V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za	celo leto	.	6	for.	20	kr.
„	pol leta	.	3	„	SO	„
„	četert leta	1	„	70	„
ii	mesec .	.	—	„	GO	„
Po pošti:
Za jielo leto .	7 for. 50 kr.
•	3	„ 80 „
- » 70 *
M. 43.
V Celovcu v saboto 26. maja 1866.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat,, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tresi! II.
Čujte ttorodci vsa!
Po vseh deželah ljube Avstrije kaže se krepko in mogočno duh ljubezni do domovine.
Spoznati morajo, da so se močno goljufali vsi tisti, ki so mislili, da je naša der-žava znotrej oslabljena in da so dežele in narodi med seboj v boju Namesto slabega, obnemoglega bolnika se nasprotnikom nasproti postavlja na boj pripravljen, do zob oborožen korenjak.
Vsaka dežela velike Avstrije daje denarja in kri, kolikor koli le premore. — Tudi Koroška ne bo zaostajala.
Poslala je Koroška v polnem številu vse svoje sinove, ki jih je klical cesar pod bojna bandera. — Pa zamore še pomagati, da se dožene še druga imenitna reč.
Vemo iz poprejšnjih vojsk, kaj znajo ta-lijanski prostovoljci. Po južnih naših planinah se klatijo, dražijo za herbtom našo armado in, če jih danes tukaj odpodiš, pokažejo se ti jutri na drugem mestu. Zatorej so izvedeni možje svetovali, naj se tem prostovoljcem od naše strani nasproti postavijo posebna kardela.
Tiroljska v ta namen napravlja svoje deželne strelce. Na Štajerskem nabirajo domoljubni možje v ravno ta namen posebno kardelo tako imenovanih „planinskih lovcev11 ali po nemški „Alpenjiiger."
Tudi koroška dežela je planinska dežela. Pa premajhna je, da bi sama za se tako kardelo spravil, na noge; naj se torej pridruži sosednej Štajerskej deželi, ki nam je v žlahti po kervi in jeziku.
Ta misel je podpisane nagnala, da so se pogovorili z gospodom, ki ga je presvitli cesar imenoval za poveljnika ali komandanta nplaninskih lovcev. “ Združili so se v poseben odbor in si stavili to nalogo, nabirati dobrovoljne darove in potrebne denarje, pa tudi pomagati in voditi, da se nabirajo potrebni možaki. Ako se jih dosti nabere, pridružijo se štajerskemu kardelu, pa vendar tako, da bojo stali pod svojim lastnim poveljnikom.
Preden se pa zamorejo ljudje nabirati, mora potrebni denar biti pri roči.
Gre pa le samo za to, da se nabere toliko denarja, kar ga je treba, da se „planinci lovci“ na noge spravijo, oblečejo in oborožajo. Tako napravljene lovce prevzame deržava in jih bode oskerbljevala ona. Res, da je naša dežela le borna in nima Veliko denarnih moči, vendar dosti bode za to, da se kaj imenitnega doseže. Poznamo ■mše ljube Korošce, njih ljubezen do domovine in njih veliko darežljivost. Zatorej terd-m> zaupamo, da bodemo skorej skorej v ®tanu, tudi drugega dela naloge svoje lotiti se.
wKar se zgodi, mora se zgoditi pri tej pri-ck Vsak, tudi najmanjši dar, se bode rado-v°ljno in hvaležno sprejel kakor daritev na °Uar ljube nam domovine.
Darovi so morejo oddajati pri vseh okrajih predstojnikih cele dežele, v kanceliji mestnega župana v Celovcu, ali pa pri de-
želne j denarnici. Kar kdo daruje, poterdilo se mu bode pismeno.
Po vseh deželnih časnikih se bojo darovi oznanjali ob svojem čaju, pa tudi ravno po tem potu povedalo, kam in kako so se prejeti darovi obračali, in ako bi se nabralo več, kolikor je treba, bode se po razmeri darovavcem dalo nazaj.
Korošci! V imenu drage domovine vas še nikoli niso zastonj klicali, da pomagajte in darujte!
Skazite se tudi zdaj prave domoljube! Veče nevarnosti naše Avstrije se niso obdajale, — v pravičnejšo vojsko naši vojaki ne morejo iti.
Bog daj banderom presvitlega cesarja srečo in zmago !
V Celovcu 21. maja 18G6.
Koroški odbor za napravo kardela „planinskih lovcev.1*
Predsednik:
Anton grof Goes.
Odborniki:
Karl baron C n o b 1 o c h, Oskar baron F i n,
Jožef Žk-Ti u e b e r,
Maks vitez Moro,
Leopold Nagel,
Franc baron S c h 1 u g a,
Karl baron S p i n e 11 e.
Dajte in se vam bo dalo!
Domovina je v veliki nevarnosti. Od dveh strani jej žuga kervava, strašna vojska. Treba bode narodom, dajati in darovati denar, kri in življenje. Pripravljeni so narodi, položiti na oltar svoje domovine vse, kar imajo. Pa darovali bi še rajši, ko bi se jim tudi dajalo od druge strani in vsaj nekoliko povračevali njih neizmerni darovi. Naj torej naša visoka vlada ne kliče samo: Dajte, dajte! timveč naj tudi spregovori sladko besedo: Nate! to le imate za povračilo! To bi vlada naša kaj lehko storila, — saj ni toliko, kar narodi tirjajo. Narodi hočejo, naj stopi to, kar jim je dano že davno na papirju , vsaj enkrat tudi v življenje.
Imamo ustavo ali konstitucijo in svitli cesar jo je poterdil že večkrat. Pa mini-sterstvu sovražni časniki — prijatli stare sisteme — pisarili in rili so tako dolgo, da so pri ljudeh podkopali vse zaupanje. Dalje so pred durmi tako imenitne dogodbe , da bi visoka vlada kaj modro storila, ako bi vso. odgovornost za nje ne basala samo na svoje rame. Narodi hočejo in prosijo, naj se skličejo in poprašajo narodni poslanci in visoko vlado v tako nevarnej dobi podpirajo s svojim svetom in djanjem.
Imamo narodno ravnop ravnost. Svitli cesar in visoko ministerstvo sta jo nam že večkrat zaterdila. Pa vse je še na papirju; v djanju in življenji , postavimo po šolah in uradnijah, pa tudi pri visokej politiki se še malo čuti o njej.
