ЈјфЖ \ 3 ■, S $ДО i®! / I r T I St./№ 7 Junij-Giugno/Julij-Luglio 2006 letnik/anno XVI Poletje je tu. Vzemimo si ga. RAČUNOVODSKI SERVIS PORT d.o.o. Portorož Računovodsko - finančne storitve Liminjanska 96, Lucija Tel. 05/6779-480 e-mail: port.kenda@siol.net iz vsebine es- Stran 4: Javno podjetje Okolje skriva podatke v. PROMET Z NEPREMIČNINAMI Obala 16 Krajevna skupnost Portorož Tel.: 05/674 10 30, GSM: 041/35 22 00 www. obala-nepremičnine, si jedilnik za pet zvezdic Stari Pirančani so uživali hrano, o kakršni gostje v portoroških hotelih niti ne vedo, hotelirjev ne zanima, današnji Pirančani pa je ne poznajo. Zanjo vedo le stari domačini, o njej pripovedujejo člani italijanske skupnosti v Piranu. Stari Pirančani so bili hkrati solinarji, kmetje in ribiči. Čez poletje je bilo največ dela v solinah, spomladi na njivah, jeseni v oljčniku in vinogradu, ribe pa so lovili vse leto. Še bolj kot »služba« je bila zanimiva njihova hrana. V solnih kanalih so pobirali školjke, rakce, polže in mehkužce, lovili ribe, v slast so jim šle tudi ptice, ob robu nasipov je rastla solinska zelenjava, kruh so si pekli sami. Na vrtovih so pridelali zelenjavo, trgali so jo tudi v divjini. Pridelali so si vino in oljčno olje. Artičoke in ostrige so bile običajne sestavine hrane preprostih Pirančanov. Solinarsko zelenjavo je danes prepovedano trgati. Današnji gost portoroškega hotela stopi v hotelsko gostilno, urejeno tako, da se zdi, kot bi bil v istrski kleti, na krožniku je paradižnik, kot bi bil pridelan na vrtu, kruh, kot bi bil iz črne moke, ribe, kot bi jih ujel piranski ribič v morju. Zelenjava je iz rastlinjakov, meso s farm, sol iz Tunizije, sadje iz Afrike, čaj in sladoled le dišita po naravi... Hrana revnih piranskih meščanov je za goste portoroških hotelov predraga (predragocena). Na začetku portoroškega turizma je bila domača hrana ena temeljev razvoja. Današnji hotelski lastniki ne pridejo v stik s turistom, ne doživljajo njihovih občutij, ne razdajajo se za dobro kraja in skupnosti, ki sprejema obiskovalce. Zanima jih zgolj plemenitenje njihove naložbe, hočejo čim večji iztržek za čim-manj denarja. Turizem jih zanima le v toliko, kolikor prinaša zaslužek. Domačini, narava in kultura so le nema kulisa. Statistika pravi, da se povprečna doba bivanja turistov v hotelu krajša. Portorožan, ki ima družinski hotel, s ponosom pove, da so njegovi gostje dolgoletni prijatelji in se pri njem zadržijo najmanj pet dni. Nada Kozina »ELEKTRONIK CENTER« UN MALI GOtfODIN PELJEK PETEK od 9.00 12.30 /1 SOBOTA od 9.00 -13.00 ure i v I ^ Шш ^ MOŽNOST PLAČILA DO 24 OBROKOV PREKO TRAJNIKA Z B A ^ KARTICO do 300.000,00 SIT l!!(obvezna zadnja plačilna lista) MILAN MATOVINA - MIČO, UPOKOJENI GASILEC: »za človeka ni lepšega, kot če lahko pomaga drugemu človeku!« Mile Malovina se je rodil leta 1938 v vasi Levinovac, v hrvaški občini Suhopolje. Bil je prvi med pelimi otroki. Oče je bil delavec, mama gospodinja. Druga svetovna vojna tudi njim ni prizanesla. Po vojni, maja leta 1945, se je družina preselila v Suhopolje, kjer je Milan začel obiskovati osnovno šolo. Po mali maturi je leta 1956 opravil izpit za kvalificiranega mizarja, leto pozneje pa je odšel na služenje vojaškega roka. Milana je pot v Piran zanesla leta 1959. Najprej se je zaposlil v gradbenem podjetju Konstruktor kot mizar. Strojna delavnica je bila tam, kjer je danes mestni arhiv, ročna delavnica pa na mestu današnje pošte. Ko je šlo podjetje v stečaj, se je zaposlil v piranskem komunalnem podjetju. Pozimi je delal v delavnici, poleti pa na plaži v Portorožu. Leta 1961 je v Fiesi opravil enomesečni tečaj za potapljača in tako postal reševalec na portoroški plaži. Gasilstvo v krvi Gasilstvo mu je zaznamovalo življenje. Vzljubil ga je že kot otrok. Komaj trinajstleten se je včlanil v Dobrovoljno vatrogasno društvo. Njegov življenjski cilj je bil postati poklicni gasilec in pomagati ljudem, kar se mu je pozneje tudi uresničilo. Ko se je priselil v Piran, se je najprej vpisal v medvodsko gasilsko šolo, v začetku leta 1960 pa se je včlanil v Prostovoljno gasilsko društvo Piran (PGD). Gasilski dom je bil v prostorih današnje ribarnice na Zelenjavnem trgu. Piransko gasilsko društvo je takrat štelo okrog petdeset članov vseh narodnosti Jugoslavije. Društvo je premoglo eno vozilo, dve cisterni in nekaj cevi ter hidrantne nastavke za priključitev na vodovodno omrežje. Novembra leta 1963 so se gasilci preselili v nove prostore (tukaj so še sedaj), ki so jih pomagali zgraditi sami s prostovoljnim delom. Nov gasilski dom je imel v pritličju garažo s tremi boksi za vozila in opremo, dežurno sobo, sanitarije, umivalnik in skladišče. V prvem nadstropju so bili dvorana in soba, stranišče in kopalnica s tremi tuši. Nad dvorano so dozidali tri nadstropja za stanovanja za mesarje. Tako so ta dom duhovito imenovali gasilsko-mesarski dom. »Ko smo se vselili v nov dom, smo dobili črno-beli televizor in radijski aparat. Tukaj smo se vsakodnevno zbirali po delu. Takrat v Piranu še ni bilo prav veliko televizorjev. Ob sobotah in nedeljah smo se sem prišli tudi skopat, saj v stanovanjih še ni bilo kopalnic. Bile so le javne kopalnice v Marxovi ulici. V novem domu smo imeli tečaje in gasilske vaje. Udeleževali smo se gasilskih občinskih, medobčinskih in republiških tekmovanj. Letno smo pogasili od šestdeset do osemdeset požarov. Večina požarov je bila na odprtem prostoru, pet, šest pa je bilo tudi hišnih požarov, večinoma dimniških. V starem jedru Pirana so bili veliki dimniki, v dimnike so bili vgrajeni tramovi, ki so radi zagoreli in se je ogenj po njih prenesel na pod ali na strop. V naši občini je delovalo tudi industrijsko, rudarsko gasilsko društvo Sečovlje«, se spominja Milan. Uresničeni sen Leta 1964 se je Milanu uresničil življenjski sen. V Ljubljani je po šestmesečnem tečaju opravil prekvalifikacijo v poklicnega gasilca, in to nič manj kot z odličnim uspehom. Z odliko je opravil tudi dodatni izpit za gasilskega tehnika. Tako se je leta 1966 zaposlil kot poklicni gasilec v Kopru. »V koprskem gasilskem domu so me prisrčno sprejeli. Dali so mi uniformo in delovno obleko, garderobno omaro in ostalo opremo. Komandir me je kot gasilskega tehnika določil za vodjo oddelka. Od radosti in veselja, da sem postal poklicni gasilec, sem zajokal...« Matovino so leta 1970 poslali v Beograd v šolo za deaktivacijo eksplozivnih sredstev, leta 1976 pa še v Zagreb v srednjo tehnično šolo za gasilskega tehnika. Leto pozneje se je zaposlil kot vodja gasilske izpostave tovarne Iplas Koper, kjer je ostal dve leti. »Zaposlil sem se v Gasilski brigadi, prostovoljno pa sem bil aktiven tudi v piranskem gasilskem društvu. S piranskimi kolegi sem nekajkrat neprekinjeno gasil tudi po dvanajst ur. Leta 1968 smo v PDG Piran slavili osemdeseto obletnico obstoja gasilskega društva. Mene so v društvu določili za vodjo parade.« Gasilske parade je Milan organiziral in vodil tudi ob raznih drugih obletnicah, vse do leta 1998, ko je PDG Piran praznovalo svojo sto-deseto obletnico delovanja. Čez leto so imeli gasilci vaje vsak četrtek popoldan, vmes so bili sestanki, gasili so požare, poleti so po skupinah organizirali izlete ekskurzije. V osnovni šoli Cirila Kosmača Piran so osnovali krožek Mladi gasilec, ki ga je vodil učitelj Ivan Vlahovič. Kasneje so vodili tak krožek še v osnovni šoli Lucija. Vsako leto so z osnovnošolci hodili na tekmovanja »Mladi gasilec« po vsej Sloveniji in dosegli vidne rezultate. Milan je bil dve leti poveljnik društva in član upravnega odbora, pozneje tudi predsednik disciplinske komisije. Leta 1989 gaje Obalna gasilska zveza imenovala za občinskega gasilskega poveljnika, to funkcijo pa je opravljal do leta 1998. Dejaven je bil tudi kot član piranskega štaba Civilne zaščite Piran, dvakrat se je denimo udeležil tedenskega seminarja v slovenskem centru CZ na Igu. Za vestno delo v piranskem občinskem štabu CZ je bil leta 1998 odlikovan s srebrno medaljo slovenske Civilne zaščite. »29. januarja leta 2001 sem se z devetin-šestdesetimi leti invalidsko upokojil; istega leta sem postal tudi gasilski veteran. Še naprej sem se ukvarjal s prostovoljnim gasilstvom. Redno sem hodil na vaje z mladimi gasilci ter se udeleževal sestankov OGZ in obalnih društev. Še vedno sem član PGD Piran in predsednik častnega razsodišča društva. Če bi se še enkrat rodil, ne bi menjal poklica. Bil bi poklicni, reševalni gasilec, ker za človeka ni lepšega in boljšega, kot če lahko pomaga drugemu človeku«, je svoje spomine zaokrožil Milan Matovina. Pripravila: Špela Pahor Pravijo: Murve s nejo sladke... (fi 0 nogometu • • »Skoraj nobene druge igre ni, pri kateri bi lahko tako jasno posnemali svoje stare protoartilerijske občutke lovskih uspehov. Če svojega notranjega lovca popolnoma paraliziraš, popolnoma umoriš, potem neizogibno prideš do prepričanja, da na svetu ni nič bolj neumnega kot reakcija nogometašev na gol. Prav obsceno je, kaj lahko tam vidiš. Igralka v pornografskih filmih lahko podvomi o svojih sposobnostih, če se primerja z orgazmi strelcev golov, za katere jih plačujejo gledalci.« (nemški filozof Peter Slotrdijk o nogometaših, Sobotna priloga: Moštvo hermafroditov) O »Edino, kar me pri nogometu res globoko prevzame, je sposobnost mladih igralcev, da padejo na tla in spet vstanejo. To se mi zdi navdušujoče. Rad bi le gledal, kako moški spet vstanejo. To je zame manifest antigravitacije... Padanje spada k stvari, a šele vstajanje jo naredi čudovito.« (Sloterdijk o nogometu) 'J »Prav gotovo smo začutili, da je nevarno igrati se s temi energijami (športnimi, op. ur.). Če ljudstvu dovolimo, da se zbira v arenah, lahko to zlahka postane politično eksplozivno. Šele ko je postalo jasno, da se te oblike športnih množičnih zborovanj ne bodo spremenile v revolucijo, so povsod začeli postavljati ta gojišča množične kulture. Antika nam je vendar zapustila popoln arhetip - arene s svojimi vzpenjajočimi se sedeži. Celo če pogledamo najsodobnejši stadion, takoj spoznamo, da je to še vedno kolosej.« (P Sloterdijk o športu in stadionih) 29. festival melodije morja in sonca V letnem Amfiteatru portoroškega Avditorija bo med 13. in 15. julijem že 29 zabavno-glasbeni Festival Melodije morja sonca. Organizatorji so izbrali 28 izvajalcev (izmed 111 prijavljenih na razpis), ki bodo v četrtek, 13 julija in v petek, 14. julija nastopili na dveh polfinalnih večerih, po sedem najboljših pa bo nastopilo v velikem finalu, v soboto, 15. julija. Festival bo neposredno prenašala slovenska televizijska postaja NET TV, ki je tudi soorganizator prireditve občinski svet zadnjič pred poletjem l/ četrtek, 6. julija, bo v občinski palači nadaljevanje nedokončane 31. redne seje občinskega sveta, takoj zatem pa še 32. seja. Na njej bodo svetniki razpravljali o programu varstva okolja za Slovensko Istro za obdobje 2006-10, o programu opremljanja zemljišč za območje LN Piranska vrata, o ohranjanju in varovanju morja severnega Jadrana, o podelitvi letošnje Kocjančičeve nagrade (predlagana je Neida Stok Vojska), na dnevnem redu je niz premoženjsko pravnih zadev (v letu 2006 je planirana prodaja stavbnih zemljišč v občinski lasti v vrednosti 1,3 milijarde tolarjev) in še veliko drugega. kdo bo novi piranski župan? Jesenske lokalne volitve, na katerih bomo volili novega župana, člane občinskih svetov ter predstavnike v organe ožjih lokalnih skupnosti (krajevne, vaške, četrtne skupnosti), se hitro približujejo. Stranke in liste večinoma še iščejo ljudi, ki jih bodo zastopali, imena županskih kandidatov pa že na veliko krožijo v medijih. Po naših podatkih naj bi v boj za županski stolček šli aktualna županja Vojka Štular, ki jo podpirajo Pahorjevi socialdemokrati, Nada Kozina, podpirajo jo SDS, Zeleni, Lista za Portorožana ter civilne iniciative piranske občine, nadalje Rajmond Humar, ki ga podpirajo Grosovi liberalni demoktrati, Tomaž Gantar (Piran je naš), Bogdan Lulik (Zveza za Primorsko) ter neodvisna kandidata Gašpar Gašpar Mišič in Franjo Žele. Kaže, da bo tudi LDS imela svojega županskega kandidata in sicer naj bi se za mesto prvega občana potegoval podjetnik Miro Brkovič iz Portoroža. 110-letnica Tartinijevega spomenika - Pred 110 leti so Pirančani postavili spomenik svojemu velikemu someščanu, Giuseppeju Tar-tiniju. Želeli so mu ga postaviti že leta 1892, ob 200-letnici rojstva, a so se dela nekoliko zavlekla. Bronasti kip so mu tako postavili leta 1986. Spomenik je delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta. okrogla miza na temo »bela knjiga < Civilna pobuda občanov vabi na okroglo mizo na temo -Bela knjiga«, ki bo v sredo, 12. julija ob 2Q. uri v prostorih Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16, Portorož umviffw мтнт мшимни AK okolju je javnost dela španska vas Ker krajevnim skupnostim ne more (in ne sme) biti vseeno, kaj se dogaja z javnimi površinami na njenem območju, je portoroška skupnost pri občinskem javnem podjetju Okolje pred slabim letom zaprosila za posredovanje dokumentov (npr. najemnih pogodb mapnih kopij ipd ), ki se nanašajo na oddajanje površin in prostorov na osrednjem kopališču v Portorožu, s katerim na podlagi koncesijske pogodbe z Občino Piran od leta 1994 upravlja prav komunalno podjetje. Javno občinsko podjetje pa je prošnjo krajevne skupnosti Portorož za posredovanje dokumentov v zvezi z upravljanjem plaže zavrnilo, češ da naj bi šlo za poslovno tajnost (poslalo je zgolj dva manj pomembna akta). Na zavrnitev Okolja se je krajevna skupnost Portorož pritožila državnemu Informacijskemu pooblaščencu. Po dolgotrajnem dopisovanju z Okoljem je Pooblaščenec pred kratkim krajevni skupnosti Portorož ugodil ter s skoraj dvanajst strani dolgo utemeljitvijo odpravil odločitev piranskega javnega podjetja. Okolju, za katerega je Pooblaščenec ugotovil, da je ravnalo nepravilno, je bilo torej zdaj uradno naloženo, naj portoroški krajevni skupnosti predloži vse zahtevane dokumente! (Odločba pa še ni pravnomočna) Državljani imamo pravico vedeti Seveda je zanimiva tudi utemeljitev Pooblaščenca, institut, ki je bil v Sloveniji pred nekaj leti vzpostavljen zato, da bi državljanom v praksi omogočal uresničevanje sodobnega vidika evropske demokracije - »sodelovanje državljanov brez odločanja«. Osnovni namen tega organa je omogočiti in zagotoviti večji in učinkovitejši nadzor ter transparentnost delovanja države, njenih organov in institucij. Državljani imamo torej pravico vedeti, kako se upravlja z našim premoženjem, kar javno podjetje Okolje nedvomno je! In pooblaščenčev bistveni argument je prav ta - da je osrednja portoroška plaža, s katero upravljajo na Okolju, objekt javnega značaja, namenjen občanom in turistom ter da je občinska javna lastnina, za katero ne veljajo pravila, ki varujejo zasebnost podatkov. Za podjetje Okolje pooblaščenec trdi, da se kot javno podjetje v občinski lasti, namenjeno zadovoljevanju potreb krajanov, ni upravičeno sklicevati na zasebnost oziroma poslovno skrivnost. Bodisi javno podjetje bodisi njegova direktorja sta bila z odločbo državnega pooblaščenca deležna prave lekcije o javnosti in odprtosti dela oziroma poslovanja! Pomembnost odločbe pa je predvsem v tem, da se bo v marsičem moral spremeniti tudi dosedanji način poslovanja našega komunalnega podjetja, ki se nemalokrat obnaša kot občina v občini. Odločba uveljavlja temeljno načelo, da so občina in javna podjetja najprej v službi občanov in ne obratno. Javna podjetja in občina so dolžni delovati v dobro skupnosti in ne v korist posameznim interesom (npr. lobijev, nekaterih posameznikov ali skupin, ki imajo od določenih ukrepov največ koristi, gmotnih ali drugačnih). In to ne samo na načelni ravni, pač pa tudi konkretno, v vsakdanjem življenju! Žal pa javna podjetja še vedno funkcionirajo kot vojni plen vsakokratne vladajoče elite, ki jih uporablja za nagrajevanje zvestobe svojih podpornikov (v obliki delovnih mest celo njihovim sorodnikom ali prijateljem, honorarnih del, sponzorstev določenim »prijateljskim« društvom in klubom ipd.), pri čemer se popolnoma zanemari strokovnost in vrednote kot je poštenost. Bralci se bodo spomnili, da smo v Portorožanu - predvsem županjo - večkrat opozarjali na nevzdržno kolizijo interesov, v kateri se nahajajo direktorji javnih podjetij, denimo prav Okolja, ko v vlogi občinskih svetnikov - sami sebe imenujejo za direktorje! Kajpak je, v nasprotju z javnim interesom, opozorila ignorirala! Javna podjetja kot lovišča strankarskih interesov Piransko javno (?) podjetje Okolje je pravzaprav vzorčni primer sprevržene in nedemokratične politike, za katero je značilno skrivanje in zaprtost informacij. Celo več, tistega - KS Portorož in njen časopis ki si prizadeva za transparentnost na vseh ravneh odločanja, za dosledno javnost dela poskuša z ovaduštvom in makiavelijskimi metodami očrniti pred javnostjo. Ravno v luči te odločbe postane razumljivo tudi postopanje direktorja Okolja, člana LDS, gospoda Daria Barrileta, ko je na majski seji občinskega sveta pri obravnavi Poročila o zaključnem računu sposloval sklep, s katerim se občinski svet distancira z mnenjem predsednice sveta portoroške krajevne skupnosti, da občinske finančne strokovne službe v lanskem letu niso zadovoljivo opravile svojega dela. Enako razumljiv postane izpad dotedanjega člana uprave Okolja, Sebastjana Jeretiča (svojo poklicno politično kariero zdaj že nadaljuje v Ljubljani), ki je v povišanih tonih grmel, da je krajevno skupnost Portorož lastnoročno prijavil nadzornemu odboru, ker da so mu njene zahteve o posredovanju za javnost pomembnih podatkov (legitimne, kot je dokazal Pooblaščenec) šle na živce (zadeve ne bomo obnavljali, ker menimo, da so si lahko bralci na podlagi člankov v Portorožanu lahko ustvarili objektivno mnenje). Predvsem po zaslugi vladajoče koalicije. SD in LDS, so postala javna podjetja v naši občini privatno lovišče političnih strank. Zato je več kot zdravo za družbeno higieno, da razen Portorožana še kdo - tokrat državni Pooblaščenec za dostop informacij javnega značaja - kdaj pa kdaj občinski oligarhiji pove, kaj je temeljno poslanstvo občine. Marko Zorman na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02, 674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponnjajo: ribe, rako-vice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail ribjo rizoto, t a rt ufe, livadski biftek, specia-litete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. semter Neprespane portoroške noči saj ni res - pa je! Sobota 27. maja se je že prevesila v nedeljo, domačinom in gostom Portoroža pa to noč ni dano spati! Iz Portoroža, natančneje z rta pri avtokampu že ves dan odmeva preglasna glasba. Ah, kaj odmeva, primernejša beseda bi bila, da doni in maje temelje hiš, glasba, ki sploh ni prijetna za uho. Čeprav je taka glasba všeč mladim, sem prepričana, da je toliko manj všeč gostom in krajanom Portoroža. Rada imam svoj kraj in sem ponosna nanj. Prav zato ne morem razumeti, kako je mogoče, da ob vseh visokostremečih ciljih za turistični razvoj našega kraja in ne nazadnje tudi naše občine, vodilni turistični delavci, kot tudi naše občinsko vodstvo, dopuščajo stanja, ki goste odganjajo iz Portoroža, namesto, da bi jih privabljala. Na eni strani obnavljamo in gradimo hotele s petimi zvezdicami, saj si - tako naši hotelirji in managerji - želijo elitne in izbrane goste, po drugi strani pa se dopušča kaljenje dnevnega in nočnega miru! Sedim pred računalnikom, poslušam bobnenje v radiatorjih, v katerih močno utripa in odmeva ritem glasbe in se sprašujem ali smo krajani upravičeni do odškodnine ob takih življenjskih pogojih in od koga jo lahko zahtevamo? Pa ne samo odškodnine za kratenje nočnega miru in spanca ali celo - bog ne daj - zdravstvenih težav, ki jih lahko imajo nekateri ljudje zaradi takega hrupa, temveč tudi zaradi gostov, ki zaradi hrupa predčasno zapuščajo nastanitvene obrate. Ob odhodu pa še malone prestrašeno sprašujejo, če je pri nas vsak konec tedna tako?! Sprašujem se, kdo v naši občini ima vajeti v rokah, kje je kdo, ki bi kot sonce posijal in ponovno napravil naš Portorož prijeten za bivanje, naredil iz njega pravi mondeni turistični kraj! Ob tem pa seveda upošteval, da Portorož leži v kotlini in da se zvok širi navzgor. Ko je moj prag tolerance dosegel vrh, sem poklicala na policijsko postajo, ter jih opomnila o preglasni glasbi ter jih prosila za posredovanje. Dobila sem odgovor, da imajo organizatorji pač dovoljenje in zato prireditve ne morejo prekiniti. Na mojo pripombo, da glasnost glasbe ne bi smela presegati 40 decibelov, sem dobila odgovor, »kako pa naj to izmerimo?«. Da, kako naj to izmerijo? Rešitev nedvomno obstaja, le občinska oblast bi morala imeti posluh za te reči. Svet KS Portorož je na svojih sejah že obravnaval stopnjo hrupa v Portorožu ter svoje predloge poslal občinskemu svetu ter županji. Predlagal je, da bi se ob restavracijah z glasbo postavili monitoringi, ki bi merili in kazali jakost zvoka oziroma da bi se uvedlo nočno redarstvo, ki bi opozarjalo in sankcioniralo kršitelje; predlog Sveta je seveda ostal nerešen. Ali to pomeni, da naše občinsko vodstvo ne zanima dobro počutje občanov in gostov? Prepričana sem, da rešitev obstaja! Če drugega ne, naj se ne izdaja dovoljenj za prireditve in prireditelje, za katere se ve, da ne bodo spoštovali odloka o dovoljeni jakosti glasbe, prav tako pa bi policijska in redarska služba morali imeli več pristojnosti in kontrole za reševanje takih kršitev. Kot kažejo izkušnje iz preteklih let, lahko v Portorožu vsak lokal vrti glasbo po mili volji tako glasno kot to želi, tudi do pete ure zjutraj. Ob tem se sprašujem, mar imajo dovoljenje do te ure?! Če ga nimajo, kako to, da redarska ali policijska služba ne ukrepata? (»Če mačke ni doma, miši plešejo...«) Pa ne mislite, da sem proti glasbi in zabavi v našem kraju, nikakor ne, sama delam v turizmu in se zelo dobro zavedam, da mora prijeten turističen kraj zadovoljiti vsa pričakovanja gostov, tudi glasbena. Seveda pa mora biti glasba v mejah normale, ne pa da noč za nočjo kali spanec in zdravje gostov in krajanov. V tehten premislek vsem bi moralo biti, ko zaradi hrupa gostje predčasno odhajajo in se pritožujejo nad nespečnostjo. In teh ni malo. Naš kraj in življenjsko okolje, v katerem bivamo, bi moral biti prijeten za vse. Tako za domačine kot za goste. Krajani si zaslužimo take ljudi, ki bodo tako okolje znali ustvariti in ohraniti, zato je prav, da svoje mnenje tudi glasno povedo. Prav bi bilo, da bi naše občinsko vodstvo, ki smo mu z izvolitvijo zaupali naš blagor, to spoštovalo ter temu primerno delovalo! Heidi Mikuš Nevarno stopnišče - Krajan nas je opozoril na nevarno stopnišče ob morju pri skladiščih solin. V eni od noči brez mesečine je le malo manjkalo, da ni padel po stopnicah. Padec, kot lepo nakazuje slika, se zagotovo ne bi dobro končal. Sam predlaga, da bi stopnišče ustrezno zavarovali in tako prepreči morebitno nesrečo, (foto: až) Novo parkirišče - Pred dnevi so odprli novo parkirišče pri portoroškem župnišču. Na dveh novih terasah je prostora za okrog 50 vozil. V župnišču so nam povedali, da je parkirišče odprtega tipa, le ob nedeljah je rezervirano za obiskovalce bogoslužij v portoroški cerkvi, (foto: až) napake gradbenikov Kje je Palace? Konec meseca je bila po končanih delih na infrastrukturi v okolici hotela Palace odpravljena zapora na severni polovici portoroške dvopasovnice, tako da promet skozi središče kraja spet poteka nemoteno. Čeprav se na veliko veselje krajanov pospešeno nadaljuje obnova starega hotelskega bisera, pa se žal dogajajo tudi nedopustne napake. Na sliki je prizor, ki ga je v petek, 30. junija, dopoldne posnela ena od Portorožanovih bralk. Ob rušenju sten je nastal ogromen oblak prahu, ki je za lep čas zakril širše območje Palača. Napravil je tudi precej materialne škode. V zaprti tržnici je na debelo prekril souvenirje, dragocene tepihe, pohištvo in druge artikle, ki jih trgovci ponujajo na stojnicah. Prahu niso bili veseli niti na odprtih tržnicah, na terasah restavracij, mimoidoči na pločniku... (sf) vabimo, napovedujemo, priporočamo * Sobota, 8. julij, ob 18. uri, 4. Solinarski festival - šagra ob višku solinarske sezone, Sečovlje, pod mostom. * Sobota, 22. julij, ob 9. uri, Sejem starin in domačih obrti, Piran, Župančičeva ulica in Rokov trg. * Sobota, 29. julij, ob 21. uri, nastop Salzburških komornih solistov in Soth bay Chamber Youth orchestra, Piran, Tartinijevo gledališče. * Nedelja, 30. julij, ob 21. uri, koncert Alpe-Adria - Fara d' Isonzo, Križni hodnik v Piranu. * 7. -10. avgust, Prvomajski trg, Piran, ob 21. uri: Kinotečni filmi pod zvezdami (Moj ata, socialistični kulak, Babica gre na jug, Outsider, Na planincah). * Ponedeljek, 14. avgust, ob 21. uri, Piran, Tartinijev trg, prireditev »Z zvezdami pod zvezdami«. * Torek, 15. avgust, ob 21. uri, Dobrodelni koncert »Hvalnica Zemlji«, Piran, Tartinijev trg. * Sobota, 26. avgust, ob 9. uri, Sejem starin in domačih obrti, Piran, Župančičeva ulica in Rokov trg. * