec samoupravljanja občine
Ptuj. Foto: M. Ozmec
profesionalni pristop k tolmače-
nju lastnih samoupravnih aktov
nekaterih zakonov in predpisov
ter iskanje lukenj v njih. Tudi v
ptujski občini namreč nismo
imuni v kršitvah samoupravne
zakonodaje in družbene lastnine.
Število pritožb, ki smo jih do-
bili v letu 1985. je ponovno v po-
rastu, predvsem gre za pritožbe
posameznikov ali skupin delav-
cev. Ljudje se pritožujejo pred-
vsem zaradi razporeditev na —
za njih neustrezna delovna me-
sta, zaradi osebnih dohodkov in
številnih drugih področij. Menim
pa, da bi morali vrsto teh vpra-
šanj razreševati delavci znotraj
svojih kolektivov, kjer imajo pra-
vne in strokovne službe. Zal pa
še vedno obstaja nezaupanje do
lastnih samoupravnih organov in
strokovnih služb. To pregrado bi
morali obiti, saj so delavci v bi-
stvu zelo pošteni in odkriti pri
svojih navajanjih argumentov in
dejstev.
Rad bi omenil še disciplinske
postopke, ki so postali že pravi
sodni postopki z neskončnimi
zavlačevanji. Vse to otežuje hitro
in učinkovito delo ter ukrepanje.
V lanskem letu smo se osredo-
točili na delo nekaterih delovnih
sredin. Ugotavljamo, da delegati
za delavski svet ne prihajajo s
stališči delegatske baze. Kakšno
je po tem odločanje in samou-
pravljanje pa tako vemo. Tudi
delegati za delavski svet delo"ne
organizacije ne dobivajo smernic
v svoji TOZD. Taki primeri so in
to krni ves samoupravni proces.
Tudi v raznih referendumskih
oblikah odločanja poprejšnjih
obravnav dostikrat ni ali pa so
pomanjkljive. Tu večkrat zatajijo
družbenopolitične organizacije,
pa tudi področje celovitega in-
formiranja delavcev. V TGA na
primer izvedejo anketo, da ugo-
tovijo — koliko ljudje poznajo
posamezni samoupravni akt, da
jim lahko dajo še možnosti do-
datnega informiranja prek vseh
možnih oblik, ki v tovarni obsta-
jajo.
V zadnjem času so tudi pogo-
ste prekinitve dela. Na tem po-
dročju se ne držimo zakonskih
postopkov. Zlasti pa me motijo
zadeve takrat, ko jo opredeljuje-
mo kot štrajke, prekinitve dela in
ne vem kako jih še imenujemo,
pa so se v bistvu delavci že v na-
prej dogovorili in celo s pisnimi
vabili opozorili, da hočejo imeti
sestanek zaradi delitve osebnih
dohodkov ali podobnih vpra-
šanj.
V republiških sindikatih in tu-
di pravobranilci pripravljamo
»pravila igre« o prekinitvah de-
la, ker jih do sedaj praktično ni-
mamo. Naša zakonodaja ni
vsklajena z mednarodno konven-
cijo št. 111 iz leta 1971, ki omo-
goča prekinitev dela. Žalostno
pa je to, da največkrat, ko do ta-
kih prekinitev pride, odgovarjajo
delavci ali samo delavci in le
redko tisti strokovni in poslovod-
ni delavci, ki so tako ali druga-
čno škodo posredno ali nepo-
sredno povzročili. Najslabše pa
je, da v takih primerih posredu-
jejo komiteji za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozašči-
to. Saj ni napadena država. Tu
so samoupravne poti, od sindika-
ta do delavskega sveta. Torej po-
stopki, ki jih opredeljuje zakon
in po njih se je potrebno ravnati.
Ce bi to storili že prej, do tega ne
bi prihajalo, niti do izpada proiz-
vodnje, dohodif.a itd.
Mnogo manj je v tem času pri-
tožb zaradi nepravilnih dodelitev
stanovanj. To pomeni, da so v
OZD dobro uredili svoje samou-
pravne akte. Pritožbe so pred-
vsem na odobravanje kreditov.
Tu bo moralo priti do spre-
memb, oziroma do tega, da bodo
krediti uporabljeni tudi v prave
namene.
Več bomo morali storiti tudi
na področju motenj v poslovanju
in dosledne uporabe 152. člena
zakona o združenem delu. S hi-
trejšim reagiranjem bomo morali
začeti s postopki razreševanja te-
žav pravočasno in ne čakati na
počasne in neizvedljive ukrepe,«
nam je na kratko opisal delo
družbenega pravobranilstva sa-
moupravljanja v letu 1985 Dim-
če Stojčevski. Pravi, da delo sicer
ne more biti povsem samostojno,
le skupaj z vsemi subjekti, z ra-
zumevajočo vlogo in strpnostjo
se lahko razreši marsikateri pro-
blem. Celo so predlogi, da se
funkcija družbenega pravobra-
nilca spremeni v tem smislu, da
ne bi bil samo samostojni organ
družbene skupnosti, temveč bi
postal samostojni organ združe-
nega dela, drugih samoupravnih
skupnosti in interesnih skupno-
sti. Potlej bi bila njegova vloga
še bolj neposredna v razreševa-
nju problemov te ali one delovne
sredine. *mL^
TEDNIK - 20- marec 1986
DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3
JZ RAZPRAVE NA PROGRAMSKO VOLILNI SEJI OK ZKS PTUJ
Imamo ljudi, ki znajo delati
o obširni razpravi, kije bila 10. marca na programsko volilni
seji Občinske konference ZKS Ptuj smo poročali že v prejšnji števil-
ki. Ni lahko na kratko povzeti vsega, kar je bilo povedanega na
konferenci, zato se omejujemo bolj na kronološki zapis razprave.
Miran Primožič iz OO ZKS
Marlcovci je spregovoril o delu
mladih komunistov, ki ne dajejo
dovolj vzgleda drugi mladini.
Franci Golob je na konkretnih
primerih v KS Gorišnica in KS
Jože Potrč Ptuj prikazal uspešno
delo sveta ZK in predlagal, da se
v programske usmeritve zapiše,
da je svet ZK treba ustanoviti v
vsaki krajevni skupnosti, kjer ob-
stajajo pogoji, v ostalih pa poo-
blastiti sekretariat OO ZKS v
KS, da sklicuje konference ko-
munistov v KS.
Slava Šare je govorila o ures-
ničevanju reforme vzgoje in izo-
braževanja in poudarila, da so
odnosi v osnovni šoli vzgled tudi
drugim.
Oton Polič je polemiziral z
enostranskimi kritikami, ki lete
na samoupravne interesne skup-
nosti in imel več vsebinskih pri-
pomb na osnutek programskih
usmeritev. Med drugim je pou-
daril, da bi morali jasno poveda-
ti »kaj je z zakonom zapovedano
in o čemer naj se še samoupra-
vno dogovarjamo«. Izhajajoč iz
tega je predlagal, da »če ne mo-
remo v takem obsegu odločati,
spremenimo način odločanja.«
Marjan Irgl je obširneje spre-
govoril o metodah dela v ZK,
ker se komunisti preveč dogovar-
jamo le o tem, kaj bomo delali,
premalo pa o tem — kako bomo
delali. Govoril je še o kadrova-
nju, kritiki in samokritiki.
Jože Jančič je govoril o delu
ZK v DO Agis Ptuj, kjer so nuj
ne spremembe v posodobitvi
proizvodnje in vključitev v raz-
vojne tokove.
»Težišče dela je treba usmeriti
v osnovne organizacije ZKS« je
v svoji razpravi poudaril Feliks
Bagar. Vsaka organizacija mora
delovati samostojno in učinkovi-
to, med komunisti je treba razvi-
jati lepe tovariške odnose in biti
pri delu dosleden. Člani organov
ZK so dolžni posebno vzgledno
delovati v OO ZKS, kjer so pove-
zani in za katere so zadolženi.
»Iz ZK odhajajo predvsem
omahljivci in tisti, ki se niso pri-
pravljeni boriti za spreminjanje
odnosov« je ob konci naglasil
Feliks Bagar.
Silva Gorjup, predsednica to-
variškega razsodišča, je govorila
predvsem o delu tega razsodišča,
o sprejemanju, izključitvah in iz-
stopih z ZK ter o pritožbah, ob
koncu pa še o obveščanju, odgo-
vornosti in usposabljanju v ZK.
Mihael Ledinek je obširneje
spregovoril o uspehih kmetijstva
v ptujski občini, ki se lahko s po-
nosom postavi ob bok proizva-
jalcem ne le v Sloveniji in Jugo-
slaviji, temveč tudi v razvitem
svetu. Kljub temu pa je kmetij-
stvo v izredno težkem položaju,
saj je lansko leto realiziralo le
dve tretjini akumulacije iz leta
1984. >
PROBLEMI MANJŠE RAZVI-
TOSTI IN NEZAPOSLENOSTI
Janko Bezjak, sedanji predsed-
nik izvršnega sveta SO Ptuj in
novo izvoljeni sekretar predsed-
stva OK ZKS je obširneje spre-
govoril o neugodnih gospodar-
skih gibanjih v letu 1985. Gospo-
darstvo je moralo plačati 5,1 mi-
lijarde din za obresti, dohodka
pa je ustvarilo le za 3,4 milijarde
din. Podvojile so se tudi izgube,
industrijska proizvodnja pa je bi-
la za dober odstotek pod ravnijo
1984.
Srednjeročnega plana
1981—85 nismo dosegli, število
nezaposlenih pa se je v tem času
skoraj podvojilo in imamo sedaj
okoli 1600 iskalcev zaposlitve.
Vzrok je tudi v tem, da nimamo
dovolj sposobnih strokovnjakov
tehničnih strok, saj nezaposle-
nost izhaja tudi iz slabo izrablje-
nih kadrovskih zmogljivosti.
V industriji prevladuje zastare-
la tehnologija, odpisanost opre-
me je nadpovprečna, industrija
ustvarja le skromna sredstva za
reprodukcijo, ki jih v glavnem
porabijo za tekoče poslovanje,
manj pa za obnovo.
Rezultati povezave OZD v
večje poslovne sisteme s sedežem
zunaj občine so skromni. To še
zlasti velja za TOZD, ki imajo
sedeže DO drugod, zaposlujejo
pa okoli 3 tisoč delavcev. Večina
jih posluje na meji rentabilnosti
ali celo z izgubo. V ptujski občini
ostajajo le osebni dohodki teh
zaposlenih, nič pa ne prispevajo
za ceste, stanovanjsko gradnjo
itd. To velja tudi za številne dis-
locirane obrate, ki v naši občini
zaposlujejo okoli tisoč delavcev
in za blizu 2500 delavcev, ki se
vozijo na delo v druge občine.
Tako skoraj 30 odstotkov zapo-
slenih v občini ne prispeva niče-
sar za infrastrukturo, čeprav jo
dnevno uporablja.
Poudaril je, da ti podatki do-
volj zgovorno kažejo, koliko te-
žav povzroča sedanji način obli-
kovanja sredstev za SIS material-
ne proizvodnje. Prizadevati si
moramo, da bomo tudi za to po-
dročje uveljavili enak način obli-
kovanja sredstev kot ga imamo
pri družbenih dejavnostih.
Ob koncu je Janko Bezjak
omenil še probleme ekologije, ki
nastajajo glede zaščite pitne vo-
de, odlagališč odpadnih snovi,
čistilne naprave itd. Probleme
preskrbe prebivalstva s premo-
gom in drugimi energetskimi vi-
ri. Vsem tem problemom bomo
morali v srednjeročnem obdob-
ju, ki je pred nami, posvečati po-
sebno skrb in vlagati veliko na-
porov, da jih odpravimo.
TREBA JE DELAVCEM PRI-
SLUHNITI
Alojz Gojčič, član CK ZKS, je
poudaril, da je položaj pri nas
zapleten, ni ga moč reševati z
razpravami in resolucijami. Raz-
položenje med ljudmi je slabo,
trdo, napeto. Problem osebnih
dohodkov je najtežji. Najti bi
morali pametno razmerje med
delavci in strokovnjaki. Kritično
moramo oceniti, v kakšnem po-
ložaju je delavec z nizkimi OD in
zakaj teži k uravnilovki, ki je bli-
zu razuma.
Delavcem bo treba bolj pri-
sluhniti, ne samo glede življenj-
skega minimuma, ki ga nujno
moramo rešiti, temveč tudi v
vsem drugem, kar jih žuli. Lju-
dem bo treba tudi bolj konkretno
povedati, kaj smo naredili v pre-
teklem mandatu. Družbenopoli-
tična funkcija ne sme postati po-
klic.
Problem izstopanja iz ZK izra-
ža tudi splošno razpoloženje v
ZK in do sistema. Vsak, ki je šel
iz ZK ima svoj razlog, to ni zgolj
selekcija. V občini nas je čez
2500 članov ZK, ki moramo ne-
kaj narediti, treba je samo jasne
usmeritve. Brez tega ni napred-
ka. Govoriti o nazadovanju je
škodljivo. Smo pred potencialni-
mi vprašanji: ali več delati, ali se
v tujini še bolj zadolžiti, ali pa z
modrimi ukrepi kaj narediti.
»Resnica je v nas samih in v to
resnico je treba vpeti ZK« je
poudaril Alojz GojčiČ.
V nadaljevanju je kritično oce-
nil tudi razprave ob zaključnih
računih, ki so znova potrdile, da
diferenciacije med dobrim in sla-
bim nismo v stanju izpeljati.
Med ljudmi je veliko kritike, ta
cesto poskuša bolj rušiti kot gra-
diti. Zaostriti je treba odgovor-
nost do dela tako v ZK, kot v
sindikatih in na vseh drugih po-
dročjih, ker brez tega ne bo na-
predka.
VSEENO SMO DOSEGLI
PRECEJ
Franc Tetičkovič, sedanji pred-
sednik SO Ptuj in novo izvoljen
predsednik OK ZKS, je uvodo-
ma povedal, da si v tem mandatu
nekih novih nalog nismo mogli
izmišljati, temveč smo se polno
vključili v uresničevanje srednje-
ročnega plana, ki je bil sprejet le-
ta 1981 in v uresničevanje drugih
nalog, ki smo si jih zastavili ob
začetku mandata leta 1982. Ni
bilo vse dosedanje delo slabo.
Analiza o uresničevanju srednje-
ročnega plana je v izdelavi. Bile
so uresničene velike naložbe v
industrijo in kmetijstvo. Sprejeta
je investicija za modernizacijo
primarnega aluminija v TGA,
potrebno bo veliko odrekanja,
da bo ta investicija izpeljana.
Tudi danes ne moremo priča-
kovati, da bodo ljudje v novo ob-
činsko vodstvo prišli kot »odreši-
telji«. Krepko se bodo morali vsi
vključiti v to, kar smo skupaj že
sprejeli v združenem delu, v de-
legatskih skupščinah in v družbe-
nopolitičnih organizacijah. Le
pogoji bodo sedaj še težji, kot so
bili prej. ZK je sestavni del tega,
zato bo morala mobilizirati vse
subjektivne sile za uresničitev
nalog, ki so pred nami.
Moramo se tudi ustrezno
usposobiti. Pri tem je najpo-
membnejše kadrovsko vprašanje.
Res je, da nam primanjkuje stro-
kovnjakov, da v kadrovski struk-
turi zaostajamo, vendar pa ima-
mo ljudi, ki znajo delati. Bolj bo-
mo morali vključevati mlade lju-
di in se manj patriarhalno obna-
šati do mladih ambicioznih ka-
drov.
Nakazal je potrebo, da se v
okviru občine ustanovi organiza-
cijska oblika, ki bi združevala
strokovnjake, ki bi lahko pripra-
vljala za gospodarstvo strokovno
utemeljene razvojne programe.
Tako bi pomagali posodobiti na-
šo industrijo, privabljali od dru-
god delovno intenzivne progra-
me, kar bo tudi utemeljeno, saj
imamo veliko nezaposlene delo-
vne sile.
Slavko Kleindienst, sekretar
Medobčinskega sveta ZKS za
Podravje, je med drugim omenil
pobude, ki jih je dal MS ZKS za
Podravje in so te že prišle v 00
ZKS na področju gospodarstva.
Treba je iti v konkretno akcijo za
povezovanje v širše asociacije.
Predlagal je tudi, da se v pro-
gramske usmeritve uvrsti tudi
preverjanje skupnih nalog, spre-
jetih v MS ZKS Podravja, da je
treba bolj opredeliti nalogo na-
daljnjega usposabljanja narodne
zaščite in odgovornost komuni-
stov za delovanje v institucijah
političnega sistema.
Vida Toševa iz Vitomarc je
opozorila na nekatere probleme
manj razvitih KS, predvsem fi-
nanciranje, na področju kulture,
vzgoje mladih in na oportunizem
v ZK.
Razpravo o uvodnem poročilu
je sklenil Stanko Debeljak, pred-
sednik Občinskega sveta ZSS
Ptuj, ki se ni strinjal s tistimi oce-
nami iz razprave, ki so očitali
sindikatom, da so se premalo an-
gažirali v razpravi o zaključnih
računih, kar je tudi ustrezno ute-
meljil. Omeni še pavšalni očitek,
da v zvezi .sindikatov zagovarjajo
tudi slabe delavce. To ni res, dej-
stvo pa je, da v sindikatih ne bo-
do dopuščali, da bi razne vod-
stvene strukture nastopale proti
delavcem, ki pošteno izražajo
svoja stališča. Prav tako v sindi-
katih ne morejo pristajati na iz-
redno nizke dohodke delavcev v
tekstMni industriji. Izrazil je pre-
pričanje, da bo ZK v občini pod-
prla prizadevanja sindikatov in
da bodo komunisti v njih akti-
vno sodelovali.
Razprava je bila tudi o ka-
drovskih vprašanjih v ZK.
FF
Kaj
pričakujejo
od
kongresa?
Josip Golub: »V naši družbi vsi
poznamo probleme, napake, po-
znamo tudi poti za njihovo razre-
ševanje, vendar doslej bistvenih
zasukov noče in noče biti. Od
kongresa pričakujem, da bo resni-
čni mejnik in da bomo prešli od
besed k dejanjem.
Spoznati moramo nujnost pri-
sotnosti sindikata v vseh fazah
proizvodnje. To, da sindikat za
nekatere stvari odgovarja šele po
končanem delu, ni sprejemljivo.
Prav tako moramo najti pot —
oblike in metode dela, ki bodo za-
gotovile prenos dela sindikata s
forumov v bazo.«
Stanko Debeljak: »Na kongre-
su moramo sprejeti akcijske do-
kumente — dokumente s konkret-
no vsebino sindikalnega dela, ki
bo vsebovala tudi roke in nosilce
nalog. Sedanji dokumenti so pre-
široko zastavljeni, preveč je sta-
lišč, za katere smo prepričani, da
jih v naslednjih štirih letih ne bo-
mo mogli uresničiti.
Prepričan sem, da bomo dele-
gati v razpravah podali nekatere
konkretne rešitve in predloge iz
prakse in da bomo s tem prispeva-
li k sprejemu kakovostnih in kon-
kretnih stališč, ki nam bodo de-
jansko služila na terenu kot izho-
dišče za naše delo v korist krepi-
tve samoupravnega položaja de-
lavca, njegove socialne varnosti in
razvoja.
Erika Mihelač: »Delegati na
11. kongresu verjetno ne bomo iz-
vedli revolucije. Gotovo pa je, da
mora kongres postati začetek na-
šega novega obdobja.
V preteklosti smo se preveč od-
daljili od sprejetih sklepov, pre-
malo smo bili dosledni. Vsi dose-
danji stabilizacijski programi mo-
rajo dobiti podporo. Prepričana
sem, da tako želijo vsi delavci.
Kritična analiza delovanja poli-
tičnega sistema socialističnega sa-
moupravljanja je dana v razpravo
v pravem trenutku. Družbenopoli-
tične organizacije jo vključujejo v
razprave skupaj z dokumenti za
kongrese. Namen je konkretizirati
in spodbujati aktivnosti pri do-
slednejšem uresničevanju sistema
socialističnega samoupravljanja,
to pa je tudi cilj dolgoročnega
programa gospodarske stabiliza-
cije.«
Franc Korošec: »Želim, da se
dogovorimo za takšen obseg dela,
za katerega smo že danes prepri-
čani, da ga bomo uresničili. Kon-
gres naj bo torej dogovor za ures-
ničitev sprejetih usmeritev in na-
log, ne pa samo spisek želja, ki se
bo sam po sebi uresničil.
Ce resnično želimo naprej, mo-
ramo preiti od besed k dejanjem.
Ne smemo pozabiti, da je vsak po-
sameznik element velike družine,
za katero je dolžan po svoji spo-
sobnosti in zmožnosti prispevati
svoj delež, skladno s položajem in
funkcijo, ki mu je zaupana. Na to
pogosto pozabljamo in zahtevamo
največ od tistih, ki jim je zaupana
vloga neposrednega proizvajalca.
Če smo pripravljeni sprejeti dej-
stvo, da je žetev samo po oranju in
setvi, potem uspeh ne sme izosta-
ti.«
Pripravila MG
Slike: JB, OM
Odlikovanja
predsedstva SFRJ
v ponedeljek dopoldne je bila v prostorih skupščine občine Ptuj
krajša slovesnost, na kateri je predsednik Franc Tetičkovič izročil
odlikovanja predsedstva SFRJ petim zaslužnim občanom ptujske ob-
čine. __
Predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič ob izročitvi odlikovanj. V ozadju
od leve: Silva Kolarič, Ivan Haslinger, Franc Ceh, Silva Razlag in Mar-
tin Učakar. fotografija: M. Ozmec
Medaljo zaslug za narod je izročil Silvi Razlag, Red dela s srebr-
nim vencem Silvi Kolarič, Francu Cehu in Ivanu Haslingerju, med-
tem ko je Martin Učakar prejel Red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Čestitkam so se pridružili tudi predstavniki družbeno političnih orga-
nizacij občine Ptuj. -OM
Volitve, kadrovska vprašanja,
kritična analiza, referendum
Predsedstvo OK SZDL je na prejšnji seji zaokrožilo določene
svoje aktivnosti. Tako je pregledalo priprave na volitve in v okviru te-
ga priprav« na drugo občinsko kandidacijsko konferenco, ki bo 25.
marca. Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami občine
pa je dalo podporo sestavi izvršnega sveta SO Ptu|v novem mandatu,
kot jo predlaga mandatar Jože Botolin. Novi izvršni svet bo imel de-
vet članov, vsi pa bodo svoje naloge opravljali profesionalno.
Podrobno je predsedstvo razpravljalo o pripravah na drugo ob-
činsko kandidacijsko konferenco se na torkovi seji.
V pretres je vzelo tudi kandidatno listo sodnikov porotnikov, ki
jim poteče mandat. Z liste se morajo črtati vsi, ki so bili v prejšnjem
obdobju neaktivni, dopolnijo pa se naj s kandidati iz krajevnih skup-
nosti. Predsedstvo je predlagalo, da bi vsaka krajevna skupnost sode-
lovala s tremi aktivnimi družbenopolitičnimi delavci.
Med napovedanimi točkami dnevnega reda je bilo najbolj živah-
no pri obravnavi ugotovitev dosedanjih razprav kritične analize, o ka-
teri so delovni ljudje in občani ptujske občine bolj vneto razpravljali,
kot je bilo pričalcovati. Je pa tudi v teh razpravah vrzel, razpravljali so
v glavnem okrog vsebine, manj pa 6 tem, kako delajo v lastnih oko-
ljih. T^ko je Marica Fait poudarila, da je potrebno v četrtem mandatu
vzeti resno pripombe, ki so jih imeli glede delovanja delegacij oziro-
ma delegatskega sistema nasploh. Posebej je bilo v teh razpravah
opozorieno na nemoč delegatov pri odločanju v kateremkoli delegat-
skem okolju. V združenem delu, kot je dejal Stanko Debeljak, zahte-
vajo racionalizacijo delegatskega sistema in njegovo večjo učinkovi-
tost.
Pozitivno so ocenili prizadevanja za organizacijo skupnih služb
krajevnih skupnosti pbčine Ptuj. Zataknilo pa se je pri obravnavi pra-
vilnika o sistemizaciji del in nalog v skupnih službah KS, ki je povr-
šno sestavljen in potrebuje ustrezne dopolnitve. Narobe je namreč, da
akt obravnava samo tajnike, ne pa tudi del in nalog vseh v strokovnih
službah.
Predsedstvo je na seji 12. marca že razpolagalo z podatki iz anke-
te o bodočem občinskem samoprispevku, vendar je potrebno dokon-
čno odločitev sprejeti na podlagi strokovnih opredelitev. Testiranje
javnega mnenja je pokazalo, da naj bi 70 odstotkov bodočega samo-
prispevka šlo za zdravstvo, 15 za ceste, 10 za vzgojo in izobraževanje
ter 5 za reševanje delovnih pogojev Radio-Tednika.
MG
Cvetko Pantar ponovno predsednik
Na nedavni programsko volilni skupščini krajevne organizacije
zveze združenj borcev narodnoosvobocfilne vojne Ptuj v krajevni
skupnosti Jože Potrč v Ptuju so ugotovili, da je v delo še vedno deja-
vno vključenih 17 njihovih članov, ki so aktivni v vseh družbenopoli-
tičnih organizacijah in društvih ter v krajevni skupnosti. Od skupno
55 pa jih dve tretjini deluje v okviru potreb in zdravstvenih zmožno-
sti, osem pa je takih, ki so bili evidentirani v razne delegacije. Ppleg
tega pa nekateri opravljajo še druge funkcije v občinski borčevski or-
ganizaciji.
V programu dela za leto 1986 so podrobno razčlenili vse naloge,
ki jih bodo borci morali opravljati v sklopu drugih družbeno politi-
čnih organizacij in same krajevne skupnostj. Njihova posebna skrb
pa ostaja še naprej socialna varnost borcev in vojaških vojnih invali-
dov, pa tudi članov družin padlih borcev; V fo obliko sodijo možnosti
zdravljenja, primerne rekreacije in druge oblike skrbi zanje.
Na skupščini so borci v KS Jože Potrč izvolili za svojega pred-
sednika ponovno Cvetka Pantarja, s čimer so mu dali priznanje za do-
sedanje aktivno delo v organizaciji in občinskem odboru ZZB NOB.
mš
Kovinarji Varaždina in Ptuja
Letos se bo v Ptuju in okolici zvrstilo več kot deset večjih priredi-
tev z najrazličnejših področij življenja in dela, ki sodijo v program
BIP Šmarje 86. Poleg tega vrsta drugih, s katerimi se manifestira dol-
goletno bratsko sodelovanje med občinami SR Hrvatske in SR Slove-
nije.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se v razne oblike vključuje veli-
ko delavcev in občanov. Tako so se 14. marca v Ptuju ozisoma v Ki-
dričevem srečali kovinarji Varaždina in Ptuja. Tudi tokratno srečanje
so izrabili za izmenjavo medsebojnih iskušenj in sklenitev dogovora o
bodočem sodelovanju. Spoznali so razmere, v katerih delajo elektroli-
zerji v Kidričevem in program modernizacije.
Kot je dejal Franc Korošec, predsednik občinskega odbora sindi-
kata delavcev kovinske in elektroindustrije občine Ptuj, je srečanje
uspelo in bodo z njimi nadaljevali. MG
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
20. marec 1986 —
TEDNIK
DSNOVNA ŠOU VIDEM
PRIZIDEK NE
LE ŽEUA
Učenci, ki so se pred leti veselili novih učilnic, telovadnice in
drugih, za nekatere povsem običajnih osnovnošolskih ugodnosti, so
že zapustili videmsko šolo in sedli v klopi ptujskega srednješolske-
ga ali kakega drugega izobraževalnega centra. Ze v pripravah na
dve minuli petletki se je prizidek k tej šoli omenjal kot naloga
srednjeročnega obdobja. Tik pred zdajci, torej preden so zadnjič
dvigali roke za dokončen sprejem plana, pa je prizadevanje šole in
krajevne skupnosti ostalo brez uspeha. So bili delegati videmske
krajevne skupnosti in šole premalo glasni, premalo prepričevalno
sposobni, ali pa so bili sestavljalci plana premalo razumevajoči?
Dejstvo je, da se tokrat že tretjič ponavlja izpodrivanje videmske
šole iz plana izobraževalne skupnosti. Pri tem so tudi besede o nuj-
nosti ureditve šolskih okolišev brez prave veljave. Navsezadnje je
vseeno, če hoče prizidek k svoji šoli 360 ali 330 otrok. Ce bo more-
biti nekaj deset otrok zaradi novih šolskih okolišev obiskovalo šolo
v Podlehniku, jih je še vedno več kot tristo brez kabinetnega pou-
ka, brez telovadnice, brez ustrezne kuhinje, jedilnice...
Da dograditev osnovne šole v
Vidmu pri Ptuju ni le modna mu-
ha, priča dejstvo, da so krajani
za to že tretjič rezervirali sred-
stva krajevnega samoprispevka.
Tako so razumljiva tudi vse po-
gostejša vprašanja, zakaj to po-
stavko razvojnega načrta kraje-
vne skupnosti ne izpolnijo. Nji-
hovi delegati so tokrat uspeli le
toliko, da bodo pripravljalna de-
la stekla pred letom 1990 in če
Se vedno urejena zunanjost 103-letne starke ...
bo vse po sreči, naj bi pričeli z
gradnjo prizidka v začetku na-
slednjega srednjeročnega obdob-
ja. Do tedaj pa se bodo učenci in
učitelji stiskali po ozkih hodni-
Med 27 osnovnimi šolami v
ptujski občini je kar 14 takš-
nih, ki ne ustrezajo republiške-
mu normativu, ki predpisuje za
vsakega učenca 6 kvadratnih
metrov prostora. Med temi sta
še posebno utesnjeni osnovni
šoli v Vidmu in Hajdini, ki ne
zagotavljata učencu niti treh
kvadratnih metrov. Z načrto-
vanimi dograditvami bi se po-
vršina na učenca v osnovni šoli
Juršinci povečala na 9,57 kva-
dratnih metrov, v osnovni šoli
Hajdina pa na 7,26 kvadratne-
ga metra. V osnovni šoU Pod-
lehnik, ki jo velikokrat ome-
njamo kot izredno slabo izko-
riščeno, pa pride na učenca
7,97 kvadratnega metra povr-
šine. Med novimi šolam; pa je
najbolj »luksuzna« tista v
Markovcih, kjer se lahko vsak
učenec svobodno giblje na 9 in
pol kvadratnih metrih.
.. .in utesnjena notranjost
kih, osmih učilnicah in podstreš-
nih sobah z nizkimi stropovi. Ob
tem pa trepetali, da ne bi požarni
in še kakšni inšpektorji prepove-
dali uporabe teh prostorov.
Tako v osnovni šoli Videm kot
v krajevni skupnosti razumejo
tudi potrebe in želje drugih os-
novnih šol v občini. Podpirajo
tudi prizadevanja izobraževalne
skupnosti, da bi v sedanjem sred-
njeročnem obdobju dogradili šo-
lo Ivana Spolenaka v Ptuju, pa
šole v Juršincih, Hajdini, Cirku-
lanah. Pa vseeno opozarjajo, da
so po utesnjenosti na prvem me-
stu v občini. Pa tudi na to, da je
na območju krajevne skupnosti
Videm načrtovana največja rast
V103 leta stari šolski zgrad-
bi, kiji sicer teh let zaradi red-
nih vzdrževalnih del ni videti,
je velika gneča. Od 361 učen-
cev pripada vsakemu le 2,38
kvadratnega metra prostora. V
jedilnici se jih lahko hkrati sti-
sne le deset aH dvanajst, mali-
co prinašajo iz sosednje zgrad-
be, telovadijo (če lahko temu
tako rečemo) kar v razredu.
Učenci se v podaljšanem biva-
nju in pri tehničnem pouku
skorajda pripogibajo v pod-
strešnih »luknjah«. Učni uspeh
je kljub vsemu dober, podatki
o zdravstvenem stanju učencev
pa zelo zaskrbljujoči. . .
števila prebivalcev v občinskem
merilu, do konca stoletja jih bo
kar za osem odstotkov več. Me-
nijo tudi, da so načrtovane do-
graditve omenjenih šol preobse-
žne, saj sta načrtovana prizidka v
Juršincih in Hajdini skoraj tako
velika kot šola v Podlehniku. Ob
realnem načrtovanju bi morda še
našli nekaj sredstev za šolo v
Vidmu. Tako bi tudi tu radi žive-
li v upanju, da bo našlo šolstvo
mesto v novem občinskem refe-
rendumskem programu, da bo
referendum uspel in da bo repu-
blika primaknila svojtielež k raz-
voju osnovnega šolstva. -Z vsem
tem so namreč pogojeni načrti
izobraževalne skupnosti.
J. Bračič
V novih prostorih hitijo z namestitvijo aparatov, trudijo pa se tudi pri
odpravljanju napak, ugotovljenih pri tehničnem prevzemu
dr. Nikša Mudnič ob novem aparatu EI Niš, ki so ga pred dnevi uspešno
preizkusili.
Kmalu sodoben rentgenski oddelek
Prvi rentgenski aparat so v
ptujski bolnišnici namestili v biv-
šem internem oddelku. Začeli so
z enim prostorom in z enim apa-
ratom. Prelomnico pomeni leto
1969, ko so kupili aparat znamke
SIEMENS, ena od aparatur pa
je imela celo TV verigo, ki je bila
takrat prva v Sloveniji. Rentge-
nološki oddelek pa je sodil med
najsodobnejše tovrstne oddelke
Ureditev prostorov, gradnja
prizidka in nakup novega apa-
rata je po oceni veljala nekaj
nad 90 milijonov dinarjev. Gre
pa za združena sredstva, na-
menska sredstva OZS Ptuj in
sredstva lastne amortizacije,   i
v Sloveniji. Tudi kadrovska za-
sedba je bila takrat še zadovolji-
va.
Sčasoma je oddelek zaostajal
v vseh pogledih. Prostore so si-
cer večkrat prebelili, kaj drugega
pa ne. V funkcionalnem pogledu
ni nič pridobil. Pacienti niso
imeli osnovnega minimuma.
V tem obdobju se je pokazalo,
da bo potrebno kupiti novi rent-
genski aparat. Dva, ki sta na od-
delku že od leta 1979 — torej 17
let — sta sicer še v obratovanju,
vendar že sodita v muzej.
Kot je povedal dr. Nikša Mud-
nič, zdravnik rentgenolog, pred-
stojnik rentgenskega oddelka v
ptujski bolnišnici, so pred nekaj
leti kupili novi rentgen. Pri izbiri
so upoštevali, da ga ne kupujejo
za danes, temveč tudi za jutri. To
pomeni, da mora biti aparat poli-
valenten, sodoben, z možnostjo
prehoda od klasičnih rentgen-
skih preiskav na t. im. interven-
cijsko rentgenologijo oziroma te-
rapevtsko rentgenologijo.
Aparat je zahteval tudi nove
sodobne prostore in v tem so vsi
vzroki za posodobitev in gradnjo
prizidka, ki je že zaključena. V
novih prostorih naj bi pričeli de-
lati še ta mesec, svečano odprtje
pa načrtujejo za sedmi april —
svetovni dan zdravja.
»Odločili smo se za aparat
Elektronske industrije NiS, pred
dnevi smo ga že uspešno preiz-
kusili. Z dograditvijo nismo pri-
dobili samo prostore za RTG,
temveč tudi za morebitno patolo-
gijo, ki nas čaka v bodočnosti.
Prepričan sem, da bodo paci-
enti dobro »sprejeli« tudi novo
čakalnico, ki je sodobno urejena.
Z njo smo rešili pomemben člen
v kulturnem odnosu do pacienta,
ki pride v bolnišnico. Šli smo še
naprej in čakalnico za ambulant-
ne paciente ločili od bolnišnične-
ga dela,« je med drugim pouda-
ril dr. Nikša Mudnič.
KADROVSKI PROBLEM SE
NISO REŠILI
Z ureditvijo prostorov in na-
mestitvijo novega aparata niso
rešili vseh problemov tega oddel-
ka. Izstopa kadrovski problem.
Sedaj dela namreč samo en
zdravnik rentgenolog, pomagajo
pa mu trikrat tedensko popoldan
zdravniki iz mariborske bolnišni-
ce.
Pred šestimi leti je oddelek
praktično ostal brez zdravnikov,
takrat so nastale tudi vrzeli v
strokovni politiki. Izpolnitev pla-
na je vezana na zaposlitev 2,87
zdravnika, dela pa le eden.
Kot pravi dr. Mudnič, se kljub
temu zelo trudijo, da bi kakovost
d(Jfe ostala, saj nikakor ne gre
pristati na kvantiteto, ki je tudi
stroka ne priznava.
Še naprej si bodo prizadevali
za strokovnjaka, doslej so kljub
V letu 1984 je oddelek imel
11.020 preiskav in to pri bol-
nišničnih in ambulantnih paci-
entih, v letu 1985 pa je bilo
preiskav že 11.200. Pri tem ve-
lja poudariti, da so zaradi
adaptacije skrčiH obseg del,
zaradi okvare enega od apara-
tov pa so nekaj časa »stali«.
Novi rentgenski aparat pomeni
še dodatno pridobitev — v bo-
doče prekinitev dela ne bo —
če bo stal eden od aparatov, bo
njegovo delo prevzel novi.
večim razpisom -ostali kratkih
rok.
KAKO BODO SPREJEMALI
PACIENTE
Sistem naročanja so poznali že
pred adaptacijo. Tako bo tudi v
bodoče. Vse izvide pošiljajo od-
govornim zdravnikom, saj izvidi
»pripadajo« zdravnikom in ne
pacientom.
V začetku sicer pričakujejo
večji naval, ki pa ne bo trajal več
kot mesec dni. Veliko pacientov
se je že zdaj odločilo, da bo po-
čakalo začetek dela oddelka v
Ptuju, saj je čakalna doba v Ma-
riboru daljša in to kljub temu, da
imajo nekajkrat več zdravnikov.
KDAJ V MARIBOR?
V Maribor bodo pacienti hodi-
li zaradi diferencialnih preiskav.
Kadrovska vrzel Ptujčanom one-
mogoča preiskave s področja in-
tervencijske renigenologije. Tako
bomo v Maribor hodili zaradi ar-
trografije, angiografije, raznih
punkcij, kompjuterizirane tomo-
grafije, ERCP-eja ...
Podobno kot ostali, tudi Ptuj-
čani komaj čakajo, da prične z
delom kompjuterska tomografija
v Mariboru. Te usluge smo do-
slej koristili v Ljubljani in Zagre-
bu. CT je velika pridobitev za di-
agnostiko podravske regije. BO-
DOČNOST RETGENA SPLOH
NI SLABA, saj danes zaradi hi-
trega napredka tehnike prihajajo
v ospredje nove in nove tehnike,
ki temeljijo na kompjuterskih
preiskavah, kar prispeva k zanes-
ljivejši preiskavi, le-ta pa je tudi
manj nevarna za pacienta.
»Že CT je pokazal nove poti,
zdaj imamo že nuklearno ma-
gnetno resonanco, cele družine
slikovnih diagnostičnih metod,
kaj bo znanost prinesla še ne
vem. Gotovo pa je, da bomo s
pridom uporabljali kombinacijo
slikovnih diagnostičnih metod in
na ta način lažje prišli do dia-
gnoze — do pravilne ocene bole-
zenskega stanja pacienta.
V sklopu rentgenskega oddel-
ka dela tudi ultrazvočna ambu-
lanta. Sedaj kupujemo novi so-
dobni aparat, ki bo dopolnil
rentgenološke preiskave. Prepri-
čan sem, da bomo v njej dosegali
dobre rezultate, saj jo bomo po-
skušali razviti kot multidiscipli-
narno ambulanto, v kateri se bo-
do srečevali zdravniki različnih
specialnosti«, je zaključil dr.
Nikša Mudnič.
MG
Gospoilarjenje z javnimi potmi
Na podlagi 2. odstavka 12. člena Zakona o
cestah (Ur. list SRS št. 38/81), ki se glasi:
»uporabo in vzdrževanje javnih poti in dolž-
nosti krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z
javnimi potmi uredi občinslfe skupščina pri-
merno načelom iz tega zakona« je tudi skup-
ščina občine Ptuj sprejela dne* 24/9-1985
Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi (Ur.
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 21/85). Z
dnem stopitve v veljavo omenjenega Odloka,
kar se je zgodilo 12/10-1985, je prenehal ve-
ljati Odlok o krajevnih cestah in kolovoznih
poteh v občini Ptuj iz leta 1970 (Ur. vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 7/70), ki je vseboval
precej podobnih določb, kot pa jih vsebuje
sedaj veljavni Odlok!
Ker bodo s sedanjim Odlokom imele opra-
vek vse krajevne skupnosti in mnogi krajani,
se mi zdi koristno, da z njim tudi prek Tedni-
ka seznanim vse zainteresirane.
KAJ JE JAVNA POT,
Če se smiselno poslužim definicije, ki jo
Zakon o cestah (skrajšano ZC) daje za javno
cesto, potem lahko rečem, da je javna pot
prometna površina, ki je splošnega pomena
za promet in jo lahko vsak prosto uporablja
ob pogojih in na način določen z ZC in z
omenjenim občinskim odlokom. Pot postane
javna pot, ko se razvrsti in izroči v promet.
Iz te definicije tudi sledi, da je javna pot
družbena lastnina, katere si ni mogoče prila-
stiti. Tu je potrebno omeniti, da se ceste po
ZC, glede na gospodarski in družbeni po-
men, glede na območje za katero so namenje-
ne in glede na pomen, ki ga imajo za promet,
razvrstijo na magistralne, regionalne in lokal-
ne.
Čeprav ZC in občinski Odlok uporabljata
izraz »javna pot« pa se v praksi tu in tam še
vedno uporabljata izraza »krajevna cesta« in
»kolovozna pot.«
KAKŠNE POTI SE LAHKO RAZVRSTIJO
MED JAVNE POTI S KATERIMI GOSPO-
DARIJO KRAJEVNE SKUPNOSTI?
Krajevna skupnost (skrajšano KS) lahko
že obstoječo dovozno pot, vaško in poljsko
pot, gozdno ter drugo krajevno pot, ki je v ja-
vni rabi in družbena lastnina, ni pa razvršče-
na med magistralne, regionalne in lokalne ce-
ste ali druga organizacija združenega dela.
proglasi za javno pot, če takšna pot po svoji
širini zagotavlja možnost prometa vozil na
štirih kolesih in razen tega izpolnjuje vsaj
enega od sledečih pogojev:
— da poteka skozi več krajevnih skupno-
sti,
— da povezuje več javnih poti,
— da povezuje naselja ali navezuje posa-
mezno naselje ali zaselek na drugo javno pot
ali cesto,
— da služi za zagotavljanje dostopnosti do
pom.embnejših družbenih objektov (železni-
ške postaje, turističnih objektovi itd.) ter za
potrebe turizma.
Razvrstitev morajo KS opraviti v šestih
mesecih od dneva sprejema omenjenega
Odloka (glej 15. čl. Odloka). Pravilneje bi bi-
lo določiti rok od dneva stopiiev v veljavo
Odloka. Tudi pri zgraditvi nove javne poti bo
morala KS upoštevati zgoraj omenjene pogo-
je in postopati po Zakonu o razlastitvi in pri-
silnem prenosu nepremičnin v družbeni last-
nini (Ur. list SRS št. 5/80)
PRAVICE IN DOLŽNOSTI KS GLEDE
JAVNW POTI
KS uvrščajo poti med javne poti, vodijo o
njih evidenco, gospodarijo z njimi, vzdržuje-
jo jih skupaj z uporabniki, dajejo dovoljenja
za čezmerno uporabo in za izredne prevoze
po njih ter za njihovo prekopavanje itd.
Za postavitev, odstranitev in dopolnitev
prometne signalizacije pa mora KS dobiti so-
glasje pristojnega občinskega upravnega or-
gana.
KAKO SE ZAGOTAVUAJO SREDSTVA
ZA VZDRŽEVANJE IN VARSTVO JAV-
NIH POTI?
Te se zagotavljajo:
— s samoupravnim združevanjem sred-
stev,
-- s samoprispevkom občanov,
— s povračili za čezmerno uporabo javnih
poti, ki jih morajo dati uporabniki, katerih
vozila zaradi izvajanja investicijskih del, pro-
izvodnih ali storitvenih dejavnosti trajno ali
začasno čezmerno uporabljajo javno pot,
— s povra^ za izredne prevoze. Višina
povračil je donočena s cenikom KS;
— s prispevki neposredno zainteresiranih
občanov ter organizacij združenega dela,
— iz drugih virov.
KAJ JE V ZVEZI Z JAVNIMI POTMI
PREPOVEDANO IN NORMIRANO KOT
PREKRŠEK?
Prepovedano in kaznivo je:
— brez dovoljenja KS čezmerno upora-
bljati javno pot,
— brez dovoljenja ali v nasprotno s pogoji
KS prekopavati in opravljati druga dela na
javnih poteh,
— začasno ali trajno zasesti javno pot, iz-
vajati na njej kakršna koli dela, ki niso v zve-
zi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne
poti,
— odvajati na javno pot vodo, gnojnico,
odplake in druge tekočine,
— odlagati na javno pot sneg in led ter
puščati sneg in led, ki zdrsne s strehe na ja-
vno pot,
— vlačiti po javni poti hlode, veje, skale in
podobne predmete kot tudi pluge, brane in
drugo kmetijsko orodje in druge tovore,
— ovirati odtekanje vode z javne poti,
— postavljati ob javni poti ograje, zasaditi
živo mejo. drevje in druge nasade, če se s tem
poslabša ali onemogoči preglednost javne
poti ali drugače ovira ali ogroža promet ali če
se s tem poškoduje javna pot,
-~ odlagati na javno pot les, opeko ter dru-
ge materiale ali predmete,
— opravljati brez ustreznega zavarovanja
na zemljišču ali na stavbi ob javni poti kakr-
šna koli dela, ki bi utegnila poškodovati ja-
vno pot ali ovirati ter ogrožati promet
— poškodovati cestno prometno signaliza-
cijo.
Za storitev vsakega od zgoraj navedenega
dejanja — prekrška je zagrožena denarna ka-
zen in sicer od 1000 din do 15.000 din, za po-
sameznika ali pa odgovorno osebo (direktor
itd.), pravne osebe, od 2.000 din do 60.000
din za pravno osebo (organizacijo združene-
ga dela itd), ali osebo, ki samostojno opravlja
dejavnost (obrtnik itd.) in je takšna storitev v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
KDO IZVAJA NADZOR NAD IZVAJA-
NJEM OMENJENEGA ODLOKA?
Tak nadzor izvaja inšpektor za ceste pri
Upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
Mirko Kostanjevec]
TEDNIK marec 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Ali je Natašina skupina sama kriva tragedije?
Clan ZZB NOV Martin Bec je na lanski le-
tni konferenci KO ZZB NOV Polenšak dejal,
da je bila Natašina skupina prek njega obveš-
čena o nameravanem napadu. Veliko po-
drobnosti pa navaja v svojem borčevskem ži-
vljenjepisu. V predzadnjem odstavku dobe-
sedno:
»Za časa okupacije je bilo moje delo tež-
ko, zlasti v narodni zaščiti, saj smo morali
ščititi tako borce, kot civilne osebe. Spomi-
njam se, da sem pred koncem vojne na cesti
sprejel sporočilo o nameravanem napadu na
postojanko v Bratislavcih, kjer se je nahajala
Natašina skupina. Obvestil sem jih ponoči,
oziroma kot zaščitnik jim dal nalog za takojš-
nji umik v Savce, a so zaradi prevelikega sne-
ga in izmučenosti šli le do tretje hiše, kjer so
izkrvaveli zaradi desetkratne premoči in ne-
nadejani. To lahko potrdijo še trije borci, ki
jim je uspelo pobegniti skozi gorečo streho.«
Vprašujem se, kako bosta to sedaj potrdila
dva še živeča borca, ki sta bila presenečena,
ko sem jima govoril o tej izjavi, ko sem pre-
bral omenjeni odstavek iz njegovega življe-
njepisa.
Vse pa je jasno, ko človek prebere njegovo
odločbo o priznanju dvojne dobe, ki pa takoj
razjasni zadevo (številka odločbe 7269 z dne
10. 5. 1974, 6. odstavek.). Takole piše:
»Po izpovedi prič in predlagatelja ter iz
okupatorjevih listin je razvidno, da je zaradi
takega svojega dela v NOB bil aretiran, zaprt
in poslan v taborišče. ARETIRAN JE BIL
16. 1. 1945, IZ TABORIŠČA PA SE JE VR-
NIL 29. 4. 1945, ker je pobegnil. Takoj pa se
je postavil na razpolago narodnoosvobodil-
nemu gibanju in sodeloval v njem do konca
vojne v Narodni zaščiti.«
Vsak preprosti človek lahko sklene, da je
nemogoče biti na dveh mestih hkrati, v zapo-
ru in na terenu — kot komandir Narodne za-
ščite. (V življenjepisu zasledimo podatek, da
je bil že od 1944 dalje komandir NZ)
Ko sem mu iz njegovih dokumentov vse to
prebral pri spominskem obeležju, je dejal:
»Krivico mi delaš!« in odšel. Vse to so njego-
ve navedbe, niti besede nisem dodal. Doka-
za! pa bi rad, da dela on krivico mrtvim, pa
tudi še živim tovarišem — borcem Natašine
skupine, kar morda obsoja še kdo drugi, po-
leg mene.
Ivan KELHAR
Konec
črnogradnjam?
Kot je povedala urbanistična
inšpektorica pri upravi za in-
špekcije SO Ormož in Ptuj,
Alenka Mohorko, je zaradi vse
pogosteših nedovoljenih, oziro-
ma črno-gradenj na našem ob-
močju izvršni svet SO Ptuj na
svoji seji koncem februarja
imenoval posebno petčlansko
komisijo, katere naloga je bila,
da opravi pregled vseh nedovo-
ljenih gradenj, katerih lokacije
segajo v prvo kategorijo kme-
tijskih zemljišč in predlaga re-
šitve za posamezne primere.
V komisijo so bili imenovani
predstavniki urbanističnega in-
špektorata, občinskega komite-
ja za urbanizem, gradbeništvo
in komunalne zadeve, komiteja
za družbeno ekonomski razvoj
in planiranje, kmetijske zemlji-
ške skupnosti ter Projekte inže-
niringa.
Omenjena komisija je že
opravila vse preglede čmogra-
denj na terenu in zasedala ter
odločila, katere objekte bodo v
skladu z zakonom rušili, katere
bodo legalizirali ter katere za-
časno odložili.
Do sedaj je komisija predla-
gala za rušitev tri nedovoljene
objekte v gradnji. Ko bo njena
odločitev pravomočna, bodo
rušitev tudi opravili.
__.............::0M
o svojem delu in družbenem planu
v torek, 11. marca je bila 17. redna seja Občin-
skega komiteja za urbanizem, gradbene in komu-
nalne zadeve. Osrednji točki dnevnega reda sta bi-
li: poročilo dela občinskega komiteja za leto 1985
in predlog družbenega plana za obdobje
1986-1990.
V razpravi po pregledu sklepov prejšnje seje je
bil podprt sklep o podpiranju ukrepov inšpekcij-
skih služb proti crnograditeljem. V preteklem
mandatnem obdobju so komisije razpravljale o
vseh poglavitnih zadevah, s povdarkom na druž-
benem planu in spremembah zakonodaje. Inšpek-
cija, ki je pregledovala delo, gaje ugodno ocenila.
Odsek za komunalne zadeve se je ukvarjal pred-
vsem s prometom in prisilnimi sefitvami. Predlaga-
na je bila inšpekcija spoštovanja zakona, ki ureiu-
je prizidke in manjša gradbena dela. Sprejet no
moral biti odlok, ki se bo nanašal na manjša grad-
bena dela v zasebnem sektorju.
Vzorno povezovanje med posameznimi komiteji
je kakovost, ki je pripomogla k uspešnemu delova-
nju v tem mandatnem obdobju.
Dopolnitev načrta industrijske cone je ena po-
membnejših pripomb k družbenemu planu. Poleg
obstoječih bi naj bil prostor tudi za nove dejavno-
sti.»V prihodnjem obdobju se bodo morale urediti
raziskave vodnih virov na Ptujskem polju. Ugoto-
vljeno je bilo, da je odnos do turizma v ptujski ob-
čini mačehovski, saj ni organizacije, ki bi vse de-
javnosti povezovala. Ob industrijskem tiru bo de-
ponija za blagovne rezerve in trda goriva. Področ-
ja ob gramoznih jamah naj se pogozdijo ali name-
nijo za divjad, ker niso primerna za kmetijsko ob-
delavo. S tem naj bi bila zaščitena tudi podtalna
voda.
Sestavljena bo komisija za pripravo novega
odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zem-
ljišča, ki bo slonel na analizi in realnem posnetku
stanja.
- GRIM'
Vitan Mal: Baronov mlajši brat
Pisatelj Vitan Mal ni samo plodovit, ampak tudi zelo
uspešen pisatelj za mladino. Kdo ne pozna »Sreče na vr-
vici«? Knjige s tem naslovom, in filma? Seveda je pisatelj
izdal več mladinskih del (Ime mi je Tomaž, Teci, teci ku-
ža moj, Roki Rok, Mali Veliki junak, Carodejni novčič) in
sodeloval v prek petdesetih radijskih in televizijskih od-
dajah za otroke.
Pred nami in na knjižnih policah je tokrat pisateljevo
novo mladinsko delo — Baronov mlajši brat. Roman nam
na prepričljiv način kaže izsek iz življenja mestnega otro-
ka in mladostnika. Glavni junak Tadej živi v povprečnih
družinskih razmerah, v katerih pa ne najde razumevanja.
Šola ga odbija, čeprav ga ne tarejo toliko učne težave, ki
bi jih zmogel, kot spor z razredničarko, ki mu zaradi nje-
govega vedenja maščevalno grozi s popravnim izpitom iz
matem.atike.
Pisatelj nam v predgovoru razkrije, da je Tadej učenec
6. c razreda povsem določene šole v Ljubljani. Njegov
hobi je pobiranje žog na prvoligaških tekmah. Sprejmemo
lahko, da je Tadejeva življenjska zgodba v precejšnji meri
resnična, kakor so življenjsko polne osebe, ki nastopajo v
romanu. Sam pisatelj v romanu omenja, da naj njegovi ju-
naki ne bodo kot lesene figure.
Zgodba nam razkriva razmerja nekega sloja današnje
mladine, ki se pogosto dotika in znajde na robu dovolje-
nega. To je tema, ki v naši književnosti za otroke in mla-
dino ni dovolj osvetljena in obravnavana, ali vsaj ne tako
iskren in sodoben način. Čeprav se zgodba konča s trp-
kim priokusom spoznanja in prizadetosti, se je izognila
moralističnemu in pedagoško vsiljenemu sporočilu, ki ka-
kor da mora napolnjevati vsako literarno delo za mladi-
no.
Tadeja vzljubimo, ker je kritičen, zdrav, odločen, naga-
jiv in iskren. Išče in ni toliko drugačen od sovrstnikov, je
pravzaprav predstavnik svoje generacije. Vstopa v svet
odraslih in v družbo starejših fantov. Baronovih prijate-
ljev.
Roman odlikuje sodoben in občuten jezik, ki veliko
pripomore k privlačnosti in dorečenosti vsebine. Pisatelj
je roman sam ilustriral, kjer pa ni imel najbolj srečne ro-
ke. Kljub temu je to nedvomno najboljše delo za odrašča-
joče otroke in mladino, kar jih je Vitan Mal doslej napisal
in zavzema visoko mesto v slovenski mladinski književno-
sti.
Roman je izšel v redni letni zbirki Prešernove družbe za
leto 1986. Vladimir Kajzovar
Spomladanska opravila v vrtu
Letošnja zima, ki nas je neko-
liko presenetila in se tudi časo-
vno zavlekla, se vztrajno umika
težko pričakovani in prihajajoči
pomladi. Že sedaj, ko kopni
sneg, lahko opazimo, da nam bo
zima zapustila zelo onesnaženo
okolje. Zato nam po tej odjugi
sledi prvo opravilo, da bomo
okolje očistili. Pomnimo, da vse
kar je organskega (listje, trava,
slama, suhljata stebla enoletnic
in trajnic) sodi v kompost. Plasti-
ko, kamenje in drugo navlako, ki
ne strohni v humus, pa skrbno in
neškodljivo spravimo med ko-
munalne odpadke na zato dolo-
čena odlagališča. Ne mečimo jih
na javne površine ali celo na so-
sedov vrt, ker bo naše okolje res
naše in urejeno, če bomo zanj
skrbeli tudi prek domačega plo-
ta.
V OKRASNEM VRTU si bo-
do sledila spomladanska opravi-
la že po prvi občutnejši otoplitvi.
Najprej odstranimo plevele, ki
so se zaraščali pozimi med go-
moljnicami (tulipani, hijacinte,
narcise, krokosi, zvončki), ki ra-
stejo že pod snegom, hkrati pa
zakopljemo jeseni odvrženi gnoj.
Odgrnemo tudi vrtnice in druge
grmovnice, ki smo jih zavarovali
pred zmrzaljo. Ko bodo trate do-
volj suhe, jih pognojimo z mine-
ralnim gnojilom NPK in pogra-
bimo — prečesamo z ostrimi že-
leznimi grabljami.
V ZELENJAVNEM VRTU
pričnemo z opravili čim bo zem-
lja godna za obdelavo, to pa je
takrat, ko se kepa zemlje v pesti
več ne zlepi oziroma pri padcu
na tla razpade. V rastlinjakih in
toplih gredah moramo vrtna se-
mena imeti že posejana tako, da
nam za pridelovanje sadik že ka-
lijo. Pripravljati lahko pričnemo
tunele iz folije ali plastičnjake, v
katerih ne pozabimo — ko seme-
na vzkalijo na redno vsakodne-
vno zračenje. Na gredice na pro-
stem pričnemo s setvijo špinača,
graha, korenčka, peteršilja in so-
late. S setvijo rdeče pese, kuma-
ric, fižola in drugimi vrstami ze-
lenjavnic, ki bi jih zaradi občut-
ljivosti pomorila slana, še poča-
kamo na toplejše obdobje v apri-
lu. Pa še droben nasvet. Opra-
vljeno  setev  moramo  zaščititi
pred kokošmi in pticami. To var-
stvo opravimo poceni, če kakih 5
do 6 cm nad zemljo napnemo ri-
biško mrežo, katero pa bomo v
naših krajih malokje našli, zato
pa nam bo enako prav prišla od-
služena okenska zavesa ali kak-
šna druga redkotkana tkanina.
V SADNEM VRTU pa si v
tem času sledijo najpestrejša
strokovna opravila, to je obliko-
vanje drevesnih krošenj in rez
sadnega drevja. Mnoge sadjarje
je letošnja dolga zima preseneti-
la, če niso imeli primerno zašči-
tenega drevja pred glodalci. Ta-
ko so zajci v zadnjem času krep-
ko objedli debla in nižje veje
sadnega drevja, predvsem ja-
blan. Obgrizli so lubje, ki rastlini
služi za pretok hranilnih snovi za
rast in razvoj iz korenih v liste in
obratno. Če je objedenega manj
kot ena petina obsega drevesne
skorje, to obrežemo z ostrim no-
žem, da se bo kombijalno celičje
lažje zaraščalo, sicer pa z gladko
vezjo odrežemo poškodovano
deblo ali veje do nepoškodova-
nega dela rastline, premažemo s
cepilno smolo in tako vzgojimo
novo drevo.
O rezi in oblikovanju drevesne
krošnje pa nekaj naslednjih na-
potkov: izločimo — odrežemo
najprej suhe, polomljene in bola-
ne veje, nato odstranimo veje, ki
imajo nepravilen položaj, to je ti-
ste z rastjo proti sredini krošnje
in pa tiste, ki se prekrivajo in s
tem zasenčujejo. Sledi vzgojna
rez, pri kateri ločimo krajšanje,
ko želimo spodbuditi rast nove
veje in redčenje vej, ko izrezuje-
mo cele veje. Sicer pa vzgojna
rez temelji na uravnavanju rav-
novesja med rastjo in rodnostjo.
Glede na položaj vej si velja za-
pomniti, da navpične veje le ra-
stejo, poševne rastejo in rodijo,
veje vodoravne lege ali upognje-
ne v loku navzdol pa le rodijo.
Če bomo teh nekaj načel upo-
števali pri rezu sadnega drevja in
nato opazovali, kako je drevo
nanje reagiralo, si bomo pridobi-
li lastne izkušnje, ki nam bodo v
veliko zadovoljstvo pri urejanju
našega okolja.
Miran GLUŠIČ, ing. agr.
Jeseni nov turistični vodnik Ptuja
Ptujsko turistično društvo Ptuj praznuje le-
tos 100 let delovanja. V ta namen bo vodilo
vrsto aktivnosti, ki jih je strnilo v deset glav-
nih nalog. Med drugim akcijo 100 let TD
Ptuj — 100 novih članov, razstavo turističnih
spominkov in turističnih dosežkov pod na-
slovom Ptuj nekoč in danes.
Največjo težo v društveni stoletnici naj bi
imel turistični vodnik po Ptuju in okolici, ki
bo izšel jeseni, ko bodo tudi glavne priredi-
tve. Kot smo izvedeli od Nataše Vodušek,
tajnice skupščine kulturne skupnosti občine
Ptuj, kjer trenutno povezujejo vse interese
okrog izdaje, potekajo priprave na izdajo po
polževo. Dorekli smo vsebino, obseg, kaj
drugega pa še ne.
Vodnik bo imel 140 strani, 100 fotografij,
od tega kar 75 barvnih in zemljevid. Izšel bo
v nakladi 9 tisoč izvodov, od tega 5 tisoč v
slovenskem, tisoč v angleškem, 2 tisoč v nem-
škem in tisoč izvodov v italijanskem jeziku.
Vseboval bo vse, kar potrebuje sodobni tu-
rist, po obliki pa se ne bo razlikoval od to-
vrstnih vodnikov v svetu.
Kulturna skupnost je vsem, ki izdajajo tak-
šne in podobne publikacije, že poslala po-
nudbe, dobila je le dva odgovora. V zadnjem
času je navezala stike tudi z Založbo Obzorja
Maribor. Potrebujemo namreč založnika, ki
bo sposoben povezati vsa ta dela, s katerimi
se srečujemo pri izdaji vodnika. Tega dela ne
more prevzeti iniciativni odbor, v katerem so
združeni skoraj vsi turistični interesi v občini.
Zavedati se namreč moramo, da bo vodnik
veljal več let in da mora vsebovati najkako-
vostnejše informacije, sploh pa je kakovost
tista, ki mora prednjačiti.
Strokovne prispevke za vodnik bodo pri-
spevali izvajalci v občinski kulturni skupno-
sti, ki je to predvidela tudi v svojem letnem
programu. V ta namen je tudi rezervirala do-
ločena sredstva. Seveda bodo svoje prispeva-
li tudi ostali turistični interesi v občini, kot
gostinstvo, promet, PTT, trgovina, zdravstvo
in ostali.
Ob tem lahko ugotovimo, da informativna
služba in sploh drugi elementi informiranja,
razen informativne funkcije, v občini niso za-
dovoljivi. Omejujejo se zgolj na informativno
funkcijo turističnega društva oziroma Turist
biroja Ptuj. Sploh pa je stanje turistične druž-
bene organiziranosti v občini slabše od go-
spodarske organiziranosti. V občini dela sa-
mo pet turističnih društev, povezuje pa jih
občinska turistična zveza.
Turistične družbene organizacije bi glede
na svojo funkcijo morale biti iniciatorji in or-
ganizatorji turistične aktivnosti v številnih
majhnih krajih — mestih in lokacijah glede
razvoja, vključevanja domačega prebivalstva
(domače dejavnosti, krajevne specifične pro-
izvodnje za potrebe turizma), aktiviranja na-
r^nih in družbenih vsebin urejanja ter olep-
.sanja mesta in podobno.
Gotovo pa je, da bo intenzivnejši turistični
razvoj občine v bodoče zahteval boljšo turi-
stično družbeno organiziranost — torej pove-
čanje števila turističnih društev.
Turistično propagandno in informativno
dejavnost v ptujski občini, po trditvah študije
o turizmu, izvajamo na tri načine: splošno tu-
ristično propagando izvaja v glavnem turisti-
čno društvo Ptuj, ki tudi izdaja lastne pro-
spekte za celotno področje občine, komerci-
alno turistično propagando izvaja Kmetijski
kombinat Ptuj oziroma posamezni njegovi
tozdi. svojo informacijo pa imajo tudi kultur-
ne ustanove.
MG
Petru Malcu
v slovo
Peter Malec je bil naš veliki
prijatelj, naš dragi in vsestran-
ski sodelavec, po naravi skro-
men, a velik po svojih dušev-
nih sposobnostih in zamislih.
Moji spomini nanj segajo sko-
raj dve desetletji nazaj, ali to-
čno od leta 1976, ko sva si pr-
vič segla v roke in pogledala v
oči. Od tega trenutka sva si po-
.stala iskrena prijatelja, zanes-
ljiva sodelavca.
Koliko dolgih ur sva prede-
batirala skupaj v naši pisarni
Zveze in kovala načrte, kako bi
z združenimi močmi prekvasili
naše kraje, kako zainteresirati
krajane, da bi imeli smisel in
pravilen odnos do kulture in
da bi se usposobili za pravo
doživljanje, da bi z njo živeli in
ji posvetili vsaj delček svojega
prostega časa.
Ob slovesu mi je zelo težko
povedati vse tisto veliko, dobro
in nepozabno iz njegovega bo-
gatega ustvarjanja. Skušal bom
zajeti vsaj nekaj misli (in do-
sežkov) iz njegove velike pleja-
de.
Najprej, kaj mislijo veliki
mojstri o njegovi režiji in po-
znavalci slovenske besede o
njegovem delu s profesionalni-
mi igralci in igralci-amaterji,
posebno pa še o tenkosluhnem
ušesu za pravilno melodijo slo-
venske besede.
Vsaka njegova režija je bila
izredno skrbno pripravljena,
vsi prizori so bili pomembni.
Pri vsem tem pa vendarle ni bil
pretirano natančen, ampak je
znal dobro razporediti akcente,
kjer so bili potrebni. Prof.
France Kobler je takole napi-
sal v svojem poročilu o njegovi
premieri Izdaja pri Novari:
»Mladi režiser Peter Malec,
ki se je prvič predstavil, je pr-
vinske in zgoščene dramatične
preokrete znal ubrati v krepko
notranjo in zunanjo igro, z mo-
čnim občutjem in tudi nekoliko
svojsko obliko je dokazal, da
se je na Dunaju, kjer je študi-
ral, mnogo naučil in da je tudi
v njem samem režiserska moč.
Igraje v resnici vplivala močno
in neposredno.«
O sebi pa pravi takole:
»Za vedno mi bo ostalo v
spominu delo z velikimi igral-
skimi osebnostmi Ljubljanske
drame, kakor so bili: Marija
Vera, Polonca Juvanova, Mira
Danilova, Levar, Kralj, Lipah,
Skrbinšek, Gregorin, Jan, Se-
ver ~ igralci, ki sem jih še
pred nekaj leti kot dijak obču-
doval z dijaškega stojišča.«
Po debutu v ljubljanski dra-
mi je dobil angažman v mari-
borskem gledališču. Iz začetne-
ga zorenja uspehov in padcev
se je rad spominjal režij Levar-
jeva Prve legije, Begovičevega
Božjega Človeka, Čapkove Be-
le bolezni, Schillerjeve Marije
Stuart in Knittlove Vie Male.
Šestletno delo v Mariborski
drami je iznenada prekinila
druga svetovna vojna.
Po vojni ga je usoda zanesla
v Kranj, na domači rodni oder.
Na tem odru je delal že kot di-
jak — to je v današnjem Pre-
šernovem gledališču. Tja ga je
iz Ptuja zanesla pot večkrat na
režijo in razne pomembne pro-
slave.
V tej stavbi, kjer se je tudi ro-
dil, je z amaterji zrežiral prek
10 pomembnih iger. Med njimi
Župančičevo Veroniko Deseni-
ško in Leskovčevo dramo Jurij
Plevnar. Tudi tukaj ima velike
zasluge za ustanovitev poznej-
šega poklicnega gledališča.
Po nekaj letih je šel mimo
Sarajeva v Dubrovnik, kjer je
največ delal z mladimi, nadar-
jenimi začetniki, ki so danes
cenjeni igralci velikega ugleda.
Med temi naj posebej omenim
Miša Martinoviča, ki je ustvaril
v Cankarjevem Kralju na Be-
tajnovi odličnega Maksa in zai-
gral doživeto Ferjana v Fin-
žgarjevi Razvalini življenja. Bil
je tudi med prvimi režiserji, ki
so sodelovali pri rojstvu Du-
brovniških poletnih iger z upri-
zoritvijo prisrčne Lopa de Ve-
gove komedije Prebrisana nori-
ca. Po Dubrovniku ga je pova-
bila Banja Luka. kjer je bil
med drugim tudi vodja takrat-
nega gledališča. Ostal je zvest
Banja Luki in njenim ljudem
vse do konca svojega življenja,
izkoristil je vsako možno prili-
ko in čas, da je prišel med nje,
seveda na mnoga njihova po-
vabila.
Leta 1967 seje pokojni Peter
Malec na vabilo Zveze kultur-
nih organizacij občine Ptuj kot
režiser zaposlil v amaterskem
gledališču v Ptuju in obenem
prevzel po pogodbi tudi delo
na obširnem ptujskem terenu,
kjer je vzpodbujal in pomagal
gledališkim skupinam pri stro-
kovnem delu in oblikoval mla-
di gledališki rod, ki je kazal ve-
liko zanimanje za veselje do
odrske dejavnosti. Prav njemu
gre velika zasluga, da je bila v
tistih časih občina Ptuj ena naj-
močnejših gledaliških področij
v Sloveniji. Naj navedem samo
primer Miklove Zale na pro-
stem v Vitomarcih, kjer je gle-
dalo izredno predstavo nekaj
tisoč gledalcev, ki so prišli od
blizu in daleč.
Od leta 1967 je Peter Malec
zrežiral v Ptujskem amater-
skem gledališču preko 40 pred-
stav in prav toliko, prej več kot
manj, z gledališkimi skupinami
na celotnem ptujskem terenu
od Stoperc v Halozah pa tja do
Destmika in Vitomarc v Slo-
venskih goricah.
Enkratno pa je to, kar je Pe-
ter Malec kot prizadeven, skr-
ben in velik entuzijast doživel
iz ust svojih kmetskih sodelav-
cev: Tovariš Malec! Globoko
ste padli v svoji umetniški
ustvarjalnosti. Režirali ste na
vseh velikih odrih Slovenije,
zdaj pa po naših kleteh in za-
kotnih prostorih krojite melo-
dijo slovenske besede. Peter
Malec se je tem besedam prav
prijetno in iz srca nasmejal (Pe-
ter Malec je spoštoval, ljubil in
cenil to, kar so gnetli v njegovi
bližini).
Njegova zadnja režija v Ptuj-
skem gledališču je bila John
Knittlova drama Via Mala in
zadnja režija pri društvu v De-
strniicu s Svajgerjevo kmečko
igro Domačija. Ni ga bilo na
občni zbor, kjer so mu namera-
vali izročiti posebno društveno
priznanje za to in mnogoletno
delo med njimi na odrskih de-
skah. Narava je bila močnejša
in krutejša od njegove velike
neomajne volje.
Prav tako ga ni bilo na ob-
čnem zboru Prosvetnega dru-
štva Stane Petrovič na Hajdini,
kjer so mu prav tako namera-
vali izročiti posebno društveno
priznanje za dolgoletno vztraj-
no delo in temeljito strokovno
pomoč pri njihovem bogatem
gledališkem ustvarjanju.
Bil je tudi med pobudniki
ideje in organizacije Ptujskih
kulturnih srečanj, ki že vrsto let
uspešno posredujejo kulturne
dosežke tako domačih kot tujih
ustvarjalcev. Mnoga leta je bil
tudi programer ob velikih kul-
turnih srečanjih.
Za svoje velike umetniške
dosežke je dobil razna prizna-
nja in odlikovanja. Zveza kul-
turnih organizacij Slovenije mu
je leta 1972 podelila Linharto-
vo plaketo, največje priznanje
za dosežke na gledališkem po-
dročju.
Svet Zveze sindikatov občine
Ptuj ga je odlikoval s srebrno
značko.
Kulturna skupnost občine
Ptuj mu je leta 1979 podelila
najvišje priznanje. Veliko
oljenko.
Predsednik republike pa ga
je za izredne dosežke na kul-
turnem področju odlikoval z
visokim odlikovanjem, z Re-
dom republike s srebrno zvez-
do.
Dragi naš nepozabni Peter
Malec! Ob težkem slovesu mi
je dolžnost, da se ti v imenu
Zveze kulturnih organizacij ob-
čine Ptuj in kulturne skupnosti
iskreno zahvalim za vsestran-
sko kulturno oblikovanje drža-
vljana naše nove Jugoslavije,
za kulturno rast krajev v naši
občini, zlasti pa še za veliko
skrb in napore, ki si jih z vso
ljubeznijo, vsem srcem in od-
govornostjo posvetil ljudem
naših Haloz in Slovenskih go-
ric.
Slovenska zemlja naj bo tvoj
mirni počitek!
Stane Stanič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
20. marec 1986 — TEDNIK
Dober den! Zdaj pa že malo laži dihan. ke se toti sneg poslovla. Sa-
mo, zdaj pa nas je druga nadloga doletela. Naš Suhi breg zdaj neje suhi
pač pa tak blatni, da bi mogli hidroglisere meti, ke bi se lahko po naših
cestah vozili no hodili. Ves šoder, ki smo ga lensko leto navozili,je blato
požrlo, asfaltirana cesta, ki v našo krajevno skupnost vodi pa je tak cve-
toča z vejkimi no mali luknjami kak lulina, pardon — lunina površina.
Negda smo pravli za slomnate strehe: Luknjica pri luknjici pa le vodo dr-
ži, gnes pa tudi pregovor za naše asfaltirane ceste velja. Kaj se cest tiče
pa smo resen eni vejki srmačeki. Dinare no devize v blato mečemo, pa ni-
benega pravega haska nega. V naši krajevni skupnosti je en štikl asfalta
kumer tri leta star, pa ga je že lensko no letošnjo zimo vrag vzejn. Kak te
lehko indi po sveti ceste delajo, ki desetletja držijo, pri nas pa še pret kak
stroji delovišče zapistijo začne cesto vrag jemati. Pa pustimo ceste pri mi-
ru, saj sen preveč jezen, če samo razmišlan o tem, kak smo samoprispe-
vek v asfalt zmetali, zdaj pa bomo drgoč nazaj blato dobih. To je pač ena
oblika svobodne menjave dela, kak se tumi strokovno provi. Zdaj že lo-
povi no tatovi, več ne pravijo, da krodnejo, pač pa da se grejo svobodno
menjavo dela no sredstev.
Kak pa ste mi kaj volitve preživeli. Ste postaviH prove ljudi na prova
mesta. Meni je moja baza še eno mandatno obdobje zavujpala. To se
provi, da bomo še en cajt fkuper toti voz živleja vlekli. Tote volitve so ble
lepa priložnost, da smo se vsaj enkrat vsi Slovenci no Jugoslovani »voli-
li« oziroma ljubili kak se to v noš jezik prevede. Drgačik se mi zdi, da
smo tak čim dužt boj skregani med seboj. Ja. tota kriza odnosov med
ljudmi nan resen nič dobrega ne obeta. Lidje se vse povprek preveč grdo
gledamo, namesto, da bi se zavedali, kak je toto puklasto življeje krotko,
no bi se radi med seboj meli. Vsi samo hampsamo za materialnimi dobri-
nami, keri bode meja česa več. Če hode meni kravo crknola, si želin. da
bi tudi sosedi živino vrag vzeja. To je slabo za človeški rod.
Vaš hampsač LUJZEK
Josip Stritar (1836-1923)
6. marca letos smo praznovali 150-letnico rojstva slovenske-
ga pesnika in pisatelja, mladinskega pripovednika ter kritika Jo-
sipa Stritarja. Ob tem jubileju je pripravila Ljudska in študijska
knjižnica Ptuj razstavo njegovih del in literature o njem. Razsta-
va bo odprta od 20. marca do 20. aprila 1986, vsak dan od 8. do
19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure v prostorih študijskega od-
delka. £ J
Ob dnevu žensk v OS
dr. Ljudevita Pivka
Tudi učenci osnovne šole dr. Ljudevita Pivka v Ptuju so ob izda-
tni pomoči svojih tovarišic pripravili ob dnevu žensk svojim mami-
cam prisrčen kulturni program. Veseli so bili, da jih je prišlo toliko,
mamice pa so bile še bolj vesele nad recitacijami svojih otrok, saj so
hjle v srce segajoče.
Ob koncu programa je ravnateljica šole Hilda Slekovec vsem to-
varišicam in mamicam še posebej čestitala, s šopkom rož pa se je
spomnila tudi njihove dolgoletne sodelavke-rejnice Cecilije Kolar iz
Ptuja, ki ji je predstavnica centra za socialno delo izročila še skromno
spominsko darilo.
-OM
Med izvajanjem kulturnega programa so mamice pozorno spremljale re-
citacije in pesmi svojih otrok.
Šopek in darilo za rejnico Cecilijo Kolar.      Fotografije: M. Ozmec
S SKUPŠČINE DRUŠTVA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV PTUJ-ORMOŽ
STROKA SE MORA UVEUAVITl!
Tako so sklenili na petkovi
skupščini društva računovodskih
in finančnih delavcev Ptuj — Or-
mož, ki povezuje 1030 finančnih
in računovodskih delavcev obeh
občin. Zanimivo je, da je kljub
temu da prednjačijo ženske
(okrog 900), društvo v več kot
25-letnem aelu, razen dveh man-
datov, zmeraj vodil moški. V bo-
doče bo drugače, skupščina je
odločila, da bo poslej predsedo-
vala Terezija Vuk.
Franc Lašič, dosedanji pred-
sednik je v svojem skrbno pripra-
vljenem poročilu o delu v prete-.
kfem obdobju opozoril na vrsto
aktivnosti, kijih je društvo vodi-
lo, še posebej pa na poudarjeno
skrb za izobraževanje in stroko-
vno usposabljanje, ki je v obdob-
ju računalništva še kako potreb-
na. V razne oblike strokovnih
F)osvetovanj in razgovorov je bi-
o v preteklem letu vključenih
več kot 400 članov. Polee tega je
društvo uspešno razvijalo sode-
lovanje z ostalimi tovrstnimi dru-
štvi, rekreacijsko in izletniško de-
javnost.
Letos mineva 30 let od organi-
ziranih začetkov Zveze društev
računovodskih in finančnih de-
lavcev Jugoslavije in 41 let od
sprejema prvega predpisa o enot-
nem računovodstvu, ki za zdaj
ostaja najbolj razlimljiv tovrstni
predpis.
V Jugoslaviji imamo danes pet
milijonov predpisov — v tej zme-
di pa se naj znajde računovodski
in finančni delavec! Se nekaj jih
»odlikuje« in sicer nerazumlji-
vost. Zato je razumljivo vztraja-
nje teh delavcev, da se pridobijo
razumljivi predpisi. Nujne bi bi-
le določene poenostavitve in ra-
cionalizacije v samem delu, tako
ima ZR še vedno 580 postavk,
čeprav bi jih zadostovalo le 35,
kontni plan pa kljub 690-tim po-
stavkam ne zajema plana proda-
je, zalog, osebnih dohodlcov in
drugega. Iz kontnega plana tako
nihče ne more »potegniti« kal-
kulacije lastne in prooajne cene,
torej cene proizvoda ali storitve.
S tem, da oi »izpustili« prvi pc;
riodični obračun, bi prihraruli
1500 starih milijard dinarjev. Ze
to je podatek, nad katerimi bi se
morali odgovorni odgovorno za-
misliti in temu primerno ukrepa-
ti. Nasploh bi morali vsak zakon,
ki je neživljenjski, dopolniti.
Premalo se tudi zavedamo, da
so računovodske in finančne in-
formacije osnova za celotno eko-
nomsko dejavnost. Kot ie dejal
Milan Lužan, predsednik Repu-
bliške zveze društev finančnih in
računovodskih delavcev, smo z
ukinitvijo zakona o reviziji veli-
ko izgubili. Prepričani smo bili,
da bo svoje opravila SDK. Ce te-
ga ne bi storifi. danes po vsej ver-
ietnosti ne bi bilo Obrovca, neli-
:vidnosti, nesolventnosti pa tudi
ne inflacije. Prepričani smo bili v
Eoštenost, je še posebej poudaril
užan.
V tej poplavi predpisov se pre-
malo uveljavlja glas teh delav-
cev. Tudi stroka bi morala svoje
Dovedati o določenem predpisu.
Ce bo stroka močna, bomo revo-
lucionarni, prodorni in dosegli
bomo racionalizacijo svojega de-
la, s tem pa bistveno zmanjšali
stroške, so poudarili.
Franc Luicman je opozoril, da
je nad stroko vedno več admini-
stracije, ker se ne moremo med-
sebojno dogovoriti. Poleg tega
pa skušamo krojiti usodo tej
družbi na diletantski način. Seve-
da je nujno, da stroka povzdigne
glas, vendar ob poprejšni zagoto-
vitvi strokovne utemeljitve.
V vsej Jugoslaviji je okrog 500
tisoč finančnih in računovoaskih
delavcev ali skoraj 8,5 odstotkov
vseh zaposlenih, zato bi moral
biti njihov glas močnejši in jas-
nejši. Pogosto se v tej poplavi
predpisov tudi dogaja, da stroka
potrebuje »zunaniega« razlagal-
ca. Svoje bi morala povedati ob
razpravi kritične analize, prav ta-
ko ko se obravnavajo rezultati
gospodarjenja. Tako pa o tem
razpravljajo sindikat, socialisti-
čna zveza, izvršni svet, samo
stroka ne.
Tokratna skupščina je tudi iz-
volila nove organe društva in
sprejela program dela za v bodo-
če. Spomnila se je tudi zaslužnih
delavcev ter dvema. Dragici Ver-
bega in Petru Kropcu, podelila
Zlati znak Zveze društev računo-
vodskih in finančnih delavcev
Jugoslavije. Nagrade za priza-
devnost pri pouku knjigovodstva
pa so prejeli štirje učenci sred-
nješolskega centra in sicer Vladi-
mira Lajh, Anica Krajnc, Brigita
Markovič in Anton Soštarič.
MG
IVANOVO GOSTIŠČE BO KMALU ZNOVA ODPRTO!
Naši stiki z zdomcem Ivanom
Krambergerjem iz Negove se od
časa do časa »okrepijo«. Po zati-
šju, ki je vladalo po odprtju go-
stišča prvega maja lani, se le po-
novno oglasil pred novim fetom,
ko je tudi napovedal, da bo go-
stišče odprl aprila 1986.
Sedaj je svoj namen potrdil tu-
di s pismom, ki ga je naslovil na
naše uredništvo in v katerem se
zahvaljuje za zaupanje, ki so mu
ga že doslej izkazovali ljudje iz
ptujske občine. Večkrat so se
vračali v njegovo gostišče, pre-
pričan je, da do tako tudi v bo-
doče.
Obljublja tudi, da bo še naprej
pomagal oolnim in da bo zato
namenil tudi del dohodka od go-
stišča.
Vsem obiskovalcem pa bo z
veseljem pokazal tudi največjo
zbirko umetnih ledvic na svetu.
Ivan Kramberger s svojimi gosti pri ogledu zbirke
foto: Martin Ozmec
Med mladimi
v Žetalah
Ce je bilo še pred leti slutiti, kot da bi bile Žetale odrinjene od sve-
ta in se sramežljivo skrivajo sredi haloških gričev, je danes povsem dru-
gače. Makadamsko cesto je zamenjala trda, asfaltna cesta, ki je v mar-
sičem olajšala občutek oddaljenosti od središča občine Ptuj, predvsem
pa vdahnila pečat urbaniziranosti. To je še posebej lepo čutiti med tam-
kajšnjo mladino, ki se po svojih navadah in obnašanju v ničemer ne ra-
zlikuje od svojih mestnih vrstnikov. Mladi prihajajo in odhajajo v mesto,
v Ptuj ali Maribor, kjer nabirajo znanje v hišah učenosti; nekateri se vo-
zijo že na delo, tudi v Celje. Nekateri ostajajo v mestu cel teden, prete-
žna večina pa se jih z nočjo vrača v toplo domače zavetje. Tako se drug
za drugim razdajajo svetu, rojstnemu kraju pa se posvečajo po navadi ob
koncu tedna ali ob nedeljah in praznikih, ko ostanejo doma. Pa ni zato
njihova aktivnost nič manjša, lahko bi trdili celo nasprotno.
Sekretar osnovne organizacije
ZSMS v Žetalah Anton Butolen
pravi: »Srečni smo, da imamo
svoj prostor. Največ se sestajamo
in družimo v dvorani prosvetne-
ga društva, za kar smo jim hvale-
žni. Sestanke imamo redno, vsa-
Anton Butolen
kih 14 dni, včasih, ko je potreb-
no pa tudi pogosteje. Sproti rešu-
jemo aktualne probleme. Trenut-
no je naš največji problem kader,
saj nas je družbeno politično
aktivnih le okoli 30. Od skupne-
ga števila 150 članov 00 ZSMS
je to skorajda premalo.
Koncem lanskega leta smo
imeli programsko konferenco ter
se dogovorili o aktivnostih in na-
logah v letošnjem letu. Junija le-
tos predvidevano še volilno kon-
ferenco, kjer naj bi izvolili tudi
novo vodstvo. Da ne bo pomote,
s sedanjim vodstvom smo po-
vsem zadovoljni in dobro se ra-
zumemo.
Sicer dobro sodelujemo z mla-
dimi iz Sesterž, s katerimi prire-
jamo občasna srečanja na kultur-
nem in športnem področju. Vsa-
ko leto ob dnevu mladosti sku-
paj prirejamo kres««»oje, pa tu-
di kakšen piknik ali izlet.
Marinka Jazbec
Sicer pa med letom organizira-,
mo tudi kakšno prostovoljno de-
lovno akcijo, čistimo naše okolje
in pomagamo pri razvoju KS.«
Marinka Jazbec je v mladinski
organizaciji zadolžena za opra-
vljanje blagajniških poslov, o če-
mer je povedala:
»Sredstva zagotavljamo iz čla-
narine in sicer po 500 din od čla-
na ZSMS, največ pa si moramo
prislužiti sami z raznimi priredit-
vami. Tako na raznih plesih pro-
dajamo brezalkoholne pijače,
občasno pa kar sami organizira-
mo kakšno veselico. Skratka, za
redno delo se z raznimi akcijami
V tej zgradbi, kjer so pod isto streho prostori krajevne skupnosti, žetal-
ske pošte, prosvetnega društva, mladine in civilne zaščite, se v glavnem
odvijajo vse pomembnejše aktivnosti. Fotografije: M. Ozmec
nabere razmeroma dovolj denar-
ja, skoraj vsako leto pa ostane še
za skupni končni izlet. Skoraj bi
pozabila, tudi od krajevne skup-
nosti, s katero zelo dobro sodelu-
jemo, dobimo vsako leto nekaj
denarja. Zato jim v vračamo z
Marija Vogrinc
našo pomočjo ob raznih skupnih
akcijah, tudi v nedeljo smo po-
magali v pripravah na volitve in
referendum ...
Sicer pa imamo še zmeraj teža-
ve zaradi odhajanja mladih iz
Žetal v mesto. Zelo redki ostaja-
jo doma na domačiji ali kmetiji,
vse več pa jih je, ki po šolanju
najdejo kakšno zaposlitev zunaj
naše KS. Sama sem izbrala šola-
nje v kmetijski šoli, vendar ne
bom ostala doma, ker se je za to
že odločil starejši brat.«
O vključevanju mladih Žetal-
čanov v družbene organizacije in
društva je Marija Vogrinc pove-
dala:
»V našem kraju deluje precej
društev in organizacij. Poleg raz-
meroma močnega prosvetnega
društva imamo dobro organizira-
no in aktivno tudi gasilsko dru-
štvo ter športno društvo, v kate-
rem je verjetno največ mladine.
Sicer pa je tudi v prosvetnem
društvu precej mladine. Pod pri-
zadevnim vodstvom aktivne
mentorice in režiserke Marije
Krušič smo pred kratkim v naši
prosvetni dvorani imeli premiere
veseloigre Slavnostna večerja v
pogrebnem zavodu, ki je dobro
uspela, zato bomo z njo gostova-
li tudi po sosednjih vaseh.
Organizirali smo tudi plesni
tečaj in sicer na pobudo Mihaela
Hajška. Poleg standardnih ple-
sov smo vadili tudi ročk and roll
in latinsko ameriške plese. Naj
za konec povem, da je tudi naše
športno življenje precej pestro.
Poleg letnih turnirjev v malem
nogometu smo sedaj v zimskem
času izvedli tudi tekmovanje v
smučanju. Razen tega aktivno
deluje še šahovski krožek, sekci-
ja namiznega tenisa, pa košar-
karji in podobno. Poleti je zelo
živahno na našem igrišču, kar je
sicer sredi gričevnatih Haloz pra-
va redkost.«
Iz vsega povedanega lahko za-
ključimo, da so mladi v Žetalah
zares vsestransko aktivni in da to
ni le gola fraza, saj se njihovo
delo odraža zares na vseh po-
dročjih. Čeprav je krajevna
skupnost precej obsežna in če-
prav so zaselki precej oddaljeni
in med sabo tudi ločeni s hribi in
dolinicami, se mladi radi dobiva-
jo v prosvetni dvorani, kjer se
pravzaprav odvijajo vse družbe-
ne aktivnosti v tem kraju.
M. Ozmec
TEDNIK "    ^^^^^ ^
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Mladi igralci iz OS Ivan Spolenak so se predstavili z igrico Kristine
Brenkove: Modra Vrtnica v režiji učenk iz 8. razreda Alenke Cimerman
in Dominike Trafela. Foto: mš
Kot gostje so nastopili tudi učenci OS Ormož z igrico V ozvezdju poste-
lje v režiji Milivoja Žemljica. Foto: mš
Uspešna predstavitev mladih na Naši besedi '86
v organizaciji Zveze kulturnih
organizacij občine Ptuj je bilo v
sredo, 2. marca, V. SREČANJE
NAŠA BESEDA '86, ki predsta-
vlja nekak pregled gledališke in
plesne dejavnosti med mladimi.
Ti so v osnovnih šolah in sred-
nješolskem centru organizirani v
okviru pionirskih in mladinskih
kultumoumetniških društev,
mladi plesalci pa pri Klubu mla-
dih. Organizacija samega sreča-
nja pa je zamišljena tako, da lah-
ko sodelujejo vsi, brez poprejš-
nje selekcije in da naj bo tak se-
lektivni izbor le za področno in
ostala srečanja Naša beseda.
Če bi hoteli oceniti nastop vsa-
ke skupine posebej, bi pri tem
morali upoštevati veliko faktor-
jev, ki so pri gledališkem, recita-
cijskem alu lutkovnem delu
odločilnega pomena. V prvi vrsti
gre za usposobljenost mentorja.
Le tak — z mnogo znanja in iz-
kušenj — lahko svojo skupino
pripravi dobro — z lepo govorje-
no besedo, primernim obvlado-
vanjem prostora, gibom in drugi-
mi posebnostmi, ki pri konča-
nem izdelku ~ v tem primeru
pri predstavi, odločilno vplivajo
na kvaliteto. Nič man> pomem-
ben ni izbor teksta, prav tako pa
nastopajočih. Seveda imajo pri
tem veliko več možnosti tiste šo-
le, ki razpolagajo z večjim števi-
lom otrok. Saj je tam ta živi po-
tencial tudi najmočnejši, najkva-
litetnejši. Se in še bi lahko našte-
vali — zakaj so bili na primer eni
boljši od drugih, zakaj tisti »ta«
slabši govorijo preveč narečno,
zakaj so na odru bolj nerodni od
njih in podobno.
Naj tako — strokovno oceno
prepustimo drugim, predvsem
ocenjevalcem področnega sreča-
nja, ki vsega tega ne bodo mogli
upoštevati, če bodo hoteli izbrati
najboljše. V našem — ptujskem
primeru, gre za to, da pohvalimo
vse prizadevne mentorje, ki so
poleg svojega rednega dela našli
še čas za takšne aktivnosti z mla-
dimi. Vemo pa tudi, da šolarjem
ostaja le malo prostega časa in
da le-tega ravno v veliki meri žrt-
vujejo za delo v dramskem, reci-
tacijskem, ritmičnem ali kakš-
nem drugem krožku.
In še skupina mentoric, ki posluša oceno člana področncstrokovne žirije
Bojana Cebulja iz Maribora. Foto: mi
Na letošnjem srečanju Naša
beseda '86 se je predstavilo
enajst skupin: OŠ Franc Osojnik
z recitalom ŠEL JE POPOTNIK
SKOZI ATOMSKI VEK, PI-
KUD OŠ Videm pri Ptuju z igri-
co NEZNALČEK, PIKUD OŠ
Juršinci z igrico BUTALSKE
RAZGLEDNICE, OŠ Ivan Spo-
lenak z MODRO VRTNICO, OŠ
Ormož z igrico V OZVEZDJU
POSTEUE, MKUD SŠC z lu-
tkovno igrico MUCOLIN IN
VOLK, PIKUD OŠ OLGA ME-
GLIC z igrico SKRIVNOST
STOLPNICE III in ritmično
skupino KAN-KAN, MAČEK
MURI, klub mladih s plesnim
vrtcem, plesno pripravnico in
plesno šolo I. letnik ter DPD
Svoboda Ptuj — Teater III z ZA-
UUBUENCEM V PODZE-
MEUSKl ŽELEZNICI.
Član področne žirije Bojan
Čebulj iz Maribora je takole oce-
nil letošnjo ptujsko Našo bese-
do:
»O plesnih skupinah ne bom
govoril, za ostalfe pa menim, da
je pregled Naše besede v ptujski
občini do kraja spodbuden. Spet
in ponovno je dokazano, da je
cela vrsta usposobljenih mentor-
jev, Ijudi^ ki radi in z veseljem
delajo z mladimi in ki so z njimi
sposoljfii delati. Na drugi strani
pa je-med mladimi cela vrsta ta-
lentiranih in obetavnih ljudi, ki
bodo lahko v Ptuju in okolici v
bodoče na ljubiteljskih odrih
marsikaj lepega in zanimivega
ustvarili.
To je moj osnovni vtis in mo-
ram resnično izreči priznanje
vsem, ki se z mladimi ukvarjajo
ob vsemogočih pogojih, razme-
rah in razumevanju tega njihove-
ga dela.
Kot vsaka taka revija — je tu-
di ta razpeta med nekaj — mor-
da ne do kraja dorečenih in izde-
lanih predstav — do takih, ki so
kot nekakšen vrh, gledano tudi v
širšem merilu, ne le s stališča
ptujske občine.
Tudi izbor del, ali kot ga stro-
kovno imenujemo — repertoar je
dovolj kvaliteten in raznolik. Res
pa je, da je cela vrsta del, ki se
pon-^vljajo, ker pač Slovenci ni-
mamo neke posebne izbire v
mladinskih tekstih. Morda bi ne-
kih novih, svežih, želeli več.
Upam, da tako mislijo tudi men-
torji in režiserji. Sicer pa tudi ti-
sto, kar imamo in že poznamo,
navaja vedno k novim rešitvam
in iskanjem, kar ima tudi svojo
vrednost.
Ne bi rad delal primerjave z
lanskim letom, moram pa reči,
da je napredovanje v vseh ozirih
opazno in da je razveseljiva ta
mnočica mladih, ki jih je vedno
več. To pa je tudi tisto, kar je po
svoje dokaz vztrajne in zato bo-
gate in trdne rasti.
Mentorjem bi rad dejal, da naj
pri svojem delu vztrajajo. Če
imajo to v srcu — bodo del tega
svojega srca razdelili tudi mla-
dim, s katerimi delajo in mladi
bodo vsem tistim, ki imajo srce, z
odra tudi dovolj prepričljivo
spregovorili.«
mš
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (243)
Periskopovščina
»Moj sin je bolj matematičen tip, pri učenju jezikov potrebuje
spodbudo. Da bi imel več veselja, mu dajem dobre zglede, predvsem
za slovenščino. Ko sem mu ravno očitala, da govori po ljubljansko,
me je zavrnil, da tudi v Periskopu in Videogodbi >klamfajo po lu-
blansk<. In sem si ti oddaji ogledala. Prav prizadeli sta me, posebno
Periskop, ki je vsebinsko sicer še kar. Osrednji televizijski program —
pa v ljubljanščini (dobr pomisl. dons, lohka, zdele, tko pol, glih hvalu
sm te, dva darila, sm pršov na vrsto, fajn napnite, večje darila, pr
nam, čist resn, de mejhn problem)?! Periskop je namenjen šolarjem iz
vse Slovenije, zato bi moral biti jezikovno zgleden! Menim, da je tre-
ba ustvarjalce mladinskih oddaj resno pograjati. Tudi sama sem Lju-
bljančanka, toda na TV pričakujem knjižni jezik. Prepričana sem tudi,
da ljubljanščine v vseh krajih Slovenije ne razumejo oz. ji ne morejo
slediti.« — Ogorčena mama.
Ker to ni bila edina ogorčena gledalka, ki se nam je oglasila, smo
tudi sami sedli pred televizor in se o zadevi prepričali. Ogledali smo
si Periskop o novinarstvu in nastajanju časopisa. Navajamo nekaj ti-
pičnih zvez: »Učash grata ... Gojc, uprost... K boste pa zrasl...
kniga za ta majhne novinarje ... Bomo vidi, kako se bo tukej odre-
zou ... zdej ne b mogla šimfat... ns pa čs tko prganja ... k napiše
člank ... tko da pol u čas<jpisu ... k pa mamo to montažo enkt narje-
no ... hodmo po Lublan ... Lublano prenovil, zgradil... tko Jos bo
zdele ... tko, ne, če bo Jos prteku ... konc oddaje ...« Podobnega
gradiva je še veliko.
Če bi oddajo vzeli zelo dobrohotno, bi lahko rekli, da gre za po-
skus sproščenega govornega in drugega javnega nastopanja, delno tu-
di za protestno stališče mladih do knjižnega jezika, do pretogega
vztrajanja pri njegovi rabi v manj formalnih položajih. Skratka za pri-
zadevanje, ki ga je že leta 1962 predpisal SP: »Pri javnih nastopih, v
šoli, v šoli in gledališču, v radiu in filmu smemo in moramo okolju
primemo gojiti kar se da živ jezik, vendar imejmo pri tem zmerom
pred očmi merilo zbornega govora!« Z živim jezikom seveda ne misli
ljubljanščine! Večina slovenske javnosti občuti tak jezik kot nekultur-
no vsiljevanje ljubljanskega govora. Smo za sproščenost, mlado še po-
sebej, nikakor pa ne za nekulturno vsiljevanje nikakršnega jezika! Ta
Periskopovska ljubljanščina namreč niti dosledna ni, je le nekakšna
hibridna mešanica (npr. k mamo to vse narjeno ... pusname negati-
vni film ...) Pogovorna slovenščina že ima delno oblikovana in uve-
ljavljena pravila. S takim mešanjem in zniževanjem ravni pa zbujamo
pomisleke in odpor do nje celo pri tistih, ki priznavajo njen obstoj in
upravičenost. Dokaz so že gostje v oddaji, ki ponavadi govorijo dosti
boljši jezik kakor gostitelji.
Knjižnega jezika se morajo posebej, v šoli, povsod (!) učiti tudi
rojeni Ljubljančani. Ljubljanščina ni enako slovenščina, pri tem ne
mislimo samo na zborni, temveč tudi na pogovorni jezik.
V oddaji gre v bistvu za navidezno sproščenost, za katero se
najbrž skrivata neznanje in neprofesionalnost — kakor da sprošče-
nost ne bi mogla biti kultivirana. Dobra interpretacija pa seveda za-
hteva znanje, vajo in trud. Misel, da je oddaja s takim jezikom bližja
večini mladih, ne drži; tudi oni obvladajo in morajo obvladati več
zvrsti slovenščine (ne le svoj sleng) in vedeti, katera zvrst ustreza po-
sameznemu govornemu položaju. Postavlja se vprašanje odgovorno-
sti za jezikovno podobo oddaj slovenske (ljubljanske) televizije. Z
vsem, kar nam ponudi, pa res nismo zadovoljni! Tudi z jezikom Vi-
deogodbe ne, kljub nagradi Viktor!
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Pevke iz Bog@znioe in pevci iz Grajene na
skupnem koncertu
v petek, 21. marca, bo dvorana Narodnega do-
ma v Ptuju prizorišče pomembnega pevskega do-
hodka v ptujski občini — tudi letos se bosta dru-
žno predstavila ženski pevski zbor Prosvetnega
društva Alojz Arnuš iz Rogoznice pod vodstvom
Grete Glatz in njihovi gostje — člani moškega
pevskega zbora iz Grajene pod vodstvom Ladisla-
va Pulka.
Vsakoletno druženje obeh pevskih zborov po-
staja nekaka tradicija, ki jo pevke in pevci skozi
narodno in ur^ietno pesem vseskozi utfjujejo in ne-
gujejo. Skupni koncert pa je priložnost, da vsak na
svojem področju pokažejo — kaj so se naučili in
kakšen novi repertoar so v tem času osvojili.
Vstopnice za koncert dobite uro pred začetkom
v Narodnem domu. Vabljeni! mš
franc fideršek
delegat naee
zgodba o aktivistih
v letu 1945
40
VOLITVE
Čez noč je dež prešel v sneg, ki je pobelil haloške hribe. Zjutraj
že ob 6. uri so se zbrali na volišču vsi člani volilnega odbora in njihovi
namestniki. Med namestniki sta bila tudi oba stražarja, ki sta pred-
sedniku volilnega odbora Simonu raportirala, da se skozi noč ni zgo-
dilo nič posebnega. »Le zeblo naju je kot cucka« je zamrmral drugi
stražar. Prav tako so prišli vsi trije predstavniki kandidatnih list.
V soju petrolejke so se prepričali, da so pečati na vratih nedota-
knjeni. Vstopili so v sobo, kjer je bilo spet vse tako, kot so pustili
prejšnji popoldan. Predsednik je odprl vrečko s kroglicami in zaprosil
gospodinjo Nežo za ustrezno posodo. Prinesla je več različnih posod.
Odločil se je za porcelanasto skledo, ki je sicer služila ob kmečkih
praznikih za serviranje juhe. Vanjo je iz vrečke, eno po eno, ob bud-
nem spremljanju kar 10 parov oči, položil vseh 344 Črnih kroglic iz tr-
de gume. V volilni imenik je bilo namreč vpisanih 168 volilcev, na
vsakega sta prišli po dve kroglici, nekaj pa jih je moralo biti še v re-
zervi za tiste, ki bi glasovali s pooblastili.
»Za vsako kroglico odgovarjam s svojo glavo« je z občutkom po-
membnosti poudaril predsednik Simon. Postavil skledo s kroglicami
pred se na mizo in odločil, da jih bo volilcem podajal samo on, v pri-
meru njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Noben drugi pa se
kroglice ne sme dotakniti.
»Se bojiš, da bi jo kateri stisnil v žep? Pri špriclji (ročni škropil-
nici) bi se kar dala ponucati!« je v šali rekel eden od članov volilnega
odbora.
Točno ob 7. uri so slovesno začeli z volitvami. Najprej sta bila na
Vrsti namestnika volilnega odbora, ki sta čez noč stražila, da bi lahko
odšla čimprej domov spat.
»Poslušajte me vsi, da ne bo treba vsakemu posebej razlagati« je
začel predsednik Simon. »Za zvezno skupščino imamo dva kandida-
ta. Oba sta kandidata okrožne kandidatne liste Ljudske fronte Jugo-
slavije in je vseeno, za katerega boste glasovali, izvoljen bo tisti, ki bo
dobil več glasov. Vsak kandidat ima svojo skrinjico. Prva je za Juran-
čič Jožeta, druga je za Majcen Frančeka, poleg vidite še tretjo ...«
»Tota pa je za kralja, pravi reakcija« mu je vskočil v besedo Jar-
nek.
»Res je, da tako pravi reakcija« je nadaljeval Simon, »samo ni
tako! To je črna skrinjica. Reakcija pri nas ni bila sposobna postaviti
svojega kandidata, naša ljudska oblast pa hoče, da so volitve demo-
kratične, zato je postavila prazno skrinjico. Vanjo ima možnost spu-
stiti krogljico tisti, ki se z našimi kandidati ne strinja. Ker so volitve
strogo tajne, mora vsak volilec, ko mu položim kroglico v odprto
dlan, to stisniti v pest in pest potisniti v odprtino vsake od skrinjic.
Krogljico pa spusti tja, kamor se je pač demokratično odločil. Ko po-
tegne pest iz črne skrinjice ali uradno »skrinjico brez liste«, mora pest
odpreti in volilnemu odboru pokazati, da nima več krogljice.«
»Pje Sima, če boš vsakemu tako podrobno razlagal, potem z vo-
litvami ne bomo danes končali« gaje prekinil namestnik Mohorko, ki
se mu je mudilo spat. Simon je opazko mimo preslišal, se odkašljal in
nadaljeval:
»Potem volilec pride spet k meni, dam mu drugo krogljico. Tam
je skrinjica za skupščino narodov. Nosilec federalne liste OF Sloveni-
je je Josip Vidmar. Zraven pa je zaradi demokratičnosti prav tako
skrinjica brez liste. V vsako od teh dveh skrinjic mora volilec potisniti
pest in v eno oddati krogljico.«
Po tej temeljiti obrazlagi so začeli s praktičnim izvajanjem voli-
tev. Šlo je nekoliko hitreje in bolj enostavno, kot je skraja izgledalo.
Prvi je glasoval predsednik sam, ki je edini imel to pravico, da si je
sam vzel krogljico. V sobi je zavladala popolna tišina. Bliže stoječi so
slišali, da je krogljica zaropotala v prazno skrinjico za kandidata
Francka Majcna.
Potem so glasovali še drugi. Mohorko je s pestjo nekoliko potr-
kal v vsaki odprtini skrinjice in pojasnil, da je to zaradi večje tajnosti,
da se ne more slišati, v katero se odtrklja krogljica.
»Zapomni si, ta je sigurno spustil v prazno« je zašepetal aktivist
Žebot iz Maribora Frančku na uho in povedal, da je zvedel, da je ta-
ko reakcija inštruirala svoje pristaše. Vsi trije predstavniki kandida-
tnih list so namreč sedeli ob strani in budno pazili na skrinjice kandi-
datov, katere so predstavljali.
Franček je slučajno sedel v bližini skrinjice brez liste za federal-
no listo in razločno slišal, da je član odbora, Kodrič spustil krogljico
v to skrinjico. Presenečen ga je pogledal, njuna pogleda sta se srečala
in Kodrič je zardel, potem se je obmil vstran. »Pa prav ta, za katerega
sem se potegoval na okraju, da ga niso črtali iz volilnega imenika« si
je mislil Franček. Čez dan ga je iz nekake radovednosti imel posebej
na očeh, vendar ni opazil, da bi bil skušal vplivati na druge volilce.
Aktivista — predstavnika Žebot in Mlakar sta opazila, ali vsaj!
zdelo se jima je tako, da nekateri volilci pokažejo prazno dlan pred--
sedniku volilnega odbora s kretnjo, ki močno spominja na nacistični
pozdrav. Opozorila sta predsednika, ki je potem zahteval, da vsak po-
kaže prazno dlan z razprtimi prsti in k rami potisnjenim zapestjem.
Udeležba dopoldne je bila slaba. Vreme je bilo slabo, zunaj je iz-
menično deževalo in snežilo, ljudje niso imeli obuvala in tudi k maši
jih je to nedeljo šlo zelo malo. Tisti, ki so bili pri maši in jih je pot vo-
dila mimo volišča, so tudi vsi prišli glasovat. Člani volilnega odbora
so se tolažili, da bo boljše popoldne, saj bodo po kosilu prav gotovo
prišli.
Res se je popoldne volilna udeležba povzpela nad polovico, ven-
dar precej pod pričakovanji. Marsikateri mož bi rad bil glasoval tudi
za ženo, toda predsednik volilnega odbora je bil odločno proti. »Saj,
kak mislim jaz, tak misli tudi žena« je rekel marsikateri mož in ni mo-
gel razumeti, da ne bi smel on namesto žene spustiti krogljice v skri-
njico. Najčešče se je tak razgovor končal z zagotovilom, da »ona ne
bo prišla volit!«
Nasproten primer je bila Katra, ki je prišla glasovat in je hotela
voliti še za »deda, ki bojda nekaj marodira«, vendar ji prav tako niso
pustili. »Če pravimo, daje žena boljša polovica od moža in če ta bolj-
ša polovica ne sme glasovati za svojo slabšo polovico, potem vas naj
tisti gleda, saj veste kateri ...« je zafrkljivo zabrusila strogo uradne-
mu volilnemu odboru.
Podobnih primerov je bilo več, toda tu je bil volilni zakon, tak-
šno je bilo tolmačenje zakona, tako je bilo v navodilih zabičano volil-
nim odborom in tega so se togo držali. Predsednik je celo opozoril
Francka, daje na volišču prepovedana vsaka agitacija, ko je ta pripo-
ročal znancu, da naj se domov grede oglasi pri sosedu in ga spomni,
da pride na volišče. Če je komu še hotel, kaj podobnega naročiti, ali
priporočiti, je moral z njim na dvorišče pred hišo. Vendar je tudi to
bilo proti predpisom, saj se kot predstavnik liste ne bi smel odstranje-
vati z volišča.
Nekoliko lažje je bilo popoldne, ko je prišla na volišče mlada
učiteljica — skojevka Ljuba. Poslala jo je upraviteljica Kodelova.
Ona je potem zunaj prigovarjala posameznikom, da naj pošljejo na
volišče še svojega polnoletnega sina ali hčer, da naj med potjo opozo-
rijo na državljansko dolžnost katerega od sosedov.
Se nadaljuje
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
20. marec 1986 —
TEDNIK
Gostovali bomo v Franciji
Na SŠC Ptuj že dve leti deluje
mešani mladinski pevski zbor, ki
šteje 54 članov. Vodi ga Darja
Koter.
Letos smo dobili povabilo za
gostovanje v Franciji. Preko pi-
sem smo se spoznali s člani pev-
skega zbora mesta Vierzon. Za
gostovanje bo potrebno precej
denarja, zato smo organizirali
dve delovni. akciji. Enkrat smo
obirali grozdje, pozno jeseni pa-
smo pulili korenje, tako smo
zbrali del denarja, nekaj pa ga
skušamo zbrati tudi s petjem.
Organizirali smo več koncer-
tov. Dva koncerta smo imeli s
pevskim zborom Srednje naravo-
S skupnega nastopa s pripadniki naše armade (foto M. Ozmec)
slovnc šole Maribor. En koncert
je bil v Mariboru v Unionski
dvorani, drugi pa pri nas v Ptuju.
Pred kratkim smo imeli v Ormo-
žu koncert s pevskim zborom
Komunale, gradbeništva in pro-
meta Ptuj.
Večer je minil v prijetnem
vzdušju. Polna dvorana v domu
kulture je pokazala, da je pri nas
še veliko ljubiteljev zborovskega
petja, predvsem med mladimi.
Naš zbor in zbor KGP Ptuj sta
predstavila veliko pesmi.
Mi smo zapeli nekaj sloven-
skih narodnih ter eno italijansko
renesančno in madžarsko pesem.
Ves denar, ki smo ga zaslužili,
so nam pevci KGP podarili za
organiziranje našega gostovanja.
Zato se jim iskreno zahvaljujemo
za dobro zapeto pesem in podar-
jen denar in upamo, da bomo še
večkrat skupaj zapeli.
Mateja Polanec. SŠC Ptuj
POMOČ KOREZOVI MAMI
v zadnjih letih nam naravne katastrofe kaj malo
prizanašajo. Novice o nesrečah nas mnogokrat
močno pretresejo, posebej če gre za človeška ži-
vljenja. Kadar se zgodi kaj hujšega daleč od nas, si
marsikdo misli, samo da ni pri nas, da ni prizadelo
mene. Toda nehote se lahko znajdemo med njimi
tudi mi.
O tej zimi marsikdo ni mislil, da nam bo tako
zagodla. Dolgo smo čakali na sneg in godrnjali, da
ga morda sploh ne bo. Na vsem lepem pa smo ga
dobili kar doberšnjo mero, tako da so nekateri na-
ši kraji, predvsem na hribovitih območjih, zaradi
snežnih žametov ostali odrezani od sveta.
Posebno težko je bilo v Halozah. Hitro se je
med nami razširila vest, da je snežni plaz porušil
stanovanjsko hišo in pokopal pod seboj gospodi-
njo in dva otroka. Hudo nam je bilo ob mislih na
trpečo Korezovo mamo, ki jo je plaz potisnil na
razbeljeno ploščo štedilnika in otroka, ki sta ne-
močna obležala pod snegom.
Tragedija je velika. Zahtevala je življenje trilet-
nega otroka. Mati in drugi otrok, ki sta preživela.
zahvaljujoči hitri pomoči, pa se zdravita še v ptuj-
ski bolnišici.
Ali si lahko zamislite trpljenje matere, ki je pri-
klenjena ob vroč štedilnik gledala, kako ji pod te-
žo snega umira otrok? Bolečina matere ob izgubi
otroka je hujša od opeklin, ki jih je povzročil štedil-
nik. Korezova družina j^ ostala brez strehe nad
glavo, vse, kar je bilo v hiši, je uničeno.
V svoji veliki nesreči pa vseeno niso ostali sami.
Najbližji sosedje so jim takoj priskočili na pomoč
in jim nudili skromno zatočišče.
Sedaj je vrsta na nas mladi člani Rdečega Križa.
Tudi mi jim lahko pomagamo po svojih močeh!
Zbirajmo prostovoljne prispevke!
Tej akciji se je že pridružila Krajevna organiza-
cija RK Bratje Reš, ko je na svoji proslavi dneva
žene zbrala prispevke.
Pionirji, mladina — mladi člani RK, upam, da
na izpitu iz človekoljubnosti ne bomo padli!
Mladina Rdečega križa.
Bratje Reš
(Darja Črešnjevec)
Folklora v Doleni
Poleg močno razvejanega ljudskega petja in godčevstva deluje v
okviru Prosvetnega društva Dolena tudi folklorna sekcija, ki se, čeravno
najmlajša v občini, čedalje bolj uveljavlja v našem prostoru. Na pobudo
tajnice krajevne skupnosti Francke Petrovič je nastala leta 1979, akti-
vno pa je sekcija pričela delovati leta 1980, ko si je ob vsestranskem ra-
zumevanju vaškega odbora SZDL Dolena zagotovila najosnovnejša de-
narna sredstva.
Najprej so ustanovili otroško
skupino, jo naučili otroških
igralnih plesov ter z njo, v poča-
stitev krajevnega praznika, še
istega leta nastopili na domačem
odru. Sledila je ustanovitev mla-
dinske in nato še odrasle skupi-
ne, tako da folklorna sekcija Do-
lena danes šteje že šestinosemde-
set aktivnih plesalk in plesalcev.
Kaj kmalu so začeli razmišljati o
plesih iz svojega lastnega, halo-
škega območja, o plesih, ki so
nekoč živeli tod okoli. A so pri
iskanju bili bolj slabe sreče, kajti
tisto kar so našli, je v odlomkih
in zato potrebno temeljite stro-
kovne in koreografske obdelave.
Menda so haloški plesi in oblačir
la s tega območja bili opisani v
kroniki osnovne šole v Selah, a
je ta pred leti s kroniko vred po-
gorela. Po pripovedovanju naj-
starejših bi bilo veliko tega zapi-
sanega tudi v Starem gradu v za-
selku Dobrava (KS Dolena), a je
med zadnjo vojno tudi ta pogo-
rel. In tako se je dolenskim fol-
kloristom že na samem začetku
zataknilo. Vnema pa jih navzlic
težavam ni minila. Zato so svoje
delo nadaljevali s plesi iz Bele
krajine, Prekmurja, Gorenjske in
Štajerske, dokler haloški ne bo-
do obdelani. Pri njihovih zače-
tnih korakih jim je bila v veliko
pomoč znana mentorica folklor-
nih skupin Cvetka Glatz iz Ptuja,
ki je »na noge« postavila vse tri
dolenske folklorne skupine. Da-
nes v Doleni razpolagajo že z
lastnim vodilnim kadrom. Neka-
terim plesalcem in plesalkam iz
lastnih vrst so omogočili obisko-
vanje raznih seminarjev in si ta-
ko pridobili prepotrebne mentor-
je za delo s plesnimi skupinami.
Med prvimi izmed fragmenti-
ranih plesov iz svojega območja
so doslej že preizkusili in ga s
Haloškim Jurekom — oživetim
pustnim likom iz Haloz — pri-
pravili za nastop na letošnjem
Kurentovanju. Gre za takoime-
novano »šimelj« polko (tudi
konjska polka, ponekod), ki so
jo Francki Topolovec (oba iz
Dolene), Marija Zaranšek iz Zg.
Pristave in Rozika Kamenšek iz
Doklec. Izredno slabo vreme pa
je izvajalcem preprečilo, da bi se
z njo že letos lahko postavili
pred občinstvom.
Tisti člani dolenske folklorne
sekcije, ki po okoliškem halo-
škem hribovju nabirajo in zapi-
sujejo ljudsko izročilo, se hkrati
zanimajo še za nekdanja oblačila
— za nošo svojih babic in praba-
bic. Zanima jih kakšno je bilo
delovno oblačilo — tisto za vsak
dan  —  kakšno nedeljsko, ali
Z nastopa starejše skupine v Markovcih (foto I. Ciani)
pražnje in kakšno je bilo obuva-
lo. Veliko tega so zvedeli, veliko
kosov oblačila in obuvala pa tu-
di nabrali, tako da bodo po zbra-
nih vzorcih lahko naredili po-
vsem nove oprave. Potrebovali
jih bodo, ko bo končana koreo-
grafija haloških plesov. Noše iz
ostalih slovenskih pokrajin pa so
jim večinoma sešile domače šivi-
lje potem, ko je predsednica
Francka Petrovič izprosila blago
v raznih tekstilnih tovarnah si-
rom Slovenije.
Najlepše in hkrati
najdražje noše v njihovi gardero-
bi so gorenjske, najdražje pa za-
to, ker je za žensko oblačilo že
sedaj treba odšteti 260 tisočakov.
ali šestindvajset starih miljonov!
Že iz tega podatka je razvidno,
da ima sleherna folklorna skupi-
na velikanske stroške za svoj ob-
stoj in da za celotno opremo po-
trebuje velike vsote denarja. Tu-
di dodatnega ... kajti tistega iz
raznih dotacij, bi bilo veliko pre-
malo za redno delovanje. Zato si
člani folklorne sekcije pomagajo
sami s sodelovanjem v najrazli-
čnejših delovnih akcijah. Tako
so na primer v lanskem letu po-
prijeli za delo ob regulaciji Dra-
vinje ter s sekanjem drevja in gr-
mičevja prislužili sekciji petdeset
starih milijonov. Nekaj denarja
pa zberejo tudi z organizacijo
najrazličnejših prireditev zabav-
nega značaja.
Vse tri plesne skupine že od
svojega nastanka dalje veliko na-
stopajo. Samo lani je otroška
skupina zabeležila sedem, mla-
dinska pet in odrasla celo osem
javnih nastopov. Plesali so v
Majšperku, na Ptujski gori, Vid-
mu, Grajeni, Lenartu, Markov-
cih, Kamniku, Ptuju itd. Mladin-
ska skupina je lani nastopila celo
na področni reviji šolskih skupin
v Lenartu. Izreden uspeh — kot
pišejo v svojem letnem poročilu
— pa je v lanskem letu zabeleži-
la odrasla skupina na Medna-
rodnem festivalu narodnih noš,
folklore in obrti v Kamniku, kjer
je nastopila pred 30 tisoč glavo
množico obiskovalcev. Čeprav je
vsak nastop povezan z vrtoglavi-
mi stroški za prevoz z avtobu-
som, so v lanskem letu navzlic te-
mu vse tri plesne skupine v sku-
pen spominski arhiv prispevale
enajst novih priznanj, kar ned-
vomno priča o izredni dejavnosti
sekcije kot celote.
V začetkih svojega delovanja
so imeli velike težave tudi z god-
cem. Že res, da na njihovem ob-
močju ne manjka takih, ki znajo
raztegniti meh, da je veselje, le
da jim note niso preveč blizu. Pri
godčevstvu jih pač ne potrebuje-
jo, a povsem drugače je to pri
folklori, kjer je potrebno znati
Zaigrati v notah zapisani zdaj ta,
zdaj oni ples iz raznih slovenskih
pokrajin. S kraja so si pomagali s
posnetki na kasetah, kar je za va-
je sicer zadostovalo, za javen na-
stop pa je dober godec nepogreš-
ljiv. Po dolgem iskanju so ga na-
šli v osebi Ivana Kojca iz Cirku-
lan. Zaradi svoje izredne dojem-
ljivosti in harmonikarskih spret-
nosti, je kaj kmalu postal srce
dolenske folklorne sekcije.
»Mladine v Doleni ni težko
pritegniti k sodelovanju«, pravi
predsednica  Francka  Petrovič.
»K sreči na našem območju ni
gostiln in zakajenih disco klubov
usmerjenih k plehki zabavi, zato
mladina najde razvedrilo v sha-
janju pri folklori. A si tudi tukaj,
poleg resnega in trdega dela zna-
mo narediti vesele urice«!
Kakšnih večjih načrtov za bo-
dočnost nimajo. Še naprej name-
ravajo strokovno usposabljati
mentorje iz lastnih vrst, zbirati
ljudske plese in pesmi s haloške-
ga območja, javno nastopati ter z
delovnimi akcijami še naprej pri-
dobivati dodatna sredstva za red-
no delovanje sekcije.
Ivo Ciani
TURISTIČNA AGENCIJA PETOVIA
Pripravljajo program
izletov in ekskurzij
Zime smo se že naveličali in komaj čakamo prvih pomladnih dni,
ko bo pričela tudi sezona izletov. Na to mislijo tudi v turistični agen-
ciji Petovia, kjer pripravljajo zanimiv program eno, dvo in tridnevnih
izletov. Kot so povedali, bo glavna sezona sindikalnih pa tudi matu-
rantskih izletov pričela v maju in juniju. V glavnem se osnovne orga-
nizacije sindikata odločajo za izlete po domovini, povprašujejo pa tu-
di po aranžmanih za inozemstvo, predvsem Češko, Madžarsko in Ita-
lijo. Številni posamezniki želijo tudi informacije o možnostih letošnje-
ga letovanja, žal pa v agenciji teh podatkov še nimajo, pričakujejo jih
v naslednjih dneh.
MG
P^l NAS V KLUBU
Kaj je zdravljenje in kaj
rehabilitacija alkoholika
Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo; nih-
če mu ne more pomagati, če si noče sam.
Pri vseh drugih boleznih je odgovornost za ozdravljenje naložena
zdravniku, ki mora bolniku v ordinaciji predpisati ustrezna zdravila,
pri alkoholni bolezni pa je ta odgovornost prepuščena bolniku. SA-
MO OD ZDRAVLJENEGA ALKOHOLIKA IN NJEGOVIH SVOJ-
CEV JE ODVISNO, ČE BODO KDAJ POSTALI ZDRAVI LJUDJE.
RECIDIVA JE MOŽNA, PREPREČIMO PA JO LAHKO SAMO
TAKO, DA SE PARTNERJA UREDITA NA DOŽIVLJAJSKEM
PODROČJU, DOSEŽETA ENAKOPRAVNE PARTNERSKE OD-
NOSE, USTVARJALNO ZAŽIVITA IN OSMISLITA ŽIVLJENJE.
V TAKO POLNEM ŽIVLJENJU NE BO VEČ POTREBE PO OMA-
MI IN BOLNIH ODNOSOV.
Iz tega je jasno razbrati, zakaj so se zdravljeni alkoholiki začeli
zbirati v klubih. Tu namreč poteka rehabilitacija, za kar pa je potre-
ben čas, prijateljstvo, učenje, želja po spremembi in to vse ob pomoči
tistih, ki so si življenjske izkušnje nabrali ob podobnih stiskah.
Tako so se oblikovali prvi klubi po načelih dr. Hudolina v Zagre-
bu že leta 1964, v Sloveniji 1969, v Ptuju pa leta 1972. Takrat seje za-
čela spreminjati trditev, da se alkoholik spreobrne, ko se v jamo zvr-
ne. Tudi v Ptuju imamo zdravljence, ki abstinirajo že 14 let. Eden od
njih je tudi večletni član našega kluba in s svojim vzorom kaže na
možnost drugačnega, boljšega življenja, brez alkohola.
Klub je torej organizirana skupina ljudi, v kateri se zdravijo in
rehabilitirajo družine, v katerih se je pojavila alkoholna bolezen. Te-
rapija poteka tako, da odgovarja potrebam določene skupine, seveda
pa vključuje vsa nova spoznanja s tega področja. Torej, klub ni stati-
čna organizacija, temveč dinamična, odprta novim spoznanjem in
družbi (v alkohologiji še ni vse dorečeno).
Zdaj nam je že jasno, daje ZDRAVLJENE »USMERJANJE« V
NOVO ŽIVLJENJE - REHABILITACIJA JE »OKREVANJE«
ALKOHOLIKOVE DRUŽINE, OBOJE PA JE SKUPNI NAZIV ZA
VSE NAPORE, DA BI SE ODSTRANILE POSLEDICE ALKOHO- ■
LIZMA IN DA BI SE ŽIVELO KAR NAJBOLJ POLNO ŽIVLJE-i
NJE. i
Rehabilitacijo usmerja klub, ki ga zdravljenci in svojci obiskuje- j
jo enkrat tedensko po dve uri. V Ptuju je to vsak ponedeljek ined 16.j
in 18. uro v Krambergerjevem domu in ob sredah ob 15.—17. ure vi
prostorih Agisa za to skupino.
Program dela kluba izhaja torej iz osnovnega smisla in naloge:"
rehabilitacije članov in'pomoči zdravljencu, če jo potrebuje. Če je po-
trebno, se razrešuje tudi težje krizne situacije, občasno povabi na se-j
Stanke različne predavatelje, prirejajo se kulturni programi, organizi- \
rajo se obiski kulturnih prireditev, skupni pohodi, planinski izleti, 1
plesni večeri, vendar ne smemo pozabiti, da ostaja v ospredju družin-
ska rehabilitacija s socialnim učenjem.
Poznamo naslednje vrste rehabilitacije:
1. Rehabilitacija telesne zmogljivosti
2. Zakonska in družinska rehabilitacija
3. Poklicna rehabilitacija
4. Rehabilitacija na kulturnem področju
5. Družbena rehabilitacija
6. Doživljajska rehabilitacija
(Nadaljevanje prihodnjič)
___^..„_„_ „ Dr. Z. 1.
GRAD TURNIŠČE SKOZI STOLETJA (3. DEL)
Propad vladavine grofice Susanne E. Ihurn
Kot smo lahko prebrali že v
prejšnji številki, je grofica Thurn
kupila posestvo in ga spremenila
v gospostvo leta 1676. Kot je za-
pisano, je grofica živela na veliki
nogi, kajti za tiste čase si je pri-
voščila preveliko razmetavanja
denarja za nakup raznih krajev
in zidavo gradu. Zaradi tega je
gospostvo prišlo v velike dolgo-
ve, kar pa je tudi povzročilo raz-
kroj gospostva in njegov konec.
Grofica je bila ob vsem tem pri-
siljena prodati nekaj posestva,
da bi vsaj nekoliko zmanjšala
dolgove. Tako so del posestva le-
ta 1711 kupili nazaj Graški in
Ptujski minoriti za 8000 guldnov
in sicer Sv. Lovrenc, Sela in Gor-
nje Pleterje pri današnji Kungoti
(Kidričevo), za katerega so mora-
li odšteti še dodatnih 2500 guld-
nov. Ker pa so se na gospostvu
Turniš dolgovi povečevali in so
ti leta 1729 znašali že za 12000
guldnov zaostanka v plačevanju
davkov, je bilo gospostvo Turniš
(Turnišče) tako od zemljiškega
urada zaseženo in leta 1729 pro-
dano baronu Anselm von Fle-
ischmannu za 34500 guldnov. Po
njegovi smrti je vdova Anna, ro-
jena Frei in Ottl. prodala gospo-
stvo Turnišče državnemu grofu
Labertu Heisterju za 55000 guld-
nov. Leta 1735 kupi gospostvo
baron • Rudolf   August    von
Cramm za 66500 guldnov, ta pa
ga leta 1749 podari svojemu po-
sinovljencu, državnemu grofu
Antonu Gaisrucku. On leta 1757
proda urad Zlatoličje grofici Ca-
jetani Sauer in leta 1768 celotno
gospostvo Turnišče  samostanu
Neuberg v Avstriji. Tako se je
grad preselil iz grofovskega ži-
vljenja v samostansko. Pod nje-
govim ostrešjem so še danes vid-
ni ostanki kapele in na eni od
sten le-te tudi freska, ki pa jo je
zob časa že precej najedel. V ti-
stem času je vladal cesar Franc
Jožef — II, kateri je ukinjal sa-
mostane in so ostali le tisti, ki so
bili tako rekoč državnega pome-
na, samostani, v katerih so bile
urejene šole in bolnišnice. Leta
1768 se je samostan umaknil iz
gradu in je grad pripadal držav-
nemu fondu, kot tudi celotno go-
spostvo. Prihodek gospostva
Turnišče in Freisburga pri Rad-
goni v Avstriji je takrat znašal
8623 guldnov. Obe gospostvi pa
sta bili takrat ocenjeni na vred-
nost 172477 guldnov, zraven je
vračunan tudi grad v Hajdini.
Leta 1826 kupi gospostvo Tur-
nišče grof Adolf Schonfeld, od
leta 1851 do 1864 je bilo last Wil-
helma von NValtersskirchena, ba-
rona, od 1864 do 1872 pa last
kreditne banke. Leta 1872 preide
v upravljanje baronu Hellenbac-
hu, 1876 baronu Josefu Mayerju,
1878 baronu Leonu von Lenval-
L6wensteinu in leta 1884 preide
v roke plemenitega gospoda Ru-
dolfa Warren-Lippitta, ki je bil
lastnik gospostva vse do svoje
smrti leta 1938.
V naslednji številki si bomo
ogledali razvoj gospostva Turniš-
če od leta 1884 do današnjega
dne in na kratko novo mladost
gradu.
ZB
TEDNIK - 20- marec 1986
NAŠI DOPISNIKI - 9
Lepo
doživetje
ob
8. marcu
Vsako leto za ta dan obiščem
vsaj eno ženo, ki jo je bolezen
priklenila na dom ali bolnišnico.
Tako sem tudi letos odšla k inva-
lidkam v Laško. Lepo bi sicer bi-
lo, da bi se bila udeležila prosla-
ve v domačem kraju, a odrekla
sem se temu, da bi razveselila ti-
ste, ki bodo — po mojem mne-
nju — prikrajšane za to razvedri-
lo.
Snidenje je bilo veselo. A kak-
šno presenečenje, ko smo po-
poldne slišale v zdraviliškem do-
mu po zvočniku vabilo za žene
in mamice, da se naj ob 17. uri
udeležijo proslave v počastitev
DNEVA ŽENA, ki bo v veliki je-
dilnici. Razveselile smo se tega
sporočila in ob določeni uri se je
»dvorana« napolnila s pacienti,
mnogimi med njimi na vozičkih.
Ob pozdravu so nam povedali,
da so gojenke Srednje pedagoške
šole v Celju, 3/D vzgojiteljskega
razreda, same naštudirale pro-
gram, ki ga bodo zdaj predvaja-
le. Kar hitro so prišle in se po-
sedle spredaj kar po tleh. Bile so
domiselno kostumirane in oder
dobro improvizirale. Ob sprem-
ljavi kitare in planina so dovrše-
no zapele nekaj pesmi, globoke
vsebine. Tem je sledil balet, ki so
ga umetniško izvajale, nato pa še
par skečev, da smo se od srca na-
smejali. Z zadovoljstvom smo
ugotovili, da imamo pred seboj
nadarjen mladi kader, ki bo s
svojo voljo in znanjem sposoben
vzgajati v kulturi.
Zahvaljujemo se tem ljubim
mladim dekletom, ki so se potru-
dile, da so naštudirale tako pe-
ster spored in se domislile, da bi
ga posredovale bolnikom, ki jim
je veselje še kako potrebno. Hva-
la pa tudi profesorici tov. Ma-
rolt, ki je svoje dijakinje sprem-
ljala.
Osrečujmo in srečne bomo!
Ema Meškova
NK SKORBA, VZOR DOBREGA DELA
Nogometni klub Skorba že dolgo vrsto let dosega zelo
dobre rezultate. Največji uspeh je klub dosegel pred štiri-
mi lq.ti, ko je v medobčinski ligi dosegel prvo mesto, na to
pa je bil celo peti v Sloveniji. Dobri rezultati so odraz do-
brega dela, potrebna pa je finančna pomoč, katero je
klub zelo uspešno rešil. Namreč, odkar je zgrajen Dom
krajanov v Skorbi, nogometaši prirejajo kulturno zaba-
vne prireditve, sodelovanje med vaško skupnostjo in no-
gometnim klubom pa je na zelo visoki ravni. Poleg prve-
ga uspešne rezultate dosega tudi pionirsko moštvo. Z do-
brim finančnim poslovanjem je nogometašem uspelo or-
ganizirati priprave za novo sezono v Topolšici. Povpraša-
li smo predsednika kluba Martina Turnška, trenerja in
igralce, kaj menijo o teh pripravah.
Martin Turnšek: »Po uspešnem minulem delu smo se
dogovorili za priprave v Topolšici zaradi pogojev dela in
homogenosti ekipe. Te priprave smo si omogočili v lastni
režiji. Celoten kolektiv zelo dobro dela, saj smo v prete-
klem obdobju gostili goste iz Madžarske, tradicionalno
pa je naše srečanje z Ogradenovcem iz BIH.«
Trener Franc Gerečnik-GERO: »Do sedaj smo imeli
trening dvakrat tedensko doma. Tukaj treniramo dvakrat
na dan. Disciplina je na zelo visokem nivoju, trenira pa
18 igralcev. S pripravami sem do sedaj zelo zadovoljen.«
Pomočnik trenerja Franc Zupanič: »Igralci so priprave
vzeli zelo resno, kar se bo pozitivno odražalo v poznej-
šem delu. Pogoji so dobri in jih bomo maksimalno izrabi-
li. Najbolj pomembna pa je homogenost in stabilnost eki-
pe.«
Kapetan Martin Šlamberger: »Zelo sem presenečen
nad disciplino in prepričan sem, da bomo. odnesli čim
več.
Vlado Zupanič: »Priprave so potrebne, da pa so tudi
koristne, se bo videlo po rezultatih!«
Tajnik kluba Emil Muratovič: »V današnjem času so
priprave edini način, da dobiš skupaj vse igralce. Zelo so
pestre in kvalitetne. Denar smo zaslužili sami in upam,
da ga bomo s tem pametno izkoristili.«
Zvonko Hazimali: »Vsi se na treningu trudimo, da bi
odnesli čim več.«
Zdravko Ivanuša: »Nisem iz Skorbe, vendar sem se ze-
lo dobro vživel v kolektiv. Priprave? To pa je zadetek v
center!«
Leopold Valh: »Po poškodbi ličnice sem hotel prene-
hati braniti. Vendar se vračam. Priprave so enkratna po-
teza kluba.«
Ivan Ogrinc: »Treningi so zelo močni. To so mi prve
priprave in upam, da ne zadnje.«
Zdravko Flajsinger: »Pomembno je, da tudi po pripra-
vah nadaljujemo z načrtnim delom.«
Franc Mohorko: »Šport v vasi se bo s tem še bolj razvi-
jal in tudi uspehi ne bi smeli izostati.«-
Silvo Ivanuša: »Zelo naporno, vendar kvalitetno.«
Dostikrat čitamo in poslušamo o finančnih problemih
klubov.-Nogometni klub Skorba je to z lastnim delom
uspešno rešil. Čestitamo!
Danilo POLAJŽAR
Za dan žensk tudi v Cirkulanah
prijetno
v krajevni skupnosti Cirkulane je bila ob 8.
marcu, dnevu'žensk zelo uspela proslava, ki je tra-
jala skoraj dve uri. Tako pester program že dolgo
ne pomnimo.
Najprej je vse žene in dekleta pozdravil pred-
sednik sveta krajevne skupnosti Cirkulane Martin
Žuran. Nato pa so se zvrstile glasbene točke, reci-
tacije, zapel je pevski zbor in nazadnje je še bila
uprizorjena drama z naslovom »Odmev je vedno
zadnji«.
Zanimivost in pestrost programa je bila v tem,
da so na proslavi sodelovali najmlajši predšolski
otroki iz vrtca, učenci iz OŠ Maksa Bračiča, mladi-
na, pevski zbor in dramska skupina Kulturno pro-
svetnega društva Franček Kozel iz Cirkulan. To je
nov in razveseljiv dokaz, ki potrjuje, da je zavel
svež veter v razvoju kulturne dejavnosti in sodelo-
vanju na vseh ravneh v KS. Zato je toliko bolj nuj-
na potreba po zgraditvi kulturnega doma v Cirku-
lanah, ki ga že nestrpno čakamo več desetletij.
Janez Korenjak
Pokojnine, pokojnine,
pokojnine...
Vsak dan skoraj lahko v dnevnem časopisu prečitamo kaj o iz-
boljšanju pokojnin, predvsem upokojencev, ki so bili zaposleni v raz-
nih negospodarskih delovnih organizacijah. Vendar v Tedniku že dalj
časa nisem zasledil kai boli zanimivega o tem.
Kaže, da bi bilo potrebno manj govoriti in več narediti za upoko-
jence. Mislim, da si takšnih pokojnin res niso zaslužili predvsem tisti
delavci, ki so že prej imeli tako nizke osebne dohodke, ker pač v teh
delovnih organizacijah svojih končnih izdelkov ti delavci ne morajo
prodajati ali celo izvažati.
Pa poglejmo na primer zdravstveno službo, ali lahko medicinske
sestre ali zdravniki zdravje prodajajo? Vendar je tudi tu vložen njihov
trud in zdravje. Zdravja ne morejo prodajati. Potrebno pa bi bilo, da
bi se vsak zdravstveni delavec čim bolj potrudil za svojega pacienta.
Kajti naša družba potrebuje predvsem zdrave in delovne ljudi. Scij ži-
vimo v t.kšni stabilizaciji, da nas je že skoraj strah.
Pa poglejmo sedaj še na primer prosvetne delavce. Se morda ti
ne trudijo dovolj, ko strpajo malčkom prve črke in tako naprej. Kaj
res nič ne proizvajajo? Seveda za takojšnjo prodajo res ne — vendar
proizvajajo znanje, ki je plod dolgoletnega in vztrajnega dela. To zna-
nje pa je potem kot končen izdelek v tovarnah. Kaj res naši vodilni ne
znajo več računati in ne vedo kdaj so bili ti ljudje rojeni in kako so ži-
veli med NOB (tudi že kot otroci pomagali partizanom), potem študij
brez štipendij, udarniško, gradnja porušene domovine. Z veseljem sc
delali, nič jim ni bilo pretežko. Tudi kasneje so z veseljem delali na
svojih delovnih mestih. No in kaj imajo sedaj? Sami dobro veste. Vsa-
kodnevno zviševanje cen in to v visokih odstotkih.
Zakaj torej toliko sestankov in toliko govora, toliko gradiva za
razne delegate? Mladina, ki je zdrava bolj kot starejši ljudje, ne dobi
zaposlitve in živi od socialne podpore. Starajočim še na misel ni pri-
šlo (ko so bili mladi) in seveda tudi ni bilo možnosti, da bi kdo v mla-
dih letih dobival podporo. Meni se zdi, da je po eni strani tarnanje,
da ne izplovemo iz naše stabilizacije, na drugi strani pa taka široko-
grudnost.
Mislim, da bi upokojencem res morali pomagati, predvsem tistim
z nizkimi pokojninami. Saj so prav ti, ki so sedaj v pokoju, mnogo do-
prinesli k izgradnji naše socialistične in predvsem tudi lepe domovi-
ne, ki jo moramo mladi in tudi starejši ljubiti z vsem srcem. Saj se vsi
zavedamo, da smo si jo priborili izpod tujega jarma (fašizma) s prem-
nogo prelite krvi. Zato ne bomo pustili, da bi kdaj še tujec gospodaril
na naši zemlji.
Vendar se bojim, da takšno zviševanje cen in nizki OD — in šo in
še bi lahko našteval stvari — ni dobro, vendar to lahko samo rečem.
Simon
Praznovali smo dan žensk
Slovenska dopolnilna šola iz
FreiburgaJe tudi letos praznova-
la DAN ŽENA. Na proslavi, ki
je bila 1. marca v prostorih Fest-
halle KOLLNAU, se je zbralo le-
po število Slovencev. Predsednik
šolskega odbora Peter MAJER-
LE je s kratkim govorom pozdra-
vil vse navzroče. Tudi predstav-
niki Jugoslovenskega kluba Frei-
burg so nas lepo pozdravili. Vsa-
ka žena je ob prihodu dobila
rdeč nagelj, učitelj Vlado Virant
je pripravil kratek, vendar pozo-
ren program. Da tega dne matere
ne bi hitro pozabile, nam je na
željo prišel igrat ansambel Alpen
Andria iz NVALDKRAIBURGA
PRI MUNCHNU.
Naj nam ta dan ostane v le-
pem spominu, tovarišu Soršaku
ter njegovim spremljevalcem pa
S proslave
se za uspešno veselico lepo za-
hvaljujemo in kličemo na snide-
nje zopet prihodnjo leto! V pro-
gramu smo imeli tudi nastop fol-
klorne skupine »MLADOST« iz
Freiburga, bogato tombolo z le-
pimi dobitki, ki nam jih je delno
prispevala Ljubljanska banka.
Za dobro voljo so poskrbeli star-
ši šolarjev z našimi specialiteta-
mi in dobro kapljico. Tako smo
se šele v jutranjih urah vrnili v
naše domove. S seboj smo odne-
sli spomine, ki smo jih obujali na
tej proslavi. Naša domovina naj
spozna, da čeprav smo vrsto let
na tujem, tudi znamo in dobro
obvladamo slovenski jezik. To
tudi drži, saj nastopi, srečanja in
prireditve to dokazujejo. Prisr-
čnost veje iz nas, je pa dosti be-
sed, ki so včasih okorne. Naš šol-
ski odbor z veliko požrtvoval-
nostjo vodijo PETER MAJER-
LE, ANA GAJSER, ŠTEFAN
ZAKELŠEK IN ANTON GAJ-
SER. Kljub majhnemu šolskemu
. oddelku iz Freiburga, so starši in
šolarji ponovno dokazali, da se z
dobro voljo marsikaj doseže.
Preden zaključim, lahko še en-
krat povem, da je bilo lepo in
prijetno.
Ana Gajser
Utrinek po 8. marcu
Tudi zdajle se oglašam s prelepe Ptujske gore. Mogočna baročna
cerkev krasi naš kraj, mnogi turisti ga poznajo prav po njej. Toda pod
cerkvijo se dviga še ena zgradba, ta res ni tako velika po zunanjosti,
toda velika je v svoji notranjosti. Vsak dan spravi vase šestdeset mla-
dih in pogumnih srčkov. Oh, kako so ljubeznivi, kako razigrani in tu-
di — poredni! No, upam da mi tegale ne bodo zamerili, saj vedo da
smo mi bili nekoč prav takšni, in še to, morda smo »gulili« prav te
klopi kot zdajle oni, morda recitirali ob 8. marcu svojim mamicam
prav to pesmico? Kdo ve, čas teče, eni o.dhajajo, novi prihajajo.
Tudi letos se je v premajhnem razredu zbralo 90 do 100 žensk,
mamic in deklet ter z radostjo gledalo in poslušalo svoje malčke. Že
ves teden pred osmim marcem so morali pisati spise o svojih mamah.
Zares so bili to spisi s kratko vsebino, vendar je bilo v teh nekaj stav-
kih izraženo hrepenenje in goreča ljubezen do njih. Pripravljale so se
razne okrasne sponke, narejene iz usnja in mavca, vsaka obiskovalka
si je lahko eno izbrala kot darilo. Razstavljeni so bili tudi pleteni
brezrokavniki, sešiti gobelini in poslikani keramični krožniki. Videlo
se je, da kljub majhnemu številu otrok — in še to od prvega do četrte-
ga razreda — tovariši učitelji, pedagogi in razumevajoči ljudje lahko
naredijo marsikaj.
Ko sem občudovala te razstavljene predmete, sem nalašč povpra-
šala nekaj učencev, kdo jim je to naredil. Začudeno so me pogledali
in rekli, da je to njihovo delo in ideje njihove učiteljice in mentorice
tovarišice Stanke Varžičeve. Tudi igrice in razne glasbene točk- so bi-
le delo te tovarišice in seveda ob pomoči še treh učiteljev Lamberger-
ja, Letonjeve in Mallyja, se 60 učencev uspešno prebija skozi neved-
nosti in zapreke učenosti in lepšemu življenju naproti.
Polne hotenj in iskrenih želja smo se zbrale in tako za nekaj bež-
nih trenutkov odrinile vsakdanje skrbi, težave in delo. Prisrčni otroci
so pripravili program, dolg uro in pol, in s tem hoteli izraziti hvalež-
nost in ljubezen. Pravijo, daje življenje ena sama borba za obstanek.
Če je tako, potem to dejstvo najbolj občuti na svojih ramenih žena,
mati. Skozi vsa obdobja si s težavami in samoodrekanjem utira pot do
uveljavitve enakopravnosti in spoštovanja v družini ter družbenem ži-
vljenju.
Mati, mati, ta beseda zveni kot suho zlato, ta beseda je kot zarja,
je kot pesem, ki sta jo zapela bratca Darko in Simon Jager in res je
prišla v naša srca pomlad.
Skrbi in želje, kaj podariti mamici za 8. marec, so izrazili in živo
prikazali v igricah; Moj prijatelj Piki Jakob, Darilo za mamico in As-
falt bo ozelenel.
Tudi malčki male šole so prispevali svoj del k programu in poču-
tili smo se prave »velikane«.
Kaj bo vsem tem naj rečemo? Želimo, da bi tudi v bodoče vzga-
jali naše otroke tako dobri in požrtvovalni učitelji kot so na Ptujski
gori. To bo za 8. marec za matere največje in najlepše darilo.
Mira KARNEŽA
Delovno srečanje srednješolcev!
Pred nedavnim je bilo v Slovenj Gradcu
tradicionalno delovno srečanje učencev sred-
njih šol Slovenije.
V četrtek se je v šolski avli njihove srednje
šole zbralo okrog 130 srednješolcev in pova-
bljenih gostov, ki danes krojijo nadaljnji raz-
voj srednješolskega izobraževanja.
Na začetem, plenarnem delu smo se dogo-
vorili o poteku dela v treh skupinah z nasled-
njimi temami: spremembe v usmerjenem izo-
braževanju, delovna praksa in ocenjevalni si-
stem.
Ure popoldneva so minile v aktualnih po-
govorih, kjer so mladi dokazali, da niso le
pasiven objekt našega izobraževanja, temveč
želijo kreativno sodelovati pri njegovem na-
daljnjem razvoju. Iz svojih sredin so prišli s
konkretno oblikovanimi predlogi glede spre-
memb predmetnikov v posameznih usmerit-
vah, o izvajanju delovne prakse in o načinu
ocenjevanja.
Predvsem v prvi delovni skupini, ki se je
usmerila v spremembe v usmerjenem izobra-
ževanju, za katero so odgovorni obljubili, da
jo lahko pričakujemo v juliju tega leta.
Delo vseh skupin se je končalo v poznih
popoldanskih urah in na skupnem zasedanju
so vodje skupin posredovali oblikovane skle-
pe.
SKUPJNA ZA SPREMEMBE USMERJE-
NEGA IZOBRAŽEVANJA:
— mladi se zavzemajo za čim hitrejše uva-
janje sprememb v izvajanje izobraževanja,
— potrebna je evalvacijska raziskava,
— izobraževanje naj ne gre v specializaci-
jo, saj je mladim potrebna širina znanj,
— izobražuje naj se za življenje in ne za
delo, kar je moto združenega dela.
— potrebna je večja racionalnost mrež
šol,
— pasivnost učencev naj se premaga z
večjo humanizacijo odnosov med njimi in
profesorjem,
— konkretni predlogi in pripombe na stari
in sooblikovanje novega začasnega predme-
tnika vseh usmeritev, ki naj prepreči podva-
janje snovi in odstrani nepotreben balast, ki
zapolnjuje ure posameznih predmetov.
SKUPINA ZA DELOVNO PRAKSO:
— delovne organizacije naj organizirajo
seminarje za mentorje delovne prakse dija-
kov, katerim naj se v celoti posvetijo in jih ta-
ko resnično seznanijo s proizvodnim proce-
som oz. načinom delovanja njihove DO,
— izboljša se naj situacija mentorja, ki naj
bo nadzorovan in za neopravljanje svoje na-
loge tudi sankcioniran,
— dijaki naj imajo možnost soodločanja o
delovni praksi in naj imajo možnost opravlja-
nja in seznanjanja z več deli,
— skrajša se naj čas proizvodnega dela v
I. letniku.
— na RK ZSMS se naj pripravi in izvede
anketa o učinkovitosti delovne prakse.
SKUPINA ZA OCENJEVALNI SISTEM:
— ocenjevalni sistem ne odgovarja tež-
njam mladih in širše družbene skupnosti, saj
vsebuje sankcije (višina ocene) za vrednote-
nje učenčevega znanja,
— pravilnik o ocenjevanju ne more izpol-
niti željo po demokraciji izobraževalnega si-
stema,
— sistem ocenjevanja pospešuje socialno
razslojevanje — učenec je postavljen v depri-
vilegiran položaj,
— zaradi ocenjevalnih sankcij se je vpis
na fakultete zmanjšal za 50 %,
— preveč je pisnega preverjanja in prema-
lo sprotnega ocenjevanja,
— preveč je tudi učencev v posameznih
oddelkih.
Sklepi, ki so bili podani na našem delov-
nem srečanju, bodo izraženi tudi na 12. kon-
gresu ZSMS, saj je bilo to srečanje prav v
sklopu predkongresnih priprav.
Svet za vzgojo in izobraževanje pri OK
ZSMS pa bo vse naše sklepe posredoval
pravšnjim organom, od katerih mladi zahte-
vamo povratne informacije in pripombe na
naše predloge, s katerimi želimo bodočim ge-
neracijam pomagati h konkretnejšim zna-
njem za življenje, katerih danes nimamo pre-
več. Šergeja Šorli,
SSC Ptuj,
Revija folklornih skupin
v Slovenski Bistrici
v občini Slovenska Bistrica deluje več folklornih skupin po os-
novnih šolah, pa tudi med odraslimi v KUD in DO. Vse so zagnane
pri delu in iz leta v leto dosegajo večjo izvirnost in kvaliteto. Vsako le-
to priredijo srečanje vseh skupin v obliki revije, ne tekmovalno, am-
pak le predstavitveno. Po reviji imajo navadno kratek strokovni ra-
zgovor, kjer analizirajo delo vsake skupine in svetujejo izboljšave. Ta-
ko je bilo tudi letos.
V soboto, 8. marca, so se zbrale folklorne skupine iz cele občine
v Kulturnem domu v Slovenski Bistrici in se predstavile gledalcem, ki
so napolnili dvorano. Nastopilo je sedem skupin iz Poljčan, Zgornje
Ložnice, Spodnje Polskave, Smartna na Pohorju, DO Impol in skupi-
na ljudskih pevcev DO Impol. Gledalci so bili zadovoljni, še pesebej
so navdušili otroci, saj so nastopali svojim mamicam ob njihovem
prazniku, 8. marcu. Na kraju revije, na strokovnem posvetu, so ugoto-
vili, da seje kvaliteta skupin zelo dvignila. Obžalovali so, da avtobusi
v Mariboru niso hoteli sprejeti in pripeljati v Slovensko Bistrico Tam-
buraški orkester KUD Jože Hermankb Maribor, ki bi revijo dodatno
popestril (ovira so bili verjetno tamburaški instrumenti). Res škoda!
Gledalci si takih revij želimo, saj so popestritev vsakdanjega mrtvila
in enoličja v kulturni ponudbi manjših krajev.
Ed. Po.
10 - ZA RAZVEDRILO
20. marec 1986 —
TEDNIK
MLADI GASILCI SO TEKMOVAU V ŠAHU
IN SLALOMU
23. februarja so se zbrali pionirji Občinske
gasilske zveze Ormož na že tradicionalnem
šahovskem turnirju, tokrat pri GD Ključa-
rovci. Letošnja udeležba je bila nekoliko
skromnejša od preteklih let zaradi slabih vre-
menskih razmer. Udeležilo se gaje le 5 ekip.
Uvrstitev ekip je bila naslednja: 1. mesto
GD Velika Nedelja, 2. mesto GD Ključarov-
ci, 3. mesto GD Središče, 4. mesto GD Trgo-
višče, 5. mesto GD Ormož.
Posamezna uvrstitev: 1. mesto Boštjan
Boljčevič (GD Velika Nedelja), 2. mesto To-,
maž Boljčevič (GD Velika Nedelja), 3. mesto
Zvonko Gašparič (GD Ključarovci).
Najboljša ekipa in posameznik so prejeli
pokale, ostali pa priznanja.
V soboto, 1. marca, pa so se pionirji Občin-
ske gasilske zveze Ormož zbrali na vožnji v
slalomu. Udeležba je bila dobra, saj se je tek-
movanja udeležilo 13 ekip oziroma 65 pionir-
jev.
Ekipna razvrstitev: Pionirji »A« od 7 do
10 let: 1. GD Ključarovci, 2. GD Kog; 3. GD
Hardek, 4. GD Ormož, 5. GD Središče.
Posamezniki: 1. Davorin Lesjak (Ormož),
Mateja Rajh (Ormož), 3. Miran Stuhec (Klju-
čarovci).
Ekipno pionirji »B« od 11 do 14 let: 1. GD
Ključarovci, 2. GD Središče, 3. GD Hardek,
5. GD Ormož, 6. GD Trgovišče, 7. GD Velika
Nedelja, 8. GD Kog.
Posamezniki: Mirko Munda (Ključarovci),
Bojan Čurin (Središče), Silvo Hržič (Vel. Ne-
delja).
Za prva mesta so bili podeljeni pokali, za
ostala mesta pa priznanja.
Tekmovanje je potekalo pod pokrovitelj-
stvom »GALJUR« Tone Jurkovič in GD
Hardek ter pod vodstvom mentorja mladine
pri OGZ Ormož Antona Kaceta in mentorjev
nastopajočih društev.
Želja vseh nastopajočih je bila, da bi se teh
tekmovanj v bodoče udeležili pionirji iz vseh
društev.
Adolf Rižnar
TEDNIK
— 20. marec 1986
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
Največ pripomb na sojenje
v petek zvečer so se v Ormožu sestali predstavniki klubov vzhodne skupine
druge moške republiške rokometne lige skupaj s predstavniki sodniške organi-
zacije. Beseda je bila o razmerah v tej skupini, ki so jo nekateri na rokometni
zvezi označili za divjo ligo. Slišali smo veliko pripomb zaradi slabega sojenja in
slabega organiziranja tekem. Kaže, da so se zaradi sojenja kiubi na sestanku v
Ljubljani odločili, da v tej ligi ne sodijo sodniki iz pomurskega, mariborskega
in celjskega območja. Osnovni zaključek sestanka je bil, da na tf n območju že-
limo kakovostni roiiomet, sodniška organizacija pa mora zagotoviti kakovostno
sojenje. Ob tem pa se bodo klubi, ki so zahtevali tudi ponovno uvedbo delega-
tov in kontrol sojenja, morali bolj potruditi pri organizaciji tekem in vzgoji
igralcev. Nerazumljivo pa je, da se sestanka ni udeležil nihče od vabljenih pred-
stavnikov rokometne zveze Slovenije, saj bi tudi v tej organizaciji morali marsi-
kaj spremeniti. Po drugi strani pa kaže, da je zvezi vseeno, če rokomet na tako
velikem področju, kot je severovzhodna Slovenija, vedno bolj zaostaja za drugi-
mi kraji.
1. k.
Regijska Zlata puščica
v nedeljo, 9. marca, je OSZ Ormož uspešno izvedla regijsko Zlato puščico,
tekmovanje s serijsko zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 20 strelcev iz
Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Streljalo se je na 600 možnih krogov. Tak-
šno tekmovanje zahteva velike napore, znanja in pripravljenosti. Prvo mesto in
Zlato puščico je osvojil Branko Vcselko. član SD Središče, s 5.S8 krogi. Sledita
mu David Ribič, SD Turnišče, s .'^54 krogi in Tonči Planine, prav tako SD Tur-
nišče, s 552 krogi.
Republiška »Zlata puščica« bo konec tega meseca v Trzinu.
Izpiti za voznike motornih čolnov
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj se je odločila^ da zbere pri-
jave vseh, ki želijo opraviti izpit za voznika motornega čolna. Prijave do torka,
25. marca, sprejema sekretar zveze Ivo Klarič.
I. k.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V BOKSU
Trije naslovi
za domačine
v soboto in nedeljo je bilo v špor-
tni dvorani Mladika v Ptuju republi-
ško prvenstvo v boksu za mladinsko
in člansko kategorijo. Poznavalci te
veščine pravijo, da je kakovost sicer
boljša kol na prejšnjih prvenstvih, po-
dobna ocena pa velja tudi za pripra-
vljenost nastopajočih ni bilo nobe-
ne resnejše poškodbe, nobene počene
arkade. Seveda pa je vse skupaj še
precej daleč od želja in načrtov sicer
redkih boksarskih zanesenjakov, ki se
po svojih najboljših močeh trudijo,
da obdržijo boks vsaj na dosedanji
ravni. Dvodnevne borbe si je ogleda-
lo okrog 600 ljubiteljev te zvrsti boril-
nih športov.
V soboto popoldan so v nekaterih
kategorijah izvedli polfinalne — izlo-
čilne borbe. Izzidi so bili naslednji;
— velter: Komberaj (Mari-
bor)-Zorko (Ptuj) 0:2, Tahirovič
(Hrastnik)   Zukanovič (Celje) 2:0
— polsrednja: Mere (Mari-
bor)—Tahirovič I. (Hrastnik) 2:0
— srednja: Canič (Ljublja-
na) -Novkovič (Hrastnik) 0:2, Huka-
novič (Celje)—Sobočan (Maribor)
2:0,
— poltežka: Vukalič (Mari-
bor)-Jakopič (Celje) 2:0, Simunič
(Hrastnik)-jakupič (Hrastnik) 2:0
— težka: Hetahi (Maribor) -Gu-
stin (Ljubljana) 0:2, Martinčevič (Ma-
ribor)   Mitrovič (Celje) 2:0
— polvelter (mladinci): Kutin (Ma-
ribor)   Kos (Ptuj) 0;2.
Finalne borbe so bile v nedeljo do-
poldan in popoldan. Po posameznih
kategorijah so bili izzidi naslednji:
MLADINCI
— papir: Dudaj (Maribor)-Meh-
meti (Maribor) 0:2
— bantam: Horvat (Mari-
bor)   Dragojevič (Hrastnik) 0:2
— velter: Klemenči^ (Mari-
bor)-Kneževič (Celje) 0:2
— polsrednja: Mihaliček (Mari-
bor)-Curk (Hrastnik) 2:0
— srednja: Kovačevič (Mari-
bor)-Copor (Celje) 2:0
ČLANI
— peresnolahka: Antolič
(Ptuj)-Harhatovič (Ljubljana) 2:0
— polvelter: Poš (Maribor)—Mata-
šič (Celje) 2:0
— velter: Tahirovič (Hrast-
nik)—Zorko (Ptuj) 0:2
Prvenstvo je bilo zelo dobro organizirano (foto I. kotar)
polsrednja:    Mere    (Mari-
bor)-Cretnik (Celje) 2:0
— srednja: Hukanovič (Ce-
lje)-Novkovič (Hrastnik) 2:0
poltežka:    Vukalič    (Mari-
bor)-Simunič (Hrastnik) 2:0
— težka: Gustin (Ljubljana)—Mar-
tinčevič (Maribor) 2:0
Borbe so vodili Plaveč (Varaždin)
kot vrhovni sodnik ter Stramšak, Av-
guštin in Kavčič iz Maribora in Mir-
kovič iz Ptuja. Medalje je podeljeval
dr. Lojze Arko, predsednik lO ZTKO
Ptuj. Milan Prosenica, svetovni prvak
v full kontaktu je podelil pokale naj-
boljšemu mladincu (Dragojevič), čla-
nu (Mere) m domačemu boksarju
(Zorko).
Vsi republiški prvaki so si pridobili
pravico do nastopa na državnem pr-
venstvu, ki bo v začetku aprila v Črni
Gori. Iz ekipe organizatorjev republi-
škega prvenstva, boksarskega kluba
Ptuj, se ga bosta udeležila Antolič in
Zorko. Ob nastopu domačinov velja
še dodati, da so prijavili sedem tek-
movalcev, nastopili pa so le trije. No-
vak ni pravočasno dobil izpisnice iz
Banja Luke, trije prijavljeni tekmo-
valci pa so ravno v soboto odšli v
J L A.
L KOTAR
Alpinistični dosežek v Južni Ameriki
Alpinista Danilo Tič in Milan Romih, čla-
na alpinističnega odseka Impol iz Slovenske
Bistrice, sta okoli 20. februarja prispela v
Buenos Aires z ladjo reške Jugolinije, prista-
nišče La Plata pa je bila hkrati njuna zadnja
postaja potovanja z ladjo.
S tovorno ladjo Goran Kovačič (skupna te-
ža 8900 ton, 38 mož posadke) sta potovala
naprej iz Kopra, kjer sta se vkrcala, do Du-
brovnika in potem v Bejrut, kamor so peljali
kavo. Nekje med Tunizijo in Sicilijo sta Mi-
lan in Dani doživela prvo pomorsko preiz-
kušnjo. Doživi jo sleherni potnik, ki prvič po-
tuje z ladjo. Zaradi premetavanja ladje sta se-
veda dobila morsko bolezen, ki jima je za ne-
kaj ur zagrenila prijetno plovbo.
Drugače pa sta si krajšala čas na ladji s tre-
ningi (štemanje, dvigovanje uteži...) saj na
dolgi poti nista smela izgubiti preveč energi-
je. Po večerih sta se skupaj z mornarji, s kate-
rimi sta se dobro razumela, zadrževala največ
v jedilnici, saj je bil pogovor vedno zanimiv
in mornarji so pripovedovali o njihovih do-
godkih na morju, onadva pa o alpinizmu.
Ko so prišli skozi Gibraltar, so zapustili
Evropo in pred njimi je bil Atlantik, katerega
so prepluli v desetih dneh. Na Ekvatorju sta
doživela tudi pravi mornariški krst, ki bi jima
naj prinesel srečo v bodoče. Polili so ju s
sladko vodo, potem pa še s slano, tako sta
plavala po palubi.
Njihova prva postaja na kopnem je bil bra-
zilski Rio de Janeiro. Ker se je nekaj zapletlo
pri tovoru, so v mestu ostali 14 dni. Ta čas
sta koristno izkoristila, da sta dobro spoznala
Rio, preplezala pa sta tudi najvišjo vzpetino
nad Riom-Glavo sladkorja (787 m) z brazil-
skim prijateljem Rudolfom, ki sta ga spozna-
la v tamkajšnem vrtcu. V Riu de Janeiru sta
preživela tudi Novo leto. Pot so nadaljevali
proti Buenos Airesu, kjer sta se poslovila od
posadke ladje Goran Kovačič. Od tod sta še
imela okoli tisoč kilometrov do gora.
Ravno v začetku meseca pa sta se preko te-
leksa prvič javila in sporočila, da sta preple-
zala prvenstveno Slovensko smer v južni ste-
ni liajvišjega vrha Andov, Aconcague, ki je
visok 6960 m. Smer je bila zelo težka in stajo
preplezala s petimi bivaki, osvojila pa sta tu-
di 6550 m visoki Tupungato.
Danijeva in Milanova plezalna pot se je s
tem šele začela. Pred njima je še dolga pot,
na kateri bosta spoznala tiste dele narave, ki
ju tako neizmerno privlačijo tudi v tako od-
daljenem svetu in za toliko časa. Mi pa bomo
z nestrpnostjo pričakovali njuna pisma in sli-
ke, v katerih bosta opisovala prve plezalne
dogodivščine ...
Samo Brbre
Milan Romih in Danilo Tič na poti v Južno Ameriko
Plezanje na Glavo sladkorja
Krst na ekvatorju
Pogled na Rio de Janeiro z vrha Glave sladkorja
ROKOMET
Drava v Celju z Branikom
V soboto in nedeljo se bo začel spomladanski del prvenstva v slovenski ro-
kometni ligi, v kateri nastopajo tudi članice rokometnega kluba Drava. Čaka jih
težka polsezona, saj so po prvem delu na zadnjem mestu in seveda tako prvi
kandidat za selitev v nižji rang tekmovanja. Obeti pa niso spodbudni. Gre za
slabe pogoje za vadbo, saj bi zelo mlada ekipa potrebovala veliko dela, da bi se
lahko enakovredno kosala z drugimi ekipami lige. Pričakovanja z novo telovad-
nico se za njih niso uresičila. Tako so šele sedaj sestavljeni goli, črte pa si bodo
morali sami urediti z lepilnimi trakovi. To pomeni, da pravih treningov še ne bo
in da v telovadnici tekem ni moč igrati. Zato so se v vodstvu kluba odločili, da
bodo prvo tekmo spomladanskega dela odigrali v Celju, v dvorani Golovec.
Namreč, po propozicijah tekmovanja morata biti prvi dve koli odigrani v dvo-
rani. Nasprotnik Ptujčank bo v Celju mariborski Branik, ena najmočnejših ekip
lige. Kar je, je in ekipa bo poskusila z borbenostjo nadoknaditi pomanjkanje
treningov in prijateljskih tekem. Vprašanje pa je, če bo to za obstanek v ligi do-
volj.
1. k.
Murko peti na državnem prvenstvu
član judo kluba Drava Andrej Murko se je udeležil državnega prvenstva v
judu, ki je bilo minuli konec tedna v Novem Sadu. V kategoriji do 95 kilogra-
mov se je držal odlično, saj je izpadel v polfinalu, kjer ga je premagal nosilec
srebrne medalje Stanišič iz domače Vojvodine. Murko je tako osvojil peto me-
sto, kar je odličen dosežek!
1. k.
V soboto mali nogomet
V soboto, 22. marca, bo v dvorani Mladika turnir, ki ga pripravlja ekipa
Tarok. Začeli ga bodo ob osmi uri, prijave pa sprejemali uro pred tem. Za naj-
boljše ekipe, vratarja in strelca so pripravili pokale in praktične nagrade.
1. k.
12 - ZA RAZVEDRILO
20< marec 1986 ~
TEDNIK
TEDNIK — 20. marec 1986
OGLASI IN OBJAVE - 13
Ptujska predkongresna ofenziva
ENERGUA-EKOLOGIJA
Slovenska mladinska organi-
zacija je vse bliže svojemu 12.
kongresu, ki bo od 4. do vklju-
čno 6. aprila v Krškem. V okviru
priprav na ta najvišji shod mla-
dih iz naše republike potekajo te
dni v raznih krajih tako imeno-
vane predkongresne ofenzive, ki
so usmerjene na različna področ-
ja delovanja mladih in naše
družbe. V ptujski občini smo
predkongresno ofenzivo nameni-
li okrogli mizi pod naslovom
»energija -ekologija«, ki je po-
tekala v četrtek, 13. marca, v
ptujskem Klubu mladih.
Kar na začetku je treba skriti-
zirati ptujsko mladino in vse ti-
ste, ki jih zanima čista in zdrava
narava. Udeležba je bila namreč
precej skromna, še posebej zato,
ker je organizator poskrbel za
dobro zasedbo strokovnjakov, ki
so bili pripravljeni na vsako, še
tako zahtevno ali strokovno
vprašanje. Poleg ptujske skupine
ekologov in nekaterih članov ob-
činske konference ZSMS Ptuj so
se okrogle mize udeležili tudi
Nace Krivec, ki je v republiški
konferenci ZSMS zadolžen za al-
ternativna gibanja in skupine,
Mladen Petretič, eden od uredni-
kov revije Tribuna, Marijan Hor-
vat eden od urednikov revije
Udeleženci okrogle mize so veliko razpravljali — in tudi plodno.
Mladina, pa Viktor Dimic iz in-
štituta Jožef Štefan, Dušan Jure z
inštituta za gozdarstvo v Ljublja-
ni ter Jelka Kraigher, predsedni-
ca zveze društev za varstvo oko-
lja SR SLOVENIJE. Torej zares
odlična zasedba strokovnjakov,
katerih delo je neposredno veza-
no na področje energije in ekolo-
gije.
Za uvod so udeleženci poslu-
šali razpravo Stanka Žunca, vo-
dje ptujske skupine ekologov, ki
je osredotočil svoja razmišljanja
predvsem na porazno stanje v
slovenskih gozdovih. Vmes smo
lahko spremljali tudi projekcijo
barvnih diapozitivov z najbolj
ogroženih območij v naši repu-
bliki — tudi z območja Ptuja in
Kidričevega, kjer so gozdovi že
precej načeti.
V poznejši razpravi so sodelo-
vali skorajda vsi udeleženci. Ta-
ko so se lomila mnenja, argu-
menti in stališča o največjih in v
bodočnosti potencialnih onesna-
ževalcih (beri uničevalcih) zelene
narave, našega ^ človekovega
okolja. Precej besed pa so name-
nili tudi ekološki akciji Gozdovi
Evrope '86, v katero so vključeni
mladi iz vseh dežel stare celine,
zaključek pa bo prav pri nas in
sicer 25. julija v Mariboru. Celot-
no razpravo lahko pozitivno oce-
nimo, saj so udeleženci prišli do
precejšnjega števila teoretičnih
zaključkov in s tem zadovoljili
svoje potrebe in želje. Vsi skupaj
pa lahko z negotovostjo zremo v
našo prihodnost, saj ni trdnega
in argumentiranega zagotovila,
da bo ta varna za naš obstoj; še
posebej ne, ker je vse več velikih
industrijskih in energetskih one-
snaževalcev našega okolja.
Svoj prispevek k četrtkovi
predkongresni ofenzivi pa so pri-
maknili še člani foto grupe M, ki
so pripravili razstavo svojih foto-
grafij, pod presenečenje pa je so-
dil nastop ptujske skupine C.I.U.
M. Ozmec
CESTNO PODJETJE MARIBOR
DELAVSKI SVET
Zadeva: obnova ceste
Hajdina—Macelj
Leta 1984 so sredstva javnega obveščanja poročala o uspešni ob-
novi 3.9 kilometra magistralne ceste Hajdina— Macelj. To zahtevno
delo ste, kot je mogoče razbrati iz časopisov, opravili v dobrih štiri-
najstih dneh, zanj pa je bilo potrošenih 55 milijonov dinarjev.
Že med obnovo tega dela cestišča so se, vsaj tako kaže, pojavile
težave, saj je bilo potrebno na nekaterih mestih novo asfaltno prevle-
ko izrezati in jo zakrpati. Sedaj, po 20 mesecih, je obnovljeno cestišče
tako rekoč uničeno. Udarne jame na njem so takšne, da predstavljajo
veliko nevarnost, promet po tej cesti pa je velik. Na hitro je mogoče
na teh 3,9 kilometra ceste našteti okoli 50 velikih in manjših lukenj.
Uporabniki ceste in vsi, ki jim ni vseeno, kako trosimo družbena sred-
stva pa se sprašujemo, ali je bila omenjena obnova ceste opravljena
Ena izmed nevarnih lukenj na cesti Hajdina—Macelj
na hitro in premalo strokovno zato, ker je bilo načrtovano, da naj
učinkuje samo nekaj mesecev, ali gre za strokovno napako ali pa za
veliko malomarnost pri opravljanju vašega dela. V kolikor menite, da
ima javnost pravico zvedeti odgovor na to vprašanje, nam ga, vljudno
prosimo, sporočite!
Tovariški pozdrav! Jože Bračič
Radio-Tednik Ptuj
Volitve v združenem delu
v četrtek, 13. marca, je bil prvi krog volitev v združenem delu, ko
so vsi zaposleni volili delegate v zbor združenega dela skupščine obči-
ne Ptuj in za samoupravne interesne skupnosti.
Na območju ptujske občine smo imeli 198 volišč, ki so bila v
glavnem odprta med 7. in 9. uro z izjemo v TGA Boris Kidrič Kidriče-
vo, kjer so imeli zaradi izmenskega dela volitve do 23. ure.
Za zakonitost dela na voliščih je skrbelo 123 volilnih komisij. Ta-
ko sta v združenem delu volila svoje delegate 20.702 delavca, od tega
tudi 439 dijakov in 1425 obnnikov, oziroma pri njih zaposlenih delav-
cev. Od vseh volilnih upravičencev je glasovalo 18.107 delavcev ali 89
odstotkov in 1216 obrtnikov in njihovih delavcev ali 85 odstotkov ter
379 dijakov ali 86 odstotkov. mš
Zimska opravila na vasi
Na prvo pomladno soboto pripravljajo v ptujskem hotelu Poeto-
vio zanimivo prireditev, na kateri bodo predstavili zimska opravila na
vasi in sicer luščenje koruze, pletenje luka, predenje in česanje perja.
Pri tem bodo sodelovali aktivi kmečkih žena iz Moškanjc, Levanjc,
Apač, Cirkovc, Majšperka in Polenšaka.
Povezovalec programa, ki bo obenem igral vlogo gospodarja, bo
Lojze Matjašič.
Po končani prireditvi bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel
Ekart. MG
Savinih uspešnih petnajst let
Slovenski in delavci iz drugih jugoslovan-
skih republik in pokrajin, ki so na začasnem
delu v Frankfurtu in okolici, dobro poznajo
Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava.
Ideja o ustanovitvi društva se je utrnila sku-
pini možakarjev, ki so se zbrali v nekdanji
gostilni Pri Urški in se pomenkovali o domo-
vini. Med njimi so bili sedanji in prvi pred-
sednik društva Janko Žemljic, Robert Rožaj,
Ciril Podmilščak, Evgen Potočnik Franc Pre-
log in drugi. Tudi ženske so bile zastopane,
saj je bila med ustanovitelji Ančka Volčjak.
Po petnajstih letih nekaterih ni več med nji-
mi, nekaj se jih je vrnilo v domovino, nekaj
pa jih še vedno aktivno deluje v društvu.
»Prvi, začetni koraki naše društvene dejav-
nosti so bili storjeni v glavnem v gostinskih
prostorih naših rojakov ali po stanovanjih,«
piše v Glasu Save predsednik društva Janko
Žemljic. Značilnost društva Sava je, da v svo-
jih sedanjih prostorih, kjer se vsak dan doga-
ja kaj zanimivega, odprtih rok sprejmejo vsa-
kogar, ki želi sodelovati v društvu. Ni po-
membno, katere narodnosti je, samo da ima
rad našo domovino, da so njegove želje pove-
zane z željami ostalih članov društva. Zato ni
čudno, da se je na slovesnosti ob 15-letnici
društva zbralo čez 500 rojakov, njihovih za-
konskih tovarišev in drugih gostov.
V ptujski občini, ki je že deset let pokrovi-
teljica društva, najbolj poznamo delo sloven-
ske šole v okviru društva Sava, ki jo že od>
1979. leta uspešno vodi Dragica Nunčič-Turk
ob sodelovanju sveta šole. Učenci dopolnil-
nega pouka slovenščine v tej šoli ne spozna-
vajo in utrjujejo le slovenskega jezika, tem-
več se učijo o svoji domovini, pripravljajo
kulturne programe za razne prireditve in pro-
slave. V zadnjih letih pa so navezali^ tesne sti-
ke z učenci osnovne šole Toneta Žnidariča.
Sodelujejo pri pouku, skupaj s ptujskimi
vrstniki gredo na letovanje v Kaštel Stari, po-
vabili pa so jih tudi v Frankfi'rt, da bi jih se-
znanili s svojimi življenjskimi in delovnimi
navadami. Omeniti pa velja tudi slovenski vr-
tec, kar je za malčke v tujini izredno po-
membno.
Tako kot na kulturnem so člani društva Sa-
va izredno aktivni tudi na športnem področ-
ju. Najbolj so ponosni na svoje športne do-
sežke v kegljanju. Vitrine v društvenih pro-
storih so polne priznanj, diplom in pokalov,
ki dokazujejo uspešno delo te sekcije. Sicer
pa pravijo, da rekreaciji namenjajo vse več
pozornosti, ker krepi telo in duha.
Seveda v preteklih petnajstih letih tudi
društveno delo beleži vzpone in padce. Mno-
gi aktivni člani so v tem času odšli za stalno v
domovino, poiskati je bilo treba druge, da
delo ne bi zastalo. Poleg tega so jih pestili tu-
di prostorski problemi, ki so jih uspešno reši-
li. Srečujejo pa se tudi s problemi druge nara-
ve, ki so povezani predvsem z zaposlitvijo de-
lavcev ob vrnitvi v domovino. Tu se najraje
obrnejo na organizacije v domovini, ki jim
poskušajo po najboljših močeh svetovati in
pomagati. Ker je v zadnjih letih tudi v domo-
vini precej visoka brezposelnost, reševanje
takih problemov ni enostavno. Vendar se da
z dobro voljo in razumevanjem marsikaj ure-
diti.
Ob koncu naj zapišemo, da z društvom Sa-
va dobro sodeluje tudi Radio-Tednik Ptuj.
Veseli smo vsakega prispevka, ki ga dobimo
od učencev slovenskega pouka ali pa od nji-
hove izredno _ delovne tovarišice Dragice
Nunčič-Turk. Želimo si, da bi sodelovanje na
vseh področjih še poglobili.
Nevenka Dobljekar
MERCATOR IZBIRA PANONIJA PTUJ
Z rezultati niso zadovoljni
»s podatki o poslovanju v pre-
teklem letu nismo zadovoljni,«
pravi glavni direktor trgovske de-
lovne organizacije Mip Franc
Tomanič.« Povedo sicer, da sta
se dohodek in čisti dohodek v
nekaterih temeljnih organizaci-
jah bolj v drugih manj povečala,
vendar ne v enakem odstotku kot
inflacija. Razlogov za takšne po-
slovne rezultate je več. Med naj-
bolj objektivnimi je izredni skok
cen, ki je povzročil bistveno
spremembo strukture nakupov.
Prodamo več hrane in manj dol-
gotrajnih dobrin, ki so seveda
dražje. Hkrati pa je rezultat naše-
ga poslovanja odraz splošne
kupne moči v občini.
Tudi fizični obseg prodaje že
nekaj let nazaj upada, posebno
pri izdelkih bele tehnike ali
sploh nakup dražjih izdelkov. V
rahlem porastu je prodaja pre-
hrambenih izdelkov. Pomembno
je tudi to, da so ukrepi na po-
dročju kreditne politike takore-
koč onemogočili prodajo na kre-
dit, kar je tudi vplivalo na padec
fizičnega obsega prometa.«
Mip je nosilec oskrbe v občini.
Kako ocenjujete svoje delo v
preteklem letu? Ste storili vse, da
bi kolikor je bilo mogoče zado-
voljili povpraševanje?
»Mislim, da se lahko kar mal-
ce pohvalimo. Vključitev naše tr-
govske organizacije združenega
dela v sistem Mercatorja je vsaj
na najbolj kritičnih področjih
dala pozitivne rezultate. Merca-
tor je s pogodbami, financira-
njem in z vključevanjem v proiz-
vodnjo uspel zagotoviti vsaj naj-
nujnejše količine tako imenova-
nih »kriznih artiklov« — olje,
sladkor.
Žal moram reči. da je prav to,
da smo nosilec oskrbe v občini,
vzrok za nekatere težave. Vsak
dan imamo odprtih 54 nerenta-
bilnih trgovin. Vemo pa, da mo-
rajo biti odprte, posebno še v
odročnih krajevnih skupnostih.
Ker se zavedamo svojih nalog in
odgovornosti, ne razmišljamo o
zapiranju trgovin. Razmišljamo
pa o spremembah delovnega ča-
sa, o drugačnih odnosih urejanja
lastništva in organizacije poslo-
vanja — tu so še rezerve.«
Trgovci v naši družbi niso naj-
bolje plačani. Kakšen je bil po-
prečni osebni dohodek v vašem
1450-članskem kolektivu v prete-
klem letu?
»V zadnjih letih smo nagraje-
vanje popravili. Lani je bil po-
prečni osebni dohodek okrog
44.000 dinarjev. Mislim, da je
glede na dosežene poslovne re-
zultate primeren, ob upoštevanju
življenjskih stroškov pa premaj-
hen.
Zato je naša usmeritev —
delati čim bolje, da bodo lahko
delavci ustrezno nagrajeni. Pove-
dati moram, da naši delavci dosti
in pridno delajo, znane pa so te-
žave, ki jim nismo kos. Naš do-
hodek je še vedno prenizek in
naša družba je spoznala, da trgo-
vina brez primernih marž enosta-
vno ne more poslovati in ustvar-
jati takšnega dohodka, da bi lah-
ko krila dejanske stroške.«
Kako bo z oskrbo v 1986. letu?
Bomo zadovoljivo oskrbljeni s ti-
stim, kar želimo kupovati v naših
trgovinah ali samo s tistim, kar
nujno potrebujemo?
»Vse, ki jih oskrba skrbi, lah-
ko potolažim. V okviru Merca-
torja smo z večino proizvajalcev
podpisali letne samoupravne
sporazume, ki nam zagotavljajo
oskrbo skozi celo leto. Sporno je
le vprašanje oskrbe s kavo, kar je
povezano z devizami in ceno.
Povedati pa moram, da se je vo-
lja družbe — dajati draga devi-
zna sredstva za popestritev po-
nudbe, precej zmanjšala, kar je
seveda razumljivo.«
N. Dobljekar
V nedeljo premiera
na Grajeni
Kljub temu, da so se letos v prosvetnem društvu
Grajena srečevali s številnimi težavami in daje tu-
di visoki sneg pridjal svoje, je tamkajšnji 22-član-
ski igralski ansainb! naštudiral igro DESETI
BRAT Josipa Jurčiča in Toneta Partljiča. Režiser-
ka Marija Vaupotič ima tokrat tri četrtine povsem
novega in mladega ansambla.
Premiera Desetega brata bo v dvorani doma
Franca Osojnika v nedeljo ob 15. uri, v ptujskem
gledališču pa ga bomo videli v četrtek, 2/. marca,
ob 19. uri in 30 minut.
mš
Izjemno zanimanje
za Amadeusa
Tokrat smo tudi Ptujčani pokazali izjemno zani-
manje za ameriški film AMADEUS, ki je poleg
Oskarjev dobil še vrsto drugih nagrad in priznanj,
predvsem pa lep sprejem po vsem svetu.
V Mestnem kinu v Ptuju si ga je v dneh od 11.
marca dalje ogledalo prek 7000 obiskovalcev, bile
pa so tudi posebne šolske predstave. Ker je zanj
tolikšen interes bodo za dva dni dobili še enkrat
novo slovensko kopijo filma, da bo na ogled tudi
za tiste, ki ga v tem času zaradi kakršnega koli ra-
zloga niso mogli videti.
ČRNA KRONIKA
V tednu od //. do vključno 18.
marca so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali le v
treh prometnih nesrečah. Pri tem
so zabeležili dve hujši in eno lažjo
telesno poškodbo. Vzroki nesreč so
bili: neprilagojena hitrost vožnje
glede na stanje cestišča, pretesno
prehitevanje in izsiljevanje predno-
sti. Materialna škoda na vozilih
pa je ocenjena na okoli 300 tisoča-
kov.
TRCIL v vrtno OGRAJO
Do hujše prometne nesreč je
prišlo v soboto, 15. marca. Voz-
nik osebnega avtomobila Marjan
Sagadin iz Starošinc^ se je peljal
po lokalni cesti iz Prepolj proti
Kungoti. Med vožnjo ga je zara-
di prevelike hitrosti v ostrem
ovinku začelo zanašati, zaradi
česar je z vozilom trčil v vrtno
ograjo. Voznik in sopotnik Mi-
ran Antič sta pri tem dobila hude
telesne poškodbe, sopotnica Ani-
ca Sagadin pa na srečo le lažje.
-OM
Rodile so:
Monika Krajnc, Ženik 38, G.
Radgona — Danijela; Anica
Murko, Dragovič 15 — deklico;
Dragica Matjašič, Gorišnica
141/a — Tomija; Jelka Grnjak,
Fulneška 4, Ljutomer — Karme-
no; Sonja Berger, Volkmerjeva
22 - Luka; Cvetka Marholt, Zi-
herlova pl. I — Matica; Marija
Virtnik, Slamnjak II, Ljutomer
— deklico; Katica Vajda, Zagoji-
či 24 — dečka; Marija Mohorič,
Trnovska vas 33 — deklico;
Martina Horvat, Kajuhova 12,
Poljčane — Ivo; Sonja Muhič,
Velika Nedelja I O/a — Matjaža;
Metka Težak, Mali Brebrovnik
12 — Janjo; Ana Bezjak, Bukov-
ci 173 — Patricijo; Nataša Mi-
ško, Cesta kurirjev NOB 25 —
Mateja; Ana Španinger, Trdino-
va 1 — Jerneja; Jelka Kolarič,
Ul. 5 Prekomorske brigade 1 —
Niko; Helena Kovačec, Štrafelo-
va 34 - dečka; Marjana Žuran,
Formin — dečka; Marija Han-
žel, Bodkovci 38 — Dušana;
Majda Petek, Gorišnica 16 — de-
klico; Milica Žnidarič, Zg. Haj-
dina 73 — Miha; Brigita Milen-
kovič, Ciril-Metodov dr. 19 —
dečka; Cvetka Krajnc, Videm ob
Ščavnici l/a — Natalijo; Angela
Vindiš, Mihovce 31 — deklico;
Draga Masten-Florijanič. Obrez
16 — deklico; Mirica Skrabl,
Apače 171 — Denisa.
Umrli so:
Viktor Vrhovšek, Grabe 42,
roj. 1931, umrl 7. marca 1986;
Frančišek Domine, Lancova vas
83/a. roj. 1907, umrl 9. marca
1986; Alojzij Vagner, Kicar 21,
roj. 1927, umrl 6. marca 1986;
Anton Vesenjak, Ritmark 5, roj.
1913, umrl 9. marca 1986; Filip
Gabrovec,   Brezovec   62,   roj.
1914, umrl 10. marca 1986; Vik-
tor-Ludvik Korošec, Župečja vas
30. roj. 1926, umrl 10. marca
1986; Tomaž Toplak, Stojnci 21,
roj. 1909, umrl 10. marca 1986;
Jožefa Cvirn, Ob železnici 8, roj.
1916, umrla 13. marca 1986;
Ludvik Anžel, Lackova I, Kidri-
čevo, roj. 1922, umrl 13. marca
1986; Otilija Kotnik, Vodova 6,
roj. 1893, umrla 13. marca 1986;
Marija Mohorič, Slovenja vas
49, roj. 1909, umrla 15. marca
1986; Viktor Hodnik, Maistrova
4, roj. 1902, umrl 16. marca
1986; Jera Brenčič, Žabjak 10,
roj. 1915, umrla 9. marca 1986.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno In ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor In glavni
urednik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo CIanI, Nevenka
Dobljekar, Majda Goznik, Martin
Ozmec In Marjan Šneberger.
Uredništvo In uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 In
771-226. Celoletna naročnina
znaša 2000 dinarjev, za tujino
3200 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zako-
na o obdavčevanju proizvodov
In storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
KRONOLOŠKO KAZALO
IN REGISTER PREDPISOV TER DRUGIH
AKTOV OBJAVLJENIH V URADNEM
VESTNIKU OBČIN ORMOŽ IN PTUJ V LETU
1985
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
odlok o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v občin-
ski zdravstveni skupnosti ormož 2/82-5
odlok o spremembi in dopoluitvi odloka o zagotavljanju sredstev za občinske
blagovne rezerve v letu 1985 3/85-5
sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji pri-
mat tozd bančna oprema ormož 3/85-16
odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine ormož 5/85-28
odlok o sestavi-in nalogah sveta občine ormož 6/85-33
odlok o prekrških zoper javni red in mir ter varstvu pred hrupom v naravnem in
bivalnem okolju v občini ormož 6/85-34
resolucija o politiki izvajanja družt>enega plana občine ormož za obdobje
1981   1985 v letu 1985 8/85-50     ^
smernica za družbeni plan občine ormož za obdobje 1986—1990 8/85-51
odlok o proračunu občine ormož za leto 1985 9/85-55
odlok o zaključnem računu proračuna občine ormož za leto 1984 9/85-56
odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini ormož
9/85-57
odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini ormož 9/85-58
odlok o določitvi organov družbene kontrole cen v občini ormož 9/85-59
odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe
namembnosti kmetijskih in gozdnih površin v občini ormož 10/85-72
odlok o prenehanju lastninske pravice na delu območja industrijsko obrtne co-
ne v ormožu 14/85-111
odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvo-
dov in od plačil za storitve v občini ormož 14/85-112
odlok o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne 17/85—134
odlok o uskladitvi odloka o urbanističnem redu v občini ormož 17/85—135
odlok o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone ormož
17/85-136
odlok o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj in določitvi odstotka od
povprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v obči-
ni ormož za leto 1985 17/85-137
odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urejanju kmečkega turizma v občini
ormož 20/85-168
odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini ormož 22/85 — 182
odlok o spremembi odloka o proračunu občine ormož za leto 1985
22/85-183
odlok o sejmih v občini ormož 22/85—184
smernice za dolgoročni plan občine ormož za obdobje 1986— 2000 23/85—188
statut občine ormož 23/85—200
odlok o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimal-
nih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini or-
mož 25/85-201
odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o cenah za geodetske storitve v ob-
čini ormož 25/85-202
sklep o imenovanju občinske volilne komisije občine ormož 26/85—215
odlok o pokopališkem redu na območju občine ormož 30/85—252
odlok o spremembi odloka o proračunu občine ormož za leto 1985
31/85-258
odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini ormož za
prvo trimesečje 1986 31/85-259
odlok o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti
ormož 31/85-260
odlok o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva
določenih uporabnikov (družbenih sredstev občine ormož 31/85-261
odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini ormož
31/85-262
odlok o davku na promet nepremičnin v občini ormož 31/85-263
odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti za območje občine ormož 31/85-264
odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti
31/85-265
odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 v obči-
ni ormož 31/85-266
odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji in
porabi hrane v letu 1986 31/85-267
sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskega dela družbenega plana občine
ormož za obdobje 1986—1990 z nekaterimi usmeritvami do leta 2000 28/85-227
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE OR-
MOŽ
odredba o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storitev v ol>čini ormož
v letu 1984 2/85-6
odredba o višini cen komunalnih storitev v občini ormož v letu 1985 3/85-18
odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovolje-
.   nja za promet z mlekom v občini ormož 3/85-19
i         odredba o najvišji stanarini v občini ormož v letu 1985 3/85-20
odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju stroškov veterinar-
sko higienske službe v občini ormož 7/85-43
podatki o rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavce* v gospo-
darstvu občine ormož > obdobju januar —december 1984 (er ocena o rasti osebnih
dohodkov in skupno porabo za obdobje januar—marec 1985 8/85-52
odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu
1985 na območju občine ormož 10/85-73
podatki o rsti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine or-
mož v otnlobju januar—marec 1985 ter ocena rasti osebnih dohodkov za obdobje ja-
nuar-junij 1985 14/85-115
sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine or-
mož za leto 1985 16/85-126
odredba o najvišji stanarini v občitfi ormož v letu 1985 17/85-138
odredba o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storitev v občini ormož
v letu 1985 17/85-139
odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovolje-
nja za promet z mlekom v občini ormož 19/85-160
odredba o višini cen komunalnih storitev 22/85-185
odredba o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine or-
mož v obdobju januar—september 1985, ter ocena o rasti osebnih dohodkov za ob-
dobje januar—december 1985 24/85-196
odredba o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storile* 25/85-203
odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine ormož in se-
kretariatu skupščine občine in izvršnega sveta so ormož 31/85-286
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUP-
NOSTI
sklep občinske skupnosti socialnega skrbstva ormož o uskladitvi preživnin s
povečanimi življenjskimi stroški 9/85-69
KRAJEVNE SKUPNOSTI
sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunal-
nih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju krajevne skupnosti or-
mož 1/85-3
poročilo volilne komisije krajevne skupnosti ormož o izidu referenduma za
uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti ormož 1/85-4
poročilo volilne komisije krajevne skupnosti podgorci o izidu referenduma za
uvedbo krajevnega samoprispevka za območje ks podgorci 2/85-11
sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunal-
nih in drugih objektov na območju ks podgorci2/85-12
poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni
skupnosti tomaž pri ormožu 2/85-14
sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo
komunalnih in drugih objektov na območju ks velika nedelja 14/85-117
sklep o uvedbi samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na
območju krajevne skupnosti velika nedelja 16/85-129
poročilo volilne komisije o izidu referenduma za krajevni samoprispevek za ob-
močje ks velika nedelja, ki je bil 23/6-1985 18/85-153
upravni organi
navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja komiteja za družbe-
no planiranje, razvoj in gospodarske zadeve so ormož 12/85-94
SKUPŠČINA OBCINE PTUJ
resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine ptuj v 1985
letu 1/85-1
odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 1/85-2
sklep o imenovanju predsednika in članov sveta občine ptuj 3/85-17
odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejemu dolgoročnega plana občine
ptuj za obdobje 1986—1995 oziroma za določena področja do leta 2(km) 4/85-23
sklep skupščine občine ptuj o poteku javne razprave o osnutku smernic za
družbeni plan občine ptuj za obdobje 1986-1990 4/85-24
sklep skupščine občine ptuj o zadolžitvi ozd za vskladitev samoupravnih
splošnih aktov v ozd s 152. členom zakona o združenem delu 4/85-25
sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti « delavski svet
vgp maribor, tozd vodnogospodarska enota drava ptuj 4/85-26
spremembe in dopolnitve družbenega plana občine ptuj za obdobje 1981 — 1985
5/85-29
ugotovitveni sklep o usklajenosti družbenega plana ot>čine ptuj za obdobje
1981 — 1985 z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namemb-
nosti in z dogovorom o temeljih družbenega plana sr slovenije za obdobje
1981-1985 5/85-30
odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi nagrade dr. jožeta potrča
6/85-35
Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, o povprečnih stroških
komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstotka s katerim se določi ko-
rist /a razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj za leto 1985 6/85-36
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju lastninske pravice in
drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazi-
dalnega načrta Majšperk-Breg 6/85-37
Odlok o priznavalninah udeležencem NOV 8/85-53
Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1985 9/85-60
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj
9/85-61
Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvo-
dov in od plačil za storitve v občini Ptuj 9/85-62
Odlok o turistični taksi v občini Ptuj 9/85-63
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih občine Ptuj
9/85-64
Sklep o imenovanju komisije za pregled letnega zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov za leto 1984 9/85-65
Sklep o razrešitvi sedanjih in o imenovanju novih članov občinske volilne komi-
sije v Ptuju 9/85-66
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole
Videm pri Ptuju 9/85-67
Poročilo odbora Skupščine občine Ptuj o prilivu, porabi in stanju sredstev za
gradnjo šolskega prostora za leto 1984 9/85-68
Sklep o imenovanju načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj
11/85-81
Sklep o imenovanju namestnika načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in
Ptuj 11/85-82
Smernice za družbeni plan občine Ptuj za obdobje od 1986—1990 12/85-89
Odlok o družbeni kontroli cen 12/85-90
Odluk o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto 1984
12/85-91
Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti v Zbor delovne
skupnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj 12/85-92
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Zbor delavcev Dim-
nikarskega podjetja Ptuj 12/85-93
Sklep o poimenovanju Srednješolskega centra Ptuj 13/85-96
Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam Statuta Srednješolskega centra
Dušana Kvedra Ptuj 13/85-97
Sklep o poimenovanju TOZD Srednja družboslovna šola Dušana Kvedra Ptuj
in TOZD Srednja ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj pri Srednješolskem centru
Ptuj 13/85-98
Sklep o soglasju k Statutu Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD
Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj 13/85-99
Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam Statuta Srednješolskega centra
Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola Velj-
ka Vlahoviča Ptuj 13/85-100
Sklep o sogla.sjd k poimenovanju vzgojno varstvene organizacije Ptuj 13/85-101
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Srednješolske-
ga centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola Jo-
žeta Lacka Ptuj 13/85-102
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Srednješolske-
ga centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska
šola Veljka Vlahoviča Ptuj 13/85-103
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole
Tone Žnidarič Ptuj 13/85-104
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole
Slovenjegoriške čete Juršinci 13/85-105
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole
Olga Meglic Ptuj 13/85-106
Sklep o ir.ienovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole
Franc Osojnik Ptuj 13/85-107
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole
Ljudevita Pivka Ptuj 13/85-108
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole
Cirkovce 14/85-113
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole
Ivan Spolenak Ptuj 14/8'^-ll4
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu ob Maribor-
ski cesti 15/85-119
Odlok o ugotovitvi, kateri deli urbanističnega programa občine Ptuj in urbani-
stičnega načrta mesta Ptuja so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom obči-
ne Ptuj za obdobje 1981-1985 15/85-121
Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984
16/85-124
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Delavski svet
Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj 17/85-140
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu za leto 1985
18/85-144
Sklep o soglasju k statutu Dimnikarskega podjetja Ptuj 18/85-145
Sklep o imenovanju delegatov družbenopolitične skupnosti v svet Srednješolske-
ga centra Dušana Kvedra Ptuj 18/85-146
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Delavski svet
TOZD Zobozdravstvena služba Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj—Ormož
18/85-147
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Delavski svet
TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj—Or-
mož 18/85-148
Sklep o podelitvi priznanj občine Ptuj v letu 1985 19/85-156
Sklep o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Gajevci—
Placarovci 19/85-157
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Zavoda za spo-
meniško varstvo Maribor 19/85-158
Sklep o soglasju k poimenovanju TOZD Srednja družboslovna in ekonomska
šola Jožeta Lacka Ptuj pri Srednješolskem centru Dušana Kvedra Ptuj 19/85-159
Odlok o določitvi imena in območja ceste v Krajevni skupnosti Bratje Reš v na-
selju §tuki 20/85-166
Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih in vizirnih linijah
med točkami temeljnih geodetskih mrež posebnega pomena na območju občine Ptuj
20/85-167
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1985 31/85-274
Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Ptuj v prvem
trimesečju 1986 31/85-275
Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti za območje občine Ptuj 31/85-276
Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti
materialne proizvodnje v občini Ptuj 31/85-277
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v zbor delavcev delo-
vne skupnosti Glasbene šole Karol Pahor Ptuj 31/85-278
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole
»Franc Belšak« Gorišnica 31/85-279
Sklep o imenovanju delegata in namestnika delegata SO Ptuj v Odbor za
spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR
Sloveniji 31/85-280
Sklep o imenovanju upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč 31/85-281
Sklep o razrešitvi načelnika Oddelka za notranje zadeve občine Ptuj 31/85-282
Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika Oddelka za notranje zadeve ob-
čine Ptuj 31/85-283
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Odredba o najvišjih stanarinah in cenah komunalnih storitev v občini Ptuj
3/85-21
Odredba o dopolnitvi odredbe o najvišjih stanarinah in cenah komunalnih stori-
tev v občini Ptuj 5/85-31
Program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj
za leto 1985 5/85-32
Odredba o najvišji ravni cen primestnega potniškega prometa 7/85-44
Program izvajanja preventivnih ukrepov proti določenim živalskim kužnim bo-
leznim na območju občine Ptuj v letu 1985 7/85-45
Podatki o rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v gospo-
darstvu občine Ptuj v letu 1984 ter oceno rasti za obdobje januar—junij 1985
10/85-74
Odredba o spremembi odredbe o ukrepih za pospeševanje in zatiranje živalskih
kužnih bolezni na območju občine Ptuj 10/85-75
Odredba o spremembi odredbe o ukrepih za pospeševanje in zatiranje živalskih
kužnih bolezni na območju občine Ptuj 11/85-83
Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede in dovolje-
nja v občini Ptuj 13/85-109
Podatki o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev
v gospodarstvu občine Ptuj v obdobju januar—marec 1985 in oceno rasti za obdobje
januar-junij 1985 15/85-123
Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi 21/85-171
Sklep o določitvi liste članov disciplinske komisije 21/85-172
Sklep o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o sodelovanju in izvajanju skup-
nih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za
podporo odločanja 21/85-173
Sklep o razrešitvi tajnika Skupščine občine Ptuj 21/85-174
Sklep o imenovanju tajnice Skupščine občine Ptuj 21/85-175
Sklep o razrešitvi sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj
21/85-176
Sklep o imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine
Ptuj 21/85-177
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v zbor delavcev Zgo-
dovinskega arhiva Ptuj 21/85-178
Sklep o potrditvi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in Statuta občinske
skupnosti za zaposlovanje Ptuj 21/85-179
Periodični program dela zborov občinske skupščine za IV. tromesečje 1985
22/85-187
Sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Po-
krajinski muzej Ptuj 28/85-221
Odlok o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažimi lastniki v občini
Ptuj 28/85-222
Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč 28/85-223
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Knjižnični svet
Ljudske in študijske knjižnice Ptuj 28/85-224
Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Osnovne šole
»Boris Kidrič« Kidričevo 28/85-225
Sklep o imenovanju Skupščine občine Ptuj v Odbor udeležencev Samoupravne-
ga sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavlja-
nju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju 28/85-226
Odlok o določitvi imena in območja ulice v Krajevni skupnosti Heroja Lacka
Rogoznica v naselju Nova vas pri Ptuju 29/85-228
Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje
1986-1990 v letu 1986 31/85-268
Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hra-
ne v letu 1986 31/85-269
Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hra-
ne v letu 1986 31/85-269 ^.
Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
31/85-270
Odlok o davku na promet nepremičnin v občini Ptuj 31/85-271
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj
31/85-272
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj 31/85-273
Odredba o dopolnitvi odredbe o najvišjih stanarinah in cenah komunalnih stori-
tev v občini Ptuj 16/85-125
Odredba o spremembah odredbe o najvišjih stanarinah in cenah komunalnih
storitev v občini Ptuj 18/85-155
Sklep o soglasju k statutu sklada za izobraževanje delavcev na področju samo-
stojnega osebnega dela v občini Ptuj 19/85-161
Sklep o cenah geodetskih storitev v občini Ptuj 21/85-180
Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Trstenjakove ulice do
Natašine poti 22/85-186
Enotni program delovnih sobot v letu 1986 23/85-192
Samoupravni sporazum o ustanovitvi in organiziranju skupnih služb krajevnih
skupnosti občine Ptuj 24/85-193
Odredba o spremembi odredbe o najvišjih stanarinah in cenah komunalnih sto-
ritev v občini Ptuj 24/85-194
Podatki o doseženi rasti sredstev za OD delavcev v gospodarstvu občine Ptuj v
obflobju januar—september 1985 in oceno rasti za obdobje januar—december 1985  m
24/85-195 *
Sprememba podatkov o doseženi rasti sredstev za OD delavcev v gospodarstvu
občine Ptuj v obdobju januar—september 1985 in oceno rasti za obdobje januar—
december 1985 30/85-253
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
Poslovnik o delu Skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj in
njenih organov 2/85-7
Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti
Ptuj 6/85-42
Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1985 8/85-54
Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti
Ptuj 15/85-122
Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj v družbeni lastnini
zgrajenih in sredstev solidarnosti v občini Ptuj 24/85-199
Merila in kriteriji za nove priključke in za povečanje kapacitete obstoječih pri-
ključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje 25/85-214
Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje
skupnih potreb na področju zdavstvenega varstva v Ol)činski zdravstveni skupnosti
Ptuj 31/85-284
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinan-
ciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1981 — 1985 za izgradnjo
komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoperce 2/85-8
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinan-
ciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1986—1990 za izgradnjo
komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoperce 2/85-9
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega pro-
grama krajevne skupnosti v letih 1981 — 1985 za izgradnjo komunalnih in drugih ob-
jektov na območju KS Stoperce 2/85-10
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1985—i990 na območju krajevne
skupnosti Vitomarci 4/85-27
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa letnega plana na območju Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju
6/85-38
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 na območju Krajevne
skupnosti Videm pri Ptuju 6/85-39
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo
komunalnih in drugih obejktov za sofinanciranje nabave opreme za CZ, LO in NZ
na območju Krajevne skupnosti Grajena 6/85-40
Poročilo volilne komisije KS Vitomarci o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka za območje KS Vitomarci, ki je bil v nedeljo, dne 3/3-1985,
7/85-47
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednje-
ročnega plana za obdobje 1985—1990 na območju Krajevne skupnosti Vitomarci
7/85-48
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje komunalnih in dru-
gih objektov, za sofinanciranje nabave CZ, LO in NZ na območju KS Grajena
10/85-78
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1985—1990 na območju KS Cir-
kovce 10/85-76
Poročilo voli' ? komisije KS Grajena o izidu referenduma za uvedbo krajevne-
ga samoprispevka na območju KS Grajena 10/85-77
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje in izvajanje srednjeročnega programa v letih 1986—1990 na območju KS hero-
ja Lacka Rogoznica 11/85-84
Poročilo volilne komisije KS Videm pri Ptuju o izidu referenduma za uvedl>o
krajevnega samoprispevka na območju KS Videm pri Ptuju za obdobje od 1/5-1985
do 31/12-1985 11/85-85
Poročilo volilne komisije o izidu reiereoduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka na območju KS Videm pri Ptuju za obdobje od 1/1-1986 do 31/12-1990
11/86-86
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa letnega
plana 1985 na območju KS Videm pri Ptuju za gradnjo komunalnih in drugih objek-
tov 11/85-87
Sklep p razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje in izvajanje srednjeročnega programa v letih 1986—1990 na območju krajevne
skupnosti Juršinci 13/85-110
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financira-
nje in izvajanje srednjeročnega programa za obdobje 1985—1990 na območju KS
Markovci 14/85-116
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financira-
nje in izvajanje srednjeročnega programa za obdobje 1985 — 1990 na območju KS
Gorišnica 14/85-118
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvajanje sred-
Djeročnega programa za obdobje 1985—1990 na območju Krajevne skupnosti Jur-
šinci 16/85-127
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za finansiranje in sofinanciranje iz-
vajanja srednjeročnega plana razvoja Krajevne skupnosti Gorišnica v obdobju
1985-1990 16/85-129
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Mar-
kovci 16/85-130
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financira-
nje in izvajanje letnega programa od 1/8 do 31/12-1985 na območju krajevne skup-
nosti Dolena 16/85-131
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financira-
nje in izvajanje srednjeročnega programa za obdobje 1985—1990 na območju Kraje-
vne skupnosti Dolena 17/85-142
Poročilo volilne komisije KS Juršinci o izidu referenduma za uvedbo krajevne-
3 ga samoprispevka za obdobje od 1/7-1985 do 30/6-1990 17/85-143
Poročilo volilne komisije KS Cirkovce o izidu referenduma za uvedbo krajevne-
ga samoprispevka na območju KS Cirkovce 18/85-149
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednje-
ročnega plana za obdobje 1985—1990 na območju KS Cirkovce 18/85-150
Poročilo volilne komisije KS Gorišnica o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka za obdobje 1/7-1985 do 30/6-1990 18/85-151
Poročilo volilne komisije KS Markovci o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka na območju KS Markovci za financiranje programa srednjero-
čnega piana za obdobje 1985-1990 18/85-152
Poročilo volilne komisije KS Dolena o izvedbi referenduma za uvedbo krajevne-
ga samoprispevka na območju KS Dolena za obdobje 1/8-1985 do 31/12-1985
19/85-162
Poročilo volilne komisije KS Dolena o izvedbi referenduma za uvedbo krajevne-
ga samoprispevka na območju KS Dolena za obdobje 1986—1990 19/85-163
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvajanje letnega
programa od 1/8-1985 do 31/12-1985 na območju KS Dolena 19/85-164
Sklep.o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvajanje sred-
njeročnega programa za obdobje od 1/1-1986 do 31/12-1990 na območju KS Dolena
19/85-165
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju Krajevne skupnosti Olga Meglic
in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za otnlobjc 1986—1990
20/85-169
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega pro-
grama krajevne skupnosti v letih 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih ob-
jektov na območju krajevne skupnosti Majšperk 21/85-181
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega pro-
grama krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica v letih 1986—1990 23/85-189
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financi-
ranje in sofinanciranje srednjeročnega programa v letih 1986—1990, ki je bil v nede-
ljo, dne 12. maja 1985, na območju krajevne skupnosti heroja l^cka Rogoznica
23/85-190
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvajanje sred-
njeročnega programa v letih 1986—1990 na območju KS Lovrenc na Dravskem po-
lju 24/85-197
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financira-
nje in sofinanciranje izvajanja srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti Ki-
dričevo v obdobju 1986-1990 24/85-198
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Boris ZiherI
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
25/85-204
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Bratje Reš
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
25/85-205
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Budina-Brstje
in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobie 1986—1990
25/85-206
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti dušan Kveder
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986— 1990
25/85-207
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Franc Osojnik
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
25/85-208
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Ivan Spolenak
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
25/85-209
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Jože Potrč
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
25/85-210
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Spuhlja in
skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
25/85-211
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Tone Žnidarič
Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
25/8.5-212
Skiep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Turnišče in
skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj 25/85-213
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega pro-
grama krajevne skupnosti v letih 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih ob-
jektov na območju krajevne skupnosti Stoperce 26/85-216
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana krejevne skupnosti Polenšak za obdobje
1986-1990 26/85-217
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financira-
nje sofinanciranje in uresničevanje plana družbenoekonomskega razvoja krajevne
skupnosti Hajdina za srednjeročno obdobje 1986—1990 27/85-218
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega pro-
grama krajevne skupnosti v letih 1986— «990 za izgradnjo komunalnih in drugih ob-
jektov na območju krajevne skupnosti Cirkulane 29/85-229
Skiep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega pro-
grama v letih 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju
krajevne skupnosti Ptujska gora 29/85-230
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pla-
na na območju krajevne skupnosti Boris ZiherI Ptuj in skupnega programa krajev-
nih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990 29/85-231
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pla-
na na območju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj in skupnega programa krajevnih
skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990 29/85-232
Skiep o uvedbi samop.nupevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pla-
na na območju krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj in skupnega programa krajev-
nih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990 29/85-233
Sklep o uvedbi samoprispevka za sorinanciranje programa srednjeročnega pla-
■a na območju krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj in skupnega programa krajev-
nih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990 29/85-234
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pla-
na na območju krajevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj in skupnega programa krajev-
nih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990 29/85-235
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pia-
na na območju krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj in skupnega programa krajevnih
skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990 29/85-236
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje progrma srednjeročnega plana
na območju krajevne skupnosti Olga Meglic Ptuj in skupnega programa krajevnih
skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990 29/85-237
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pla-
na na območju krajevne skupnosti Spuhlja in skupnega programa krajevnih skupno-
sti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990 29/85-2.«
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pla-
na na območju krajevne skupnosti Tone 2nidarič Ptuj in skupnega programa krajev-
nih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990 29/85-239
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pla-
na na območju krajevne skupnosti Turnišče in skupnega programa krajevnih skup-
nosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990 29/85-240
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pla-
na na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju za obdobje 1986—1990
29/85-241
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Boris ZiherI Ptuj 29/85-242
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Bratje Reš Ptuj 29/85-243
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Dušan Kveder Ptuj 29/85-244
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Franc Osojnik Ptuj 29/85-245
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Ivan Spolenak Ptuj 29/85-246
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Jože Potrč Ptuj 29/85-247
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Olga Meglic Ptuj 29/85-248
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Spuhlja 29/85-249
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Tone Žnidarič Ptuj 29/85-250
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka v krajevni skupnosti Turnišče 29/85-251
Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pla-
na na območju Krajevne skupnosti Polenšak za obdobje 1986—1990 30/85-254
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanciranje iz-
vajanja srednjeročnega plana razvoja Krajevne skupnosti Kidričevo v otnlobju
1986-1990 30/85-255
Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka na območju krajevne skupnosti Kidričevo 30/85-256
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega pro-
grama Krajevne skupnosti Dornava v letih 1986—1990 31/85-285
UPRAVNI ORGANI
Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja Občinskega komiteja
za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj 12/85-95
ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBE-
NEGA POMENA
Cenik za dimnikarske storitve Dimnikarskega podjetja Ptuj 7/85-49
Končni obračun cene oskrbe naselij s toplotno energijo iz skupnih kotlovnic za
kurilno sezono 1984/85 17/85-141
Cenik dimnikarskih storitev Dimnikarskega podjetja Ptuj 18/85-154
Sklep o višini akontacije cene za oskrbo naselij s toplotno energijo iz skupnih
kotlovnic v kurilni sezoni 1985/86 23/85-191
SKLAD SKUPNIH REZERV OBČINE PTUJ
Sklep skupščine sklada skupnih rezerv gospodarstva o združevanju sredstev
7/85-46
POPRAVKI
Popravek sklepa o cenah geodetskih storitev v občini Ptuj 3/85-22
Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka
na območju Krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu 6/85-41
Popravek «>dloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ormož
9/85-70
Popravek odloka o prekrških zoper javni red in mir ter varstva pred hrupom v
nevarnem in bivalnem okolju občine Ormož 9/85-71
Popravek smernic za družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986—1990
10/85-79
Popravek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož za ob-
dobje 1981-1985 v letu 1985 10/85-80
Popravek odloka o določitvi organov družbene kontrole cen v občini Ormož
11/85-88
Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v obči-
ni Ormož 16/85-132
Popravek sklepa o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zado-
voljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni
skupnosti Ptuj 16/85-133
Popravek cenika dimnikarskih storitev Dimnikarskega podjetja Ptuj 20/85-170
Popravek .smernic za dolgoročni plan občine Ormož za obdobje 1986— 2000
27/85-219
Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka
za sofinanciranje programa srednjeročnega piana na območju krajevne skupnosti
Bratje Reš Ptuj 27/85-220
Popravek Statuta občine Ormož 30/85-257
4
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 -0778
Leto: XXIII
Ptuj, dne 17. aprila 1986
številka: II
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBCINE PTUJ
95. Dolgoročni plan občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000
95.
Na osnovi 26. člena Statuta ©bčine F*tuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82), Smernic za dolgoročni plan občine
Ptuj 1986—2000 (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 24/84) in 23., 24., 25., 142. ter 144.
člena zakona o sistemu družbenega planiranja
in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni
list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Ptuj na
seji zbora združenega dela dne 4/12—1985, na
seji zbora kraevnih skupnosti dne 4/12—1985
in na seji družbenopolitičnega zbora dne
3/12-1985 sprejela
DOLGOROČNI
PLAN
OBČINE PTUJ ZA
OBDOBJE OD LETA
1986 DO LETA 2000
1. IZHODIŠČA IN CILJI DOLGORO-
ČNEGA RAZVOJA OBČINE
Strategija dolgoročnega razvoja izhaja iz no-
tranjih in zunanjih pogojev za razvoj proizva-
jalnih sil družbe, upoštevaje nadaljnji razvoj
znanosti, tehnike in tehnologije, stalno izbolj-
ševanje materialnih in drugih pogojev življenja
in dela ter nadaljnji vsestranski razvoj sistema
socialističnega samoupravljanja in socialisti-
čnih samoupravnih odnosov v naši družbi.
Družbenoekonomski razvoj bomo gradili na
doseženi ravni ekonomskega, socialnega in
prostorskega razvoja ob razpoložljivih razvoj-
nih potencialih ter ob koriščenju primerjalnih
prednosti občine. Usmeritev k popolnejši, smo-
trnejši in učinkovitejši uporairi razpoložljivih
proizvodnih zmogljivosti in gospodarskih vi-
rov v celoti je ena od temeljnih izhodišč razvoj-
ne politike v prihodnjem obdobju.
Izvajanje takšne politike bo možno uresniči-
ti le, če bo v polni meri uresničena neodtuljiva
pravica delavcev v združenem delu, da ustvar-
jajo dohodek in odločajo o razporejanju z njim
na vseh ravneh njegove porabe. Šele ob nave-
denih pogojih je možno pričakovati izboljšane
učinke in prednosti motivacije za delo in raz-
voj.
Na področju demografskega in socialnega
razvoja smo priča nizki rodnosti in staranju
prebivalstva Slovenskih goric in Haloz ter od-
seljevanju (odhajanje mladih v mesto in propa-
danje kmečkih gospodarstev).
Dolgoročni razvoj občine Ptuj je zasnovan
na vsestranski povezanosti v gospodarske in
družbene tokove v regiji, zato bomo skupno iz-
grajevali večje, predvsem infrastrukturne siste-
me, krepili in vodili enotno demografsko, soci-
alno in zaposlitveno politiko, krepili gospodar-
sko sodelovanje, podredili razvoj družbenih
dejavnosti zahtevam celovitega družbenoeko-
nomskega razvoja in vsklajevali posege v pro-
stor.
Dolgoročne razvojne cilje opredeljujemo na
osnovi opredeljenih izhodišč dosežene ravni
družbenoekonomskega razvoja občine ter ci-
ljev širše družbenopolitične skupnosti. Pri
opredeljevanju ciljev upoštevamo še prednosti
naravnih danosti in družbenih zmogljivosti ob-
čine, odpravljanje nekaterih neskladij družbe-
nega razvoja in nadaljnji skladnejši razvoj de-
javnikov družbene reprodukcije.
Cilji, ki jih moramo doseči do let 2000 so na-
slednji :
1. 1. Krepitev družbenega in materialnega
položaja človeka, ki mora temeljiti na rezulta-
tih živega in minulega dela in zagotavljanju di-
namične gospodarske rasti na kakovostnih os-
novah. V okviru politike uresničevanja razvoj-
nih ciljev si bomo prizadevali za intenzivnejše
koriščenje obstoječih proizvodnih kapacitet in
vseh drugih zmogljivosti, za boljšo organizaci-
jo dela in poslovanja, polno in produktivno iz-
rabo delovnega časa ter učinkovitejše in odgo-
vornejše upravljanje in odločanje, tako, da bi z
obstoječimi kapacitetami povečali proizvod-
njo, produktivnost dela in ekonomičnost po-
slovanja. Pospešeno bomo nadaljevali že zače-
to prestrukturiranje gospodarstva in družbenih
dejavnosti.
Ob okrepljeni zunanjetrgovinski menjavi bo-
mo zagotovili pogoje za višjo proizvodnjo in
posodobitev proizvodnih in drugih zmogljivo-
sti. Razvoj bomo preusmerili na višjo raven
učinkovitosti in produktivnosti, kar bo temelj-
ni pogoj za postopno izboljšanje osebnega in
družbenega standarda občanov.
Kakovostnejše zadovoljevanje ekonomskih,
socialnih in kulturnih potreb občanov bomo
zagotovili z nadaljnjim razvojem družbenoeko-
nomskega sistema, zasnovanim na višji ravni
samoupravne družbene organiziranosti v celo-
ti, na znatno večjem vplivu znanstvenega in
tehnološkega napredka, razvoja domače zna-
nosti in tehnologije, z vzpostavljanjem ravno-
težja med družbeno in naravno reprodukcijo
ter še večjim upoštevanjem ekonomskih zako-
nistosti in meril produktivnosti ter uspešnosti
gospodarjenja.
1.2. Delavci bodo v razvoju samoupravnega
socializma bolj neposredno obvladovali pogo-
je in rezultate svojega dela in družbena repro-
dukcijska sredstva, kar bo osnova za hitrejše
uveljavljanje samoupravnih proizvodnih odno-
sov ter sprememb v njihovem samoupravnem
in materialnem položaju, vedenju in zavesti.
Tako bo odprta pot sodobni ekonomiji, ki bo
utemeljena na blagovni proizvodnji v sistemu
družbene lastnine in socialističnega samoupra-
vljanja.
1.3. Zadovoljevanje človekovih osebnih,
družbenih, materialnih, socialnih, kulturnih in
bivalnih potreb in interesov bo potekalo bolj
celovito, vsestransko in kakovostno.
Trajni cilji materialnega razvoja socialistične
samoupravne družbe so po svoji naravi social-
ni, zato moramo socialni politiki posvetiti vso
pozornost. Socialna politika kot integralni del
gospodarske in razvojne politike bo temeljila
predvsem na socialni varnosti zagotovljeni z
delom. Borili se bomo proti raznim oblikam
ekonomsko in družbeno nesprejemljivih do-
hodkov, ki ogrožajo družbeno lastnino in ne iz-
virajo iz dela in delitve po rezultatih dela.
Zagotavljali bomo pogoje za enakopravno
vključevanje mladine v življenje in delo ter za
socialno varnost mlade družine. Posebna druž-
bena skrb bo namenjena invalidom.
Ob spremembah vrednot bo možno višjo ka-
kovost življenja doseči ob varčnejših oblikah
zadovoljevanja skupnih potreb.
1.4. Stabilna in dinamična rast zaposlenosti
sodi med temeljne cilje družbenoekonomskega
razvoja, v okviru katere bo zagotovljena polna
zaposlenost vseh za delo sposobnih prebival-
cev na osnovi dinamičnega produktivnega za-
poslovanja. Stopnja zaposlenosti in s tem soci-
alna varnost delavcev in delovnih ljudi bosta
odvisni predvsem od kakovosti in količine dela
in znanja. V zaostrenih gospodarskih razme-
rah, v katerih so možnosti za zaposlovanje ved-
no bolj odvisne od učinkovitosti gospodarje-
nja, bomo polno produktivno zaposlenost za-
gotovili s takimi preusmeritvami zaposlenosti v
gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih,
ki bodo ustrezale merilom razvitejših ekono-
mij. Potrebno bo organizirano prekvalificira-
nje večjega števila delavcev.
1.5. Zagotovili bomo vzpodbudnejše pogoje
n razmere za razvoj znanosti, tehnike, tehnolo-
gije, izobraževanja, organizacije dela in infor-
matike.
Za doseganje višjih stopenj gospodarske ra-
sti je razen uvajanja visoke tehnologije izred-
nega pomena razvoj informatike za razvijanje
družbenih odnosov znanstvenoraziskovalnega
dela in organizacije dela. Vloga informatike in
organizacijskih teorij je toliko bolj pomembna
v obdobju stabilizacije, ker uvajanje izsledkov
teh teorij lajša možnosti za hitrejše vključeva-
nje novih dosežkov v produkcijo, racionalizira-
jo se obstoječi produkcijski procesi in dosega
večja produktivnost.
1.6. Za smiselno razmestitev ekonomskih in
socialnih aktivnosti v prostoru bomo upošteva
li naravne in naselitvene danosti. Zmanjšali
bomo razlike med razvitostjo gričevnatega in
TRAN 62
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
§T. 11
ravninskega dela občine tako, da bodo omogo-
čene približno enake gospodarske, socialne,,
prostorske in druge življenjske razmere ter
učinkovitejše gospodarjenje na vseh predelih
občine. Rešiti moramo ključno ekološka vpra-
šanja Kidričevega in Ptuja in ne smemo odpre-
ti novih ekoloških problemov. Ustrezno mora-
mo ovrednotiti izrabo prirodnih danosti, da
ohranimo ekološko ravnotežje, zavarovati mo-
ramo krajinske značilnosti in kulturno dedišči-
no.
Smotrno bomo opredelili izrabo površin, še
zlasti za dejavnosti odvisnih od naravnih virov.
Slabša zemljišča bomo namenili za poselitev in
infrastrukturo ter pri tem varovali in izboljše-
vali zemljišča za kmetijsko rabo.
Cilj dolgoročnega razvoja je trajno varova-
nje zemljišč na prvem območju, kakor tudi
podtalnice za potrebe oskrbe s pitno vodo.
Tranzitni položaj občine in njene naravne
danosti v kmetijstvu in gozdarstvu bomo kar
najbolj racionalno izrabljali.
1.7. Skladnejši regionalni razvoj bomo ures-
ničevali s hitrejšim razvojem manj razvitih ob
močij(Haloze in Slovenske gorice). Izenačitev
pogojev življenja in dela prebivalcev na tem
območju bomo dosegli s hitrejšim razvojem
najvitalnejših infrastrukturnih objektov pred-
vsem vodovodnega, cestnega, elektro in tele-
fonsltega omrežja.
Družbene dejavnosti bomo razvijali v skladu
s potrebami in možnostmi prebivalstva posa-
meznih območij.
1.8. Z nadaljnjim razvojem splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite bomo utrje-
vali varnost in neodvisnost SFR Jugoslavije.
Ob stalni krepitvi vloge delovnega človeka in
občana ter krepitvi materialnih možnčsti druž-
be bomo načrtno oblikovali vse vrste rezerv ter
sprotno m stalno usklajevali obrambno samo-
zaščitne dejavnosti s. celotnim družbenim raz-
vojem.
2. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA
2.1. Rast in delitev družbenega proizvoda
Na podlagi ocenjenih pogojev, potreb ir
možnosti za dosego višje ravni samoupravn«
družbene in materialne razvitosti moramo \
obdobju 1986- 2000 doseči naslednjo dinami-
ko ekonomske rasti in globalne odnose v struk-
turi gospodarstva.
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva
bo do leta 2000 rastel po povprečni realni letni
stopnji 4,2 % in sicer v obdobju 1986—1990 po
stopnji 4% letno, v obdobju 1991 — 1995 po
stopnji 4,6 % letno in v obdobju 1996—2000 po
stopnji 4,1 % letno. Za doseganje takšne gospo-
darske rasti bodo potrebne intenzivne struktur-
ne spremembe ter povečanje učinkbvitosti in
kakovosti gospodarjenja ob upoštevanju do-
sežkov znanosti in tehnologije in izpeljava in-
vesticij v proizvodnji primarnega aluminija.
Povečanje zaposlenosti v povprečju pribli-
žno za 1,9 % na leto bo do leta 2000 zagotovilo,
da se približamo stanju popolne zaposlenosti
delovno zrnožnega prebivalstva oz. da bo stop-
nja brezposelnosti v sprejemljivih okvirih.
Povečanje produktivnosti dela povprečno
približno 2,3 % na leto bo prispevalo k porastu
družbenega proizvoda za približno 60 %. Na
povečanje produktivnosti dela bo odločujoče
vplival močno pospešen znanstveno-tehnološki
napredek.
Globalne spremembe in razvoj bodo usmer-
jene predvsem v širjenje domačega trga in kre-
pitev izvozne usmeritve, ki jo bomo dosegli z
vse širšim vključevanjem celotnega gospodar-
stva v sodobne oblike mednarodne delitve de-
la, s skupnimi razvojnimi načrti in programi za
proizvodnjo in izvoz.
Delitev družbenega proizvoda bo morala za-
gotoviti pogoje za predvideno rast proizvodnje
in zadovoljiti potrošne potrebe. Zadovoljeva-
nje potrošnih potreb omogoča in zvišuje pro-
duktivnost, rast proizvodnje pa lahko edina za-
gotavlja stabilno rast t>otrošnje.
Osebna, skupna in splošna poraba bo pove-
čala svoj delež v družbenem proizvodu v skla-
du z rastjo vseh razpoložljivih sredstev za po-
rabo. Realni osebni dohodki se bodo povečali,
kar bo pozitivno vplivalo na motiviranost de-
lavcev za uspešnejše in odgovornejše gospo-
darjenje.
2.2. Ekonomski odnosi s tujino
Gospodarstvu občine mora biti temeljna
strateška usmeritev dolgoročnega razvoja in-
tenzivnejše vključevanje v mednarodno menja-
vo, kar je temeljni pogoj za povečanje učinko-
vitosti gospodarjenja in za doseganje večje
ekonomske samostojnosti.
Za dosego navedenega cilja bo moralo naše
gospodarstvo preiti na intenzivnejše gospodar-
jenje in bo potrebno dati večji povdarek boljši
delovni kulturi, znanju in ustvarjalnosti ter za-
gotoviti tudi materialne, sistematske in druge
pogoje za izvedbo tega prehoda.
Od izvoza, ki bo rasel 5,6 % letno in uvoza,
ki bo rasel 5,8 % letno bo odvisna tudi gospo-
darska rast in le z izvozom bo možno lastne
dosežke tudi preverjati s svetovnimi merili pro-
duktivnosti in ekonomičnosti.
Izvoz na konvertibilno področje bo zaradi
velike uvozne odvisnosti še naprej najpo-
membnejša naloga, vendar pa bomo morali po-
večati menjavo z državami v razvoju.
V občini bo tudi dolgoročno nosilec eko-
nomskih odnosov industrija, kjer pa se bodo
morale poleg TGA Kidričevo močneje usmeriti
v izvoz tudi druge organizacije združenega de-
la. Poleg industrije bo v izvozu zavzemalo vse
pomembnejšo vlogo tudi kmetijstvo.
Uspešnejša prodaja na tuja tržišča bo odvi-
sna od načina prodaje, kjer bo potrebno dati
večji povdarek ustreznejšim kadrom, pri sami
prodaji pa uvajati intenzivnejši neposreden na-
stop na tržišču. V organizacijah združenega de-
la, kjer ne bo racionalno, da same krepijo zu-
nanjetrgovinske službe, se bodo za dosego
boljših rezultatov povezovali z večjimi zuna-
njetrgovinskimi organizacijami v regiji oziro-
ma republiki.
2.3. Investicije
V času omejenosti investicijskih sredstev bo-
do potrebna velika prizadevanja za povečanje
investicijske učinkovitosti in rentabilnosti (ka-
kovostna priprava projektov, širša družbena
verifikacija).
Pri obravnavanju nadaljnjega gospodarske-
ga razvoja bo potrebno zagotoviti tak obseg in
strukturo investicijskih sredstev, ki bodo omo-
gočala nadaljnjo in usklajeno rast proizvodnje
in družbeni razvoj ob strukturnih spremembah
kot posledici širšega vključevanja v mednarod-
no delitev dela in hitrejšega absorbiranja tehni-
čnega napredka.
Delež investicij v družbenem proizvodu se
bo povečal tako, da bo konec tega stoletja zna-
šal okrog 25 %.
V strukturi investicij bomo izboljšali razmer-
je v korist gospodarskih investicij in zmanjšali
naložbe v negospodarstvo.
S spremembami pri oblikovanju akumulaci-
je in sredstev za razširjeno reprodukcijo bomo
omogočili povečanje samofinanciranja. Z upo-
rabo tuje akumulacije pa moramo omogočiti
družbeno in ekonomsko smotrno uvajanje so-
dobne tehnologije.
3. DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
IN RAZVOJNE NALOGE
3.0.0 Dinamični gospodarski razvoj bodo
imele tiste panoge in organizacije združenega
dela, ki bodo v svoje programe vključevale teh-
nološko in razvojno intenzivne programe, s ka-
terimi si bodo v poostreni konkurenci na do-
mačem in tujih trgih zagotovile obstoj in raz-
voj.
3.0.1. Tehnološki razvoj
V sodobnem svetu velja načelo, da je tehno-
loški razvoj bistveni pogoj za gospodarski in
družbeni razvoj, še posebno velik pa je njegov
vpliv na večanje produktivnosti in na smotrnej-
šo rabo surovin in repromateriala.
Pri pospešenem tehnološkem razvoju se bo-
mo morali v čim večji meri naslanjati na lastne
kadrovske ter razvojno-raziskovalne zmoglji-
vosti, ki se bodo morale usposobiti za prenos
in uporabo sodobnih tehnologij, lasten tehno-
loški razvoj pa bomo morali pospeševati le na
tistih področjih, kjer imamo za to možnosti.
Posebna pozornost pri osvajanju nove teh-
nologije bo veljala predvsem:
— avtomatizaciji proizvodnih procesov v in-
dustriji,
— sistemom za varčevanje z energijo,
— modernizaciji proizvodnje primarnega
aluminija,
— razvoju malih poslovnih sistemov v elek-
tronski industriji.
Poleg pospešenega tehnološkega razvoja v
industriji bomo spodbujali razvojno razisko-
valno dejavnost tudi na področju pridelovanja
hrane in na področju varstva človekovega oko-
lja.
3.1. Razvoj gospodarskih dejavnosti
3.1.1. Industrija
Dolgoročno bo najpomembnejša naloga
ptujske industrije usmeritev v kvalitativno raz-
vojno preobrazbo, ki bo temeljila na uvelja-
vljanju znanja in tehnološkega napredka in bo
dolgoročno zagotavljala možnosti za izvoz na
konvertibilno področje.
K prestrukturiranju bo potrebno pristopiti
postopno pri tem pa vzporedno ustrezno uspo-
sabljati kadre, ki bodo sposobni izvajati raz-
vojno dejavnost. Kvalitativna razvojna preo-
brazba bo temeljila na povečanih vlaganjih v
nove tehnologije in na posodabljanju proiz-
vodnih zmogljivosti.
Večji povdarek kot doslej bo v razvoju ptuj-
ske industrije dan racionalnejši rabi energije
surovin in repromateriala hkrati pa bo potreb-
no bolje izkoristiti tudi rezerve v organizaciji
dela.
Po posameznih proizvodnih kompleksih bo-
do razvojne usmeritve naslednje:
3.1.1.1. Na področju proizvodnje in predela-
ve barvnih kovin bo z izvedbo modernizacije
proizvodnje primarnega aluminija dosežena
optimalna tehnološka proizvodna enota, ki bo
zasnovana na sodobni tehnologiji z nizko spe-
cifično porabo energije in surovin in bo zago-
tavljala varovanje okolja in primarne delovne
pogoje. Z izvedeno modernizacijo bo proiz-
vodnja povečana od sedanjih 45.000 ton na
70.000 ton letno.
Hkrati z izvedbo modernizacije bo TGA Ki-
dričevo širila in razvijala tudi program silikat-
ne kemije.
3.1.1.2. V okviru kovinsko predelovalnega
kompleksa kamor prištevamo kovinsko prede-
lovalno dejavnost, strojno industrijo in proiz-
vodnjo prometnih sredstev bo v razvoju dan
povdarek proizvodnji delov za motorna vozila.
Delovna organizacija Agis bo selekcionirala
proizvodni program, uvajala višje stopnje teh-
nološke zahtevnosti in kompleksnosti proizvo-
dov ter težila k večji lastni osvojenosti proizvo-
dov in večji izvozni usmerjenosti asortimenta.
V DO HI KO Olga Meglic bo dan povdarek
razvoju proizvodnje kmetijske mehanizacije in
elementov za kmetijsko mehanizacijo ter proiz-
vodnji hidravličnih elementov in opreme.
Na ostalih področjih V . IMP-TOZD Elek-
trokovinar kot razvojno perspektivno razvijal
tehnološko zahtevnejše tlačne posode in na-
prave za pripravo pitne in tehnološke vode,
čiščenje in mehčanje vode ter procesno opre-
mo za dejavnost priprave vode.
3.1.1.3. V Proizvodnji električnih strojev in
aparatov bo GORENJE Procesna oprema-
TOZD Poslovna oprema Ptuj preusmerjala
svoj proizvodni program s področja zabavne
elektronike na področje biroinformatike in
ŠT. 11
URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ
STRAN bT,
proizvodnje malih poslovnih sistemov, razvoj
Elektrokovine-TOZD Proizvodnja malih elek-
tromotorjev pa se bo vključeval v razvoj višjih
sistemov elektroindustrije.
3.1.1.4. Proizvodnja žaganega lesa in plošč v
LIK Savinja Celje-TOZD Lesna industrija bo
ohranjala sedanji obseg, z izgradnjo decimirni-
ce pa bo omogočeno uvajanje tehnologije višje
stopnje predelave in obdelave lesa kot zametka
lesarske proizvodnje.
3.1.1.5. Industrija gradbenega materiala bo v
okviru delitve dela med sorodnimi proizvajalci
in izboljšanjem tehnološke opremljenosti skr-
bela za tehnološki razvoj gradbenih elementov,
hkrati pa zmanjševala energetsko odvisnost od
dragih goriv.
3.1.1.6. Razvoj tekstilne industrije bo usmer-
jen v tehnološko intenzifikacijo in moderniza-
cijo proizvodnje v Merinki-TOZD Volneni iz-
delki Majšperk in v LABOD-TOZD Delta
Ptuj, pri čemer bo dan večji povdarek kakovo-
sti, uvajanju umetnih vlaken ter večji uporabi
sekundarnih surovin.
3.1.1.7. V proizvodnji usnjene obutve in ga-
lanterije bo s priključitvijo KONUS-TOZD
-Lahka obutev Majšperk k DO Planika dana
možnost širitve obutvene industrije v občini,
kar pa bo pozitivno vplivalo tudi na možnost
zaposlovanja v manj razvitem območju Haloz.
3.1.1.8. Živilska industrija, katere najpo-
membnejši predstavnik je Mesokombinat Pe-
rutnina-TOZD Mesna industrija bo tudi v bo-
doče ustvarjala pomemben delež družbenega
proizvoda v občini. Proizvodnja perutninskega
mesa bo sicer nekoliko bolj umirjena kot je bi-
la v dosedanjem obdobju, zato pa se boome-
njena TOZD intenzivneje usmerjala v večjo
dodelavo — finalizacijo perutninskega mesa.
Tako bo proizvodnja perutninskega mesa do
leta 2000 rasla po 3 % poprečni letni stopnji in
bo leta 2000 dosegla 51.000 ton, finalizacija in
priprava perutninskega mesa za končnega po-
trošnika pa bo rasla 8 % povprečno letno.
V proizvodnji in predelavi mleka, ki bo ne-
koliko intenzivnejša kot proizvodnja mesa, bo
EKK-TOZD Mlekarna intenzivno posodablja-
la proizvodno opremo za predelavo mleka in
do leta 1990 izvedla vsaj delno rekonstrukcijo
proizvodnih zmogljivosti. Nadaljni razvoj do
leta 2000 bo pogojen s selitvijo dejavnosti na
novo lokacijo, saj sedanja lokacija zaradi pro-
storske utesnjenosti ne omogoča uspešne pro-
izvodnje.
Proizvodnja kruha in slaščic v INTES-
TOZD Pekarne Vinko Reš bo pogojena z no-
vogradnjo oziroma rekonstrukcijo proizvodnih
obratov, izvedena pa bo tudi rekonstrukcija
obstoječih zmogljivosti mlina v smeri poveče-
vanja mletja krušnih žit. Za potrebe tekoče
proizvodnje in za blagovne rezerve bodo zgra-
jeni tudi silosi za skladiščenje moke.
3.1.1.9. Proizvodnja krmil v obeh temeljnih
organizacijah združenega dela (EKK-TOZD
Tovarna močnih krmil in PP-TOZD Tovarna
kmjil) ne bo naraščala z enakim tempom kot
živalska proizvodnja, ker se bo poraba krmil z
izboljševanjem receptur za kompletne krmne
mešanice po kg prireje zmanjševala. Tako bo
poleg pokrivanja potreb po skladiščnih kapaci-
tetah v proizvodnji krmil glavna pozornost ve-
ljala izpopolnjevanju tehnologije in izboljševa-
nju receptiranja.
3.1.1.10. V okviru proizvodnje predelave
kavčuka bo SAVA Kranj-TOZD Gumama Ptuj
povečevala svoje kapacitete ob temeljiti selek-
ciji in prestrukturiranju proizvodnega progra-
ma, z uvajanjem sodobnejše tehnologije in mo-
derniziranjem proizvodnega procesa. S pro-
storsko širitvijo na obstoječi lokaciji predvide-
va TOZD, zlasti po letu 1990, specializirati
proizvodni program v nekatere ozko usmerje-
ne segmente (avtomobilska industrija, farma-
cevtska industrija, biotehnika, strojegradnja)
ter vnesti nove tehnologije izdelkov.
3.1.2. Kmetijstvo
Temeljna usmeritev kmetijstva bo glede na
strateški pomen hrane izkoristiti vse razpolo-
žljive dejavnike za dosego povečanja kmetijske
proizvodnje za okrog 55 %. V prvi vrsti bo po-
trebno ustvariti razmere za prestrukturiranje
kmetijstva ter doseči okrog 4 % povprečno let-
no rast organizirane tržne proizvodnje. Večja
proizvodnja hrane bo dosežena z uvajanjem
sodobne tehnologije zlasti v rastlinski proiz-
vodnji, z varovanjem, usposabljanjem in iz-
boljševanjem kmetijskih zemljišč. Pri tem bo
povečana delovna storilnost in cenejše pridobi-
vanje hrane, kar bo doseženo s spreminjanjem
agrarne strukture, s koncentracijo zemljiških in
drugih zmogljivjosti v okviru družbenega kme-
tijstva ter zmogljivosti, nastalih z združeva-
njem dela, sredstev in zemlje samostojnih kme-
tov.
V prvi vrsti bomo morali preprečiti omejitve-
ne faktorje v agrarni strukturi, ki bodo v nas-
protnem primeru ovirali povečanje kmetijske
proizvodnje. Še nadalje bo upadalo število
kmečkega prebivalstva ob sočasni rasti kmetij-
ske proizvodnje in racionalnejši izrabi zemlje
ter uporabi mehanizacije. Preprečevali bomo
drobljenje posesti.ter s tem izboljšali setveno
strukturo, povečali obseg tržne proizvodnje,
produktivnosti idr.
Pospeševali bomo oblikovanje večjih proiz-
vodnih enot in sicer kmečkih obratov v okviru
proizvodnih skupnosti združenih kmetov in
družbenih obratov. Na področju zasebnega
sektorja kmetijstva se bodo razvijale proizvod-
ne in strojne skupnosti. Ob koncu dolgoročne
ga obdobja bo približno 2000 usmerjenih kme
tij.
Družbene in zadružne kmetijske organizacji-
je bodo imele odločilno vlogo pri prenosu zna-
nja in tehnologije od znanstvenih izsledkov v
široko prakso. Pospešitev proizvodnje bo mo-
rala sloneti na organizirani proizvodnji za po-
znan trg. S povezovanjem vseh nosilcev proiz-
vodnje, predelave, blagovnega prometa in po-
rabe bo možno uveljavljati ustreznejšo delitev
dela, večjo specializacijo in večjo varčnost po-
slovanja. Glede na vse večjo prepletenost od-
nosov med proizvodnjo, predelavo in jirodajo
so možnosti čvrstejšega povezovanja v agroži-
vilski kompleks, ki bi bil organiziran za ob-
močje SV Slovenije.
Znanje je pomemben faktor pri povečevanju
proizvodnje hrane. Zaradi tega bomo intenzi-
vno razvijali kmetijsko znanost, biološke ino-
vacije in tehnologije. Pri pospeševanju primar-
ne kmetijske proizvodnje bo moralo sodelovati
več strokovnjakov, ki celovito obvladajo zna-
nje kmetijskih tehnologij, razvijati znanstveno
in strokovno pospeševalno delo, ki naj bi zaje-
lo vsako pridelovalno enoto. S sprotnim in
uspešnim vključevanjem znanstvenih dosežkov
v prakso bodo izpopolnjeni genetski potenciali
v živinoreji, sortni izbor v sadjarstvu, vinograd-
ništvu, hmeljarstvu, semenarstvu in živilski in-
dustriji.
Združeni kmetje morajo imeti večjo varnost
v gospodarjenju in pridobivanju dohodka na
trgu, na tem temelju pa tudi popolnejše zdrav-
stveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V skupnem številu prebivalcev bo delež aktiv-
nih v kmetijstvu v letu 2000 znašal 9,6 %. Omo-
gočiti moramo hitrejše zaposlovanje predvsem
kadrov s primerno strokovno izobrazbo.
V letu 2000 bomo razpolagali z okoli 38.470
ha kmetijske zemlje, od katere bo 94,6 % obde-
lovalne. Za nadomestitev kmetijskih površin,
ki so izgubljena z urbanizacijo, izgradnjo infra-
strukturnih objektov in z zaraščanjem, bomo
pospešeno izvajali prostorskoureditvene ope-
racije. Tako bomo izvedli hidromelioracije na
7.730 ha površin ter agromelioracije na 14.550
ha brutto površin in sicer na gričevnatem pre-
delu 1.000 ha ter na nižinskem 13.550 ha povr-
šin.
Posebno pozornost bomo namenili koncen-
triranju zemljiške posesti, predvsem v zasebni
lastnini. Tako bomo izvedli komasacije na
28.330 ha površin zlasti v ravninskem delu ob-
čine.
Z izgradnjo namakalnih sistemov moramo
zagotoviti namakanje kmetijskih zemljišč Ptuj-
skega in Dravskega polja na površini okrog
3.000 ha.
Bistveni ukrepi, s katerimi bomo povečali
produktivnost kmetijstva (nekateri so vezani
tudi na spremembo predpisov) so:
— povečanje zemljiškega maksimuma, ki bi
bil v hribovitih območjih večji kot v ravnin-
skih,
— preprečevanje drobljenja posesti,
— zagotovitev ustreznejše zemljiške struktu-
re, da bodo možne modernejše oblike kmeto-
vanja,
— usmerjanje razvoja kmetijstva v optimal-
ne zvrsti proizvodnje glede na prirodne pogo-
je,
— z zadrževanjem mladih na kmetijah se bo
izboljšala starostna struktura kmečkega prebi-
valstva,
— usinerjanje sredstev za intervencije v
kmetijstvu na manj razvita območja ter pospe-
ševanje kmetijske proizvodnje na teh področ-
jih.
Posebno pomembna naloga bo hitrejši raz-
voj manj razvitih, gričevnatih območij. Smisel-
no bo treba izpeljati delitev proizvodnje v skla-
du z agrokarto, ustvariti razmere za dopolnilne
oblike zaposlovanja na teh območjih in uvesti
diferencirane oblike pospeševanja proizvod-
nje. Ob prenovi kmetij bomo spodbujali tudi
dopolnilne dejavnosti kot so: turizem na kme-
tih, mala obrt, manjši obrati na kmetijah.
3.1.2.1. Poljedeljska proizvodnja se bo razvi-
jala predvsem na ravninskem predelu občine.
Težišče v poljedeljski proizvodnji bo poveča-
nje pridelave krušnih žit, koruze, sladkorne pe-
se, krmnega rastlinja, hmelja in vrtnin. Predvi-
deno povečanje bo možno z večjim hektarskim
pridelkom, s povečanjem pridelovanja krmne-
ga rastlinja, z zaustavitvijo zaraščanja pašnikov
in z usposobitvijo čim več njiv. Z uvajanjem
bogatorodnih vrst poljščin in z uporabljanjem
sodobne agrotehnike bodo hektarski pridelki
povečani v povprečju za okrog 50 %. V večji
meri bo v organizirano tržno proizvodnjo
vključen zasebni sektor. Vzporedno s poveča-
njem njivskih površin bo nujno spremeniti set-
veno strukturo v korist žit, industrijskih in
krmnih rastlin. Razvijali bomo tudi semenar-
stvo na lastnih površinah semenarne in v ko-
operaciji ter selekcijo.
3.1.2.2. Na področju sadjarstva bo največji
povdarek na tržni proizvodnji jabolk, visenj in
hrušk predvsem v družbenem sektorju, v zaseb-
nem sektorju pa je predvidenih največ nasadov
jablan, hrušk, ribeza, leske in orehov. Povečani
bodo plantažni nasadi, pri čemer bo z uvaja-
njem sodobne tehnologije, gnojil in zaščitnih
sredstev povečan pridelek na enoto površine.
Predvsem bo povečana proizvodnja kvalitetnih
jabolk, ki bodo postala pomemben tržni artikel
doma in v prodaji na tuji trg. Sadjarstvo se bo
intenzivneje razvijalo na gričevnatem območju
Slovenskih goric oziroma na območjih, ki so
po podnebju in legi za to proizvodnjo najpri-
mernejša.
3.1.2.3. Vinogradništvo bodo kmetijske orga
nizacije razvijale na vinorodnih območjih Ha
loz in Slovenskih goric. Sedanje površine vino
gradov bo treba ohraniti, nasade pa bo treba
hitreje obnavljati. Ob tem bo potrebno paziti
na rajonizacijo, da bo le-ta ustrezala zahtevam
in lastnostim posameznih vrst. Uvajali bomo
predvsem vinograde, kjer bo možnost intenzi-
vne nege trte in pridelave grozdja Glavne na-
loge na tem področju bodo torej:
— intenziviranje pridelave grozdja,
— izrazite spremembe sortnega izbora,
— izboljšanje kvalitete vina,
— povečanje izvoza vina.
Na področju proizvodnje pijač bo EKK-
TOZD Kletarstvo Slovenske gorice-Haloze za
šolanje kvalitetnih vin dopolnjevala opremo za
stabilizacijo in hitrejše zorenje vin.
STRAN 64
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 11
3.1.2.4. Živinorejska proizvodnja bo ostala
nosilec razvoja kmetijske dejavnosti. Govedo-
reja se bo pospešeno razvijala predvsem na gri-
čevnatem območju občine, medtem, ko bo na
ravninskem delu občine zadržan trend sedanje-
ga razvoja živinoreje.
Pri govedoreji bo povdarek na prireji svetlo-
lisastega goveda, pri tem bomo izpolnjevali tu-
di genetski potencial. Mlečnost krav v selekcij-
ski kontroli bo povečana za 50 %.
Regijski živinorejski zavod bo razvijal vzrej-
no središče za vzrejo svetlolisastega goveda, za
kar bo povečal vzrejni center. Na področju re-
gije bo organiziran reprodukcijski center za go-
vedorejo lisaste pasme in za prašičerejo. Da bo
v zasebnem sektorju dosežen razvoj organizira-
ne živinorejske proizvodnje, bodo zgrajeni no-
vi hlevski objekti, za bike in merjasce.
V prašičereji bomo poleg obstoječe farmske
reje vse bolj uveljavljali domačo rejo kot do-
polnilno dejavnost na kmetijah na osnovi do-
ma pridelane krme.
Za potrebe vzreje govedi bo na travniških in
pašniških površinah zagotovljenih 90% samo-
oskrbe z voluminozno krmo. S proizvodnjo
stročnic pa bo zagotovljenih vsaj 50 % sedaj
uvoženih beljakovinskih komponent za proiz-
vodnjo krmil.
Pospeševali bomo razvoj perutninarstva. Po-
leg povečanja prireje perutninskega mesa bo
uveden program vzreje nesnic za konzumna
jajca. Tako bo Perutnina Ptuj obdržala vodilno
vlogo v deležu republiške perutninske proiz-
vodnje. Nadaljnji razvoj je predviden v večjo
finalizacijo perutninskega mesa v mesne izdel-
ke.
Za boljše izkoriščanje gričevnatega in hribo-
vitega območja Haloz so dane možnosti za raz-
voj ovčereje z usmeritvijo prireje jagnjetine.
volna pa bo le stranski proizvod. Reja kuncev
se bo razvijala le v zasebnem sektorju. Poveča-
i^a bo tudi vzreja konj.
Z razvojem živinoreje se bo razvijala tudi ve-
tcrinarsko-higienska služba. Za potrebe po-
dravske regije bomo zgradili v k. o. Slovenja
vas ob odvodnem kanalu HE SD-1 Zlatoličje
sodobno zbirališče živalskih kadavrov za po-
trebe skupne kafilerije odprtega tipa za širše
območje na tej lokaciji.
3.1.2.5. Na področju ribištva bomo razvijali
športni in proizvodni ribolov ter ribolovni turi-
zem. Ob melioracijskih območjih bodo urejeni
proizvodni ribniki na približno 16 ha zemljišč,
ki bodo za kmetijsko proizvodnjo neprimerna.
Ribištvo mora postati pomemben faktor razvo-
ja turizma.
Pospeševali bomo tudi razvoj organizirane- \
ga čebelarstva v smeri proizvodnega in ljubi- |
teljskega čebelarstva. Povečalo se bo število \
panjev. \
3.1.3. Gozdarstvo \
Osnovna naloga gozdarstva bo krepitev pri- '
mame vloge gozdov. Zaradi tega bomo smotr-
no izrabljali naravne gozdne zmogljivosti ter
krepili vse splošno koristne funkcije gozdov.
Povečana bo stopnja intenzivnosti gospodarje-
nja z večjimi vlaganji v gozdove ter izboljševa-
njem njihove kakovosti. Pospeševali bomo
gozdnogojitvena dela, s čemer bo povečana le-
sna zaloga ter vzpostavljeno dinamično ravno-
težje med posekom in prirastkom lesa. S tem
bo zagotovljena realizacija planirane lesne za-
loge 3,5 mio bruto m' lesa.
Skupne površine gozdov se bistveno ne bo-
do spreminjale, čeprav bo na območjih, ki so
za kmetijsko proizvodnjo neprimerna, poteka-
lo pogozdovanje novih površin. Istočasno bo
potekalo izkrčevanje gozdnih površin na Drav-
skem polju in ravninskih predelih Slovenskih
goric. Pri tem bomo pospešeno krepili obstoje-
če gozdove ter hitreje prenavljali malodonosne
gozdove.
Nadaljevali bomo z vlaganji v gozdove. Ta-
ko bo letno povprečno obnovljenih 39 ha goz-
dov v družbeni lasti ter 66 ha gozdov v zasebni   ,
lasti. V nego bo vključenih letno 240 ha gozdov
družbene lastnine ter 312 ha gozdov zasebne
lastnine.
Da bi zagotovili večjo dostopnost in odpr-
tost gozdov, bomo nadaljevali z izgradnjo
gozdnih cest in vlak. Pri programiranju izgrad-
nje gozdnih cest je treba računati z znatno viš-
jimi stroški, saj so za izgradnjo del ostali pred-
vsem težji tereni.
Za učinkovito gospodarjenje z gozdovi je
potrebno vzpostaviti tesnejše sodelovanje med
gozdarstvom in porabniki lesa, ki bodo zagota-
vljali svoj delež za razširjanje gozdno biološke
naložbe. TOZD in TOK Gozdarstvo bosta za-
gotavljala potrebne količine lesne mase iglav-
cev in listavcev za potrebe lesne industrije v
Ptuju kot to opredeljujejo samoupravni spora-
zumi.
Dolgoročno bodo urejeni odnosi med goz-
darstvom in lovnim gospodarstvom tako, da
bodo vrste divjadi in njihov stalež v gozdovih v
ravnovesju z rastlinskimi in živalskimi vrstami
v gozdu. Lovsko gospodarstvo mora biti tudi
dopolnitev turizma, predvsem z razvojem lov-
nega turizma.
3.1.4. Gradbeništvo
Gradbeništvo bo dolgoročno moralo prevze-
mati gradnjo manjših objektov, usposobiti pa
se tudi za prevzem večjih investicij. Poleg ome-
njenega bo za razvoj pomembno tudi povezo-
vanje gradbeništva ter trajnejše sodelovanje s
proizvajalci investicijske opreme, s projektivo
in industrijo gradbenega materiala.
Posebej pomembno bo doseganje vseh nave-
denih ciljev pri nastopanju na tujih trgih še po-
sebej v deželah v razvoju.
Dolgoročno bomo za potrebe gradbeništva
uredili tudi problem surovinske baze, t. j. gra-
moznic, kjer bomo poleg izkoriščanja gramoza
iz klasičnih gramoznic, izkoriščali tudi gramoz
iz struge reke Drave ter odpirali že opuščene
kamnolome in peskolome. Pri tem bomo do-
sledno upoštevali zahteve po varstvu okolja,
predvsem podtalnice ter sanirali opuščene gra-
moznice.
3.1.5. Promet in zveze
Izboljšanje kakovosti prometnih storitev,
znižanje transportnih stroškov v ceni proizvo-
dov, krepitev varnostne in obrambne sposob-
nosti za delovanje v spremenjenih razmerah,
racionalna uporaba energije v prometu ter
zmanjševanje negativnega vpliva prometa na
okolje so temeljne dolgoročne naloge razvoja
prometa in zvez.
Ponovna uveljavitev železniškega prometa
postaja zaradi njegovih tehničnih, tehnoloških,
gospodarskih in drugih prednosti gospodarska
nujnost. Tako bo v okviru posodabljanja želez-
nice v občini k enotirni progi Pragersko —Or-
mbž zgrajen še drugi tir, izvedena elektrifikaci-
ja ter zgrajen industrijski tir v industrijski coni.
V razvoju cestne infrastrukture bo poleg iz-
boljševanja ojačitev in modernizacij cest, po-
spešene izgradnje obvoznice, gradnje in rekon-
strukcije mostov, proti koncu srednjeročnega
obdobja 1986—1990 pričeta tudi gradnja cest-
nega odseka avtoceste Maribor—Ptuj, proti
koncu dolgoročnega obdobja pa odseka Hajdi-
na—Macelj s priključkom v Podlehniku.
S posodobitvijo PTT prometa bodo zmanjša-
na neskladja med družbenimi in gospodarski-
mi potrebami in zmogljivostmi telekomunika-
cijskega sistema. Enakomernejši razvoj PTT
storitev tudi na manj razvitih področjih občine
pa bo PTT omogočila z razvojem sistema soli-
darnosti podobno kot je to rešeno v elektrogo-
spodarstvu.
3.1.6. Trgovina
Temeljni cilj dolgoročnega razvoja trgovine
bo zadovoljevanje osnovnih potreb prebival-
stva pri čemer bo potrebno v občini zagotoviti
tako preskrbno mrežo, ki bo po kvaliteti, go-
stoti ter prostorski razmestitvi in sodobnejši
prodajni obliki sposobna realizirati ta osnovni
cilj.
Za zagotovitev kvalitetne ponudbe bo po-
trebno trgovino posodobiti, specializirati ter
kadrovsko usposobiti. Zagotoviti bo potrebno
hitrejši razvoj trgovine z živili, za kar bo po-
trebno zgraditi ustrezne hladilniške prostore za
sadje, zelenjavo in mesne izdelke. Nosilec
oskrbe z živili je DO MIP, ki bo zagotavljala
oskrbo v vseh občinskih središčih v skladu z
razvojem policentrične oskrbne mreže. Pri iz-
gradnji novih zmogljivosti bo glavna naloga iz-
gradnje optimalne trgovske mreže z upošteva-
njem poselitvene politike, stanovanjske izgrad-
nje, načrtovane stopnje centralnosti posamez-
nih naselij in prometne infrastrukture.
V naseljih izven občine, kjer ne bo rentabil-
na izgradnja trgovskih kapacitet v družbenem
sektorju bomo v organiziranje preskrbe v okvi-
ru zakonskih določil vključevali zasebni sek-
tor.
Trgovina bo lahko uspešno opravljala svojo
gospodarsko funkcijo, če bo imela za to zago-
tovljene materialne pogoje. Zato bo ena klju-
čnih nalog za dosego navedenega cilja tesnejše
dohodkovno povezovanje z industrijo in ostali-
mi gospodarskimi področji.
3.1.7. Turizem
Temeljna naloga razvoja turizma je izboljša-
nje kakovosti turistične ponudbe ter zagotovi-
tev integralne turistične ponudbe, pri kateri
bomo v večji meri vključevali vlogo samostoj-
nega osebnega dela. Povdarek bo dan poveča-
nju deleža družbenega proizvoda turizma v
družbenem proizvodu občine.
Glede na turistično zanimivost področja, ki
jo nudi geografska lega in konfiguracija tal z
vsemi zgodovinskimi in kulturnimi znameni-
tostmi, bomo pospešeno razvijali stacionarni,
predvsem zdraviliški turizem, tranzitni, izletni-
ški, ribolovni in lovni turizem, kmečki, rekrea-
cijski, navtični in druge oblike turizma.
V razvoj turizma se bodo poleg nosilca turi-
stične ponudbe neposredno in posredno vklju-
čevale še druge dejavnosti kot so: zdravstvo,
kultura, promet in zveze, trgovina, drobno go-
spodarstvo, domača obrt, stanovanjsko-komu-
nalna dejavnost, kmetijstvo in ribištvo, lovstvo
idr. Pri tem se bomo v večji meri povezovali v
okviru turističnega gospodarstva podravske re-
gije.
Za nadaljnji razvoj turizma in za kakovost-
nejšo turistično ponudbo bomo ohranili in za-
varovali območja, namenjena razvoju turizma.
Tako bomo pospešeno razvijali turistično de-
javnost na območjih z naravnimi in kulturnimi
značilnostmi:
1. Ptujske toplice s termo-mineralnim vrel-
cem, kjer bomo pospeševali razvoj zdraviliške-
ga turizma v povezavi z razvojem turizma Po-
dravja. Povečali bomo nočitvene kapacitete z
gradnjo novega hotela, z gradnjo bungalovov,
usposobljen pa bo tudi avtokamp. Pri tem bo v
večji meri vključeno sodelovanje celotnega
združenega dela in regije. Tako bodo omogo-
čene možnosti stacionarnega in izletniškega tu-
rizma.
2. Za razvoj rekreacijskega turizma bo v več-
ji meri vključen rekreacijski prostor v Kidriče-
vem — bazen in igrišča, kartodrom in strelišče
v Hajdošah, športno letališče v Moškajncih ter
ostali športno rekreacijski objekti Ptuja.
3. V turistične namene bo v večji meri vklju-
čeno akumulacijsko jezero SD-2 Formin, ker
bomo razvijali navtični turi 2m. Ob tem bomo
uskladili interese ribištva ii. varstva okolja.
4. Zagotovili bomo urejenost starega jedra
mesta Ptuja. Ob tem bo iz ožjega mestnega sre-
dišča izključen ves motorni promet. Izvedene
bodo sanacije obstoječih zgradb, ki bodo po-
membno dopolnilo turistične ponudbe.
5. Za vključevanje kultumo-zgodovinskih
spomenikov v celovito turistično ponudbo bo-
mo uredili zraven mesta Ptuja še Ptujsko goro.
okolico gradu in grad Bori ter okolico mitrejev
na Bregu in Hajdini. Ob tem bodo v večji mer
St. 11
uradni vestnik obcin ormoz in pt\j3
stra.n 65
vključene tudi posebej zaščitene znamenitost
občine.
6. V okviru prikazovanja kulturne dediščine
bodo izpopolnjene obstoječe zbirke ter za
ogled pripravljene nove zbirke. V turistično po-
nudbo moramo intenzivneje vkčjučevati etno-
logijo (nastopi folklornih skupin, sejmi ter
ostale manifestacije).
7. Za večjo izpopolnitev turistične ponudbe
bomo vključevali Haloze in Slovenske gorice,
kjer bodo omogočene različne oblike turizma,
predvsem bo povdarek na razvoju kmečkega
turizma. Na področju Haloz bodo turistično
zanimiva predvsem področja kot so Gorca,
Podlehnik, Turški vrh ter lokacija vinske ceste
in haloške transverzale. K pospešenemu razvo-
ju kmečkega turizma bo pripomogla tudi inten-
zivnejša družbeno usmerjena naložbena politi-
ka in organizirana ponudba ter prodaja zmo-
gljivosti.
S širitvijo svojih storitev in blaga bo turisti-
čna ponudba popestrena tudi s strani zasebne-
ga sektorja. Osebno delo se bo povezovalo z
organizacijami združenega dela gostinstva in
turizma za skupno nastopanje na turističnih tr-
gih. Cilji dolgoročnega razvoja turizma bodo
uresničeni le, če bo zadovoljivo razvita infra-
struktura in spremljajoče proizvodne in storit-
vene dejavnosti.
Za celovito turističn ponudbo bodo vlaganja
usmerjena predvsem v gradnjo nočitvenih
zmogljivosti, gospodarsko infrastrukturo in
obrt.
Z intenzivnejšo dejavnostjo turizma moramo
doseči okrog 2,5 % letno rast števila gostov in
okrog 5 % povprečno letno stopnjo števila no-
čitev. Tako bo ob koncu dolgoročnega obdobja
370 ležišč več kot leta 1981.
Bistven pogoj za uspešnost razvoja turizma
je izboljšanje izobrazbene in kulturne ravni ter
strokovne usposobljenosti delavcev v turizmu
in tudi v ostalih dejavnostih, ki se in se bodo
vključevale v turistično ponudbo. Ustvariti je
treba možnosti za stalno zaposlovanje kako-
vostnih kadrov vseh profilov v turizmu.
3.1.8. Drobno gospodarstvo
Pri razvoju drobnega gospodarstva bo pri
proizvodnem delu drobnega gospodarstva dan
poseben povdarek visoko specializirani malo-
serijski in kooperantski proizvodnji v okviru
proizvodnih programov organizacij združene-
ga dela s področja proizvodnje prometnih
sredstev, kovinsko predelovalne industrije in
elektroindustrije. Tako bo izboljšana ponudba
domačih kvalitetnih proizvodov na domačem
tržišču, povečana možnost izvoza, izboljšana
ekonomičnost in konkurenčna sposobnost go-
spodarstva, predvsem pa bo zmanjšan uvoz re-
zervnih delov in reprodukcijskega materiala.
Hkrati z razvojem proizvodnega dela drob
nega gospodarstva bo poseben povdarek dan
tudi razvoju deficitarnih dejavnosti na področ-
ju osebnih storitev in področju servisiranja. V
okviru deficitarnih dejavnosti bomo v naseljih
izven mesta pospeševali tudi razvoj zasebne tr-
govine v povezavi z gostinsko dejavnostjo.
Zaradi potrebe po racionalnejšem poslova-
nju bomo v določenih industrijskih panogah
zaokroževali delovne procese in poleg obstoje-
čih OZD drobnega gospodarstva razvijali tudi
nove. Take možnosti se posebej kažejo v ko-
vinsko predelovalni industriji v povezavi z av-
tomobilsko industrijo.
V povezovanju osebnega dela drobnega go-
spodarstva z OZD ima pomembno vlogo Obrt-
na zadruga Panorama, ki mora biti skupaj z
obrtnim združenjem vzpodbujevalka koope-
rantskih odnosov.
Proizvodni del obrti bomo razvijali v okviru
obrtne cone, storitveni del obrti pa bomo razvi-
jali v naseljih v skladu s potrebami.
Razvoj drobnega gospodarstva bomo pospe-
ševali tudi z ustreznejšo davčno in kreditno po-
litiko in tako povečali možnosti za zaposlova-
nje visokokvalificiranih strokovnih kadrov.
3.1.9. Stanovanjsko gospodarstvo
Ključna usmeritev stanovanjskega gospodar-
stva je vzpostavitev takih družbenoekonom-
skih odnosov, ki bodo zagotovili raven enosta-
vne reprodukcije kot osnovno nalogo.
Stanovanje je ekonomska in socialna dobri-
na, primeren stanovanjski standard pa osnova
za življenje in delo. Reševanje stanovanjskih
potreb, predvsem v družbeno usmerjeni stano-
vanjski izgradnji, bo moralo temeljiti na več
vloženih lastnih sredstvih in delu posamezni-
ka, družba pa bo morala delovnemu človeku
omogočiti, da si na osnovi dela zadovolji sta-
novanjske potrebe. Takšna opredelitev bo zah-
tevala doslednejše uveljavljanje ekonomskih
zakonitosti v celotnem stanovanjskem gospo-
darstvu, enostavni in razširjeni reprodukciji.
Na področju stanovanjske dejavnosti so dol-
goročne usmeritve naslednje: odprava stano-
vanjskega primanjkljaja, ohranjevanje in iz-
boljšanje kakovosti obstoječega stanovanjske-
ga sklada, boljše izkoriščanje in racionalnejše
gospodarjenje s stanovanji, zviševanje stano-
vanjskega standarda in kakovosti bivanja, ob
tem bomo zniževali relativne cene stanovanj-
ske gradnje z racionalizacijo v celotnem proce-
su investicijske dejavnosti stanovanjskega go-
spodarstva.
Območja izgradnje družbenih stanovanj so
opredeljena v prostorskem delu plana in urba-
nistični zasnovi in se bodo v pretežni meri izva-
jala na območjih Rabelčje vasi-zahod, Kidriče-
vega in Majšperka ter glede na potrebe posa-
meznih krajevnih skupnosti. Pospeševali bomo
tudi individualno gradnjo, predvsem na manj
razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric,
kar je v skladu s politiko policentričnega raz-
voja.
Da bi zaščitili kakovostna kmetijska zemljiš
ča in omogočili racionalizacijo stroškov grad
nje pripadajočih infrastruktumih sistemov, bo
mo pospeševali strnjene tipe goste zazidave.
Novogradnjo bomo usmerjali na manj kakovo-
stne terene in v racionalno izrabo obstoječih
zazidalnih površin v obstoječih naseljih. Spre-
menjene možnosti za gradnjo bodo zahtevale
vse bolj integralno in dolgoročno obravnavo
naselitvenega prostora, ki naj zagotovi konti-
nuitete ter izboljša funkcionalnost in racional-
nost stanovanjske graditve. Za racionalno in
hitrejše reševanje stanovanjskih potreb bomo
pospeševali tudi pridobivanje novih stanovanj-
skih površin na obstoječih objektih. Pospeševa-
li bomo prenovo podstrešij in neizkoriščenih
prostorov, revitalizacijo opuščenih hiš in pre-
novo funkcionalno zastarelega stanovanjskega
sklada.
Družbeno usmerjena stanovanjska graditev
se mora prilagoditi značilnostim in potrebam
posameznih območij.
Ob upoštevanju 0,2 % povprečne letne rast;
števila prebivalcev in 0,5 % rasti števila gospo
dinjstev, bi dosegli leta 2000 stopnjo pokritost
gospodinjstev s stanovanji 102,6%. Povprečna
velikost gospodinjstva bi bila 3,14 člana, kai
bo nad predvidenim republiškim povprečjem.
Eden izmed ukrepov stanovanjske politike
mora biti prerazdelitev stanovanjskega sklada.
Zato je potrebno prilagoditi ustrezno zakono-
dajo ter nadaljevati s prehodom na ekonomske
stanarine, ki bo tudi osnova za gospodarjenje,
vzdrževanje in prenovo obstoječega stanovanj-
skega sklada. Najkasneje do leta 1990 bomo
postopno uveljavili stanarine, ki bodo omogo-
čale enostavno reprodukcijo. Po letu 1990 bo s
stanarinami zagotovljenih tudi del sredstev za
izboljšanje funkcionalnosti, višji stanovanjski
standard in racionalizacijo energetske porabe.
3.1.10. Gospodarska infrastruktura
Da bi zagotovili raven enostavne reproduk-
cije kot osnovne naloge vseh nosilcev posebne-
ga družbenega pomena, moramo za dosego te-
ga cilja vzpostaviti ustrezne družbenoekonom-
ske odnose.
3.1.10.1. Glede na zelo slabo stanje cestnega
omrežja si moramo zadati kot osnovno nalogo
intenzivnejše moderniziranje cest, kar bo tudi
pogoj doseganja hitrejšega razvoja posamez-
nih, predvsem manj razvitih območij.
Do leta 2000 bomo modernizirali okrog 266
km cest, od katerih bo 220 km lokalnih ter 46
km regionalnih cest. Ob tem bomo zagotovili
redno vzdrževanje obstoječega cestnega omrež-
ja, saj je gospodarjenje s cestami nujno za
družbeno reprodukcijo.
Nadaljevali in končali bomo z izgradnjo ob-
voznice mesta Ptuja, pri kateri naj bi bila nosi-
lec financiranja republiška skupnost za ceste.
Modernizacija lokalnih cest se bo predno-
stno izvajala na manj razvitih območjih Haloz
in Slovenskih goric. Da bi zadovoljili potrebe,
moramo zagotoviti razvoju cestne infrastruktu-
re stabilen vir financiranja.
Na teritoriju občine bomo zgradili odsek av-
toceste Maribor—Ptuj kot ene ožjih slovenskih
prioritet, proti koncu dolgoročnega obdobja
pa odsek Hajdina —Macelj s priključkom v
Podlehniku.
3.1.10.2. Ker predstavlja komunalna dejav-
nost celovit sistem delovanja širšega urbanega
prostora, mora biti razvoj komunalnih infra-
struktumih sistemov rezultat dolgoročno zas-
novane urbanizacije prostora. S tem bo omo-
gočeno pravočasno in racionalneje komunalno
urejati prostor. Osnovna naloga na področju
vzdrževanja komunalnih objektov in naprav
bo ohranjanje obstoječega komunalnega stan-
darda.
Na področju oskrbe z vodo se bo nadaljeva-
la izgradnja vodovodnega omrežja predvsem
na vododeficitamih področjih. Gradnja vodo-
vodnega omrežja bo na teh področjih zaradi
težje dostopnega terena zahtevala angažiranje
večjih finančnih sredstev, kar pa bo zaradi red-
ke naseljenosti povzročilo tudi večjo obreme-
njenost komunalnih skupnosti. Vododeficitar-
na področja so predvsem na območju Sloven-
skih goric in Haloz. Glede na mnogo večje
stroške izgradnje na manj razvitih območjih,
bo potrebno iskati ustrezne finančne rešitve.
Glede na potrebe posameznih krajevnih
skupnosti bi morali do konca leta 2000 realizi-
rati izgradnjo 90,6 km primamega in 126.1 km
sekundarnega vodovodnega omrežja. Ob tem
bi bilo potrebno zgraditi 10 vodohramov (150
in 200 m'), 10 prečrpalnic, 3 raztežilnike in sa-
nirati 67 vodnjakov.
Ob tem bomo proučevali možnosti za oskrbo
posameznih naselij iz lokalnih zajetij, kjer pa
:e možnosti ne bo, bomo širili mrežo javnega
vodovoda. Tako bo zagotovljena kakovostno
neoporečna pitna voda v zadostnih količinah.
Dmga prednostna naloga na tem področju je,
povečati odvzem vode na obstoječih sistemih
vodovodnega omrežja, kar bo ob ustrezni ce-
novni politiki prehajanja na ekonomsko ceno
omogočalo zagotovitev enostavne reprodukci-
je.
Na področju urejanja kanalizacije bo razvoj-
na politika usmerjena v izgradnjo omrežja v
mestnih območjih in urbaniziranih naseljih,
predvsem tam, kjer se pojavlja nevarnost ones-
naževanja podtalnice in drugih vodnih virov.
Da bi zagotovili funkcionalno odvajanje in čiš-
čenje odpadnih voda, bomo morali prvenstve-
no zagotoviti:
— dograditev in usposobitev čistilne napra-
ve v Ptuju ter ob tem zgraditi v industrijski co-
ni manjšo čistilno napravo za zbiranje strupe-
nih odplak, kar bo pogoj za obratovanje cen-
tralne čistilne naprave,
— izgradnjo kanalske mreže na območju či-
stilne naprave I*tuj,
— izgradnjo lokalnih čistilnih naprav in ka-
nalske mreže v drugih urbaniziranih naseljih
občine.
Uvedli bomo celovit sistem reciklaže in pre-
delave komunalnih odpadkov, ki bo omogoči-
la njihovo gospodarno izrabo, ob pospeševa-
nju lastnih tehnologih in znanja. Zagotovili bo-
STRAN 66
L/RADNf VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 11
mo sredstva za izgradnjo 18 km primarnega in
17,6 km sekundarnega kanalizacijskega omrež-
ja.
Tudi na tjfn področju bomo uveljavljali po-
litiko ekonomske cene, kar bo omogočalo po
leg rednega investicijskega vzdrževanja tudi
enostavno reprodukcijo.
Razvoj in vzdrževanje objektov skupne rabe
bomo morali prilagoditi razvojnim komponen
tam na drugih področjih gospodarstva. To pa
bo zahtevalo, da bodo vsa urbanizirana središ
ča v občini, še posebej mesto Ptuj, sodobneje
in bolje opremljena, kar bo omogočalo poveča
no prometno in drugo varnost. Tako bomo iz-
vajali naslednje aktivnosti:
— urejali javne parke, drevorede, zelenice
in javna otroška igrišča,
— posodobili in razširili omrežje javne raz-
svetljave,
— rekonstruirali križišča z uvedbo semafor-
ske opreme, uredili ulice, trge in ceste v regula-
cijskem območju mesta Ptuja, Kidričevega in
Majšperka, ki niso razvrščene med magistralne
in regionalne ceste,
— uredili javna parkirišča za osebna in to-
vorna vozila na obmestnih lokacijah, ob tem
pa v ožjem mestnem jedru Ptuja ukinili promet
z motornimi vozili.
Za dolgoročni družbeni razvoj občine je pre-
skrba z energetskimi surovinami in energijo te-
meljna in prednostna razvojna naloga. Občina
Ptuj razpolaga s skromnimi zalogami primar- '
nih virov energije in je podobno kot ostale slo- ^
venske občine odvisna od nakupa energije iz i
drugih občin oziroma republik. Potrebna so j
večja vlaganja za uvajanje nove tehnologije za i
boljše izkoriščanje energije in za varovanje \
okolja. \
Na področju komunalne energetike bomo ^
zagotovili toplotno preskrbo mesta I*tuja in Ki- '
dričevega ter ob tem zagotovili priključitev na
magistralni plinovod s tem, da bomo rešili pro-
blem enakomernega odvzemanja plina ter tako
omogočili obratovanje plinskega sistema. Po
letu 1995 bomo sistem plinifikacije nadomesti-
li z drugim virom ogrevanja. Plin bomo upora-
bljali le za ogrevanje starega mestnega jedra, s ,
čemer bi preprečevali onesnaženost zraka.
Dolgoročna energetska politika temelji pred-
vsem na racionalnejšem gospodarjenju z ener-
gijo, preusmerjanju gospodarstva v proizvod-
njo z manjšo porabo energije na enoto proizvo-
da ter večjem in boljšem izkoriščanju lastnih
konvencionalnih in novih virov energije.
Občina Ptuj je energetsko deficitarna. Gla-
vna lastna energetska vira občine sta hidroe-
nergija in les. Poraba premoga in drv se bo ze-
lo povečala zaradi občutno dražjih naftnih de-
rivatov. Dolgoročna energetska politika občine
tako predvideva preorientacijo tekočih goriv
na trda, kar bo vplivalo na okolje in s tem na
dodatna investicijska vlaganja. Delež tekočih
gonv se bo predvidoma zmanjšal od 60 % v le-
tu 1981 na 22% leta 2000.
V občini bomo v prihodnje izkoriščali tudi
geotermalno energijo iz vrtine za termalno vo-
do.
Za zagotovitev zadovoljevanja širših družbe-
nih potreb v občini z oskrbo električne energije
predvidevamo izgradnjo 73 transformatorskih
postaj, 40,7 km 20-35 KV in 4,8 km 110 KV
elektroprenosnega omrežja.
Na področju upravljanja in razpolaganja ^
stavbnimi zemljišči bomo v prihodnje izhajali
iz sedanje stopnje urejenosti stavbnih zemljišč
v občini. Urejanje zemljišč bo temeljilo na pro-
storskem delu plana in urbanistični zasnovi.
Pri tem bo potrebno usmeriti urejevanje na za
kmetijstvo manj primerne terene. Tako bomo
urejali zemljišča za:
— družbeno stanovanjsko izgradnjo,
— individualno stanovanjsko izgradnjo in
— industrijsko ter obrtno gradnjo.
3.1.10.3. Na področju razvoja elektro
omrežja bomo izboljševali napetostne razmere
v Haloze in Slovenskih goricah z izgradnjo niz-
konapetostnega omrežja, trafopostaj in drugih
objektov. Glede na to, da je hidroenergetski
potencial reke Drave že izkoriščen, ne bo mo-
žno graditi novih večjih energetskih objektov,
ampak bomo izkoristili hidroenergetski poten-
cial reke Dravinje z izgradnjo manjše hidro-
centrale 10 MW.
3.1.10.4. Glede na vse večje potrebe po za-
dovoljevanju poštnih storitev bo PTT v prihod-
nje dala poudarek posodobitvi poštnega pro-
meta. Zaradi nujnosti po zadovoljevanju po-
treb po telefonskih storitvah in uvajanju novih
vrst storitev bo treba povečati zmogljivosti tele-
fonskega omrežja ob hkratnem uvajanju so-
dobnih komunikacijskih in prenosnih siste-
mov. Telefonsko omrežje bo posodobljeno s
postopnim uvajanjem digitalnih sistemov.
Modernizirali in razširili bomo telefonsko
omrežje, ki bo potekalo od naročnika do kon-
čne centrale in naprej do vozliščnih central, ki
se povezujejo v sistem glavnih central.
Večina nadzemnih kablov bo nadomeščenih
s podzemnimi oziroma bo uvedena brezžična
povezava.
Na odročnejših terenih bomo izpolnili in za-
gotovili redno dostavo poštnih pošiljk.
Pri razvoju in izgradnji telefonije bomo mo-
rali uvesti sistem solidarnosti.
Potrebe po poštnih storitvah bomo zadovo-
ljevali tudi na področjih združenega dela.
3.1.10.5. Kreditna banka Maribor, Poslovna
enota Ptuj bo v skladu s svojo družbenoeko-
nomsko vlogo pospeševala gospodarski razvoj
občine in skrbela za razširitev poslovne mreže
in posodobitev poslovanja z občani.
3.2. Razvoj družbenih dejavnosti
Razvoj družbenih dejavnosti v dolgoročnem
obdobju bo odvisen X)d razvitosti samouprav-
nih odnosov, usmeritve družbe in posamezni-
kov, vloge in delovanja družbenih dejavnosti
ter materialnih možnosti.
Te dejavnosti se bodo ob upoštevanju selek-
cije programov, smotrnosti poslovanja in po-
mena posameznih področij za zboljšanje ži-
vljenjskih in delovnih pogojev, rast delovne
storilnosti, življenjskega standarda in izboljša-
nje kakovosti življenjske ravni, morale vsebin-
sko in organizacijsko preobraziti.
Družbene dejavnosti preko delovanja vrste
družbenih funkcij vplivajo na celovit družbe-
noekonomski razvoj, kar zahteva njihovo učin-
kovito ureditev in kakovostnejši razvoj. Le-ta
pa je vezan na materialne možnosti združenega j
dela, zato bo potrebno še nadalje razvijati tak- j
šen sistem solidarnosti in vzajemnosti, ki bo j
omogočal skladen razvoj družbenih dejavnosti j
ne glede na dohodkovni položaj občine. j
Načrtovana ohranitev dosežene ravni zado-
voljevanja skupnih potreb, na nekaterih po-
dročjih pa tudi višja stopnja zadovoljevanja
potreb, bo odvisna tudi od uresničevanja štabi- |
iizacijskih usmeritev ter prestrukturiranja druž- j
benih dejavnosti. Zato bomo nadalje razvijali i
svobodno menjavo dela, težili k programom
storitev, ki bodo v skladu z dejanskimi razvoj-
nimi potrebami združenega dela, razvijali ce-
nejše — posamezniku bolj prilagojene in kako-
vostnejše oblike zadovoljevanja potreb ter po-
večevala neposredno menjavo dela in uvajali
prostovoljno delo.
S sredstvi združenimi prek svobodne menja-
ve dela bomo izvajali zakonsko opredeljene
programe in tiste splošne programe, ki so
skupnega pomena. Hitreje bomo razvijali tiste
programe, ki najbolj neposredno vplivajo na
ustvarjalno, intelektualno in s tem tudi gospo-
darsko moč družbe ter na oblikovanje družbe-
ne zavesti. Zagotavljali bomo enotne izhodiš-
čne pogoje za razvoj posameznika ter dogovor-
jeno raven socialne varnosti delovnih ljudi in
občanov.
Na področju investicij bomo vodili racional-
no in selektivno politiko v smislu njihove druž-
benoekonomske upravičenosti. Izkoristili bo- »
mo vse obstoječe prostore in jih po potrebi
uporabili tako, da bodo imeli večnamensko
funkcijo. Posebni poudarek bomo dali revitali-:
zaciji kulturnozgodovinskih spomenikov.
Težili bomo za gospodarnejšim izkorišča-
njem sredstev, opreme, prostorskih in kadrov-
skih zmogljivosti in na ta način ohranili v pre-
teklosti doseženo raven družbenega standarda.
Pri razvoju družbenih dejavnosti bomo upo-
števali tudi prostorsko dostopnost dobrin druž-
benega standarda občanom, pred tem pa pre-
verili racionalnost vlaganj v zmogljivosti druž-
benih dejavnosti. Na tistih območjih, kjer načr-
tujemo večjo stanovanjsko in industrijsko
gradnjo ter razvoj centrov, bo razvoj družbenih
dejavnosti nekoliko hitrejši in odvisen od obse-
ga specifičnih prebivalstvenih skupin, ki jim
družbene dejavnosti zadovoljujejo skupne po-
trebe. V ostalih dejavnostih bo zagotavljanje
dostopnosti vezano na smotrno uporabo obsto-
ječih zmogljivosti in odvisno od potreb.
3.2.1. Kultura
Na področju kulture bomo skrbeli za višjo
kulturno raven občanov. Prednost bomo dajali
tistim kulturnim vrednotam, ki so usmerjene v
prihodnost. Razvijali bomo kvaliteten kulturni
, program in krepili ljubiteljsko dejavnost. Skr-
beli bomo za ohranjanje, vrednotenje in razvoj
naprednih tradicij ter razvoj nacionalne kultu-
re in humanističnih ved. V te namene bomo
zgradili funkcionalne prostore (kulturni cen-
ter).
Z večjo dostopnostjo, spodbujanjem zavesti
o pomembnosti kulture, prepletanjem kulture z
vsemi oblikami družbenega življenja bomo
omejili faktorje, ki vplivajo na razvoj kulture
in odpravljali možne negativne posledice.
Razvijali bomo razne oblike kulturne dejav-
nosti, prednost pa bomo dajali kvalitetnemu
kulturnemu ustvarjanji!.
Za boljšo zaščito naravne in kulturne dedi-
ščine bomo okrepili spomeniško varstveno de-
javnost in dejavnost muzeja. Še posebej bomo
zaščitili kulturne spomenike (premično in ne-
premično kulturno dediščino), ki imajo velik
pomen za nacionalno integriteto. Za varovanje
naravne in kulturne dediščine bo treba zagoto-
viti tudi večja materialna sredstva kot doslej s
sodelovanjem celotne slovenske skupnosti in
več pozornosti nameniti prostorskim (poslovni,
razstavni in skladiščni prostori) in kadrovskim
problemom. Posebno pozornost pa nameniti
vzdrževanju kulturnih spomenikov.
Na področju knjižničarstva bomo okrepili
funkcijo knjižnice kot institucije namenjene
predvsem izobraževanju, razvoju strokovnega
in znanstveno raziskovalnega dela, prenosu
znanja in zadovoljevanju kulturnih potreb de-
lovnih ljudi in občanov, za kar bo potrebno za-
gotoviti knjižnici ustrezne prostore, kadre in
opremo. Kot matična knjižnica bo pospešeno
skrbela za razvoj vaških, strokovnih in šolskih
knjižnic.
Na področju gledališke in glasbene dejavno-
sti bomo z novimi organizacijskimi prijemi in
ustrezno opremljenostjo prostorov povečali
število gostovanj, podprli izvirno ustvarjalnost
in delovanje ljubiteljskih skupin.
V skladu s policentričnim poselitvenim raz-
vojem bomo zagotavljali »minimalno kultur-
no« raven za vse skupine uporabnikov od
otrok do starejšega prebivalstva. Zveza kultur-
nih organizacij bo skupaj s poklicnimi institu-
cijami skrbela za načrtno širjenje kulture in se
dogovarjala o njenem minimalnem programu v
vzgojnovarstvenih organi acijah, šolah in kra-
jevnih skupnostih.
Za načrtno kulturno vzgojo občanov, pred-
vsem mladine in delovnega ljudstva bomo
usposobili kulturne animatorje in omogočili
občanom ustvarjalno obliko izkoriščanja pro-
stega časa.
Se nadalje.bo potrebno krepiti razvoj'repro-
duktivne kinematografije kot ene od oblik
množičnega zadovoljevanja kulturnih potreb.
V vse oblike izobraževanja mladih m odraslih
ŠT. 11
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 61
bomo vključili filmsko vzgojo ter zagotovili
ustrezne prostore in opremo.
Fza kakovostno izvedbo nalog na področju
informativne dejavnosti v občini bomo morali
urediti prostore za dejavnost Radio-Tednik.
Nosilci razvoja kulturnih dejavnosti se bodo
s svojimi programi vključevali v turistično po-
nudbo občine in se na tem področju povezova-
li v regiji, republiki in širše.
Materialne razvojne možnosti za kulturo bo-
mo reševali tudi s prenosom posameznih vrst
kulturnih dobrin na osebno potrošnjo.
Posebna skrb bo posvečena štipendiranju in
zaposlovanju strokovnih kadrov na kulturnem
področju. S tem bo zagotovljeno uresničevanje
zakonsko opredeljenih nalog ter normativi in
standardi na področju kulturnih dejavnosti.
3.2.2. Vzgoja in izobraževanje
Zaradi vloge in pomena vzgojnoizobraževal-
ne dejavnosti kot kvalitativnega dejavnika go-
spodarskega, družbenega in kulturnega razvoja
bo potrebno temu področju v dolgoročnem ob-
dobju posvetiti več pozornosti. Obravnavati ga
moramo z vzgojnega, izobraževalnega in de-
lovnega vidika ter enakovredno za vse stopnje,
vrste in oblike. Povečati moramo njegovo ka-
kovost in učinkovitost.
V izobraževalnem sistemu bo potrebno uve-
ljaviti svobodno menjavo dela v neposrednih
odnosih in s tem uveljaviti dejansko podruž-
bljanje vzgoje in izobraževanja ter speljati ra-
cionalno samoupravno organiziranost izobra-
ževalnih organizacij.
Speljane določene reforme, predvsem na po-
dročju srednjega usmerjenega izobraževanja in
sprejete normativne rešitve v zadnjih letih bo-
do zahtevale stalno spremljanje, analiziranje in
izpopolnjevanje vseh sprejetih rešitev.
V izobraževanju bomo morali v dolgoro-
čnem obdobju posebno skrb posvetiti perma-
nentnemu izobraževanju, ki zajema tako do-
polnjevanje in izpopolnjevanje znanja, samoi-
zobraževanje, kakor tudi izobraževanje odra-
slih.
Eden izmed glavnih ciljev razvoja v osnov-
nem šolstvu bo izenačevanje razvojnih možno-
sti otrok, kar pa bo nujno pogojeno z dostop-
nostjo. Zato bo potrebno uresničevanje zagoto-
vljenega programa, kot družbeno dogovorjene-
ga standarda, zagotoviti po načelih vzajemno-
sti in solidarnosti, ob enem pa uvajati nov pro-
gram življenja in dela v osnovne šole.
V osnovnem izobraževanju bomo z izpopol-
njevanjem vsebine, uvajanjem sodobnih oblik,
metod in organizacije dela in z uporabo sodob-
ne učne tehnologije zagotavljali večjo zmoglji-
vost in povezovanje šole z okoljem. Šola bo na-
daljevala z razvijanjem nekaterih elementov
celodnevne osnovne šole in preraščanjem po-
daljšanega bivanja v celodnevno osnovno šolo
povsod tam, kjer za to obstajajo pogoji. Za
uvedbo celodnevne osnovne šole pa so temelj-
nega značaja prostorske zmogljivosti oziroma
enoizmenski pouk. Do leta 2001 predvidevamo
25 % zajetje osnovnošolske populacije v celo-
dnevno organizacijo.
Na podlagi števila osnovnošolcev v obdobju
1986—2001, ki se ne bo bistveno povečalo (ra-
slo bo po povprečni stopnji 0,5 %), ne načrtuje-
mo novih zmogljivosti osnovnih šol. Potrebno
bo proučiti novogradnjo v krajevnih skupno-
stih mesta Ptuj, oziroma možnosti prevoza
učencev iz mesta v že zgrajene osnovne šole na
podeželje, ker bo število otrok generacije od
7—14 let v mestu raslo na račun zmanjšanja v
zunanjih krajevnih skupnostih, po povprečni
stopnji 2,9 4. Zaradi modernizacije učnovzgoj-
nega procesa in prehoda na enoizmenski pouk
bo potrebno smotrno izrabiti že obstoječe ma-
terialne in prostorske pogoje. Kjer le-ti ne za-
dostujejo funkcionalnemu delovanju, jih bo
potrebno usposobiti oziroma dograditi prosto-
re za učilnice (v osnovnih šolah Ivan Spolenak,
Hajdina, Cirkulane, Videm, Juršinci) in telo-
vadnice.
Vse investicije, ki se bodo izvajale, bodo mo-
rale biti preverjene in temeljiti na usklajeni, ra-
cionalno organizirani mreži šol.
Pri izvajanju investicijskih programov bo
nujno upoštevati tudi spremembo nižje vpisne
starosti (6 let), ki pa bo vplivala tudi na pro-
gramske spremembe v osnovnih šolah.
Vsebinske spremembe bo možno doseči s
spremembo izobrazbene strukture učiteljev, ki
se bodo izobraževali po štiriletnih programih
visokega šolstva in z zagotavljanjem izobraže-
valnih programov, ki bodo delavce usposobili
za nove vsebine dela osnovne šole in njenega
vživljanja v okolje.
Organizirali bomo šolske svetovalne službe v
vseh osemletkah v obliki teamov in ustvarili
pogoje za delo psihohigienskih svetovalnic za
vzgojo, svetovanje in vodenje vzgojno motenih
otrok in mladostnikov.
Pomembna naloga za nadaljnji razvoj
usmerjenega izobraževanja je usklajevanje pro-
gramov. Zato je potrebno kadrovsko izobraže-
valne potrebe uskladiti z dolgoročnimi cilji
prestrukturiranja gospodarstva, pri tem pa po-
sebej upoštevati potrebe po deficitarnih ka-
drih.
Za usmerjenim izobraževanjem bo treba
omogočiti vsem učencem, ki končujejo obve-
zno osnovno šolanje, vključitev v nadaljnje
izobraževanje.
Fleksibilnost vzgojno izobraževalnega siste-
ma, nenehno in sistematično prilagajanje no-
vostim, spreminjanje in izpopolnjevanje pro-
gramov bo zahtevalo visoko stopnjo notranje
organiziranosti ter sposobne in prilagodljive
strokovne delavce s pedagoškimi in delovnimi
izkušnjami. Zato bo potrebno opustiti klasično
organizacijo dela in se bolj povezovati z delov-
nim in družbenim okoljem.
V skladu s tehnološkim razvojem združene-
ga dela materialne proizvodnje se bo povečal
obseg izobraževanja ob delu in iz dela z name-
nom, da se hitreje izboljša izobrazbena struktu-
ra zaposlenih.
Glede na populacijo generacije od 15—18
let (v obdobju 1986—2000 pada po povprečni
stopnji 0,2 %), ugotavljamo, da po dograditvi
vseh sedaj načrtovanih objektov Srednješolske-
ga centra ne bo potrebnih novih vlaganj v inve-
sticije na tem področju. V usmerjeno izobraže-
vanje bo leta 2000 vključenih okrog 2.500
učencev v Srednješolskem centru oziroma 60 %
generacije v občini Ptuj.
3.2.3. Zdravstvo
V zdravstvenem varstvu bo dejavnost usmer-
jena v ohranjanje in varovanje zdravstvenega
stanja prebivalstva ter zboljšanje zdravstvene-
ga varstva. Doseganje teh ciljev bo zdravstvo
doseglo s preusmeritvami, s povezovanjem in
delitvijo dela med zdravstvenimi organizacija-
mi in drugimi organizaciami združenga dela
gospodarstva in negospoaarstva z usmeritvijo
razvoja v neposredne oblike zdravstva ter s
prosvetljevanjem in vzgojo prebivalstva.
V programih zdravstvenega varstva bo dana
prioriteta preventivnim in dispanzerskim meto-
dam dela. Na ta način bomo vplivali na najres-
nejše in najbolj razširjene zdravstvene proble-
me in dosegli naslednje cilje:
— zmanjševanje umrljivosti
— znižanje stopnje invalidnosti,
— zmanjšanje bolezni srca, ožilja, rakastih
obolenj, poškodb, zobne gnilobe in kroničnih
degenerativnih obolenj dihal in
— izboljšanje higiensko sanitarnih razmer.
Pri razvoju zdravstvenih dejavnosti bo imela
prednost osnovna zdravstvena dejavnost, ki jo
bo potrebno okrepiti in usposobiti za zadovo-
ljevanje čim širšega kroga prebivalstva. Za od-
pravo deficita na tem področju bo potrebno
zagotoviti delo ambulant v krajevnih skupno-
stih in v organizacijah združenega dela z več
kot 1.000 zaposlenimi. Z namenom zmjanjšanja
bolnišničnega zdravljenja bomo poskušali ob-
čane čim dlje zdraviti ambulantno. Specialisti-
čno zcV"avstveno varstvo bomo preusmerili v
strokovno in funkcionalno dopolnitev osnov-
nega in ambulantnega zdravljenja. V okviru os-
novne zdravstvene službe bomo razvijali tudi
higiensko epidemiološko službo.
Glede na to, da v dolgoročnem obdobju ne
nameravamo širiti hospitalnega zdravstvenega
varstva, bo razvoj te dejavnosti potrebno raz-
bremeniti vseh socialnih elementov, povečati
zdravljenje in nego na domu, zagotoviti mesta
v socialnih zavodih in strokovno okrepiti tiste
dejavnosti znotraj specialističnih dejavnosti, ki
odgovarjajo najbolj množičnemu obolevanju
na našem območju. S tem bomo uresničili tudi
zmanjševanje ležalne dobe v bolnišnici.
Zdraviliško zdravstvo bomo še naprej razvi-1
jali in za njegove potrebe v čim večji meri kori-1
stili Ptujske toplice (predvsem za degenerati- \
vna in postreumatska stanja). Zdravstvo bo |
moralo skupaj s Ptujskimi toplicami oblikovati '
ponudbo za razvoj zdraviliškega turizma.
Zdravstvene enote se bodo še nadalje pove-
zovale in tako z združevanjem dela in sredstev
Qmogočile usklajen razvoj posameznih dejav-
nosti, enotno kadrovsko politiko in učinkovito
izrabo drage medicinske opreme.
Z naraščanjem potreb po zdravstvenih storit-
vah bo tudi zdravstvo terjalo vse bolj razvito
kadrovsko in tehnološko osnovo. Za izboljša-
nje kvalitete dela ter zaradi sprememb v razvo-
ju medicine, medicinske tehnologije, novih me-
tod dela v diagnostiki in terapiji bo vsa skrb
posvečena izboljšanju kadrovske strukture de-
lavcev v smislu visoke strokovne usposobljeno-
sti zdravstvenih kadrov. Z načrtnim usposa-
bljanjem kadrov ter z neprestanim izpopolnje-
vanjem zaposlenih se bodo oblikovali kadri za
prestrukturiranje zdravstva. Do leta 2000 pri-
čakujemo, da bo v osnovni zdravstveni službi
deloval en zdravnik na približno 1.000 prebi-
valcev, kar pomeni zaposlitev 38 zdravnikov v
obdobju do leta 2000.
Na področju investicijske dejavnosti bo da-
na prednost hitrejšemu obnavljanju dispanzer-
skih služb, zdravstvenih postaj, obratnih ambu-
lant in ginekološko porodnemu oddelku, poso-
dabljanju medicinske opreme ter vzdrževanju
objektov. Glede na potrebe zdravstva bo nujno
obnoviti energetske objekte (kotlovnico, pral-
nico, pomožne prostore). Na področju osnov-
nega zdravstvenega varstva je do leta 2000
predvidena gradnja urgentnega bloka, ki bo
zajemal urgentno splošno ambulanto, dispe-
čerski center, reševalno postajo, mehanično de-
lavnico in garaže.
Sistem solidarnosti bo izpopolnjen tako, da
bo omogočil zmanjševanje razlik v standardu
zdravstvenih storitev.
3.2.4. Otroško varstvo
Na področju otroškega varstva bo najpo-
membnejša naloga vzpostavitev približno ena-
kih možnosti za celovit razvoj vseh otrok.
Vzgojnovarstvene organizacije bodo svojo
vsebino dela usklajevale s potrebami družine
in možnostmi družbe ter skupaj z družbenimi
organizacijami in krajevnimi skupnostmi uve-
ljavljale in vpeljevale različne oblike dela in
razvijale različne vzgojne programe. Tako bo
zagotovljen enoten vzgojni vpliv in bo sleherni
otrok udeležen vsaj v enem od programov. V
organizirano vzgojo in varstvo bomo do leta
2000 zajeli 35 % predšolskih otrok, kar pomeni
povečanje zmogljivosti za okrog 850 otrok.
Glede na to, da generacija predšolskih otrok v
občini stagnira, povečuje pa se število otrok na
področju mesta F*tuj, bo dolgoročno nujno po-
trebno zagotoviti intenzivnejšo dinamiko širje-
nja na tem področju. Skupnost otroškega var-
stva že v prvih petih letih tega obdobja načrtu-
je novogradnjo za 200 otrok vrteških skupin
oziroma pridobitev prostorov v okviru novih
stanovanjskih zgradb in za 100 otrok jasliških
skupin, kar izhaja že iz sedanjih potreb po or-
ganiziranem varstvu. Za namene vzgoje in var-
stva bo potrebno adaptirati in povečati tudi
obstoječe objekte.
STRAN 68
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 11
Možnosti nadaljnjega razvoja bo nvijno iska-
ti v prožnejših, raznovrstnejših, vsebinsko in
organizacijsko bolj podružbljenih oblikah in
načinih reševanja te družbene dejavnosti. V
smislu zagotavljanja policentričnega razvoja in
v odvisnosti od prestrukturiranja gospodarstva
bo težnja po reševanju potreb varstva večja v
urbaniziranih in industrijskih naseljih. Nujno
bo upoštevati posebnosti tudi ostalih območij
in pospeševati vzgojnovarstveno dejavnost s ti-
stimi oblikami in metodami, ki so primerna za
ta okolja.
Za zagotovitev omenjenih potreb bo nujno
upoštevati možnosti racionalnejših oblik grad-
nje ali adaptacij (preusmeritve eventuelnih
prostorov na šolah, primernih stanovanjskih
hišah, v sklopu prostorov OZD, ipd.).
S ciljem povečanja zajetja otrok v organizi-
rano varstvo bo treba proučiti možnosti za hi-
trejše uveljavljanje varstva v varstvenih druži-
nah.
Zaradi nudenja enakih možnosti za razvoj
vsem otrokom bo dana prednost razvoju razli-
čnih oblik vzgojnih programov za otroke, ki ni-
so vključeni v dnevno vzgojo in varstvo in
vključitvi čimveč zmerno, teže in težko mote
nih otrok v razvojne oddelke.
Vzporedno s širjenjem in uvajanjem novih
kakovostnejših programov bodo rasle tudi po-
trebe po novih in ustrezno izobraženih delav-
cih. Zato bo potrebno zaposlovati poleg vzgoji-
teljev še pedagoge, psihologe, sociologe in so-
cialne delavce, ki bodo delovali pri vzgojnem
procesu.
Vsem otrokom bo v letu pred vstopom v šolo
zagotovljena priprava na šolo (mala šola) v
smislu celoletne male šole.
Skupnost otroškega varstva si bo z ostalimi
skupnostmi Slovenije preko solidarnostnega
prelivanja sredstev prizadevala za izenačenje
materialnih pogojev otrok. Še naprej bo zago-
tavljala družbeno pomoč otrokom, ki bo pravi-
loma prerasla v funkcionalno obliko.
Na področju varstva matere in otrok se bo
skupnost tudi v bodoče vključevala v enotno
oblikovanje in izvajanje politike na tem po-
dročju. Prizadevanja bodo usmerjena v večjo
družbeno pomoč mladi družini v smislu pre-
prečevanja upadanja števila rojstev.
3.2.5. Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bomo soci-
alno ogroženim občanom in družinam zagota-
vljali minimalni življenjski standard. Večjo po-
zornost bomo posvetili preventivnim oblikam
dela in tako že vnaprej skušali preprečiti in
omiliti različne vrste motenj in odklonov. Po-
leg preventivne dejavnosti na tem področju bo-
mo več pozornosti namenili preusmeritvi v no-
ve organizacijske oblike dela: razvoj prosto-
voljnih dejavnosti in razširitev obsega in izbolj-
šanje kakovosti svetovalnega dela. To bo vpli-
valo tudi na povečanje zaposlovanja strokov-
nih delavcev v centru za socialno delo in na
njihovo dodatno usposabljanje.
Ker bo v občini precejšen porast starejšega
prebivalstva (od leta 1986 — 2001 se bo delež
prebivalcev nad 65 let povečal za 2,5 % točki
oziroma bo rasel po povprečni stopnji 1,8%),
bomo posebno pozornost posvetili skrbi za sta-
rejše občane. Aktivno jih bomo vključevali v
različne oblike družbenih dejavnosti v krajevni
skupnosti oziroma v najožjem okolju, kjer člo-
vek živi. Domsko varstvo pa bo namenjeno
predvsem nepokretnim, bolnim, nezmožnim za
samostojno življenje in takim, ki nimajo niko-
gar, ki bi skrbel zanje (število oskrbovancev v
domu se bo povečalo na 375). To bo zahtevalo
notranjo reorganizacijo domov in širitev laične
nege na domu.
Za potrebe domskega varstva je predvidena
adaptacija doma upokojencev v Muretincih in
ureditev tretje etaže v prizidku doma upoko-
jencev v Ptuju. Glede na širitev dejavnosti
Centra za socialno delo bo potrebno povečati
tudi prostorske zmogljivosti centra. Za varstvo
in delovno usposabljanje zmerno prizadetih
oseb bomo zgradili primernejše prostore na
južnem delu naselja Dornave.
Pri postopkih razvrščanja se bodo enkratni
pregledi nadomestili z daljšim opazovanjem in
spremljanjem, saj ima lahko prehitra razvrsti-
tev tudi slabe posledice.
Naraščanje koncentracije mladih družin v
mestu in učencev-vozačev ter problem mlado-
letnega prestopništva in motenj vedenja mla-
dih (alkoholizem) bo zahtevalo zagotovitev
prostorskih in kadrovskih pogojev za delova-
nje večnamenskega mladinskega centra, ki bo
deloval celodnevno.
V skladu s Samoupravnim sporazumom o
socialnovarstvenih pravicah bomo zagotavljali
oblike socialnih pomoči in s tem njihovo funk-
cionalno porabo.
3.2.6. Telesna kultura
Na področju telesne kulture bomo vključili
čim več ljudi vseh starostnih skupin v množi-
čno telesnokultumo dejavnost. Organizacijo
dejavnosti telesne kulture bomo prilagajali no-
vim potrebam in odločitvam ljudi. Telesnokul-
tumo dejavnost bomo razvijali v OZD, šolah,
vrtcih in krajevnih skupnostih in usklajevali v
okviru interesnih področij (zdravstvo, otroško
varstvo in izobraževanje) ter bolj vključevali v
turistično ponudbo.
Za vadbo bomo polno izkoriščali obstoječe
telesnokultume površine, ki bodo na razpola-
go vsem občanom. Spodbujali in razvijali bo-
mo tiste telesnokultume aktivnosti, ki ne zahte-
vajo večjih vlaganj v objekte. Zaradi boljše iz-
rabe novih objektov bomo usmerjali gradnjo
predvsem v večnamenske prostore in uskladili
gradnjo telovadnic in športnih objektov z grad-
njo pri osnovnih šolah. Za povečanje telesno-
kulturnih zmogljivosti za namene rekreacije in
množičnosti bomo upoštevali naravne danosti
okolja.
Na področju tekmovalnega športa bomo za-
gotavljali pogoje za doseganje športnih uspe-
hov športnikom, ki izpolnjujejo pogoje po do-
govorjenih kriterijih in dali povdarek tistim
aktivnostim, ki imajo tradicijo, doseženo kvali-
teto in številno občinstvo.
Telesnokulturna skupnost v dolgoročnem
obdobju poleg novogradenj v nogometna igriš-
ča in večnamenske prostore načrtuje tudi no-
vogradnjo smučarskega poligona in stadiona.
Pospeševali bomo svobodno menjavo dela v
neposrednih odnosih in vzpodbujali prosto-
voljno delo občanov tako pri vadbi kot pri
vzdrževanju in urejanju telesnokulturnih povr-
šin.
Vsi zainteresirani dejavniki, ki bodo izkoriš-
čali večnamenske prostore, bodo morali skrbe-
ti tudi za njihovo vzdrževanje.
3.3. Strategija regionalnega razvoja
Pospeševanje skladnejšega regionalnega raz-
voja bo ena izmet! temeljnih razvojnih usmeri-
tev občine, regije in republike. Ker so krajevne
skupnosti na območju Haloz in Slovenskih go-
ric opredeljene kot manj razvite, bo potrebno
posebno pozornost posvetiti v dolgoročnem
razvoju predvsem le-tem, da bi tako zmanjšali
oziroma odpravili razlike v primerjavi z razviti-
mi krajevnimi skupnostmi Dravskega in Ptuj-
skega polja.
Poselitev v občini bo temeljila na zasnovi
zmerne koncentracije prebivalstva. Znatnejše
povečanje predvidevamo le v občinskem sre-
dišču Ptuj z bližnjo okolico, pomembnejših lo-
kalnih in oskrbno storitvenih središčih. Druga
naselja v nižinskem predelu občine bodo obdr-
žala vsaj naravno rast. V demografsko ogrože-
nih območjih gričevnatega sveta občine bomo
praviloma ustvarili take pogoje, da bomo izse-
ljevanje zaustavili, ali vsaj bistveno zmanjšali.
Osnovni činitelji dolgoročnega razvoja manj
razvitih območij so: v racionalnem izkorišča-
nju naravnih virov posameznega območja,
možnostih prebivalstva, zaposlenosti, prostor-
skih, infrastrukturnih, ekoloških in drugih
možnostih, ob upoštevanju osnovnih dolgoro-
čnih ciljev gospodarskega in socialnega razvo-
ja ter urejanja prostora.
Pogoji, ki bodo prispevali k hitrejšemu raz-
voju manj razvitih območij, pa so predvsem v
razvoju komunalne in druge infrastrukture, saj
njena nerazvitost ob ugodnih naravnih dano-
stih zaviralno vpliva na njihov razvoj.
Z izgradnjo cestnega, dokončanjem vodo-
vodnega in ojačanjem električnega omrežja na
območju Slovenskih goric bomo ustvarili po-
goje, na podlagi katerih si bomo prizadevali v
tem delu, v okviru medobčinskega sodelovanja
in širše locirati predelovalni obrat in tako omo-
gočiti delu prebivalstva, predvsem mladim, za-
poslitev v domačem kraju.
Na območju Haloz in Slovenskih goric bo-
mo ustvarili pogoje za produktivnejšo in do-
hodkovno intenzivnejšo kmetijsko pridelavo,
predvsem vinogradništvo in živinorejo ter tako
zadržali zadosten odstotek kmečkega prebival-
stva, predvsem mladih družin na vseh območ-
jih, zlasti pa še v hribovitih in drugih demo-
grafskih ogroženih območjih, v katerih je pri-
soten močan trend odseljevanja delovno spo-
sobnega prebivalstva.
Da bi lahko ustvarili omenjene cilje, bomo
na vododeficitamih območjih Haloz zgradili
vodovodno omrežje, uredili ceste, izboljšali
električno in zgradili telefonsko omrežje.
Družbene dejavnosti bomo razvijali tako, da
bodo čim bolj dostopne prebivalcem posamez-
nih območij. To pomeni po eni strani koncen-
tracijo, ki zadovoljuje potrebe za širše območje
(npr. srednje šolstvo, bolnice, itd.), na drugi
strani pa razpršenost (npr. otroški vrtci, objekti
osnovne zdravstvene mreže, osnovne šole itd.).
Možnosti razvoja manj razvitih območij je
prav gotovo več. Iskati jih bo potrebno v me-
dobčinskem sodelovanju in širše ter v bolj do-
delanem sistemu solidarnosti. Tako bomo reše-
vali v okviru medobčinskega sodelovanja na-
slednjo problematiko manj razvitih območij:
zaposlovanje, načrtovanje infrastrukturnih ob-
jektov, oskrbnih in nekaterih družbenih dejav-
nosti, prostorske usmeritve, odpiranje novih
ali pa širjenje obstoječih razvojnih programov
OZD z razvitih industrijskih centrov itd.
Krajevnim skupnostim na območju Haloz in
Slovenskih goric, ki bodo opredeljene kot
manj razvite, bomo posvetili posebno pozor-
nost in tako zmanjšali oziroma odpravili razli-
ke v primerjavi z razvitimi krajevnimi skup-
nostmi na Dravskem in Ptujskem polju.
4. SOCIALNI RAZVOJ
4.1. Število prebivalcev bo v obdobju
1981—2000 raslo po povprečni letni stopnji
0,2 % (SRS 0,8 %) in sicer od 67.754 prebival-
cev v letu 1981 na 70.240 v letu 2000. Predvide-
va se hitrejše staranje prebivalstva, saj bo pov-
prečna letna stopnja rasti starega prebivalstva
nad 65 let v občini hitrejša kot v republiki. Pro-
ces staranja prebivalstva je posledica zniževa-
nja fertilnosti in mortalitete ter povečanja mi-
gracij. Najhitreje se bo povečalo prebivalstvo
staro od 60 do 64 let in sicer od leta 1981 do
2000 za okrog 60 %, kar pomeni da bomo mo-
rali posvetiti precejšnjo pozornost zdravstveni
preventivi. Generacijska skupina nad 65 let se
bo povečala v strukturi od 10,5% v letu 1981
na 11,7 % leta 2000, zmanjšal se bo delež v ge-
neraciji od 19—24 let in sicer od 10,2 % v letu
1981 na 7,9% v letu 2000. Število otrok starih
do 6 let bo rahlo narašč-^lo do leta 1986, nato
pa do 2000 nekoliko upč.aalo. Upadanje bomo
zasledili v generaciji od 15—18 let. Število pre-
bivalstva, starega od 25 do 59 let, se bo poveča-
lo za 5,8 % in predstavlja tudi večji del zapo-
slitvenega potenciala.
Število delovno sposobnega prebivalstva se
bo od leta 1981 do 2000 povečalo za okrog 900
oseb oz. za 4 %. Izmed teh bodo tudi v bodoče
zavzemali največji delež zaposleni v združe-
nem delu (57 %) povečal se bo delež mladine v
izobraževanju, vzdrževanih in upokojencev.
St. 11
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ
STRAN f>9
Leta 2000 bo 45.664 prebivalcev starih od 15
do 64 let, kar pomeni 65 % vsega prebivalstva.
Aktivno prebivalstvo bo v naslednjih letih
naraščalo podobno kot delovno sposobno pre-
bivalstvo in sicer bo leta 2000 okoli 31.500
oseb oz. 2,5 % več kot v letu 1981. Najbolj bo-
mo povečali število zaposlenih v združenem
delu, medtem ko bo število aktivnih v zaseb-
nem kmetijstvu manjše. V strukturi celotnega
prebivalstva bo 45 % aktivnega prebivalstva.
Kontingent mladine iz šol, ki se bo vključe-
val v zaposlitev, bo dosegel leta 2000 tisoč
oseb, vendar bodo te generacije v pretežni meri
nadomestitev tiste, ki bodo prenehale redno
delovno razmerje, v manjši meri pa bodo pove-
čale število zaposlenih. Z nadomestitvami bo
možno izboljšati izobrazbeno in poklicno
strukturo zaposlenih.
Vračanje zdomcev se bo nadaljevalo tako,
da jih bo leta 2000 v tujini okrog 3.000 z dru-
žinskimi člani (v-letu 1981 jih je ilo 4.005).
4.2. Ustvarili bomo pogoje za nadaljno rast
produktivnega zaposlovanja. Aktiviranje in
razvijanje zmogljivosti drobnega gospodarstva,
storitvenih in drugih dejavnosti lahko znatno
prispeva k produktivnemu zaposlovanju ter
pospeševanju materialnega in socialnega raz-
voja. Prestrukturiranje gospodarstva in družbe-
nih dejavnosti bo doprineslo tehnološke pre-
sežke delavcev, poleg katerih bo treba reševati
že obstoječe presežke v strukturi zaposlenih.
Zaposlenost bo rasla po povprečni stopnji
okrog 1,9 % letno in sicer bo zaposlovanje v
gospodarstvu naraščalo po stopnji 1,5 % letno,
v negospodarstvu pa po stopnji 1,6% letno.
Tako bo konec stoletja zaposlenih v občini
okrog 23.550 delavcev ali 6.000 delavcev več
kot v letu 1981, oziroma se bo vsako leto na
novo zaposlilo okrog 300 delavcev, kar pa ne
zagotavlja zaposlitev v občini vseh iskalcev za-
poslitev, zato se predvideva v politiki polne za-
poslitve tudi realna možnost večje zaposlitve v
regiji in tudi izven nje.
Z uvajanjem večizmenskega dela in širje-
njem delovnointenzivnih proizvodenj bodo po-
večane možnosti zaposlovanja.
Velike možnosti zaposlovanja obstajajo v sa-
mostojnem osebnem delu, »cjer naj bi zaposlo-
vanje raslo trikrat hitreje kot v združenem de-
lu. Rast zaposlovanja v sekundarnih dejavno-
stih bo počasnejša, kar bo ob povečani učinko-
vitosti gospodarjenja omogočalo ugodnejši
razvoj družbene produktivnosti dela. To pome-
ni pogoje za delo in razvoj tercialnih in kvar-
talnih dejavnosti. Strukturni premiki in spre-
membe v dinamiki zaposlovanja v sekundarnih
dejavnostih bodo nastajali predvsem v pano-
Zaradi migracij in naravnega prirastka bo gi-
banje števila prebivalstva po območjih občine
različno. Največja rast prebivalstva bo na ob-
močju krajevnih skupnosti mesta F*tuj, popre-
čna letna stopnja (1,1 % oziroma povečanje za
23 %), na Dravskem in Ptujskem polju bo rast
na povprečju občine (0,2 %), v Halozah in Slo-
venskih goricah bomo sledili nadaljnemu upa-
danju do leta 2000 po povprečni letni stopnji
- 0,5 %, oz. - 0,2 %).
Močno povečanje je predvideno v naseljih:
Majšperku 56 %, Vidmu 34 %, Rogoznica in
Nova vas 33 % ter Grajena 33 %. Zmerna rast
prebivalstva je predvidena: Dornava 28 %, Cir-
kulane 21 %, Trnovska vas 19 %, Lovrenc 18 %,
Gorišnica 15%, Juršinci 14%, Cirkovce 12%,
Hajdina 10%. Stagnacija prebivalstva bo v
Markovcih, Podlehniku in Polenšaku. V osta-
lih zlasti odmaknjenih ruralnih naseljih je z
Dzirom na neugodno starostno strukturo in
emigracijske tokove prognozirano upadanje
števila prebivalstva.
gah industrije z znižanjem intenzitete rasti za-
poslovanja, z zmanjševanjem deleža delovno
in kapitalni intenzivnih panog v strukturi pro-
izvodnje in med zaposlenimi, ob sočasnem po-
večanju deleža tehnološko zahtevnejših panog,
kjer je realno računati z večjo intenziteto rasti
števila zaposlenih.
Rast zaposlenosti bi tako omogočila zapo-
slovanje naravnega prirasta delovne sile, ab-
sorbcijo predvidenega priliva iz kmetijstva, za-*
poslovanje zdomcev in znižanje števila nezapo-
slenih oseb.
Problem nezaposlenosti bo bistveno manjši
po letu 1990, ko bodo ustvarjeni pogoji za viso-
ko rast produktivnosti dela ob hkratni stopnji
polne zaposlenosti na koncu tega stoletja. Po-
membna regulatorja zaposlovanja bosta fleksi-
bilen delovni čas in skrajševanje delovnega ča-
sa.
4.3. Kadrovska politika bo usmerjena v akti-
vno politiko izobraževanja in usposabljanja
kadrov za uspešno obvladovanje sodobnih teh-
nologij in delovnih procesov v sistemu združe-
nega dela tako, da se bo povečala strokovno-
kakovostna usposobljenost kadrov v gospodar-
skih in družbenih dejavnostih. Število kadrov z
visoko izobrazbo se bo povečalo po povprečni
letni stopnji 9,1 %, z višjo pa pp stopnji 9,2%
letno s tem, da je predvideno hitrejše zaposlo-
vanje teh kadrov v gospodarstvu. Tako bo ko-
nec stoletja v kvalifikacijski strukturi zaposle-
nih 9,5 % delavcev z visoko izobrazbo in 9,2 %
z višjo izobrazbo. Samoupravne organizacije in
skupnosti bodo morale dati v večji povdarek
kontinuiranemu izobraževanju in stalnemu pri-
lagajanju kadrov hitrim tehnološkim spremem-
bam. Z aktivno znanstveno-tehnološko politi-
ko se bo bistveno spremenila sedanja proiz-
vodna struktura gospodarstva in izobraževa-
nja. Prišlo bo do stalne preobrazbe in zamenja-
ve obstoječih poklicev z novimi. Nastale bodo
nove strukture kadrov z ustrezno splošno izo-
brazbo, ki bodo omogočile pridobitev speciali-
stičnih sposobnosti in znanj, predvsem stro-
kovnjakov matematičnih, upravljalskih in in-
formacijskih ved, specialistov in raziskovalcev
z doktorsko in magistrsko stopnjo v razvojnih
oddelkih, vzdrževalcev in upravljalcev strojev
in naprav v skladu z razvojem posameznih po-
dročij gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Treba bo pospeševati vse oblike izobraževa-
nja ter v celoten vzgojno izobraževalni sistem
vpeljati dinamičnejše ter prožnejše oblike in
načine dela. Delavce bo treba vključevati v
programe izpopolnjevanja, izobraževanja po
pridobljeni diplomi v specializacijo, podiplom-
ski študij, v pridobivanje novih strokovnih,
splošnih in družbenopolitičnih znanj.
Večji povdarek bo na uveljavljanju kakovo-
stne kadrovske politike, tako, da bosta znanje
in delo ustrezno vrednotena, kadri pa stimuli-
rani in motivirani za doseganje boljših rezulta-
tov. V celotnem procesu izobraževanja in dela
bo treba omogočati prehajanje iz dela v izobra-
ževanje, iz izobraževanja v delo in s tem pove-
čati učinkovitost izobraževanja.
5. OSNOVE IN STRATEGIJA UREJANJA
PROSTORA, POSELITVE, VARSTVA DO
BRIN SPLOŠNEGA POMENA IN OKOUA
Pri usmeritvi razvoja v prostoru občine F»tuj
\)omo z vidika urejanja prostora varstva okolja
ikrbeli za čimbolj skladen razvoj mesta in iz-
/enmestnih naselij ter za preobrazbo krajine
ob upoštevanju varovanja dobrin splošnega
pomena, izboljšanje okolja ter s tem pogojev
bivanja in dela, socioekološke vidike in smotr-
nost celovite družbene reprodukcije.
Glede na prostorsko in funkcionalno pove-
zanost in soodvisnost v razvoju mesta in dru-
gih naselij ter njihovega ruralnega zaledja bo-
mo z lociranjem novih dejavnosti in prestruk-
turiranjem obstoječih zagotovili funkcional-
nost celotnega prostora in organizacijo dejav-
nosti v njem. Prvenstvena naloga bo dosedanjo
stihijsko in prostorsko kvantitativno rast nase-
lij preusmerjati v kvalitativni razvoj ter s tem
ustvarjati prostorske možnosti za uresničitev
ciljev dolgoročnega razvoja.
Pri zasnovi bodoče poselitve bomo izhajali
iz ciljev skladnega družbenogospodarskega in
prostorskega razvoja občine in zagotavljali:
— usklajen razvoj stanovanjskih, proizvod-
nih, oskrbnih storitvenih zmogljivosti,
— izboljšanje pogojev dela in bivanja vseh
prebivalcev občine: dobra dostopnost do de-
lovnih mest, oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
rast bivalnega in komunalnega standarda,
možnost kulturnega življenja in rekreacije,
kvalitetno in zdravo okolje,
— ekonomsko upravičena raba in vsestran-
sko preverjena preobrazba zemljišč: zagotovi-
tev dolgoročnih prostorskih možnosti za razvoj
naselij, kmetijstva, gozdarstva, za pridobivanje
rudnin iri mineralnih surovin, za oskrbo s pit-
no vodo, proizvodnjo in distribucijo energije,
za razvoj prometnega in infrastruktumega
omrežja,
— ohranitev poselitve v hribovitih območ-
jih: razvoj kmetijstva in gozdarstva, ohranjeva-
nje kulturne krajine, razvijanje obrambne spo-
sobnosti,
— smotrna prometna in komunalna infra-
struktura,
—zagotovitev kvalitetnega in zdravega oko-
lja in ekološkega ravnotežja,
— ustreznejše oblikovanje in urejanje nase-
lij ter krajine,
— krepitev obrambne sposobnosti in druž-
bene samozaščite: ustrezna razmestitev prebi-
valcev in dejavnosti v prostoru, prometna po-
STRAN 70
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 11
vezanost naselij, oskrba z vodo in energijo, sa-
mooskrba s hrano.
Zasnova poselitve je usmerjena predvsem v
strnjena naselja, kar zagotavlja smotrno raz-
meščanje dejavnosti, izrabo površin, komunal-
no urejanje in izboljšanje okolja.
Ohranitev in varovanje dobrin splošnega po-
mena in okolja sta osnova za zdravo in huma-
no življenje in nemoteno družbeno reprodukci-
jo. To terja ustreznejše vrednotenje in izrabo
prirodnih danosti, ohranitev ekološkega varno-
težja in naravnih virov z doslednim odpravlja-
njem in preprečevanjem žarišč onesnaževanja
krajinskih značilnosti ter naravne in kulturne
dediščine.
Izboljšanje in varovanje okolja mora bit
učinkovita kurativna in preventivna dejavnost
ki mora biti povezana predvsem:
— z razvojem tehnologije čiščenja onesna
zevanja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
— z izborom proizvodnih programov gledt
na občutljivost okolja,
— z načrtnim vlaganjem v čistilne naprave
in izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
— z organiziranim zbiranjem in ravnanjem
z odpadki,
— s prvočasno presojo vplivov posameznih
posegov v prostor iz vidika ekološkega ravno-
težja,
— z ustrezno organizacijo prometa in dru-
gih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaže-
nje zraka.
Razvoj naselij prvenstveno usmerjamo na
površine, ki bodo v ta namen določene v dol
goročnem planu. Kvalitetno in racionalno ure
Janje naselij bomo usmerjali s sistematično iz
delavo prostorskih izvedbenih aktov ter zago
tovili pravočasno vključevanje nosilcev plani
ranja na vseh ravneh. Pravočasno pridobivanje
in urejanje stavbnih zemljišč je osnovni pogoj
za uresničevanje planiranega razvoja.
V sistemu naselij bomo po delitvi funkcij in
dela v Ptuju, kot občinskemu središču, še na-
prej razvijali središčne dejavnosti na občinski
ravni in jih skušali dopolnjevati z novimi. Ra-
zen širitve proizvodnih dejavnosti v Ptuju, bo-
mo le-te kvalitativno in kvantitativno razvijali
še v Majšperku, Kidričevem, Dolanah in Slo-
venji vasi, obrtno dejavnost pa bomo skušali
razvijati tudi v ostalih pomembnejših lokalnih
središčih.
S takšno politiko usmerjanja urbanizacije
bomo zagotavljali, da bomo izvenmestna, pre-
težno agrarna naselja in območja z novimi nea-
gramimi funkcijami pridobila nove razvojne
možnosti in kakovosti. Z razvojem lokalnih
središč bomo razbremenili mesto Ptuj širokega
gravitacijskega zaledja v smislu oskrbnih de-
javnosti ter poskušali na ta središča bolj nave
zati njihovo gravitacijsko zaledje. S tem bomc
dosegli bolj smotrno razporeditev naselij, kai
bo zagotovilo tudi smotrnejšo prostorsko di
stribucijo proizvodnje, storitev, oskrbe, biva-
nja, infrastrukturnih in drugih dejavnosti.
Prostorski razvoj v občini Ptuj omejuje traj-
no varovana kmetijska zemljišča, kar pogojuje,
da ne bomo ustvarjali novih poselitev, temveč
bo potrebno zgoščevati že obstoječo poselitev
v perspektivnih naseljih. Na podlagi rezultatov
analize naravnih pogojev in demografskega gi-
banja, možnosti zaposlitve, infrastrukturne
opremljenosti ali vsaj možnosti dopolnitve
oskrbnih funkcij, lahko posamezna območja
delimo v tri skupine:
1. Občinsko središče Ptuj z največ funkcija-
mi (karta 1)
2. Pomembnejša lokalna središča: Kidriče-
vo, Majšperk, Podlehnik, Juršinci, Gorišnica in
Cirkulane.
3. Lokalna oskrbna središča:
Cirkovce, Destrnik, Dolena, Doniava, Gra-
jena, Hajdina, Leskovec, Lovrenc, Markovci,
Polenšak, Ptujska gora, »Heroja Lacka« Ro-
goznica, Stoperce, Trnovska vas, Videm pri
Ptuju, Vitomarci, Zavrč in Žetale.
Z grafičnim prikazom ureditvenih območij
lokalnih oskrbnih središč opredeljujemo cone
možnega nadaljnjega širjenja urbanizacije,
upoštevajoč pri tem demografske prognoze ter
različne pogoje razvoja posameznih poselitve-
nih enot, skladno z naravnimi pogoji ter z do-
slednim spoštovanjem varovanja najboljših
kmetijskih zemljišč (prvo območje) ter drugih
dobrin splošnega družbenega pomena.
Poleg vodilnih in lokalnih centrov ter občin-
skega središča, bo urejevalska pozornost pos-
večena ostalim naseljem v prostoru občine,
kjer bo prevladovala le prenova in nadomestna
gradnja. Glede na zakonitosti urbane ekonomi-
ke in zaščite agrarnih površin bomo dajali
prednost izgradnji kmetijskih objektov oz.
kmečkih gospodarstev. Istočasno bomo organi-
zirali in izboljšali mrežo kmetijske infrastruk-
ture, ki jo zagotavljajo kmetijske zadruge, iz-
boljšali bomo mrežo trgovin z repromateria-
lom, vse s ciljem organizirati in intenzivirati
kmetijsko proizvodnjo. Z izboljšanjem osno-
vne opremljenosti bomo zaustavili praznjenje
ruralnega prostora v nerazvitem delu občine, v
Halozah in Slovenskih goricah. Za dosego tega
pomembnega cilja moramo izboljšati bivanja
in delovne pogoje, istočasno pa zagotoviti naj-
manj povprečen nivo opreme infrastrukture.
Na področju stanovanjske gradnje bo indivi-
dualna gradnja prevladujoča oblika, stanova-
nja v družbenem sektorju pa bomo gradili
predvsem v Ptuju in delno v zunanjih centrih.
Tendenco individualne gradnje bomo v čim-
večji meri preusmerjali v družbeno usmerjeno
ali zadružno gradnjo. Za izvajanje teh usmeri-
tev bomo oblikovali in sprejeli ustrezne ukrepe
na področju dolgoročne zemljiške politike in
družbene kontrole nad prometom z zemljišči.
Bolj načrtno bomo uveljavljali prednostno pra-
vico družbeno-političnih skupnosti in načrtno
pridobivali stavbna zemljišča. Z družbeno last-
nino zemljišč bomo zavarovali vsa območja
pred stihijskim razvojem in še posebej neorga-
nizirano individualno stanovanjsko gradnjo.
Vzporedno z zasnovo poselitve bomo skrbeli
za nadaljnji razvoj in posodabljanje energet-
skih objektov, preskrbe s pitno vodo, odvaja-
njem in čiščenjem odpadnih voda, prometne
povezanosti, zvez za prenos podatkov in sporo-
čil, objektov osnovne preskrbe in družbene in-
frastrukture, s čimer bomo bistveno izboljšali
pogoje za vsestranski razvoj in dvignili kvalite-
to bivalnega standarda čimbolj enakomerno
po vsej občini.
Pogoj za obvladovanje posegov v prostor so
tudi ustrezne informacijske osnove za planira-
nje razvoja v prostoru in gospodarjenje z njim.
Zato bo delovanje geodetske službe v občini
usmerjeno v izdelavo evidence nepremičnin,
pri čemer bo dana prednost obnovi zemljiške-
ga katastra in to predvsem na ravninskih ob-
močjih (Dravsko in Ptujsko polje ter Pesniška
dolina), ki so namenjena intenzivnemu kmetij-
stvu in tam, kjer bo najbolj intenziven razvoj
drugih dejavnosti. Obenem bo geodetska slu-
žba v skladu z družbenimi potrebami politike
urejanja prostora razvijala in izpolnjevala dru-
ge skupne osnove družbenega sistema informi-
ranja o prostoru.
5.1. Urbanistična zasnova mesta Ptuj
Urbanistična zasnova Ptuja kot sestavina
dolgoročnega družbenega plana podrobneje
opredeljuje urejanje prostora v ureditvenem
območju mesta, v katerega so vključena tista
območja, kjer v dolgoročnem obdobju do leta
2000 načrtujemo razvoj in širitev občinskega
središča Ptuja.
Ureditveno območje mesta Ptuj se razteza
na območju 11 krajevnih skupnosti (5 osred-
njih — KS Boris ZiherI, KS Franc Osojnik, KS
Jože Potrč, KS Dušan Kveder, KS Tone Žnida-
rič ter 6 obrobnih-KS Bratje Reš. KS Budina-
Brstje, KS Spuhlja, KS Olga Meglic, KS Ivan
Spolenak, KS Turnišče) in vključuje poleg
osrednjega mestnega jedra še naselja Budina-
Brstje, Hajdina (del), Krčevina pri Ptuju.
Meri 1235,5 ha in je manjše od površine sta-
rega urbanističnega načrta (2149 ha) ža
895,5 ha. To zmanjšanje površine je posledica
izločitve trajno varovanih kmetijskih površin iz
ureditvenega območja mesta, razen v tistih pri-
merih, kjer prostorska kontinuiteta in infra-
strukturna povezanost zahteva vključevanje
teh površin v okvir urbanistične zasnove. Gle-
de na lego v bližini naselja predvidevamo za te
površine specifičen režim obdelovanja.
Z ozirom na vrsto omejitev (varovanje kme-
tijskih zemljišč, krajinska območja, vodovodni
razervati ipd.) opredeljujemo urbanistično zas-
novo mesta Ptuj v okviru plansko že opredelje-
nih površin, kakor jih je določal urbanistični
načrt mesta Ptuj. Kot kriterij določanja meje
ureditvenega območja mesta v prvi vrsti služijo
naravne meje kot so: vodotoki, gozdni robovi,
komunikacije, grebeni in v srednjeročnem
družbenem planu opredeljena meja med trajno
varovanimi kmetijskimi zemljišči in drugimi
zemljišči. Tako opredeljeno območje urbanisti-
čne zasnove zajema vse tiste površine, ki so že
v dosedanjem razvoju izkazovale mestni značaj
za razliko od okoliških pretežno ruralnih nase-
lij.
5.1.1. Stanovanje
Osnovna usmeritev mesta v nadaljnjem raz-
voju je izkoristiti možnosti za zgostitve mesta
na območjih, ki so že delno eksploatirana s sti-
hijsko gradnjo in kjer bomo z organizirano in
usmerjeno individualno gradnjo dosegli ustre-
zne gostote obenem pa ambientalne kvalitete
prostora dvignili na višjo raven (karta 1.2.).
V obstoječe in planirane prostorske izvedbe-
ne načrte za stanovanjsko gradnjo bomo vnesli
tudi spremljajoče dejavnosti stanovanjskih na-
selij, še zlasti razvoj storitvene dejavnosti, ki
nima negativnih vplivov na okolje, osebne sto-
ritvene obrti, trgovine in gostinskih obratov.
Glavni trend razvoja stanovanjske gradnje je
usmerjen v severni del ureditvenega območja
mesta, v Krčevino, Rabelčjo vas in Novo vas
pri Ptuju. Za območje Krčevine pri Ptuju pred-
videvamo razen zgostitve obstoječega stano-
vanjskega fonda v smislu zapolnitve prostih
površin med obstoječo stanovanjsko zazidavo
tudi organizirano individualno gradnjo na
zemljiščih s specifičnimi geološko-geotehnični-
mi lastnostmi. Zazidalni oz. ureditveni izved-
beni načrt, ki ga predvidevamo za to območje,
mora bo upoštevanju le-teh z ustrezno tehni-
čno rešitvijo usposobiti tudi te površine za na-
daljnjo stanovanjsko izrabo.
Na območju Rabelčje vasi predvidevamo
najmočnejši porast stanovanjskih kapacitet, ne
le zaradi večje površine, ki jo namenjamo sta-
novanjski zazidavi, temveč tudi zaradi prete-
žno blokovne gradnje, kateri namenjamo to
območje (1300 stanovanj in 160 vrstnih hiš —
zazidalni načrt Rabelčja vas-zahod).
Za Novo vas pri Ptuju bomo predvideli izde-
lavo zazidalnega načrta, s katerim bodo z orga-
nizirano gradnjo pozidane proste površine ob
i> Slovenskogoriški cesti, obenem pa z individu-
alnimi stanovanjskimi objekti zapolnjene pro-
ste kapacitete med obstoječo strukturo.
Poleg navedenih stanovanjskih kapacitet
predvidevamo še organizirano gradnjo indivi-
dualnih vrstnih oz. atrijskih hiš na območju
Budine, ter širitev individualne gradnje (pro-
stostoječe in vrstne hiše) v juženm delu Hajdi-
na.
V severnem delu Haidine, naselju ob Mari-
borski cesti, Vičavi in r .selju Bratov Reš razen
neznatnih zapolnitev z individualnimi stano-
vanjskimi objekti ne predvidevamo bistvenih
širitev.
Na območju starega mestnega jedra, ki ga
varujemo kot kulturno dediščino, si moramo
prizadevati, da s prenovo, revitalizacijo in sa-
nacijo izboljšamo rabo površin in grajenih
struktur, ne moramo pa računati na obsežnejše
oblike prenove v okviru večjih rekonstrukcij v
smislu rušenja (zaradi varstva kulturne dedišči-
ŠT. 11
URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ
STRAN 1\
ne) in nadomeščanja starejšega stavbnega fon-
da.
5.1.2. Industrija
Industrijski razvoj v dolgoročnem obdobju
do leta 2000 usmerjamo in osredotočamo na
lokaciji zazidalnega načrta industrijska cona
Ptuj I, ki zajema območje med Dravo na jugu,
železnico na zahodu in severu ter posega do
najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč na vzho-
du. S koncentriranjem industrije na večinoma
komunalno že opremljenem zemljišču se bomo
izognili visokim stroškom komunalne oprem-
ljenosti, ki bi jih zahtevale nove lokacije, obe-
nem pa koncentrirali vse industrijske emisije in
druge negativne vplive, ki jih generira industri-
ja, v enem delu ureditvenega območja naselja.
V južnem delu ureditvenega območja mesta ne
predvidevamo nadaljnjega razvoja industrijske
proizvodnje iz dveh razlogov: zaradi omejitve
s trajno varovanimi kmetijskimi zemljišči in za-
radi zadostnih površin, ki jih zagotavlja že ob-
stoječi industrijski kompleks.
5.1.3. Proste in zelene površine mesta
Rast in razvoj mesta zahteva ustrezne količi-
ne najkakovostnejšega naravnega prostora, ta-
ko za potrebe splošnih in posebnih javnih zele-
nih površin, kakor tudi za razvoj rekreacije,
kmetijstva, vrtičkarstva, gozdarstva in drugih
dejavnosti, da bi tako ohranili prvine naravne-
ga okolja in kulturne krajine. Elemente odprte-
ga prostora kot proste površine, zelena obre-
žna območja, površine za organizirano rekrea-
cijo in fizično kulturo bomo urejali za potrebe
aktivne in pasivne rekreacije (karta I.I.). Po-
sebno skrb bomo posvetili vzpostavitvi zelene
ga sistema mesta v obliki sklenjenega pasu ze-
lenih površin iz severnega dela mesta oz. kot
nadaljevanje gozdnih in drugih zelenih površin
izven ureditvenega območja proti strnjenemu
mestnemu jedru ter nadaljnji navezavi na levi
breg reke Drave in jezera. V ta zeleni sistem se
vključujejo:
— gozdne površine Krčevine, ki se navezujejo
na intenzivne sadne nasade Panorame kot spe-
cifičnega zelenega elementa mesta do območja
ptujskega gradu kot vedutno najbolj izposta-
vljenega elementa mesta,
— športno-rekreacijski sistem ob Grajeni,
urejeno obrežje Grajene do starega mestnega
jedra,
— gozdne in parkovne površine ob bolnišni-
čnih objektih, zelenje v samem sklopu bolniš-
nice,
— gozdne površine pri Novi vasi,
— parkovne in športno-rekreacijske površi-
ne na levem bregu reke Drave,
— zdraviliško-rekreacijski kompleks »Topli-
ce«,
— urejenp obrežje vodotoka Studenčnica z
arheloškim parkom.
J5 takim zelenim sistemom v dolgoročnem
planu zagotavljamo ustrezne in zadostne povr-
šine za vse vrste rekreacije v naravi, športnih in
rekreacijsko-vzgojnih dejavnostih poleg tega
bomo vzpodbujali vzdrževanje zelenih površin
v sklopu stanovanjskih con blokovne in indivi-
dualne zazidave.
5.1.4. Promet
Mestu Ptuj kot občinskemu središču z zna-
čilno lego v središču občine pripada poseben
pomen občinskega prometnega križišča, preko
katerega potekajo prometne povezave iz vseh
smeri: zahodnih in vzhodnih Slovenskih goric,
Ormoža, Maribora, Slovenske Bistrice in Za-
greba (karta 1.5.). Vsled tega si bomo prizade-
vali za nenehno posodabljanje mestnega cest-
nega sistema in na prometno najbolj frekventi-
ranih in perečih mestih vzpostavljali nove ce-
stne povezave. Dolgoročni plan predvideva iz-
gradnjo mestne obvoznice, s katero bi se izo-
gnili mestnemu središču na prehodu iz Drav-
skega polja proti Slovenskim goricam z odce-
pom na Ptujsko polje. Kot eno prioritetnih na-
log si zagotavljamo ureditev mestnega prome-
ta. Z izločitvijo motornega prometa izven sta-
rega mestnega jedra bi postalo mestno središče
namenjeno pretežno peš prometu. V cestnem
sistemu se bo izoblikovalo pet pomembnejših
smeri:
— povezava SZ in SV dela mesta od Krčevi-
ne pri Ptuju preko naselja Bratov Reš, Rabelč-
je vasi do priključka na Potrčevo cesto,
— povezava Osojnikove in Potrčeve ceste
mimo centralnih delavnic železniškega gospo-
darstva s priključkom pri Natašini poti, s čimer
se bomo izognili premalo dimenzionirane Tr-
stenjakove ulice,
— povezava industrijske cone s priključkom
na Ormoško cesto in mestno obvoznico.
V železniškem prometu ne predvidevamo bi-
stvenega povečanja, razen dodatnih tirov k ob-
stoječim enotirnim, prizadevali pa si bomo za
nenehno posodabljanje železniških naprav in
zmogljivosti.
5.1.5. Kanalizacijski sistem, vodovodno
omrežje, elektroenergetsko omrežje
5.2. Ureditev območij pomembnejših lokal-
nih središč
Kazen oocmskega središča Ptuj bomo v pro-
storu ptujske občine hitreje razvijali tista nase-
lja, ki so nosilci nadaljnjega družbenega in go-
spodarskega razvoja, s čimer se zagotavlja
ustrezna stopnja družbenega razvoja tudi v ob-
močjih z redkejšo poselitvijo. Ta naselja so:
Kidričevo, Majšperk, Cirkulane, Gorišnica,
Juršinci in Podlehnik.
V teh središčih bomo poleg izpolnjevanja
strukture obstoječih in širjenja novih terciarnih
in kvartarnih dejavnosti skušali zagotavljati tu-
di nova delovna mesta z namenom pridobitve
lastne gospodarske baze, kjer za to obstoje re-
alne možnosti. Čeprav demografske prognoze
V kanalizacijskem sistemu mesta Ptuja je na-
ša prioritetna naloga usposobitev čistilne na-
prave, ker bomo le tako uspešno izvajali vse
ostale aktivnosti na področju komunalnega go-
spodarstva. Posamezne uporabnike v industriji
je potrebno obvezati za gradnjo internih čistil-
nih naprav za čiščenje industrijskih odplak. V
tistih delih mesta, kjer predvidevamo urbane
širitve, moramo nadalje razvijati kanalizacijski
sistem, prav tako pa tudi vodovodno omrežje
(karta 1.3.). Glede slednjega si bomo prizade-
vali za povečan odvzem vode na obstoječih si-
stemih vodovodnega omrežja ter obenem skr-
beli za posodobitev vseh načinov vodooskrbe
(karta I.4.).
V dolgoročnem planskem obdobju bo potre-
ben nadaljnji razvoj in jačanje elektroenerget-
skega sistema, da bi se pokrivale obremenitve-
ne konice. Za zagotovitev ustreznega rezervne-
ga napajanja moramo ojačati obstoječo trans-
formatorsko psotajo Ptuj 110/20 K V, poleg te-
ga pa izgraditi še eno transformatorsko postajo
na območju mesta.
ne napovedujejo bistvenih širitev teh naselij,
vidimo njihov pomen predvsem v zadovoljeva-
nju potreb prebivalcev njihovih gravitacijskih
območij, tako z vidika zagotavljanja delovnih
mest in s tem dohodka, kakor tudi z vidika ter-
ciarnih in kvartarnih dejavnosti. Poleg vsebin-
ske opredelitve dejavnosti, ki se pojavljajo v
teh naseljih, jih v zasnovah ureditvenih obmo-
čij tudi prostorsko opredeljujemo, s čimer pa
ne določamo točnih razmejitev dejavnosti v
prostoru, temveč le njihove osnovne strukturne
odnose. Tako ni razloga, da bi zaradi togega in
formalnega ločevanja funkcij, npr. v stanovanj-
skem območju, ne dopuščali tudi drugih dejav-
nosti kakor trgovinskih, šolskih ipd., ki lahko
STRAN 72
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
St. 11
soustvarjajo značilnejšo identiteto območja.
Prav tako tudi ne pomeni, da je cona obrtno-
storitvenih dejavnosti v naselju namenjena iz-
ključno objektom obrti, le-ta pa ne bi mogli lo-
cirati v stanovanjski coni naselja, čeprav ne ge-
nerirajo bistvenejših negativnih oziroma mote
čih vplivov.
Meje ureditvenih območij pomembnejših lo-
kalnih naselij, ki jih določamo s tem dolgoro-
čnim planom, so grafično opredeljene na kar-
tah v merilu 1:500C in so srestvni del tega do-
kumenta.
5.2.1. Kidričevo
Predstavlja  poleg   Ptuja  najpomem.bnejše^
središče industrije v občini in obenem zagota-
vlja 3.000 delovnih mest za prebivalstvo širšega
gravitacijskega zaledja naselja (karta H. 4.).
Od drugih naselij izkazuje Kidričevo izrazite
industrijski značaj in s tem specifičen položaj v
občini. Poleg obstoječega stanovanjskega fon
da predvidevamo širitev individualne stanom
vanjske gradnje v smeri proti Njivercam ter na-
daljevanje blokovne pozidave ob cesti v Kun-
goto. Močan povdarek moramo dati vzdrževa-
nju obstoječih in zagotavljanju novih zelenih
površin, tako v smislu sanacije okolja kot tudi
omogočanja kvalitetnega bivalnega okolja pre-
bivalcev.
Vzporedno s stanovanjsko pozidavo mora-
mo zagotoviti posodabljanje in izgradnjo kana-
lizacijskega in vodovodnega omrežja, toplo-
vodnega sistema ter železniških naprav.
5.2.2. Majšperk
Predstavlja najpomembnejše lokalno središ-
če v zahodnem delu občine med Halozami in
Savinskim predvsem po zaslugi razvijajoče se
industrije, ki zagotavlja znatno število delov-
nih mest (karta II. 5.).
Spričo precejšnjih površin trajno varovanih
kmetijskih zemljišč na tem območju ni bila mo-
žna prostorska povezava Majšperka in Brega v
enotno ureditveno območje.
Naravne meje kot so gozdni rob, struga Dra-
vinje ter cestne komunikacije so bili poleg za-
dovoljevanja zadostnih površin za stavbne na-
mene poglavitni kriteriji pri opredeljevanju
meje ureditvenega območja naselja.
V samem Majšperku prevladujejo poleg sta-
novanjskih predvsem centralne dejavnosti, v
Bregu pa predvidevamo širitev industrije ob že
obstoječi ter individualne stanovanjske pozida-
ve med cesto Majšperk —Rogatec in strugo
Dravi nje.
Prizadevati si moramo za razvoj kanalizacij-
skega omrežja ter posodobitev ostale infra-
strukture, kar bo zagotavljalo v primerjavi z
ostalimi lokalnimi središči večje prostorske
prednosti pri načrtovanju naselja večjih razsež-
nosti. Glavni razlog za to ugotovitev je relati-
vno velika oddaljenost od občinskega središča.
5.2.3. Cirkulane
So središče intenzivnega vinogradniškega in
sadjarskega območja vzhodnih Haloz (karta II.
1.) Za to naselje predvidevamo precejšnje širi-
tve v odvisnosti od razvoja industrije v Dola-
nah, ki bo zagotovila delovna mesta in s tem
omogočila nadaljnji razvoj. Pretežno kmetijski
značaj naselja, ki je delno kombiniran z nea-
grarnimi funkcijami, bo še izraziteje dobival
neagrarni značaj, predvsem zaradi razvijajoče
se industrije ter obogatitve nekaterih oskrbnih
funkcij. Glede na pretežno agrarno gravitacij-
sko zaledje morajo biti slednje močneje zasto-
pane v agrarni sferi (trgovine s kmetijskim re-
promaterialom).
Ureditveno območje naselja meji na območ-
je melioracij in komasacij v dolini Bele ter se
zaključuje z gozdnimi površinami na večjih na-
gibih.
Poleg same industrije v Dolanah smo pred-
videli tudi razvoj obrtno-storitvenih dejavnosti
in jim namenili prostor ob cesti v Leskovec. Iz-
boljšali bomo tudi prometno povezanost glede
na povečano migracijo delovne sile iz Ptujske-
ga polja in Ptuja ter posvetili večjo skrb turisti-
čnim zmogljivostim z ozirom na bližino turisti-
čno atraktivnih območij.
5.2.4. Gorišnica
Predstavlja najpomembnejše lokalno središ
če F*tujskega polja ob važni prometni povezav'
Ptuj —Ormož (karta II. 2.). Ureditveno območ-
je naselja je omejeno z najkvalitetnejšimi kme-
tijskimi zemljišči, kar močno omejuje prostor-
ski razvoj.
V povezavi s Forminom se zagotavljajo delo-i
vna mesta za ožje gravitacijsko območje, v sa-
mi Gorišnici pa poleg agrarne dejavnosti mo-
čneje razvijamo proizvodno in storitveno obrt.
Povečanje stanovanjskega fonda bomo zago-
tovili z zapolnitvijo prostih površin med obsto-
ječimi stanovanjskimi objekti, pretežno sever-
no od ceste Ptuj—Ormož. Še močneje bomo
povdarili osrbrno in storitveno vlogo naselja z
ozirom na močno gravitacijsko zaledje prebi-
valstva.
Prizadevati si tudi moramo za posodobitev
infrastrukturne opremljenosti, kar bo še okre-
pilo pomen Gorišnice kot vodilnega naselja na
Ptujskem polju.
5.2.5. Podlehnik
Se nahaja ob pomembni prometni povezavi
med Ptujem oziroma Mariborom in Zagrebom.
Prav specifična lega ob predvideni avtocesti
daje temu lokalnemu naselju v osrednjih Halo-
zah poseben pomen (karta II. 6.).
Prevladujoča dejavnost je motelski turizem
ob avtocesti, katerega bomo povezali s turisti-
čno rekreativnim območjem Gorce, zahodno
od motela in s tem okrepili turistično dejavnost
v tem delu Haloz. Gradili bomo restavracijo
ob obstoječi bencinski črpalki, ter tako oboga-
tili turistično-gostinsko ponudbo, predvsem za
tranzitne goste.
Ureditveno območje samega naselja Podlel.
nik je omejeno z linijo melioracijskega območ-
ja in tako iztisnjeno iz ravninskega dela doline
Rogatnice na nekoliko nagnjen teren do
obronkov gozdov in strmejšega terena, ki še
vedno omogoča ugodne gradbene pogoje za te-
melje manj zahtevnih objektov, kot je individu
alna stanovanjska gradnja.
Razen povečanih gostinskih kapacitet bomo
spodbujali tudi proizvodno in storitveno obrt.
Podlehnik ima v primerjavi z ostalimi lokal-
nimi središči, prav zaradi ugodne prometne le-
ge ob avtocesti, ter atraktivne vinorodne kraji-
ne v okolici, izrazito prostorsko prednost za
razvoj turističnih dejavnosti.
5.2.6. Juršinci
So osrednje lokalno središče v Slovenskih gori-
cah in leže ob cesti Ptuj —Ljutomer. Kriteriji
opredelitve ureditvenega območja naselja so
bili gozdni rob in meja melioracijskega območ-
ja oziroma melioracijski jarki. Pretežno agrarni
značaj naselja ter lega sredi agrarnega prostora
zahtevata krepitev oskrbnih dejavnosti (trgovi-
ne — kmetijski repromaterial), predvsem pa si
moramo prizadevati za čim hitrejši razvoj obr-
tnih in storitvenih dejavnosti (karta II. 3).
Stanovanjsko zidavo bomo usmerjali ob ce-
sti ter na prostoru med šolo in pokopališčem.
Prizadevali si bomo za razširitev obstoječe šole
in zgraditev telovadnice.
Juršinci imajo v primerjavi z ostalimi po-
membnejšimi lokalnimi središči najmanjše za-
poslitvene možnosti in zatorej manj pomemb-
no vlogo v svojem gravitacijskem območju. V
dolgoročnem obdobju si moramo prizadevati
za okrepitev pomena tega središča, kar bo ime-
lo za posledico tudi hitrejši razvoj ostalega ob-
močja, ki gravitira k Juršincem.
St. 11
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 73
5.3. Zasnova krajinskega urejanja
V občini Ptuj si bomo prizadevali za takšno
urejanje krajine, ki bo usklajeno z vsemi razli-
čnimi pogoji in omejitvami izhajajočimi iz spe-
cifičnosti posameznih krajinskih sistemov kot
zaokroženih naravnih in antropogenih socioe-
koloških in planskih celot. V okviru teh krajin-
skih sistemov bomo opredelili rabe, upoštevaje
specifično prostorsko identiteto krajinsko-eko-
loške značilnosti, kultumo-zgodovinske in am-
bientalne vrednote ter kultumo-produkcijske
značilnosti krajine. Prostor posameznega kra-
jinskega tipa bomo obravnavali po načelih
kompleksnega razvoja in varstva krajine in v
skladu s spoznanjem, da veljajo za vsak krajin-
ski tip specifične zakonitosti naravno-antropo-
genega značaja, ki so med seboj nenehno v
vzajemnem, dinamičnem ravnotežju. Krajino
kot kompleksno enoto bomo oblikovali v med-
sebojno prepleteni soodvisnosti in pri tem teži-
li k ohranjanju krajinske indentitete, kontra-
stov, dominant in klimatskih elementov, konti-
nuitete prostora, varovanju dobrin splošnega
pomena ter varovanju in kvalitetni preobrazbi
naravnega in grajenega okolja.
Kmetijstvo in gozdarstvo sta bistveni dejav-
nosti v prostoru, zato bomo posebno skrb po-
svetili krajinsko-ekološko pretehtanim in
skladnim oblikam intenziviranja agrarne in
gozdarske proizvodnje, ki bo kljub moderniza-
ciji ohranjala dosedanje značilnosti kutlume
krajine. Tako bomo pri melioracijskih posegih
težili k takim rešitvam, ki bodo tehnično učin-
kovite, obenem pa usklajene s krajinsko-ekolo-
škimi vidiki. Prav tako bomo na vinogradni-
ških, percepcijsko atraktivnih območjih, .tako
rekonstruirali vinogradniške površine, da bo-
mo v čim večji meri ohranili pomembnejše kra-
jinsko-ekološke vrednote in se s tem izognili
monokultumim potezam v krajini. S tem bomo
zagotovili pospešeno kmetijsko izrabo tudi v
razgibanem svetu, kar bo omogočalo edino
smiselno usmeritev razvoja teh območij.
Sočasno bomo usmerjali v izvenmestni pro-
stor tudi urbani razvoj, vendar tako, da z novi-
mi urbanimi posegi ne bomo rušili in načenjali
proizvodnih procesov v kmetijski dpjavnosti
ali bistveno poslabšali ekoloških razmer v pro-
storu.
Stanovanjsko zazidavo, skupaj z gradnjo in-
frastrukturnih objektov bomo širili le na tiste
površine, ki so kmetijsko, gozdarsko in krajin-
sko-ekološko manj vredne. Nove objekte bo-
mo uskladili z obliko naselij, obenem pa bomo
ohranjali našo stavbno dediščino. S primemo
zemljiško politiko in urejenimi odnosi na po-
dročju prodaje zemljišč bomo preprečili stihij-
sko gradnjo predvsem počitniških objektov, ki
se nenadzorovano širijo na neustrezih zemlji-
ščih. Z ustreznimi krajinskimi ureditvami bo-
mo asanirali neusklajene in enostransko opra-
vičene posege v prostor kot so peskokopi, gli-
nokopi in gramoznice.
V občini Ptuj opredeljujemo z ozirom na
značilen mozaični prečet tipičnih krajinskih
elementov z določenimi naravnimi in ustvarje-
nimi prostorskimi karakteristikami tri (3) razli-
čne krajinske tipe:
A) Slovenske gorice
B) Dravsko — Ptujsko polje
C) Haloze — Savinsko.
Pri usmerjanju prostorskega razvoja v teh ra-
zličnih prostorskih sistemih bomo aktivno va-
rovali njihove krajinske značilnosti in naravno
ustvarjene vrednote s tem, da bomo vsak poseg
podredili merilu in indentiteti krajinskega tipa.
Vplive nameravanih posegov, bomo valorizirali
tako z vidika velikega merila celotnega pro-
storskega sistema, kakor tudi z vidika manjših
ambientalnih sprememb (karta IV.).
Osnovne oblikovalske in razvojne usmeritve
v posameznem krajinskem tipu nam dajo na-
slednje splošne karakteristike:
A) Značilnost Slovenskih goric je blago va-
lovit relief z manjšim deležem gozda. Gostota
poselitve je precejšnja pretežno v obliki razlo-
ženih naselij po slemenih z nekaterimi manjši-
mi gručastimi zaselki zlasti ob cerkvah. Izred-
na pestrost v prostorski percepciji je obenem z
raznolikostjo ekosistemov glavna značilnost te-
ga krajinskega tipa. V dosedanjem obdobju so
bili večji posegi v prostor izvedeni v dolini Pes-
nice, kjer so melioracije brez upoštevanja kra-
jihsko-ekoloških vidikov, močno degradirale
krajine. V dolgoročnem planskem obdobju bo-
mo poglavitno skrb namenili krajinsko-ekolo-
ško usklajenim prostorskim posegom, ki bodo
predvsem melioracije in intenziviranje sadjar-
ske in vinogradniške proizvodnje.
B) Ravninski prostor Dravsko-Ptujskega po-
lja je najkakovostnejši kmetijski prostor obe-
nem pa najbolj privlačen za poselitev. Značil-
na je intenzivna poselitev v strnjenih, dolgih
obcestnih vaseh, katere oblikujeta svojstvena
talna zasnova in arhitektura. V dolgoročnem
planskem obdobju bomo varovali obstoječo
strukturo naselij tako, da bodo novogradnje
zapolnjevale vrzel med obstoječo pozidavo,
preprečili bomo razpršeno stihijsko gradnjo in
odpiranje novih zazidalnih površih. S prostor-
skimi izvedbenimi akti bomo natančno določili
pogoje gradnje upoštevaje krajinske oz. nasel-
binske osnove pri večjih gradbenih posegih, v
ravninski prostor Dravskega in Ptujskega polja
bomo z ustrezno asanacijo zavarovali krajinski
izgled.
C) Močno valoite Haloze s precej gozdnati-
mi strmimi pobočji na zahodu in nižjim vino-
gradniškim gričevjem na vzhodu so krajinsko
izredno slikovit svet. Podobna prostorska in
ekološka pestrost kot v Slovenskih goricah, z
manjšimi možnostmi za večje posege v prostor,
daje temu krajinskemu tipu izjemen pečat. Po-
selitev je izredno razpršena, objekti so locirani
na slemenih, ob gozdnih robovih in drugih na-
ravnih stikališčih. Celotno območje Haloz bo-
mo ohranjali v njegovi primami produkcijski
organiziranosti s tem, da bomo obstoječe zasel-
ke predvsem komunalno posodabljali. To bo v
veliki meri olajšalo nerazvitost in med drugim
tudi preprečilo odseljevanje avtohtonega pre-
bivalstva. Poseben problem predstavlja stihij-
sko širjenje počitniških objektov, ki se poja-
vljajo na vedutno izpostavljenih mestih. Njiho-
ve značilnosti so neustrezne oblike, materiali
in slaba arhitektura. Prizadevali si bomo opre-
deliti območja za pozidavo s počitniškimi hiša-
mi in obenem določiti z izvedbenim aktom do-
sledno enotno gradnjo z avtohtonimi značil-
nostmi tako v velikosti, arhitekturi in tudi
gradbenem materialu.
Usmeritve na področju urejanja krajine po-
drobneje določamo in prostorsko opredeljuje-
mo s krajinskimi zasnovami Krčevine, Kicarja,
Sturmovca s Ptujskim jezerom, vzhodnega dela
Haloz, ter območja Gorce v osrednjih Halo-
zah.
5.3.1. Krajinska zasnova Krčevine
Območje osega krajinsko izredno slikovito
in vidno izpostavljena zahodna slemena Slo-
venskih goric med strugo Drave in dolino Ro-
goznice. Značilna je tipična ruralna krajina s
pestro menjavo volumskih, gozdnih in plo
skovnih, njivskih in travniških površin z značil
no strukturo vinogradniških območij. Razlože-
na ruralna naselja so razmeščena na produkcij-
sko manj pomembnih območjih, kar je rezultat
historično-razvojne kontinuitete rabe tal, prete-
' žni del gozdnih površin je opredeljenih kot
krajinski park, za kar veljajo posebni varovalni
režimi.
Izredna bližina Ptuja poleg vseh naštetih
kvalitet tega prostora ima za posledico naglo
rast počitniških objektov, ki bodo zasedla naja-
STRAN 74
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ JN PTUJ
ŠT. 11
traktivnejše lokacije. Z ustreznim lociranjem
vikend con bomo zajezili stihijsko širjenje ter
obenem zavarovali vedutno najbolj izposta-
vljene predele. Pri tem bomo spoštovali loka-
cijski in orientacijski sistem obstoječe graditve,
tradicionalne materiale, usmerjenost in obliko
starešin in členitev arhitekture. Te cone bomo
predvideli na območju Mestnega vrha ter pod
Humom. Razvijali bomo obliko pasivne re-
kreacije ter vzpodbujali razvoj kmečkega turiz-
ma.
5.3.2. Krajinska zasnova Kicarja
Izredni krajinski in ekološki vrednosti tega
območja sta ribnika v Pacinju in v gozdu Tični-
ca, ki sta rastišči redkih in vodnih rastlin. Ce-
lotno območje Kicarja je po naravovarstveni
opredelitvi krajinski park. Razvijali bomo le
pasivne oblike rekreacije ob obeh ribnikih ter
na ostalih atraktivnih legah v prostoru. Druž-
beni razvoj na območju Kicarja bomo načrto-
vali v skladu s spoznanjem, da veljajo znotraj
krajinskega parka posebni kriteriji urejanja
krajine, ki upoštevajo izsledke večplastne načr-
tovalske analize in valorizacije prostora.
5.3.3. Krajinska zasnova Šturmovcev in Ptuj-
skega jezera
To je najpomembnejše in najbolj perspekti-
vno rekreacijsko zaledje mesta Ptuja. Na eni
strani imamo območje krajinskega parka Stur-
movci na sotočju Dravinje in Studenčnice z ro-
kavi Drave in otoki v strugi, kar je enkraten
primer recentnih inudacijskih logov, travnikov,
skupin dreves ter živic, na drugi strani pa bo-
mo razvijali obrežni pas namenjen vsem obli-
kam rekreacije s povdarkom na razvoj vodnih
športov. Območje Šturmovcev je s svojim labil-
nim kompleksom ekoloških dejavnikov močno
občutljivo za vsak poseg v ta prostor, zato bo-
mo ta predel aktivirali le v okviru sedanje os-
novne ekologije. Ob natančni preučitvi seda-
njih ekoloških dejavnikov.
Rekreacijski pas na levem bregu jezera bo-
mo povezali z rekreacijskim pasom kot ga
opredeljuje urbanistična zasnova mesta Ptuj in
tako dobili zeleni pas na obeh straneh jezera. S
tako zasnovanim rekreacijskim potencialom
bomo vzpostavili pogoje za močnejši razvoj tu-
rizma, ki bo ob ustrezni infrastruktumi poveza-
nosti pomenil močan impulzv dolgoročnem
razvoju Ptujske občine.
5.3.4. Krajinska zasnova vzhodnih Haloz
Z razmeroma lahko dostopnostjo (most čez
Dravo) in atraktivno lego na robu Ptujskega
polja ob Dravi, postaja ta del Haloz vedno bolj
ogrožen z nenadzorovano gradnjo počitniških
objektov. Opredelili bomo cone za tovrstno
gradnjo na območju Belskega vrha, Hrastovca
in Turškega vrha na takih lokacijah, kjer bodo
vizualno najmanj izpostavljeni. Prostorski iz-
vedbeni akt bo moral natančno določiti kriteri-
je za gradnjo, ki se bo morala povsem približa-
ti avtohtonim značilnostim tega krajinskega ti-
pa.
Z rekonstrukcijo kmečkih ^zaselkov bomo
ustvarili pogoje za življenje prebivalstva in s
tem za vzdrževanje in kvalitetno nadgrajevanje
kulturne krajine. Posebno skrb bomo posvečali
razvoju agrarnih dejavnosti pri nadaljnjem
ohranjanju dosedanjih krajinsko-ekoloških
značilnosti. V razvoju območja bomo težili, da
pridejo do polnega izraza posamezne funkcije
kot so lesno proizvodne in varovalne funkcije
gozdov, izredno ugodne lokacije za vinograd-
ništvo in sadjarstvo, funkcija stalnega in začas-
nega bivalnega prostora, rekreacijska funkcija
in s tem povezanih ugodnih možnosti za razvoj
turizma. Za slednje bomo predvsem namenili
grad Bori in njegovo bližnjo okolico. Z oprede-
litvijo vinske ceste bomo vzpodbudili razvoj
kmečkega turizma in turistične dejavnosti tudi
v notranjih predelih Haloške krajine.
5.3.5. Krajinska zasnova Gorce v osrednjih
Halozah
Gozdnato nekoliko bolj bogato v vseh dru-
gih ozirih z ekološkimi značilnostmi kot v
vzhodnih Halozah, je območje osrednjih Ha-
loz, ob predvideni avtocesti Maribor—Zagreb
izredno atraktivno za razvoj turistične dejavno-
sti. Z razvojem turistično rekreacijskega centra
ob jezeru Dežno in z navezavo na motelske ob-
jekte ob avtocesti ter z izhodiščem v širši pro-
stor Gorce bomo opredelili osrednjo razvojno
dejavnost tega območja. Ves ta razvoj pa bomo
načrtovali s ciljem varovanja in kvalitetne pre-
obrazbe naravnega in grajenega okolja. Poleg
turizma bosta gozdarstvo in agrarna proizvod-
nja še vedno pomembna razvojna dejavnika, ki
j6 bomo razvijali ob ohranjanju dosedanjih
značilnosti kulturne krajine. Poselitveno struk-
turo bomo razvijali še naprej v skladnem pre-
pletu z agrarnimi površinami, krajinskimi in
ekološkimi pogoji, z upoštevanjem vseh narav-
nih in historično-razvojnih vrednot prostora
ter njegove kmetijsko-gozdarsko-rekreacijske
namembnosti.
5.4. Kmetijske in gozdne površine, lovstvo, ri-
bištvo in čebelarstvo
5.4.1. Kmetijske površine
V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih
in Navodilom o razvrstitvi kmetijskih zemljišč
v družbenem planu ter ob upoštevanju določil
interventnega zakona o varstvu kmetijskih
zemljišč pred spremljanjem namembnosti so v
prostorskih sestavinah dolgoročnega družbe-
nega plana občine Ptuj razvrščena kmetijska
zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SR
Sloveniji v I. območju kmetijskih zemljišč. V
občini Ptuj so to:
— zemljišča I. in II. kategorije,
— zemljišča, ki jih je na podlagi proučitve
naravnih danosti mogoče usposobiti s prostor-
sko ureditvenimi operacijami za intenzivno
kmetijsko proizvodnjo,
— zemljišča, ki so še oblikovana v komplek-
se,
— zemljišča, ki so predvidena za povečanje
in združevanje površin pri kmetijskih organiza-
cijah združenega dela,
— zemljišča, ki so po svojih naravnih dano-
stih primerna za napravo intenzivnih,
— kompleksi zemljišč, ki so zaradi izjemnih
lastnosti in lege najprimernejši za vrtnarsko
proizvodnjo v skupni površini 29.099 ha.
Vsa druga kmetijska zemljišča v občini Ptuj
so razvrščena v drugo območje kmetijskih zem-
ljišč v skupni površini 9.844 ha.
Zemljišč I. in II. kategorije je v občini Ptuj
13077 ha. Območje površin, ki se nenačrtno za-
raščajo, znaša 624 ha. Po dolgoročni namenski
opredelitvi je namenjenih kmetijstvu 456 ha in
gozdarstvu 168 ha. Na podlagi razvojnih pred-
videvanj bomo morali industrijski in stano-
vanjski gradnji v prihodnje nameniti določene
nove površine in to znotraj obstoječih naselij
(8. kategorija) in v manjši meri izven njih.
V ta namen bo zato potrebno:
— nadaljevati z usklajevanjem posameznih
interesov v prostoru,
— prizadevati si za maksimalno ohranjanje
obsega kmetijskih površin, za povečanje njiho-
ve proizvodne sposobnosti in odpravljanja ne-
načrtnega zaraščanja,
— vzpostaviti in pripraviti program izkoriš-
čanja vseh zemljišč. Za neobdelana in slabo
obdelana zemljišča pa pripraviti možnost zaku-
pa (družbeni in privatni) po zakonu o preživ-
ninskem varstvu kmetov,
— pripraviti in izvajati program združeva-
nja parcel, agro in hidromelioracij, malih me-
lioracij, regulacij ter program aktivnosti, ki za-
devajo dolgoročno usmerjanje razvoja na za-
raščajočih zemljiščih,
— vlagati potrebna sredstva v izboljšanje
zemljišč.
Istočasno si je potrebno prizadevati v skladu
z možnostmi za odkup vseh prostih zemljišč od
privatnih lastnikov.
Spoznanje, da je pridelovanje hrane strate-
škega pomena, narekuje in posredno omogoča,
da bomo v prihodnje upoštevali povečani inte-
res za kmetijstvo kot pomembnejši dejavnik ce-
lovitega družbenega razvoja.
Glavna proizvodna usmeritev bo poljedel-
stvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo.
V okviru teh nalog bomo z vrstnim redom pri-
oritet zagotovili hitrejši razvoj teh dejavnosti:
— s povečanjem pridelovanja,
— s pridelovanjem industrijskih rastlin,
— s pridelovanjem sadja in grozdja.
5.4.2. Gozdne površine
Gospodarjenje z gozdovi pomeni gospodar-
jenje s prostorom na ekoloških osnovah. Po-
membno je gozdarstvo tudi kot gospodarska
dejavnost, saj pokriva gozd tretjino površin ob-
čine Ptuj. Kot vzdrževalec ekološkega ravno-
težja v spletu naravnih danosti je gozd glede
na reliefne in podnebne razmere tukajšnjega
sveta po svoji varovalni in proizvodni vlogi bi-
valni temelj za človeka na tem prostoru.
Gozdne površine bodo minimalno naraščale
do leta 2000 in bodo znašale okrog 20.000 ha
ali 31 % vseh površin. Večje površine bodo v
gričevnatem svetu Haloz in Slovenskih goric,
medtem ko bomo zasledili v nižinskih predelih
celo upadanje površin zaradi melioracij.
Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
pomenom bodo z manjšimi korekcijami ostali
v enakem obsegu.
5.4.3. Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo
Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo so dejavnosti
splošnega pomena, katerih dolgoročni razvoj
je v tesni soodvisnosti z načinom poselitve, va-
rovanjem okolja, skrbi za biološko ravnotežje
itd.
Lovske in ribiške družine ter čebelarska dru-
štva morajo pogoje in možnosti za razvoj svoje
dejavnosti usklajevati z razvojem kmetijstva,
gozdarstva in turizma ter pravočasno opozarja-
ti na vse negativne učinke, ki jih povzroča raz-
voj posameznih proizvodnih dejavn »sti, vod-
nogospodarski posegi, prometne ureditve,
kmetijske monokulture, umetni gozdni nasadi
itd.
Divjad je integralni del ekosistemov, je le
pogojno obnovljiva dobrina in odvisna izklju-
čno od primerne stopnje ohranjenosti okolja.
Dolgoročno usmerjena naloga lovskih družin
je rajonizacija občine za posamezne vrste div-
jadi in zagotavljanje pogojev, da divjad v teh
rajonih lahko obstaja. Bistvenega pomena pri
tem je uskladitev interesa gojitve divjadi z raz-
vojem kmetijstva in gozdarstva, kjer so najpo-
gostejši konflikti zaradi škode, ki jo povzroča
divjad. Prav tako je potrebno pravočasno oce-
niti vplive posameznih posegov v prostor na gi-
banje in gojitvene pogoje za divjad ter iskati
optimalne rešitve za razvoj vseh dejavnosti.
Osnovna pomena ribištva sta ohranitev či-
stosti voda in vodne favne ter gospodarski po-
men. Osnovni omejitveni faktor razvoja je
onesnaženje voda in regulacija vodotokov.
Poleg dolgoročno usmerjene sistematične
skrbi za zmanjševanje onesnaženja rek in poto-
kov je potrebno v neonesnaženih vodah urediti
ribnike za vzgojo rib.
Pri planiranju vodnogospodarskih posegov
je obvezno predhodno usklajevanje z ribiškimi
družinami.
Čebelarstvo je pomembna gospodarska de-
javnost, istočasno pa čebele posredno prispe-
vajo k bistveno večjim hektarskim doprinosom
sadnega drevja in drugih sadežev.
Poleg sistematične skrbi za čisto okolje je
potrebno razvoj čebelarstva spodbujati s stro-
kovnim izobraževanjem, z organizacijo zdrav-
stvenega varstva čebel in zagotovitvijo repro-
materiala.
ŠT. 11
URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ
STR^N 15
SPREMEMBE V STRUKTURI POVRŠIN V OBDOBJU 1986-2000
5.5. Vodno gospodarstvo in komunalna de-
javnost
V dolgoročnem obdobju bo vodnogospodar-
ska dejavnost usmerjena v zagotavljanje po-
trebnih količin pitne vode, v varstvo kakovosti
vode in urejanje odvodne mreže.
Občina Ptuj ima nekatera območja še vodo-
deficitarna (Haloze, Slovenske gorice), ravnin-
ski del občine pa je vodno bogat, vsebuje veli-
ke količfne podtalnice, pri tem pa se pojavlja
problem onesnaževanja.
Za zagotavljanje zadostnih količin kakovo-
stne pitne vode in industrijske vode za širše
oskrbovanje prebivalstva ima občina Ptuj 9 za-
jetih v Skorbi, L*icovi vasi, Kidričevem in Ši-
kolah s potrebnimi varstvenimi pasovi. Rezer-
vat za novo zajetje pitne vode bo na območju
Okršiča jugozahodno od Stojnc.
V naslednjem srednjeročnem planskem ob-
dobju 1986—1990 predvidevamo izgradnjo
primarnega vodovodnega omrežja Biš—Gočo-
va. Trnovska vas —Vitomarci, Vodol —Saku-
šak—Gomila, Vodol —Polenšak, Polenci —La-
sigovci —Prefad, Mezgovci —Slomi, Prerad—
Zamušanski vrh, Rabelčja vas—Drstelja, Ra-
belčja vas—Grajena, Rogoznica—Placar—Ja-
nežovci—Jiršovci, Moškanci —Formin, Sobe-
tinci —Moškajnci, Bori —Veliki vrh—Verbajn-
šak, Majski vrh—Soviče, Cirkulane—Soviče,
Majski vrh —Sp. Gruškovje, Jurovci — Dolena,
Dolena—Vobča vas, Majšperk—Stanečka
vas—Vobča vas, Breg—Preša—Sp. in Zg. Sve-
ča, Apače—Kidričevo —Hajdina. Vzporedno z
novim vodovodom pa bo potrebno zgraditi tu-
di potrebne vodohrame, prečrpalnice in razte-
žilnjke.
V dolgoročnem obdobju bomo odpravili
vsakoletne poplave z regulacijo reke Dravinje
s pritoki in potok Rogoznico ter drugih manj-
ših potokov. Dosegli bomo varnost pred popla-
vami na osnovi lO-letnih vod.
V dolgoročnem planu je razvoj komunalnih
infrastrukturnih objektov vzet kot celovit si-
stem širšega urbanega prostora. Komunalno
infrastrukturo bo potrebno obnavljati, posoda-
bljati in dograjevati načrtrio in sistematično. S
tem bomo pripomogli k izboljševanju in zaščiti
bivalnega standarda. Vzporedno s prenovo in
izgradnjo stanovanjskih in industrijskih obmo-
čij bo potrebno zgraditi in dopolniti vodovod-
no in kanalizacijsko omrežje, organizirati zbi-
ranje, sortiranje, predelavo in odlaganje od-
padkov, obnoviti in razširiti zelene površine,
mestne parke in urediti površine za pokopališ-
ča.
V Ptujski občini bo potrebno razširiti in po-
sodobiti kanalizacijsko omrežje na območju
mesta Ptuj, Kidričevem in Majšperku in zgra-
diti novo kanalizacijo v vseh večjih lokalnih
središčih. Vzporedno z izgradnjo kanalizacije,
pa je nujno urediti čistilne naprave, za prepre-
čitev onesnaženja površinske in podtalne vode.
V procesu dolgoročnega razvoja bomo vklju-
čevali prebivalstvo in gospodarstvo v organizi-
rano ravnanje z odpadki. Postopoma bomo
zmanjševali količine in vrste odpadkov, ki jih
je mogoče reciklirati. S sortiranjem bomo go-
spodarstvu pripomogli pri preskrbi s sekundar-
nimi surovinami in energijo, s tem pa zmanjša-
li potrebe po prostoru za deponiranje. Nujno
bo vključiti čimveč prebivalstva v organiziran
odvoz odpadkov, s čimer se bo zmanjšalo šte-
vilo divjih deponij.
Dolgoročno bomo v občini Ptuj zagotovili
dve lokaciji za deponiranje komunalnih od-
padkov in sicer: ob sedanji obstoječi lokaciji v
Brstju in glinokop v Janežovcih v Slovenskih
goricah.
Za odlaganje posebnih odpadlov (rdečega
blata) Tovarne glinice in aluminija v Kidriče-
vem bo še naprej sedanja deponija, za odlaga-
nje pepela pa bližnje gramoznice in nova depo-
nija v gozdu vzhodno od tovarne (karta VI1).
Pri pridobivanju pokopališkega prostora pa
je predvidena razširitev pokopališča v Rogoz-
nici.
5.6. Varstvo in izboljševanje okolja
Posebno družbeno skrb bomo namenili var-
stvu okolja, vodili bomo tako gospodarsko in
prostorsko politiko, ki bo omogočala, da bomo
okolje zavarovali pred škodljivimi snovmi in
vplivi in ga izboljševali.
Spodbujali bomo razvoj sodobne energetsko
in surovinsko varčnih, čistih in tihih tehnolo-
gij. Vse naložbe bomo presojali tudi s stališča
vpliva na okolje.
5.6.1. Industrijska in druga proizvodnja bo
temeljila na racionalni porabi surovin, vode in
energije. Skupaj z drobnim gospodarstvom bo
razvijala tudi sisteme za varstvo in izoboljšanje
okolja.
Industrijske, druge proizvodnje in storitvene
organizacije združenega dela ter lastniki obr-
tnih delavnic bodo postopno opuščali tehnolo-
gijo, ki onesnažuje okolje. Poskrbeli bodo za
čiščenje odplak in za reciklažo oziroma pre-
vrednotenje in neškodljivo odstranjevanje od-
padkov. Poostrili bomo nadzor nad onesnaže-
valci in onesnaževanjem ter odgovornost za
ogrožanje okolja. Razvili bomo učinkovito in-
formatino službo, ki bo ob sodelovanju s civil-
no zaščito omogočila hitro ukrepanje v prime-
rih ekoloških nesreč.
Glavni problem za okolje v ptujski občini je
odlaganje rdečega blata, ki poleg uporabe veli-
kih površin zemlje še vpliva na okolje zaradi
vsebnosti alkalij (Na 20), ki jih voda izpira in
odnaša v zemljo ter tako zvišuje pH podtalne
vode.
Pri uporabi premoga kot energetsko gorivo
za proizvodnjo pare se sproščajo precejšnje ko-
ličine SO2. Zmanjšanje porabe energije ali
sprememba energetskega vira sta lahko pose-
ga, ki bi b^^tveno prispevala k sanaciji onesna-
ževanja ozražja z SOj.
Onesnaževanje okolja v proizvodnji glinice
(pare) povzroča tudi pepel. Predelava kotlovni-
ce predvideva postavitev ustreznih filtrskih na-
prav (elektrofiltre) za čiščenje dimnih plinov
od novega kotla. Problem emisije prahu iz kot-
lovnice bo tako delno rešen.
Pri proizvodnji glinice prihaja tudi do emisi-
je prašnih delcev glinice, kar pa ne predstavlja
obremenitve za širše okolje zaradi svoje intert-
nosti in ker se odseda že v ožjem tovarniškem
območju.
Iz omenjenega sledi, da je Kidričevo razvrš-
čeno v IV. območje, kjer je zrak onesnažen nad
kritično mejo. V skladu s predpisi je dovoljena
gradnja in rekonstrukcija objektov na tem ob-
močju samo v skladu s sprejetim sanacijskim
programom ali če imajo objekti lastne čistilne
naprave. Z rekonstrukcijo Tovarne glinice in
aluminija v Kidričevem in skupno kotlovnico
za naselje bomo zmanjšali onesnaženost zraka
na tem območju za eno stopnjo.
Rezultati dosedanjih analiz kažejo na potre-
bo po pripravi sanacijskih programov, ki se
morajo nanašati na naslednje ugotovitve:
1. Onesnaževanje podtalne vode je izrazito
vsaj 6 km v vzhodni smeri od deponije in to na
osnovi naslednjih parametrov: alkalnost, kon-
centracija Na, Al, V, Fe cianidov in fiuoridov.
2. Obe vrsti odpadkov (rdečega blata in pe-
pel) moramo zaradi agresivnosti in množin
uvrstiti med posebne odpadke, ki vsebujejo ne-
varne snovi za okolje in z njima pri odlaganju
ustrezno ravnati.
3. Obstoječa tehnologija odlaganja rdečega
blata in pepela ni sprejemljiva.
4. Pri izbiri nove lokacije za deponijo rdeče-
ga blata in pepela je potrebno izpolniti vse
zahteve za deponijo posebnih odpadkov, ki
vsebujejo nevarne snovi. V primeru opustitve
sedanjih deponij je potrebno obstoječi deponi-
ji rdečega blata in pepela sanirati, tj. zravnati,
zvaljati, prekriti z materialom, ki je za vodo
slabo prepusten, urediti odvajanje in zbiranje
padavinskih vod z deponije in deponijo rekul-
tivirati.
5. Za nadgradnjo deponije na obstoječih lo-
kacijah so potrebne raziskave o globini, me-
hanskih in fizikalno kemijskih lastnosti rdeče-
ga blata. Površino obstoječe deponije je po-
trebno pripraviti za nadgradnjo, tj. prekriti s
plastmi materialov, ki so slabo prepustni za vo-
do, urediti drenažo površine deponije in zbira-
nje dreniranih in izcednih vod.
6. Tehnologijo odlaganja je potrebno spre-
meniti. Uvesti je potrebno predobdelavo rdeče-
ga blata in pepela, ki alternativno obsega kemi-
čno nevtralizacijo in dehidracijo ter mešanje
obeh tipov odpadka.
7. Z ozirom na dolgoletno odlaganje rdečega
blata in pepela na neprimeren način in z ozi-
rom na opazno širjenje vplivnega območja de-
ponije na talno vodo se bo onesnaževanje pod-
talnice nadaljevalo, četudi bi TGA Kidričevo
prešlo na novo lokacijo. Ureditev obstoječe de-
ponije bo hitrost širjenja vplivnega obtnočja
upočasnila, še zlasti ko bodo v 90-letih prene-
hali dolagati rdeče blato.
V Ptuju bomo zmanjšali hrup, ki ga povzro-
ča promet z etapno zgraditvijo obvoznice.
Smrad na desnem bregu Drave zaradi peru-
tninskih in bekonskih farm ter kaliferije bomo
odpravili s čistilnimi napravami, izboljšanjem
tehnologije oziroma prestavitvijo lokacije. Iz-
boljšali bomo odtočne razmere zalednih voda
STRAN 76
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 11
v krajevnih skupnostih Budina-Brstje in Spuh-
Ija.
5.6.2. V kmetijstvu, zlasti pri agro in hidro-
melioracijah ter v tehnologiji pridelovanja, bo-
mo upoštevali varovanje okolja, še posebej na
površinah nad podtalnico. Skupaj z industrijo
in znanstveno-raziskovalnimi ustanovami bo
kmetijstvo razvijalo manj škodljiva sredstva za
zaščito rastlin in živali ter biotehnološke meto-
de za spreminjanje odpadkov v živilsko krmo,
kompost in druge koristne snovi.
V gozdarstvu bomo v prihodnjih letih krepili
splošne koristne funkcije gozdov, kot so varo-
vanje tal pred erozijo, ustvarjanje ugodnih mi-
kroitlimatskih razmer in možnosti za rekreacijo
občanov. Sproti bomo nadomeščali bolno dre-
vje, dosledno zatirali škodljivce in povečali ob-
seg gojitev, da bo gozd mlad in bolj odporen.
5.6.3. V vodnem gospodarstvu bomo več po-
zornosti namenili varstvu vodnih količin in ka-
kovosti voda. Nujno bomo varovali zaloge
neoporečne podtalnice.
Vse organizacije združenega dela in lastniki
obrtnih delavnic, ki uporabljajo vodo v tehno-
loškem postopku, bodo uredili naprave za
predčiščenje odplak. Zgradili bomo čistilne na-
prave. Obnovili bomo dotrajano kanalizacijsko
in vodovodno omrežje, v izvenmestnih območ-
jih pa postopno gradili kanalizacijo ter s tem
zmanjševali razliko med pokritostjo območja z
vodovodom in kanalizacijo.
Z opuščanjem tehnologije, ki onesnažuje
okolje, doslednim čiščenjem odplak in upora-
bo neškodljivih gnojil in škropiv v kmetijstvu
bomo zmanjšali onesnaževanje voda.
K varovanju kakovosti voda bo prispevalo
tudi boljše ravnanje z raznimi odpadki v števil-
nih odlagališčih starih gramoznic na Dravskem
polju, ki jih bomo sanirali, zemljišča pa uspo-
sobili za kmetijsko proizvodnjo (karta VII).
Vodno gospodarstvo bo namenilo večjo skrb
zaščiti rek in ostalih voda v prvem in drugem
kakovostnem razredu ter zmanjšanju onesna-
ževanja voda v tretjem in četrtem kakovostnem
razredu za eno stopnjo onesnaženosti.
5.7. Varstvo kulturne in naravne dediščine
Vzporedno z družbenim razvojem v občini
Ptuj bomo kot pomembno sestavino družbe
obravnavali varstvo, revitalizacijo in pravilno
vrednotenje arheološkega, umetnostno-zgodo-
vinskega, etnološkega, urbanistično-arhitek-
tomskega in naravno-varstvenega fonda, spo-
menikov NOB in ljudske revolucije.
Poleg naravne dediščine, ki je v občini Ptuj
le slabo raziskana in kulturne dediščine, zava-
rovanih po določilih občinskih in republiških
odlokov o varstvu naravne in kulturne dedišči-
ne, je potrebno v dolgoročnem planskem ob-
dobju ažurirati evidence in opredeliti tista ob-
močja in objekte, ki po svojih karakteristikah
in vrednotah zaslužijo poseben način obravna-
vanja. Na podlagi strokovno izdelanih vredno-
tenj bomo z ustreznimi režimi varovanja in
urejanja zaščitili do sedaj neupoštevane objek-
te naravne in kulturne dediščine. Izdelali bo-
mo konkretne konservatorske programe za po-
samezna območja in objekte dediščine in nje-
nih sklopov. Dopolnjena vrednotenja dedišči-
ne bomo vključevali v postopkih izdelave pro-
storskih izvedbenih aktov ter pri vsakem pro-
storskem posegu upoštevali varovalne usmeri-
tve.
Zavarovali bomo območja, kjer je še ohra-
njena prvobitna narava ter skrbno obravnavali
vse regulacije rek in potokov. Zavarovali bomo
značilne močvirske ekosisteme pred neustrez-
nimi tehničnimi posegi, obenem pa prepreče-
vali percepcijsko neustrezne spremembe kul-
turne krajine. Iskali bomo možnosti kvalitetne
preobrazbe haloške in slovenjegoriške krajine
ob hkratnem ohranjanju ekoloških značilnosti
tega prostora.
Za nove pomnike in obeležja NOB in ljud-
ske revolucije bomo določili avtentične lokaci-
je ter skrbeli za njihovo redno vzdrževanje.
Ohranjali bomo prostorske kakovosti in značil-
nosti, ki so pomembne za identiteto mesta in
naselja ter ohranjali historične zazidalne linije,
parcelacijo in ustrezno izrabili historični stavb-
ni sklad.
Staro mestno jedro Ptuja bomo vključili v
prenovo kot sestavni del mestnega razvoja.
Ohranjali bomo fragmente kakovosti urbanisti-
čnih in krajinskih ureditev iz preteklosti ter re-
konstruirali historične objekte in njihovo oko-
lico v avtentičnem duhu.
S prostorskimi izvedbenimi akti bomo dolo-
čili uporabo ustreznega gradbenega materiala,
ter zagotovili regionalno ustrezbo tipske pro-
jekte za individualno gradnjo. Uveljavljali bo-
mo načelo, da se statistično in gradbeno pri-
merni stari objekti ob potrebi po novih, boljših
prostorih ne rušijo, temveč se z ustrezno preno-
vo ob uveljavitvi avtohtonih elementov in z
boljšim izkoristkom prostora vključijo v akti-
vno uporabo.
V procesu družbene skrbi za naravno in kul-
turno dediščino je glavni smoter celovito in
smiselno urejanje prostora z vsemi njegovimi
naravnimi in kulturnimi vrednotami, pri čemer
, e ena najpomembnejših nalog ohranjanje kva-
litetnega okolja, ki bo zagotavljalo zdravo in
humano življenje tudi v bodočnosti (karta VI.).
5.8. Usklajevanje navzkrižnih interesov v
prostoru
Gospodarski razvoj bo povzročil marsikje v
občini navzkrižne interese pri rabi prostora, če-
prav bo ponekod večnamenska raba mogoča in
sicer:
— zaradi zaščite podtalnice na Dravskem
polju bomo odprli gramoznice le do nivoja tal-
nice. Pri odprtju gramoznice na Dravskem po-
lju bomo varovali podtalnico, zgradili vaške či-
stilne naprave, sanirali stare gramoznice. V
varstvenih pasovih črpališč pitne vode bomo
kmetijsko tehnologijo podredili zaščiti talnice,
— povsod bodo dobile kmetijske površine
prednost pred gozdnimi površinami,
— za gradnjo bomo v pretežni meri nameni-
li najslabša zemljišča (2. območje),
— pri melioracijah bomo upoštevali varstvo
naravne in kulturne dediščine.
Koridor avtoceste Maribor-Ptuj bo potekal
ob stari strugi reke Drave, tako da bomo varo-
vali rezervat pitne vode na Dravskem polju in
tajno varovana kmetijska zemljišča I. in II. ka-
tegorije.
Onesnaženost rek bomo izboljševali z grad-
njo čistilnih naprav ne glede na občinske meje.
5.9. Obvezna izhodišča občine in republike
5.9.1. Obvezna izhodišča iz dolgoročnega
plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 so
naslednja:
— območja kmetijskih zemljišč, ki so temelj
proizvodne hrane v SR Sloveniji, kakor so
opredeljena v prostorskih sestavinah dolgoro-
čnega plana SR Slovenije,
— območja pomembnejših varovalnih goz-
dov, kakor so opredeljena na karti predloga
dolgoročnega plana SR Slovenije št. 14,
— območja pomembnejših ožjih in najožjih
varstvenih pasov zajetij podzemnih voda, ob-
močja pomembnejših podtalnic in glavne sme-
ri napajanja z večjimi regionalnimi vodovodi,
kot je opredeljeno v predlogu dolgoročnega
plana SR Slovenije na karti št. 12,
— območja pomembnejših rezerv rudnin in
mineralnih surovin, kakor je opredeljeno v
predlogu dolgoročnega plana SR Slovenije, na
karti št. 19,
— območja narodnih in krajinskih parkov
ter varstvena območja pomembnejših spomeni-
kov kulturne dediščine, kakor so opredeljena v
predlogu dolgoročnega plana SR Slovenije,
— območja sanacije kakovosti zraka, kakor
so opredeljena v predlogu dolgoročnega plana
SR Slovenije na karti št. 24,
— območja prednostne sanacije potekov
vodotokov, ki so opredeljeni v predlogu dolgo-
ročnega plana SR Slovenije na karti št. 18,
— zasnova funkcij Ptuja v omrežju naselij
SR Slovenije, kakor so opredeljene v predlogu
dolgoročnega plana SR Slovenije,
— zasnova omrežja magistralnih cest, kakor
so opredeljena v predlogu dolgoročnega plana
SR Slovenije, karta št. 7,
— zasnova omrežja magistralnih in glavnih
prog, kakor so opredeljena v predlogu dolgo-
ročnega plana SR Slovenije na karti št. 6,
— zasnova elektroenergetskega omrežja (lo-
kacija termoelektrame-toplame, hidroelek-
trarn, potekov prenosnega omrežja 110 kV, 220
kV in 400 kV), kakor jo opredeljuje predlog
dolgoročnega plana SR Slovenije na karti št. 4.
5.9.2. Obvezna izhodišča dolgoročnega pla-
na občine so naslednja:
— območja, ki so posebnega pomena za
skladen dolgoročni razvoj občine in se jim na-
menska raba ne sme spreminjati, ali se jim sme
spreminjati le pod posebnimi pogoji, določeni-
mi z zakonom. Ta območja so: zemljišča za
trajno kmetijsko rabo stanovanjska območja,
območja za industrijske proizvodne dejavnosti,
območja družbenih oskrbnih, storitvenih in po-
slovnih dejavnosti, druge poselitvene površine
zunaj ureditvenih območij naselij (območja
počitniških hiš-sekundarnih bivališč), območja
večjih prometnih infrastruktumih objektov in
naprav, območja večjih komunalnih objektov
in naprav, območja večjih vodnogospodarskih
objektov in ureditev, območja za izkoriščanje
in raziskovanje mdnin, območja varovanja na-
ravne in kulturne dediščine, območja varova-
nja vodnih virov, območja za posebne namene
ter za druge potrebe splošne ljudske obrambe
in družbene samozaščite,
— prostorske sestavine dolgoročnega plana
občine, ki so obvezno izhodišče za pripravo
srednjeročnih družbenih planov občine, so pri-
kazane skupaj z obveznimi izhodišči iz dolgo-
ročnega plana SR Slovenije, ki se nanašajo na
območje občine Ptuj in prikazana njihova us-
klajenost. Obvezna izhodišča, ki se nan 'ajo
na infrastrukturna omrežja magistralnega po-
mena (avtocesta Šentilj —Maribor—Ptuj) so
prikazana samo funkcionalno ne pa tudi loka-
cijsko, ker bo v prihodnje potrebno nadaljevati
z usklajevanjem lokacije koridorja na medob-
činski ravni tako, da bomo varovali kmetijska
zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SR
Sloveniji in rezervate pitne vode.
5.10. Uresničevanje dolgoročnega plana
Temeljni instrument za uresničevanje dolgo-
ročnega plana občine za obdobje 1986—2000
bo srednjeročni dmžbeni plan in letni planski
akti občine ter drugih subjektov planiranja, ki
bodo oblikovani in sprejeti, izhajajoč iz vsebin-
skih usmeritev tega dolgoročnega plana in bo-
do morali konkretizirati dolgoročne razvojne
cilje in naloge za posamezno petletno obdobje
do leta 2000.
5.10.1. Za izvajanje planiranih usmeritev in
zasnov razvoja v prostoru bomo oblikovali in
sprejeli ustrezne ukrepe na področju dolgoro-
čne zemljiške politike, družbenega nadzora
nad prometom z zemljišči in prednostni vrstni
red vlaganj v pogoje za razvoj. Bolj načrtno
bomo uveljavljali prednostno pravico družbe-
nopolitičnih skupnosti in načrtno pridobivali
zemljišča, ki so določena za poselitev. Zavaro-
vali bomo vsa območja pred stihijskim razvo-
jem in še posebej neorganizirano individualno
stanovanjsko gradnjo in tako varovali območja
med naselji za nadaljnji razvoj.
Komunalno opremljanje zemljišč bomo raz-
vijali na širših osnovah. Predvsem bomo zago-
tovili dolgoročnejše združevanje sredstev za
primarno opremljanje večjih območij za dolgo-
ročni razvoj poselitve in tako zagotovili, da
slabše dostopne lokacije ne bodo preveč obre-
menjevale posameznega investitorja. Na pod-
lagi dolgoročnejše politike komunalnega
opremljanja zemljišč bomo razpolagali z več-
ŠT. 11
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ
STRAN 77
jim številom enakovrednih alternativnih loka-
cij in tako laže dosegli večje zanimanje investi-
torjev za tiste lokacije, ki so v dolgoročnem
planu opredeljene za razvoj specifičnih, pred-
vsem industrijskih dejavnosti.
5.10.2. Temeljna merila in načela za urejanje
posameznih območij so:
— aktiviranje vseh primarnih proizvodnih
potencialov v prostoru ter selektivno vnašanje
neagrarnih funkcij, da bi pridobili nove razvoj-
ne možnosti in kakovosti,
— razmerje med primarnimi in urbanimi
dejavnostmi razvijati tako na ravni posamez-
nih naselij kot programskih zasnov v smeri
komplementarnega prepleta dejavnosti in nji-
hove ekološko skladne vgraditve v krajino,
— razvoj poselitvenih zasnov, posameznih
naselij in spremljajočih dejavnosti usmerjati
skladno z merili, ki jih nalagajo potenciali,
omejitve in ekološke značilnosti posameznega
kulturno-krajinskega sistema,
— v okviru posameznega kulturno-krajin-
skega sistema izoblikovati zaokroženo poselit-
veno in proizvodno strukturo in opredeliti po-
dobna merila za povezovanje s tovorstnimi
mejnimi strukturami,
— kot strokovno podlago za oblikovanje
prostorskih izvedbenih aktov v posameznem
kulturno-krajinskem sistemu izdelati tudi agro-
karte, ki bodo podajale proizvodno usmeritev
in organizacijo primarnih dejavnosti na ravni
celotnega kulturno-krajinskega sistema,
— pri opredleljevanju hierarhično oblikova-
ne poselitvene zasnove za posamezni kulturno-
krajinski sistem je treba izhajati iz pogojev
agrokarte ter urbanih razvojnih usmeritev, v
njej pa natančno opredeliti vsebino, obliko in
funkcijo vsakega posameznega naselja kot na-
selitvenega in proizvodnega jedra.
— morfološka ureditev celotnega prostora
kulturno-krajinskega sistema pogojuje in opre-
deljuje morfološko ureditev v posameznih na-
seljih in ožjih delih prostora. Na tej osnovi izo-
blikovati podobna soodvisna programska, or-
ganizacija, ekološka in oblikovana merila in
načela za urejanje naselij,
— bodočo ureditev prostora kot posledico
premikov in usmeritev do leta 2000 kaže karto-
grafski del plana.
6. RAZVOJ SPLOŠNE LJUDSKE OBRAM-
BE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
V skladu s podružbljanjem splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite je dolgoro-
čni cilj povečati učinkovitost, mobilnost in ce-
lovitost obrambe in samozaščitne sposobnosti
in odpornosti družbe za preprečevanje in ob-
vladovanje vseh vrst družbeno škodljivih poja-
vov v miru ter učinkovito delovanje v primeru
naravnih in drugih nesreč in v morebitnih iz-
rednih razmerah in v vojni.
Razvijali bomo idnustrijske panoge pred-
vsem tiste, ki so ključnega poomena za razvoj
splošne ljudske obrambe in družbene samoza-
ščite in družbene dejavnosti ter v skladu s po-
trebami ukrenili vse potrebno za hiter prehod
celotnega gospodarstva na delo in delovanje v
vseh razmerah in oblikah agresije.
Na strateško pomembnih smereh in v hribo-
vitih predelih bomo vzpodbujali graditev in
proizvodnjo manjših proizvodnih obratov in
storitvenih zmogljivosti predvsem za potrebe v
vojni (manjših industrijskih obratov, majhnih
hidrocentral, agregatov, lokalnih vodovo-
dov .. .).
Za uspešno izpolnjevanje obrambnih in za-
ščitnih nalog bomo izvajali vse oblike usposa-
bljanja prebivalstva, zlasti mladine.
V skladu s prioriteto razvoja teritorialne
obrambe bomo krepili njeno tehnično oprem-
ljenost, usposobljenost in mobilnost. Z načr-
tnim uveljavljanjem in krepitvijo narodne za-
ščite kot najširše organizirane oblike obramb-
nega in samozaščitnega delovanja bomo pove-
čali samozaščitno in obrambno moč za vodenje
oboroženega splošnega ljudskega odpora tudi
v najtežjih razmerah dolgotrajne vojne.
Prizadevali si bomo z organizacijskimi in ka-
drovskimi ukrepi vključiti čim širši krog delov-
nih ljudi in občanov v enote civilne zaščite ter
tako povečati učinkovitost in usklajenost civil-
ne zaščite s potrebami delovnih in življenjskih
okolij. Povdarek bomo še naprej dajali izvaja-
nju predpisov s področja zakloniščne politike.
Dograjevali in posodabljali bomo avtonom-
ni sistem upravnih zvez ter sistem za opazova-
nje in obveščanje.
Gasilske enote v OZD in prostovoljnih gasil-
skih društvih, kjer sedanje stanje požarne var-
nosti ne ustreza minimalnim potrebam požar-
ne preventive, bomo kadrovsko izpopolnili in
tehnično opremili.
V skladu z republiškimi predpisi bomo obli-
kovali občinske blagovne rezerve najnujnejših
življenjskih artiklov, s povdarkom na oblikova-
nju rezerv v živem, obenem pa bomo občinske
blagovne rezerve razširili še z rezervami zdra-
vil, repromateriala in zaščitnih sredstev.
Številka: 30-12/81-3
Ptuj,
Predsednik
Skupščine bočine Ptuj
Franc TETlCKOVlC dipl. sociolog 1. r.
STRAN 78 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 11
St 11 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 79
STRAN 80 URADNI VESTNfK OBCIN ORMOZ IN PTUJ ST.11
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa ie skupaj s Tednikom, izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, IMaribor.