Imamo obljubljeno avtonomijo ali samoupravo, —■ grof Belcredi je že večkrat spregovoril kaj lepih besed o tej zadevi. Povsod pa le gospodari še stara birokracija in se obnaša po ljubej starej navadi, pošilja na Dunaj svoje stare „Berichte“ in ljudem se pravica sodi pe teli „berichtih“ !
Imamo obljubljeno pomilovanje ali amnestijo za tiskarne pregreške in minister Belcredi sam je rekel, naj se tisti, ki milosti iščejo, naravnost obernejo na cesarja, prosijo pomilovanja in dobili ga bojo. Pa visoko ministerstvo za pravosodje takih prošenj cesarju še ne predlaga ne, temveč naravnost jih pošilja nazaj s pristavkom : „Aus Abgang rucksichtswiirdiger Griinde zu einer hohern Vorlage nich geeignet". Prašamo, kdo pomiluje: presvitli cesar ali le minister? Zakaj se prošnja cesarju ne predloži ?
Imamo posebno mi Slovenci znano ogromno peticijo ali prošnjo, v kterej so naznanjene vse želje in prošnje naše; pa cela ta prošnja podpisana od 20.000 Slovencev, mirno počiva v kakem predalčeku in čaka odrešenja vsaj v tem, kar zadeva .šole in uradnije naše: Naj bi se odločil obrok, do kterega mora vsak uradnik na Slovenskem znati slovenski!
Glejte, narodi ne tirjajo ničesar, kar bi bilo prenapeto ali škodljivo, nevarno ali nemogoče; dajajte torej s polno roko in dajalo se bode tudi vam nazaj. Ljubezen in serce vsakega naroda je kaj dober kup na prodaj, — ne zamujajte v tej velikej nevarnosti in potrebi jih kupovati in pridobivati: Dajajte in se vam bo dalo, — dalo vse: denar, kri in življenje!
Avstrijansko cesarstvo.
Armade se zmiraj bolj ena drugi bližajo. Skorej da bije osodopolna ura. Na mir že morebiti noben več ne misli, — vse je obupalo nad njim! Binkoštne praznike se nam tedaj ni nič na bolje obernilo. Gre nam torej vso moč misliti na varstvo in obrambo domovine! Velike, neizrečeno velike žertve nas čakajo, — da bi le tudi kaj zdale in bi ne tekla zopet zastonj kri! Res da se par dni sem spet na vso sapo o kongresu piše in da se je za gotovo naznanilo, da se že kakor včeraj snide, ali javeljne bo kaj ž njim in spustili so to raco prej ko ne le zavolj tega po svetu, da se med tem časom še bolje za vojsko pripravijo. Tudi piše francoski časnik „La France", da je že prepozno zanj! Vsa vprašanja se bodo tedaj z bodali vreševala! Kar se je sejalo, bode se želo! Še onkrat pa ponavljamo, da bi bilo pri sedanjih okoliščinah gotovo bolje za vse, ako bi se mirno porazumeti hotli, kajti ta vojska bi bila le kabinetom (vladam), ne pa narodom v prid, in na vse zadnje pride vendarle kongres na versto. Kljubu vsemu temu naj pa vendar omenimo i poglavitne točke, ki so jih v Parizu kot program^ za kongres sestavili in se glase : „Zastran Šle-vik-Holstinskega vprašanja naj ondotni pre-bivavci sami sklenejo, kaj da za dobro spoznajo. Nemška zvezina ustava naj se po-
pravi tako in toliko, da to drugim deržavam ne bo na škodo in da se ohrani njih zdyja veljava in moč (ravnotežje). Avstrija “naj Italijanom za kako odškodnino (ktero? ni povedano) Beneško izroči in novo italijansko kraljestvo spozna, le-to pa naj se zaveže, papežu sedanje posestvo ohraniti". —■ Kakor Angleški časniki pišejo, naznanil se je ta program avstrijski vladi, onavpa da je neki odgovorila, da noče zastran Šlesvik-Holštinskega splošnega glasovanja (suffrage universel), ampak le to, da naj se samo stanovi o tem posvetujejo. Zastran zvezine us tave zaverže pruski predlog (splošno glasovanje in neposrednje volitve) ; zastran Beneškega pa bi rada poprej vedela, kaj bi se jej za odškodnino dalo. — Toliko o tem programu. Morebiti se res kaj dogovarja ali zdi se nam, da vse le na videz in da ne bo iz te moke za zdaj nič še kruha!
Binkoštne praznike je bil shod nemških poslancev v Frankobrodu. Tudi avstrijski so bili tj e povabljeni, ali nobeden ni prišel, kar je popolnoma prav, saj nima nihče tam nič opraviti.
Iz Dalmacije nam poročajo časniki, da so slov anski Dalmatinci kaj zelo dobrega duha navzeti in pripravljeni za Avstrijo boriti se na življenje in smert. Zakaj se vendar niso do zdaj bolje podpirali?
Ves stari deržavni dolg je znašal konec meseca decemb. 1865 v dunajski veliavi 25,047.549 gld. 20 kr.
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovca. (Ljudske šole na Koroškem; — planinski lovci; — oficirski strežaji in straže; — vreme). Mi koroški Slovenci smo pač prave reve; ne moremo reči: Napravite nam šole tako, kakor' je priporočal deželni zbor. Dozdaj se dež. zbor tega predmeta še dotaknil ni in gorje nam, kedar se ga dotakne, — tedaj bode slovenščini po ljudskih šolah klenkalo. Pa upajmo, da bode visoka vlada zvesto stala na straži in skcr-bela, da prava ljudska omika nobene škode ne terpi. Zatorej ne more in tudi ne bo nikoli dovolila, da se ljudske šole proti zdravi pameti in proti pravilom veljavne pedagogike ne bojo osnovale. Vlade sveta dolžnost pa tudi njen lastni največi dobiček je, da si napravi dobro vredjenih ljudskih šol in dobi omikanih prebivavcev.
Ako ravno ne moremo kazati na predloge dež. zbora v šolskih zadevah, pa moremo kazati na postave, ktere dozdaj po naših ljudskih šolah veljajo. Kar je knezoško-fijska konsistorija v škofijskem zakoniku II. 3. št. 237 1. 1860 zastran učnega jezika zaukazala, je vse hvalo vredno in prav veseli in zadovoljni bomo Slovenci, če se le to tudi po vsej deželi zvesto spolnjuje.
Že je „Slovenec" v št. 16 t. 1. to postavo obširno donesel, zatorej jo danes le kratko posname.
Za nepremakljivo pravilo velja: c er k veni jezikje tudi v šoli učni jezik. Keršanski nauk se mora v vseh razredih v maternem jeziku učiti. V namešanih farah se rabita oba jezika, vendar podućni in poglavitni jezik je jezik večine. Kjer so otroci, ki so za više šole namenjeni, naj se jim nauk v nemškem jeziku deli v posebnih urah. Tako je postava za ljudske šole na kmetih in hvaležni povemo, da se oblastnije tudi po njej ravnajo: Marsiktera nemšku-tarska občina se je že zavernila na to postavno pot. — Ali druga je po mestih, ter-gih, in po tistih vasćh, kjer je kaka urad-nija ali fužina; tam se še vedno misli, da so 3 — 4 nemški otroci toliko vredni, kakor 50 — 60 slovenskih in tu se še vedno nemškulari. V Velikovcu smo šole že popisali ; kako je v dolnjem Dravberdcu , Prevaljah, Pliberce, železni Kapli, Doberlivasi,
— 166 —
Borovljah, Rožece, Podkloštrom , naj na m naznanjajo rodoljubni gospodje.—
Naš deželni glavar potrebuje planinski h lovcev in se je Bpomnil, da so tudi Slovenci na Koroškem, ter je poslal tudi „Slovencu" oklic, ki stoji danešnjemu „Slovencu" na čelu. Naj bi tudi S.ovenci pridno pomagali, za to jih prosimo in vabimo, Nemci pa naj tudi pri drugih priložnostih nc zabijo, da živijo na Koroškem tudi Slovenci!
Vsakdo lehko sprevidi, da vojakov sila veliko potrebujemo. Zatorej mislim, da mi nihče no bode za zlo jemal, ako naravnost povem, kar mi je v glavo padlo. Oficirskih strežajev je okoli 16 — 17.000; — častnik ali oficir v mirnih časih, tem manj v vojski posebnega strežaja potrebuje. Ali bi ne bilo dosti, da po dva, tri častniki enega strežaja imajo? Dalje vidimo, kako pred nekterimi hišami po dva stražnika semtertjo hodita, lenobo paseta in menda hišo varujeta, da je kdo ne odnese! To je neka nova naprava, še le Bach jo je iztuhtal. Kedar imajo vojaki časa, no bodi! če koga ta igrača veseli, akoravno se stražniki po zimi v hudem mrazu človeku v serce smilijo. Vse druga pa je v vojski, tam vojščaki niso za igranje in kratek čas. Ako se opustč vse nepotrebne straže po celej deržavi dobimo gotovo cel regiment pravih vojakov. In tako bi se dalo še marsikaj prenarediti in na bolje oberniti. — Slabo, inerzlo vreme je napravilo neizrečeno škode: po nekterih krajih že ozimino se-čejo, fižol, buče, turšico pa vnovič sadijo, nevarnost je še vedno velika, snega je po vseh planinah vse debelo!
(Tatvin e). Binkoštne praznike niso se godile le po polju in na vertih žalostne reči, temuč tudi drugod. V Bilčovsu so oropali cerkev in jej odnesli monštranco, na ciboriji pokrov s srebernim križem, nekaj ranja in Spere z nekterih plajšćev. V gori lizo Petrovca pri Humbrze so našli nekaj ostankov monstrance, pokrov in pranje. Vse se hrani pri okrajni oblastniji v Celovcu. — Dalje poskušali so vlomiti v cerkev v Otoce, zvertali tri velike luknje v cerkvena vrata, da bi jih mogli odpreti, pa vendar ni jim šlo srečno izpod rok, pleh je bil preterden ali pa so bili odpodeni. — V Žrel-cu so vlomili v farovško čumnato in odnesli vse, kar je bilo notri. Vse to se godi blizo Celovca, kjer so žandarji in toliko vojakov in zdaj po letu, ko druge male od takih reči ni bilo nič slišati.
Iz Velikovca. (Šolske zadeve, kako je ž njimi?) Premili mi „Slovenec"! Kaj smo ti neki Velikovčani storili, da nam zavoljo šole tako toplo daješ ? Kakor hitro sem list od 16. maja v roke dobil in bral perve besedice, že sem spoznal, da nas žalibog ne boš hvalil. Ako bi no vedel, da imaš včasih zavihan klobuk in iz prizanesljivosti drugim v množini, da bi jih preveč ne osramotil, rad umno lepe izglede zakrivaš ali pa kerkneš le kaj po verhu, bil biti še celo nekoliko zameril; ali ker te dobro poznam, tudi vem, kaj tvoja opomba o učeniku 1. razreda pome-nja. Zamolčal si modro, da'je tudi on tvoj dopisatelj in ni izdajica, kakor nekteri, svoje matere Slave, ampak nje verli podpirova-vec, nadepoln mladeneč, pravičen v svojem oslu, zdrave pameti, postavam vedno po-oren, pa tudi v obnaši, v šoli, cerkvi in drugod lep izgled marsikteremu starejšemu učeniku. Da eden izmed tukajšnjih učenikov, sicer prav priden in marljiv , pred 2 letoma v 1. razredu za Slovence ni kaj maral in jih ni niti brati niti pisati učil, akoravno jih je bilo tudi tedaj črez polovico in je od njih več šolske plače prejemal kot od meščanskih Nemcev, na kterih vsakdanje potrebe tudi ni gledal, vse to dobro vemo. Morebiti pa zato, ker niso plačevali po goldinarju na mesec? Da se naša šola sploh tako slabo obiskuje in da je v tem zaostala za glavnimi šolami drugih mest ne le po Koroškem, ampak tudi po Štajerskem in Krajnskem, kdo se bo temu ču-
