Dopisi. Iz Maribora. (Sijajno družt^eno zabavo) priredila je dne 5. t. m. 7 lepih čitalničnib prostorijah nadepolna mladež učeca se na gimnaziji niariborskej 7 spomin in sla^o onemu Sudnemu može^i, za kojega, kakor nam Presem trdi, nekdaj ni marala družba in on — ne za njo; može^i, ki je rojen 7 odljudnej goš8a7i sam za se živel, ,,brez plenka in c^enka o petji ko ptič". Temu redkemu samouku, ki je S7oje dni ginmazijsko mladež pesmi latinske, helenske, teutonske učil; spretnemu stihot7orcu Valentinu Vodniku, ki je 7 ,,letih nerodnih okrogle nam pel" — in 7elikemu njego^emu u8encu, kojemu se samo edna edina želja bila spolnila: rda 7 zemlji domači mu truplo leži". — Tema dvema B7itlima z^ezdama n& obnebji poezije slo^enske uapravlja za čast domovine gore8a naša mladina, 7 raznib mestih se uSeča, leto na leto primerne družbene zaba^e z uamero: naj bi se tako s časom po^zdignil narodni ponos, kojega ae 7 mnogib straneh teža^no pogrešujemo. Edor še ima količkaj srca za 87oj nepok^arjeni, po nedolžnem in kmičnem zatiro^ani narod, mora biti hvaležen 7rlim naaim mlndenčem in rado^ati se njim, kojim bo se že 8ez malo let po^erila skib in briga za boljšo bodoSnost drage nam očetnjave. Domoljubni sokoliči, ki so nam priiedili ,,Vodniko7 7e6er", dokazali so s tem, kako velika razlika je med njimi in takimi, kojim je uzor: fllrst 7on tboro^anje, salamandro^anje in ,,scbniisse".. Veselice se je 7deležilo toliko odličoih gosto?, da so prostorne sobane bile skoro pretesne. Pe^ci so se pokazali kaj izurjeni in so tako dobro peli, da so 7aled pob^alnega ploakanja skoio 7sako pesmo pona^ljali. Tudi gO7ornik in deklaraator zaslužila sta burno odobra^anje, s kojim sta bila pozdra7ljena. Se ni dolgo tega, da je dijakom bilo prepo^edano 7 ,,6italnici" zglasiti se. Sedaj je drugače in toraj stojimo pred znamenjem, da se bližamo boljšim čaaom! Bog daj! *** Iz Celja. (Celjski prebivalci — jetniki.) Tukajanji list naznanja, da ateje celjsko niesto med 5393 prebi^alci 3295 oseb, ki go7orijo nemški, 1872, ktere govorijo slo^enski jezik. Zra^en teh imamo 5 Čeho7, 9 Hr^atov, 22 Labo7 in 1 Magjara. Med onimi 1872 slo^enski go7ore8imi je vštetih 296 7ojako7, 364 jetniko7 in 67 bolniko7 7 celjski bolnišnici. Iz tega raz^idimo, da naše meato še ni 7se ponemčeno in da si le slepa zagrizenost drzne trditi, čea, da je značaj celjskega mesta nemški. In med onimi 3295 Nemci, koliko je med njimi trdib slo^enskih blapce7 in dekel, ki so pa pri tem popolnoma nedolžni, da figurirajo 7 zapisnikih kot trdi Nemci. Nemaki liat celjski poroča na dalje, da so celjski jetniki 7 prete8enem letu zaslužili nad 8400 fl.