788
Baladic murskih tenje, ponovitve1
Franc Lainšček Feri
JAJČEVCI2    beluh3 dedin beljaka, belih skazic bela moča, žolta plaz obraza kdo brede kdo krmari, kdo pelda4 v svirni čas jeduha ni nam — zenice so podplati in dan in noč sta čarni krasti ni nam izrasti
o Voj5 v nebivanju hoteti, sembiti, tjakaj edino dimenzijo šteti o Voj, ki smrti delaš, boš zmogel greh storiti
BUBE«.7    gugljaj teh hotnic, daritev prvešča, posvetno na edincatem zidanem vlasi pravbodi drobovje raztrosi iz vsakega zrkla na vreteno navija in moli pravbodi8
gugljaj teh smrtnic navznoterdaritev pravbodi zarodek iz smrti9
1  Murske balade, slovenski prepev.
2  Prva, uvodna.
3  Po murski legendi: človek brez madeža.
4  Nar. Peldati ali peldivati — prerokovati.
5  Po murski legendi: Prvi človek, ki se je zavedel samega sebe kot minljivega. Daroval je življenje, postal božanstvo, tj. Voj, murski bog življenja.
6  Druga, uvodna.
7  Po murski legendi: kroglice leskove plesni, ki so jih ponavadi hranili v posebni dolbeni votlini nad vhodnim obokom. V njih so bile sojenice duhovnega v človeku, tj. gospodarju in moških potomcih.
8  Vraža pravbodi ima značaj molitve. Pri obredu prošnje so z različnim naglasom izgovarjali samo to besedo.
789
Baladic murskih tenje, ponovitve
VOJŠČAKI14    teh čet nesvet teh votlih straž temno pečateni koraki
teh milih lic bohot, iz sedmih prstov in mezica rasteni veljaki teh večnih srdb kdor mejo nosi meje ne prestopi15 — svet balad so ničelni okopi16
en sam dotik iz krika rastejo živali17
VELJAKI18    luč bela belih lic,19 kar znani terja in kar terja znani
ne mrtev, mrtev za življenja dan, ne eden, sedem, narod ves na dlani iz prestola
krvavih prva polovica iz boli, krvavih druga polovica iz trpi krvavih tretja polovica — sinov sinovi — ki je ni20
10  Tretja, pojasnjujoča.
11  Po murski legendi: nezaželjeni otroci mislijo s skupno glavo, tj. pa-glavo, ki je vsem ena in večna.
12  Stropna luč ali oko božanstva. Gre za doslej neznano mitologijo Boga in Satana v eni osebi. Bolje in vražje v enem. Catalogus cleri dioeceis Sabarienis.
13  Glej op. 11.
14  Četrta, pojasnjujoča.
15  Vojaški poklic/služba je bil v murskih legendah zmeraj izpostavljen kot nečasten in zato zaničevan.
16  Po Štefanu Murskem: paradoks navidezne razrešitve srdb s silo, tj. brez duhovne pomiritve.
17  Po ljudskem verovanju se iz smrtnih krikov rojevajo tenje zveri.
18  Peta, pojasnjujoča.
19  Po murski legendi: veljake so enačili z božanstvi, jim pripisovali njihove lastnosti.
10 Po Štefanu Murskem: paradoks poskusa s prihodnostjo.
PAGLAVCI10,»     sekiric brusi, v njih iverjih pritlikavi obrazi — kdo bode, oče, mati tak shuda ta rod gosenih glav pri glavi, tak shuda shuda v cimper stavkokazi, ti mravlji glasi z rokami med nogami
ne mali zov te svete brige iz kričavosti ravnic glavarji kam pojde, kam stropna luč12 udari mali angelci13 razglavi
790
Franc Lainšček Feri
PRAVDAČI21    ni čistopisja, očetje moji moji dedje paragrafi22
švist vekov pravdo skoz in skoz pretika, kaj črnim luknjam kaj marmornim končajem stavi 23. . .