dil, ako ve, kako malo je Velikovčanom za pravo črniko njihovih in pa otrok iz okolice mar! Po drugih mestih vsaj v nekterih nahajamo šolske odbore, kterih skerb je paziti in preiskovati, ali spolnjujejo starši svoje dolžnosti in visoke postave zastran šolskega obiskovanja ali ne. — Komu je pa v Velikovcu že kaj takega na misel prišlo? Kteri odbornik ati svetovavec je kedaj takim potrebam vstreči si prizadeval in v kteri seji mestnih svetovavcev kaj takega že svetoval ? Pridite, dragi čitatelji „Slovenca" semkaj in preiskujte sami! Našli hote v Vinogradah, St. Rupertu, pod hribom Štruce, no le terdo okoli mesta, ampak še celo v mestu šolsko mladine, ktera ne obiskuje niti vsakdanje niti nedeljske šole! Srenjski svetovavci pomagajte na vse strani, da se omika naše ljudstvo. Pomagajte in prenaredite, kar je bilo dozdaj abotno in narobe. 2. in 3. razred se morata prenarediti po naših potrebah. Dozdaj je šola sama vsaj slovenske otroke od sebe pahala. Vprašajte le starše, zakaj da svojih otrok v šolo ne dajejo? Odgovorili vara bodo: ker se nič prida ne naučijo, vsaj ne tega, kar in koliko v življenju potrebujejo. Kaj je velikovška, dolga leta golo nemška kultura v šoli in cerkvi že ljudstvu hasnila, zgodbe uče, — povedal bom pa tudi jaz drugikrat še marsikaj. Čuda vredno se nam zdi, da Velikovčani lansko leto in tudi prej še niso barali, ko so slišali, da se je že večkrat celo na prižnici oznanovalo, da so se učenci zgubili, kaj je neki vsega tega vzrok, da otroci tako neredno v šolo hodijo in dostikrat več dni raji gladujejo ali pa živež beračijo, celo po noči pod milim nebom ali v kakem na pol zapuščenem mlinu prebivajo, kakor da bi z nalogami učeniku vstregli? Učil sem se tudi jaz ptujih jezikov, ne le latinskega in gerškega, ampak tudi hebrejskega, nekoliko laškega in francoskega, pa vse tako, da mi je gosp. učenik vse tudi v maternem ali vsaj že znanem jeziku povedal. Ako torej, velikovška šola, nočeš prazne slame mlatiti, podučuj mladino po ndrodnem in naravnem potu, kakor tirja zdrava pamet in imela boš ne le sadu dovolj, ampak tudi lepo število učencev in učenk. Zapusti svojo omilovanja vredno revico v Trušnjah pod sv. Erazmom, tako imenovano „Wunder-Schule", in postani sestra drugih glavnih mestnih šol! Vi učeniki pa vprašajte slov. Gradec, Bistrico, Brežce itd., kako, kaj in po kterih knjigah tam učijo. JPoterkajte v svoji zadregi tudi v Celje, ktera glavna šola v 5 razredih ni le kakor vaša v istem času 715, ampak celo 1608 učencev in učenk imela; saj dobro veste, da imajo tudi Velikovčani Slovence radi in hrepenijo po njih penezih ob sredah in nedeljah. Ali bi torej ne bila krivica, ako bi se ne gledalo na nje tudi v šoli in cerkvi ? Nadjamo se posebno od istega učenika, kteri je nekomu, ki se je odkrito reči prederznil, da bi v Velikovcu dekliško šole treba bilo, jezno zagromel: „V desetih letih spregovorite spet besedico z menoj", — da se bo za naprej na vse žile za pravo ljudsko omiko trudil in za to poganjal, da se vsaj v 3. in 4. razredu deklice ločijo od fantov !
Iz JuiiKUe doline 21. maja. $ (Slana; ogenj.) Nič veselega sopet nimam sporočiti. Zraven vojskinega hrupa vdri-hajo še druge nesreče po nas. Kaj nam je pomagalo, da so v pervi spomladi žita tako lepo stala, ker nam je pa v preteklih dneh že do sedaj mraz veliko pokončal ! Turšico in fižol nam je slana vzela in tudi drugod dosti škode napravila. Jarenina je od mraza vsa klaverna, rež ne more cvesti;- ako pa začne, zamori jo berž slana; oves in ječmen sta kakor osmojena, pšenice vse rumene. Na vse to pa je še danes zjutraj, 23-maja, snežilo, da kolikor nam v poprejšnjih dnevih vetrovi reži niso povalili, jo je pa danes sneg polegel in polomil. Tako nam je zibnilo vse naše upapje. Ubogi kmet in ž njim vsi drugi!
Berž ko ne bomo tudi iz Štajerskega in Kranjskega kmali slišali, da je terta Šla pod zelo. In kaj potem ? ? Nikjer se nam nič prida ne obeta! Pae bi nam bilo treba miru, ako bi ga naši diplomati znali ohraniti ; a to so le pobožne želje!
Verh teh nesreč ne manjka se pa še drugih hodobnežev, ki so za šibe na svetu. Tako je v Šmiheljski fari poleg železnice binkoštni večer ob 9. uri v Konjiški vasi nekdo ogenj v seno podtaknil, da so štirim kmetom vsa poslopja pogorela, in še petemu je skedenj vzelo. Zraven je en konj, troje goved in devet prešičev v ognji poginilo. Škoda se ceni nad 5800 goldinarjev ; zavarovana pa sta bila le dva. Da bi bil domačih kdo po navadni neprevidnosti podnetel, ni lehko misliti, kajti ravno pri oni niši, kjer se je ogenj najprej iz sena prikazal, nihče tobaka ne žge in nihče tudi z lučjo okoli sena ni hodil. Moral je kak potepuh to storiti. Te in enake nesreče naj bi pač naše kmete zmodrovale, da bi svoja pohištva vsi od kraja zavarovali. Kako lehko se vsakemu primeri, da zvečer brez skerbi v svoji hiši zaspi, drugo jutro je pa berač in brez lastnega podstrešja! Toraj čujte, ker pesreča nikoli ne praznuje ! — Ogenj v Konjiški vesi pravijo da so neki cigani iz hudobije podnetili.
Od Savine 18. maja. (Blind. Vojaki z dopustom.Šolske zadeve.Slana.) Tukaj mislimo sploh, da je Blind v Bero-linu na Bismarka s takim samokresom stre-lil, ki je bil brez krogle nabasan; da je ta morivni napad samo zvita sleparija, in da Blind še živi. Blind se zove slovenski slep. Slep je slepo cev nabasal, slepo ustrelil, Bismark pa sleparil. Zakaj se pa od Blin-dovih ran, njegove smerti in preiskave nič kaj bolj gotovega ne pove ? Ako bi bil B. poginil, bila bi „Tagespošta" gotovo že žalovala, ker v prikladi Nr. 110 neko hvali-sarijo imenuje:	„koRtbares Eingesendet."
Sploh se „T.“ tako vede, kakor da bi bila Bismarkova. Zdaj ko je sila vlado v težavnih okoljščinah podpirati, napada jo „T." neprenehoma, vse njeno početje graja, boljšega svetovati pa niti zna niti hoče. Venomer kriči in trobi za „Reichsrath", razun Nemcev in Madjarov nobenih narodov v Avstriji noče poznati, in le sili, naj bi imenovani gospodje Slovane na veke v jarrn sužnosti vpregli. Ministrom zabavljive priimke daje, zaupanje podkopava in ljudstvo šunta. — Naši začasno doma bivajoči pa zopet na vojsko poklicani vojšaki so silno neradi se od svojih krajev ločili, zlasti tisti, ki so morali na Italijansko odriniti in svoja posestva drugim prepustiti. Pa jo res tužno, da mora lastnik velikega posestva na vojsko iti, malopridni potepuh pa, kterih nihče ne pogreša, doma pohajajo, se po lituših klatijo, in radi tergajo ; — take rogovileže naj bi v vojsko dali, da bi tam svojo prevročo kri si ohladili.;— Pravda o šolski zadevi v Laškem tergu se je, kakor „Tages-Poštau v Nr. 111 naznanja, po stari nemški prislovici rešila: Le umivaj, pa ne zmoči me! če je le res? kajti tetka rada laže, zlasti njeni dopisovavci iz Laškega. — Tri dni zaporedoma je slana padla, sočivje je vičidel oparjeno, terta že tam pa tam , Poškodovana, gorkomer je danes padel na O t. j. kazal jo na led.
1 Iz islov. gori« 18. m. Gotovo bi najprej rad
>	Vede), dragi nam „Slovenec", kako je kaj v 1 goricah tukaj. Z veseljem naznanjam, da,
>	kakor se zdaj kaže, bo zopetza vinsko terto
I	Pgodno, dobro leto. Veselo že zelenijo naši a vinogradi, in obilno grozdja priluka na svitlo
&a posameznih trticah. Pa snega je po pla-Pinah še dosti, jutra so kaj merzla, zatorej i' »mo še vedno v nevarnosti in se bojimo, b Ni nam tudi zameriti, da smo v strahu in se b gojimo za vinograde, saj je to skorej edina a j? poglavitna pomoč, ako zamore kmet kap-
II	Ijico vina „v krajcar spraviti", da po-11 plača velike davke, da si povrne velike
— 167 —
stroške in skrbi, da si polajša trud in si kaj prihrani. Bog nas samo toče varuj in mraza pred branjem! Imamo še vina prav dobrega, novo in staro, kar nam ga tatovi še niso znosili, — pa akoravno je dobro, vendar mu je cena le nizka. Nadjati pa se je, da mu bo v kratkem poskočila, toliko bolj, ker nam grozijo hudi časi!
Naj še omenim nekega srenjskega predstojnika v okrogu sv. Lenarta v slov. goricah in njegovo svojeglavnost. Prišel je ženin k njemu, prosit ga za dovoljenje k ženitvi. Kaj stori modrijan ? Pošlje ženina in mu naroči naj brž pokliče odbornike srenjske; „izvoljeni možje" trdijo, da nimajo nič zoper ženitev, — naj se mu tedaj zaželeno dovoljenje podeli. Predstojnik se na vso moč ustavlja, rekoč : Zna oslabeti, zboleti in srenja bo redila na slednjo njega, ženo in otroke itd. — nikakor ne gre. Pride drugokrat prosit pa zopet zastonj — vendar pa je moral plačati neke „takse" predstojniku — zakaj, ne vemo. Nasledek tega je bil: ženin je imel zdaj veliko potov, stroškov za koleke itd. — predloži prošnjo na sodnijo, sodnija jo pošlje na dež. poglavarja v Gradec — in tukaj se je uslišala prošnja,
—	prišlo je povelje na župana, da mora dovoljenje brez odloga dati. Se ve, da je čas za ženitev poprej pretekel in ubogi ženin neoženjen ostal, akoravno je toliko potov in stroškov imel. Baramo tedaj : Ali je to pravično ravnanje —- brez gotovega vzroka zakon zadrževati? Premalo jo braniti zakon zavoljo strahu, da bi tega ali unega mogla kedaj srenja rediti. Imamo dokazov, da tudi najbogatejšim se rado posebno v sedanjih časih hudo godi in jih de-vajo na „kant". Ako pa je človek zdrav in še zraven zna rokodelstvo in ima svojo skrb
—	z božjo pomočjo bo se že živil. Nekteri župani so res čudni možje! Za ceste, za tatove, za materijalni hasek in pošteno zadržanje srenjčanov se njih veliko ne zmeni; tam pa, kjer ni treba, — so veliki gospodje!
—	Vojska je pred durmi — ne gledamo na časopise, ni treba drugih dokazov, — zadosti je, ako vidimo den na den, kako se ločijo od nas pridni mladenči. Komaj dobijo ukaz, še tisti den bi že morali biti na svojem mestu. Veliko jih je, ki so bili že mirnega srca doma pri svojih , — že skorej dosluženi, — pa morali so zopet pristopiti; tudi oženjenim ne prizanašajo ! Mladi, čvrsti mladenči, korenjaki slovenski, pomoč svojih staršev pri težkem delu, — zapuščajo nas s težkim srcem!
Milo jokajo očetje in matere , sestre in bratje, žene in otročiči za svojimi, kakor bi se za vselej ločili! Pa ne bo taka; Bog in pravica je ž njimi, in prišli bojo zopet zdravi domu, pa prinesli seboj slavno zmago in tudi nam Slovencem pravice naše!
Blizo Sovrga nieatn 18. maja. A (Revščina in lakota.) Z naročnino vred pošljem tudi par vrstic. Pri nas je huda, neizrečeno huda. Revščina, pomanjkanje in lakota je na Dolenjskem, zlasti pa okoli Novega mesta, grozno velika. — Ljudje že zarad tega tu pa tam zelo bolehajo. Prikazuje se vročinska bolezen. Oh potrkal bi rad na vrata usmiljenih in radodarnih Slovencev, zlasti Kranjcev; pa kaj hočem, ker se že vsem bolj slabo godi in zdaj tudi domovina tirja svoje. Vendar pa, če jo mogoče, naj se ne pozabijo usmiljenja vredni, Dolenjci!
Iz Loke 22. maja. XYZ. (Nova či talil i c a.) Z radostjo čujemo, da se pri naših sosedih v Idriji narodna zavest vedno bolj zbuja. Ravno sedaj se narodna čitalnica vstanavlja. Slava serčnim rodoljubom idriskim, ki so med tolikimi ovirami to reč sprožili in so terdno volje, nobenega truda se ne ustrašiti, dokler ni oživljena ta koristna naprava. Čast pa tudi rodoljubni duhovščini ondotne dekanije, ki se je zavezala čitalnici potrebne podpore ne odreči. Tako je prav! Le serčnost in pa „korajžo",
blagi sosedje ! Združena moč umorila bo foholost nasprotnega duha, ki je dozdaj po ponižni Idriji tako samovoljno gospodaril ter dobroserčnim Idričanom pot do prave omike tako brezvestno zapiral.
Od kranjsko - gorlške mej« o bin-koštih. L. J. (K a j b o? L e t i n a. K n j i-žice družbe sv. Mo h.) Kaj hudi časi nastopajo. Že jih vsi dobro čutimo. Dela in zaslužka ni, potreb pa na vse strani toliko, da je joj ! Res, kdor ima še serce za človeštvo, mora se mu smiliti! Kaj bo z vojsko? Strašne reči se nam obetajo. Naši deržavniki morajo zdaj vendar enkrat že spoznati, kakšen kervav sad nam je nemška politika spet rodila in da jo je treba drugam zakreniti, če noče vse konec vzeti. Prijatelstvo in zveza s Prusi proti Dancem nam je toliko milijonov požerla, toliko kervi nas stala, — zdaj pa nas bodo še tepli za to! To je vendar nezaslišano in strašno! Prosta pamet si pač tega ne more razjasniti. Res da bomo za domovino in cesarja radi vse dali, kar imamo ; ali deržavniki naši naj bi pa vendar tudi začeli že enkrat boljšo politiko delati, ker v tacih stiskah in revah nam ni več obstati. Fužine stoje, kupčija je poterta, kruha čedalje bolj primanjkuje, dolgovi pa rastejo od dne do dne bolj. Jojmene, kam smo prišli! — Letina tu še dosti dobro kaže. Polja so lepa, travniki obetajo dovolj kerme za ubogo, lačno živinico; tudi sadje cvetč lepo in obeta obilen pridelek Le to nas spet straši, ker je vedno nekako merzlo vreme. Hladna jutra tudi naši mladini pri njeni lahki opravi nič kaj ne koristijo. Otročaji prav pogo-stoma bolehaja, vendar jim ni še sila. — Še o družbinih bukvic naj nekaj opomnim. Gledč na zavitke svetujem tudi jaz, da naj bi se zanje vzel raznobarvan papir. Mislim, da to ne bo prizadjalo veliko več stroškov mimo dozdanjih, ali dokaj lepše bi bile zlasti za darila knjižice z rudečkastim, rumen-kljastim, zelenkastim itd. zavitkom. — Tudi to naj se za Boga ne stori, da bi se vse knjižice v enem ali dveh zvezkih izdale. Kdor je ta svet dal, dal ga je po mojih mislih nepremišljeno in tje v en dan. Namesto da se zdaj peterim branja željnim lahko ob enem postreže, naj bi se po tem nasvetu le enemu ali dvema! To bi bila vendar čudna! Nikartc tega!
Iz radoliskegn okraja. §. (Mraz. Go renski Amerikanci. Župnik Jan. Keše f). Spet naj „Slovencu" par verstic pošljem. Tudi tukaj je nekaj dni sem tak mraz, da je joj. Če se kmalo dru-gači ne oberne, bo škoda velika. Binkoštni pondeljek je bila po nekterih krajih ne samo slana, ampak tudi led. Tako pač ni pričakovati dobre letine, ki bi je vendar že tako zelo potrebovali. Res znajo hudi časi nastopiti in pomanjkanje na vse strani, zlasti če se vojska vname. Zatorej se tudi ni čuditi, ako si ljudje drugam, celo v daljno Ameriko pomagajo, kjer mislijo srečniši živeti, kakor pa doma. Nikoli sicer nismo govorili za to preseljevanje, ali ker ljudem ni ubraniti, — naj pa gredo v božjem imenu. Tako so jih je zdaj res namenilo okoli 30 ali še več oseb iz bohinjske Bele, ki pojdejo v Ameriko noki že ta teden sreče iskat. Kakor lanski izseljenci poslovili so se tudi ti skupaj pri D. M. na Brezijah, kjer jim jo binkoštni torek mošenski kaplan g. M. B. maševal in, ker je bilo tudi druzega ljudstva dosti, pridigoval pod milim neboin tako, da je bilo vse do solz ginjeno. — Še to naj pristavim, da je brat begunskega župnika g.v Janez Keše, bivši župnik v Ponikvi na Štajerskem, 22. t. m. zjutraj ob 4. v Begnah v Gospodu zaspal. Vnela se so mu neki čreva in ležal je bolen samo en dan. — Zastran znane okrožnice slišim, da se ji pripravlja neka nasprotna, in da vendar ne ostane slavni dekan Toman sam. To je lepo in pravo ! S la v a 1
\ I'jufiljniil 23.mn ja. (Vo jska, Južni Sokol; Mehikanci.) Vedno nam jjp vise črni vojskni oblaki nad glavo, nič prav se ne ve, kje da se bo vsula najprcd pogu-bivna svinčena toča. Skorej pa se mora že predrugačiti ta stvar na en ali drug način. Povsod se delajo priprave za vojno. Ponujajo se tudi razna društva vladi, posebno za vzdržavanje miru po mestih. Že zadnjič je klical nekdo tudi „južnega Sokola11, češ, kako je to, da se nič ne oglasi. Zdi se mi potrebno, da to stvar malo razjasnim. Kakor je znano, prosil je Praški Sokol vlado, da mu da orožje ter dovoli vaje z orožjem, da se zamore društvo postaviti nasproti vragu v brambo drage domovine. Vlada je zaslišala sicer z veseljem to ponudbo, vendar pa je za zdaj ni še sprejela. To je bil vzrok, da je tudi južni Sokol, med kterega udi se je že živo pogovarjalo o enakej ponudbi, celo to stvar odložil za zdaj in da je tedaj v tej zadevi vse tiho. Gotovo pa vrli naš Sokol ne bode poslednji, ako bode treba braniti predrago domovino. Slovenec sploh ne dela rad praznega hrupa, tudi brez tega ohrani že večkrat svitlo dokazano zvestobo, in ljubezen do svoje domovine mu še tudi ni zginila iz srca. Hrabro jo bode gotovo branil proti vsakteremu sovražniku, kedarkoli bode treba. •—
V našem mestu, ktero je bilo več ko tri tedne kakor velikansk tabor, je zdaj zopet malo bolj mirno in prazno postalo, saj za nekoliko dni. Panes zjutraj prišli so nazaj mehikanski prostovoljci, ki so še le pred kratkim odrinili od tukaj v Trst. Amerikan-ska ljudovlada nikakor .ni hotla dovoliti, da se odpeljejo, in je grozila celo z vojsko. Morali so se tedaj vrniti. Okoli 400 jih je stopilo koj v Trstu v našo armado, nad 700 pa jih je zdaj tukaj. Razpustili se bodo še te dni popolnoma in poslali vsak na svoj dom. Tudi tukaj jih je že veliko pristopilo k našej vojski. Saj jih doma tudi potrebujemo !
Iz Trstu 20. maja. V. — (Novi tržaški o 1). Tukajšnja nova olarnica ali tovarna od bire je začela 9. tega meseca dajati svoj izdelek gostivnicam, ki prodajajo tudi ol na drobno. Pa kako prikazen smo precej potem videli ? Govorilo in pa se ve, tudi pisarilo se je, da olni tak, kakoršnega so ljudje pričakovali. Cena tistega, ki se je sem od nekdaj prejemal iz vnanjih pivarnic in tukaj prodajal po 44 in celo po 48 soldov bokal, znižala se je koj do 40 soldov. Pravijo, da se vrh tega še celo nekih najemnikov ali agentov ni manjkalo, ki so si na vso moč prizadevali, da novi ol v slabo ime pripravijo itd. Nič ni pomagalo, da so ne-kteri pametni možje trdili, da je ol prav dober in zdrav, in da ga bodo vsi radi iskali in pili, ako niso sploh sovražniki ali protiv-niki kakega si bodi ola. Kaj pa tudi v takih, kakor v marsikterih drugih rečoh, domiš-ljivost premore, to se vidi n. pr. po Jem le resničnem prigodku. V neki gostivnici, kjer se tudi prodaja zgorej omenjeni novi ol, bilo se je te dni sešlo nekoliko gospodov, da ga pije. Eden med njimi (morda celo kak agent?) pokušivši ga, trdi naravnost, da ta ol ni za nič, in da ga tedaj ne more piti. On je hotel „Puntigam“-a. „Subito sior !“ (precej, gospod !j, mu na to odgovori točnih. Po tem mu prinese ola v nekem kozarcu druge podobe. „Ah! (juesta si che že bona“ (oh ta je dober!), zavpije zdaj zadovoljni pivec. Na to se točnik posmehlja rekoč, da je ol enak poprejšnjemu. Kako lepo je pač gospoda vjel! —
Včeraj pa je bil odločivni den v tej res važni zadevi; pravim važni, ker med ljudstvom (pri gospodu Jus t-u, temu vrlemu voditelju olarnice pa vendar nikakor ne !) bilo je vprašanje, ali ta lepa in veličanska, zategadel pa se ve, tudi zelo draga tovarna ne bo morda nosila zgube namesto dobička tisti tukajšnji družbi, ki jo je (v tako kratkem času!) napravila, in po nji tudi mestu
— 168 —
in njegovi okolici ? Včeraj tedaj je bil odločivni den, ker včeraj so začeli prodajati na drobno ol tudi pri isli tovarni. Pač lepa je kaj naprava za to ! Sešlo se je bilo popoldne deloma pod milim nebom na res krasnem prostoru, deloma v prozalih, po mraku z gazom lepo razsvitljenin prostornih sobanah zraven izvrstne mestne glasbe toliko ljudi, da niso mogli vsi najti tam postrežbe po godu, čeravno je bilo mnogo strežnikov. Vsi so zelo in pa po pravici hvalili ol, izrekaje enoglasno svoje prepričanje, da tudi v 'Prstu je mogoče tako dobrega ola napravljati, kakor ga napravljajo v drugih deželah. Da pa ni ta ol prav tak, kakor si ga nekteri žele, namreč tak, ki ima v sebi žgane tekočine, in da omamlja glavo pivcem, je pravo, ker tako je bolj zdrav, — zdravje je pa vsakemu človeku ljubo! Kar se njegove cene tiče, znaša ona 40 soldov za vsak bokal, ko se prodaja na drobno, ki, če se natančno vse reci prev-darjajo, ni vendar previsoka, naj le čenčajo nekteri, karkoli hočejo ; sicer pa znaša le skorej 30 soldov. Pričakovati je pa vendar, da bo konkurenca (ali poganjanje pro-dajavcev) to reč nekaj predrugačila in na bolje obrnila.
Bojne priprave.
Vse je po koncu. Govori se sicer zelo o kongresu, ali pri vsem tem se brusijo na vso moč sablje, meči, noži in se delajo druge priprave. Vojskovodja Benedek je bil te dni še na Dunaju; kakor danes pa pravijo, da odrine s svojim štabom na Moravsko, kjer bo neki najprej Olumuc glavno stanišče. Nekaj njegovih generalov pa je že odšlo. Vojna je tedaj pripravljena. Kaj živo je tudi povsod po mestih in na deželi, zlasti na Oeskem in Tiroljskem, kjer se napravlja černa vojska. Ostrostrelci, Sokoli itd. ponujajo se za varstvo in hrambo. Nihče noče zaostajati. Vlada se pač lahko zdaj prepriča, da je avstrijskim narodom res za Avstrijo mar. Da bi le tudi drugim tako bilo! Na Ogerskem se naznanja oklic, naj bi se nabirali prostovoljci. Levovski mestni odbor je sklenil z denarji pripomagati grofu fcitarzynski-tu, da prej ko mogoče nabere prostovoljce. Tudi liusini mislijo posebno kardelo na noge spraviti in tam, kjer ni železnice, 500 voz za vojake pripraviti, da se prej naprej spravijo. Nadškof Litvi-novič je v ta namen podaril 300 gld., nekaj grofov pa da potrebne konje. — Cesar Ferdinand je že zapustil Prago, kjer je do zdaj prebival, ter se podal v mesto Insbruk. Denarnice in važnejša pisma se morajo v notranja mesta shraniti. Tako se je zgodilo na Češkem; tako se je zdaj zaukazalo tudi na Reki in v drugih primorskih mestih. — V Bernu se je za domači polk v 2 dneh nabralo 70.000 gld. Mislijo neki tudi še 2. domači polk vzderževati. Znani g. Giskra pripravi sam enega konjika za vojsko. Tudi oporoke se delajo. Tisti n. pr., ki bode pervi sovražnikov top ali bandero v pest dobil, prejel bo toliko in toliko denarja v dar. Na Dunaju bivajoči Tiroljci napravijo sami eno kompanijo strelcev.
Pa tudi naši nasprotniki hite na vso moč, da bi bili skorej pripravljeni. Na Laškem se nabirajo zdaj prostovoljci, ki jih bo 10 polkov. Vsak polk bo imel 420 oficirjev in 1440 vojakov. Polkovnike ali oberstarje voli Garibaldi sam, ki jim bo edini poveljnik. Njegov sin Menotti bode vojvoda akademi-škemu kardelu. Piše se, da jo kar derejo k orožju in da bo treba še več polkov napraviti. Poroča se tudi, da pomorska vojna že po morju brodari in ladije lovi; vendar pa to še ni gotovo. Admiral Persano je v Tarentu. Pod njim bodo podvojvodi Vacca Albini, Bucchia, Paulueci in Sandri. Poslednji trije so beneški begunci. Garibaldi
je že v Genuo prišel, od ontod pa gre v Milan in Komo. Najberže jo bo skušal kam na Tiroljsko udariti.
Tudi pruska vojna bo skorej vsa pripravljena. Kakor se piše, stoje menda pruski vojaki že tik naših mej. Bisinark sam gre kot major v vojsko. Med ljudstvom pa ni nič kaj pravega veselja in ognja za boj. Pripoveduje se celo od uporov in ho-matij.
Srednje in male nemške deržave se sicer tudi za vojsko pripravljajo, ali kaže se, kakor da bi se bali ognja. Tudi Bismark jih menda dobro obdeluje, da bi ostale neu-tralrie. Po vsaki ceni jim ne gre preveč zaupati!
Španci so kupčijsko mesto Valparaiso v južni Ameriki 31, marca t. 1. bombardo-vali in 20 milijonov tolarjev škode naredili. To jo vendar silovito!
Bazne novice.
*	Nad 6000 je bilo menda zdaj prememb v oficirskem stanu.
*	G. Ivan Geršak se 1. junija preseli v Gradec, kamor naj se mu dopisuje (Graz, Kanzlei des H. Berzč.) 4. zvezek se že pridno tiska.
*	Iz B e r n a so poslali ondotni bogoslovci za Slomšekov spominek 14 gld. 70 kr. Slava jim !
*	VŠmartinu pri Kranju je umeri meseca sušca t. 1. angleški invalid Jodok Koši r, od Angležev JohnVoorsho t imenovan, po domače Rotov Jošt iz zgornjih Bitenj, rojen 8. dec. 1767, tedaj 98 let pa 3 mesece star — mož, kakoršnih menda malo šteje dežela slovenska, ki je prehodil polovico znanega sveta in videl štiri dele naše zemlje. Dobival je od 1. 1817 penzijo in sicer na leto 12 funtov šterlingov, kar v našem denarju blizo 120 gld. znaša. Le oslepel je bil proti koncu svojih dni, bolen pa ni bil nikoli.
Duhovske zadeve.
Ljubljanska škofija: G. Projič gre za kaplana na Vače.
Lavantinska škofija: G. Modrinjak Mat. je dobil dekanijsko faro v Ja-renini. G. Jož. Jeraj je postal konsist. tajnik in dvornivkaplan, g. Jož. Soler vikar, in g. Jan. Ž u ž a kaplan v Celju. Za kaplane gredč: v Mozirje g. Jan. Gregl, na Laško g. Jern. Guzaj, in k novi Cerkvi g. Miha Korošec. G. Krampergerje postavljen za provizorja v Ulimijem. V začasni pokoj gre g. F. K o š a n. — Umerla sta župnika g. Andr. Škvarč in g. Jan. Keše. R. I. P.!
Odperta listnica.
Č. občinskemu svetovavstvu v T o m i-nu:	„Slovenec" nože nikomur krivice storiti in
tudi rade volje popravlja, kar ni resnica. Tudi zastran dopisov „iz Tomina“ serčno rad ravno to stori, ako se mu dokaže, da ni res, kar se je pisalo. Vaš dopis pa ni trohice dokazal, prazno hvalisanje in prilizovanje še ni noben dokaz, posebno že se po vež časnikih berejo ravno tiste pritožbe in ljudje vpijejo, naj se jim pride ua pomoč. Zatorej naznanite nam nasprotna dela ali „facta", in precej jih hote brali v „Slovencu".
Dunajska borsa 25. maja 1866.
C % motalike 6% nacij onal 1860 derž. posoj Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro
. 57.00 . 62.90 . 74.40 . 669.— . 129.90 . 122.25 . 6.80 . 123.—
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J, Božič. Za tiskarno F. pl. KIeinmajrerj a odgovorni vodnik R. Bertlohingsr,