— blizu polo^ico tega zneaka je prejela drža^na blagajnica, polo^ica pa jejetnikom ostala. Toraj ao si jetniki prislužili nad 4100 fl." — Oni imajo 7 ječi dobro hrano, grejo zjutraj do poldne na delo, se po7rnejo h kosilu 7 kajho, ob eni popoldne gred6 zopet na delo, za 7ecerjo jim tudi nij treba skrbeti, 7saj jim je že pripra^ljena; stano^anja in obleke njim tudi nij treba plače^ati. Na dan zaslužijo po 60 kr. — polo^ica ostane 7 drža^ni kasi, po 2 kr. dobi jetniaki iiadzoruikj gS kr, pa se shrani jetniku. Ob nedeljah so imeli že do zdaj ti siromaki falat mesa. Prejšnji minister pravoaodja je imel ž njimi ae po8ebno vamiljenje. Kajti eden najvažnejših njegovih ukazov je gotovo ta, da se ima vsem jetnikom, brez razločka na njibovo vero, tudi ob vseb zapovedanih praznikiL med letom in pa ob cesarjevem rojstnem dnevi in godu kubati meso. Vsled tega ukaza profitirajo ae tudi protestantovski in judovaki jetniki; tudi leti morajo ob katoliških praznikih jeati meso. Nii, jetniki se V8led tega ne bojo kajbe bolje bali, kakor poprej. Zato so pa tudi celjske ječe, v kterib bi imelo ,,prebivati" le 180 jetnikov, tako prenapolnjene, da se morajo vedno odpošiljati na vse strani, ker je poslopje za nje že pretesno. — Nisem slišal, je li prejšnjega ministra za pravosodje kdo obžaloval ali ne, da je moral odstopiti ter prostor napraviti dr. Pražaku. Obžalovali so njegov odstop gotovo — arestanti. Iz Šmartna pri Slovenjgradci. (0 d p r a v 1 j e n učitelj.) Naš g. nadučitelj je začetkom šolskega leta zbolel. Dobil je tedaj za nekaj čaaaodpust. Za namestnika mu je bil poslan nekov g. Josef Scbwegler od Šmarije pri Jelšah ali od Zibike. — Česar je vse našim otrokom pravil, ni za pisati, ker ni za javnost. Samo to naj omenimo, da je otrokom razlagal, da človeška duša po smrti v ktero živinče, n. pr. v osla vleze. Otrokom je dajal različna imena n. pr. norangutan" itd. Malokteri dan je bil v šoli dovolj v redu, zato so pa tudi nekteri 8'ariši začeli svoje otroke v Slovengradec v šolo pošiljati, drugi so jib pa zadržali doma. Dne 28. jan. je vendarle dobil odpust. Pa tudi bvala Bogu, da je nzginolu, boljae nikdar, nikjer in nobene aole, kakor pa takega učitelja v šoli. Želimo vsi njemu srečen pot. Učiteljem še posebno povemo, kako je obravnaval berilo ,,Peter in Pavel" (v III. berilu); zapisal je namieč v tednico pod ,,zgodovino" tako-le: ,,To berilo Peter in Pavel je prav priiično za domače butelne." Vse to v svaritev vsakemu, kteri ne želi biti prevarjen, kakor jih je bilo več prevarjeuib, tudi g. nadučitelj sam. Krajniv aolski svet. OdMarije Snežne na Velki. (Žalostna smrt.) V nedeljo 30. jan. t. 1. izročili smo truplo nepozabljivega kmeta Janeza Sabeder, 69 let starega pa še krepkega, hladnej zemlji. Pokojni bil je tib in miren mož, blagega srca do sosedov in siromakov, izgleden gospodar in poaten kristijan. Siromaček zakrivil si sam lastne rane smrti ni; bil je naniieč pred 9 tedni od steklega psa na roki obgrizen. Ob jednem obgrizel mu je tudi 4 svinje in jedno kravo, koje so morali, ker so zarad stekline se strašno slinile in divjale, vže pred cnim mesecem pokončati. — Vsled tega sedaj kmeta še večji strah in žalost obideta ter se začne pripravljati na pot v dolgo večnost. Vže kot obgrizen opravil je po krščanski navadi sv. izpoved; da bi se vdeležil tudi popolnoma odpuatkov, prejel je sv. zakramente v osmini prealadkega Imena Jezusovega. V torek 25. jan. občutil je v grlu bolenje in mrzenje do vode. Koj drugi dea pošlje po dobrega ma soseda, proae6 ga, naj mu prinkrbi duhovna, da prejme sv. zakramente za umirajoče. Od mize vstal je nekoliko preplaaen č. g. župnik, kojega ai je bolenik izvolil. Vestno je opravil mož najimenitnejše delo , ter ob konci mnogobrojno zbranemu ljudstvu rekel: Vidim, da moram umreti, zatoraj prosim, odpustite mi, 6e sem vas kedaj razžalil." Od sedaj mu je vedno huje prihajalo, vrli in pridni atsedi ga opazujejo, tolažijo in po moči pomagajo, kojim pa reče: ,,Sedaj bom začel tako lajati, da bo vsa hisa pasjega glaau polna." Ker je pa nekoliko jenjalo, poproai še okoli stojece za vodo rekoč: rJaz pa bocem po sili vodo piti, mogoče da mi pomaga". Odveč mu je mrzela, ter povzročila še hujaib bolecin; dobri sosedi so ga morali priklenoti. Pa usmiljeni Bog ga ni pustil dolgo teb stiaanih muk trpeti, vže v petek ob ]/212 dopoludne ga je smrt pokosila. — Bodi mu zemljica labka! Pri omenjenej hiši pa ie nesreči ni konca. Še dva otroka je baje pes zgrizil. Pazite toraj. Iz Šaleškedoline. (Živ pokopan?) V Škalski fari so prvega februarja t. 1. pogrebci jamo kopali za ranjkega Goloba ter v bližnjem frianem grobu, kamor je bilo malo popred šestletno dete zakopano, čuli glasno stokanje in jamranje, ki je trajalo celo */* ure- Pogrebec Obul iz Zaberd je to posebno dobro 6ul, vendar mu je kakor drugim manjkalo poguma, da bi bil dete izkopati skusil. Žalibog! pustili so ga svojej žalostuej osodi! Toliko vendar je jaano, da je bilo živo pokopano. Vpraaa se radi tega v imenu človekoljubja: Imajo v Škalah mrliakega oglednika ali ne in ali spolnuje ta svojo dolžnost! Iz Središča. (Prvič narodni okrajni zastop ormožki) je ove dni zboroval. Nemškutarji 80 se doma poskrili. Roto7ž bil je pa zaprt. Zborovalo je se torej v gostilni g. Žinka. Čudilo je se pa vse, zakaj ni priael prejšnji načelnik g. Kada. Trebalo ga je krvavo, da bi bil zmešane račune razvozljal. Računi so pomanjkljivi in brez potrebnih jim prilog. Za okrajnega zdravnika siromakom izvoljen je g. dr. Žižek, nemakutaraki kandidat g. Sevfried je propal. Naj mu kaj zaslužiti dajo oni nemčurji, s katerimi je do sedaj pri volitvah zmiraj vlekel. Svoji k svojim! Iz Slatinske soseske. (Graje vredna navada) je, da se lepa slovenska imena pacijo. C. k. okrajno glavarstvo ptujsko je zaukazalo hiaam pribiti bišne številke s srenjskim imenom vied. No, in pri naa imamo sedaj povsod pribito: Gemeinde Terschische. Tako je spakodrano naše slovensko: Tržiše. Oblekli so srenjo v nemški kožub. Kdo je temu kriv? Pred leti so več srenj okolo Slatine stlačili v eno nSlatinsko gmajnšno", kder so 3 Nemci, tujci. ;Jeli radi teb 3 piišleeev treba vse ponemčiti? Slovenaki predstojniki bi naj ne trobili v nemškutarski rog! ,,Le po svoje", rekli so svitli cesar istrijskemu Hi*7atu, ki se je mu8il cesarja nago^oriti 7 italijanščini, katere pa še pra7 niti razumeval ni. Slo^enska dostojnost, narodni ponos nam brani Nemcem na ljubo 7sem slo^enskim bišam 7 soseski nabiti tablice: ,,Gemeinde Terscbiecbe'1. Ne smešimo sami sebe!