duh zemlje kri trpina, človek v večni spravi: kod bode, naj udari o pribiru edino še ihtavost teh baladic pravi24
STARCI25 26       cincavci stari trdokože bisernina,27 če smo, smo prav izbrali pred ščit — in dvom glodač in misli vsilne žvečilna mrena pred ščit krjavlji v naši rani
verjetnost naša bo grobnina, vseh nebnic bomo kljubujoči svati še če nas na sedmero stran obrne dotikljaji piškavci ostanejo pred nami
GNILEC28     mehkih glavic žolte pentlje žoltih suknjič pikic tonkic Ion29 pomladni kakor sonce kakor ose vsepovsodna žolta žela — ni ugriza brez dotika — kvarterje je rez odmika
ko se ajsa gori doli, ko se rima, pesem dela
dve ročici obviseli, vsi golobčki pozaspali tanek glasek mami pravi:
¦. zakaj ta gnilec v moji glavi
21  Šesta, pojasnjujoča.
22  Paragraf kot določilo. Op. Monumenta, series prima. 25 Nepopoln zapis: le tukaj dolbenka mesena.
24  Triada: Vojščaki, Veljaki, Pravdači.
25  Sedma, zadnja pojasnjujoča.
26  Po Štefanu Murskem: Starci so sinonim zaključenega življenja. Njih naloga je prenesti na rod morebitna spoznanja o skrivnosti bivanja. Iz zbira teh poročil naj bi pokolenja nekoč izluščila odrešujočo resnico.         |
27  Starce, ki so dolžnost (op. 26) opravili, so'pokopali ob polni luni, kar je bilo znak posebne časti.
28  Osma, ponovljena.
29  Nar. Povračilo, tudi obdaritev. Tu daritev.
30  Po Štefanu Murskem: kakor je sok življenja v glavi, tako je tudi vzrok smrti zmeraj v glavi.
791
Baladic murskih tenje, ponovitve
PRIDIH31    oček mali, slednja slika kar so zmerajživega sveta kristali oček kuka iz pridiha komajriba s telescem v glavi oček mora v posvetno skozi ravnotežje potovati
ni upora ni netiva, pot je takšna kot so zdavnaj jo izbrali a skrinja vendar trkom poči, glasov glasovi bodo v njej nastali32
ODMEV33   beli risi  beli glasi, kaj so mene sem poslali, mojo živo dušo
mrtvim jedcem darovali, kaj so travam travo, srnam srno, mojim krilom križemkraž metulja34 darovali
ko se plete, ko se jase in brklja okoli, iz telesja lastnega iz drobnic okopi35
LUKNJA36-37    kar luknje vnetim luknjalcem praznine, kar opne teh misli
s svojim navideznim risom, sem bližje od navznoterprežeče bližave taisto od vsaksebi štrleče daljave
satambiva38 mojega drugega življenje satambiva39 biva nebesedo, samovsebnost vprašanja40
31  Deveta, ponovljena.
32  Glej op. 20.
33  Deseta, ponovljena.
34  Po murski legendi: duša zapusti telo v podobi metulja.
35  Glej op. 20.
36  Enajsta, zaključna.
37  Luknje ali njih tenje.
38  Vraža satambiva je imela značaj molitve. (Glej op. 8) Je nekakšna protiutež vraži pravbodi. Njen smoter ni znan.
39  Po Štefanu Murskem: Človek biva tudi izza predstave o posvetnem in izza predstave o sebi.
40  Vprašanje, ki je obenem odgovor in tako ključ Murskih balad. Poročilo o samoti in molku Štefana Murskega, Monumenta, series prima.
792                                                                                                 Franc Lainšček Feri
RASTEM41-«    rastem črni labodi neznanja, rastem iz zenikrvavijo, jim zrklo razpada, slika ostaja: vse kar na telesju plesavih smrtnic vse kar na telesju iz telesja43
je hotnost nikogršnja hotnost iz niča hoteti je sedem, sedemkrat sedem prešteti
41  Dvanajsta, zaključna.
42  Nar. Arh. Rastem, vzklik življenju.
43  Po Štefanu Murskem:  človek in človek kot bivajoče izza predstave o sebi tvorita nasprotje, ki v naključni razrešitvi nujno povzroči smrt obojega.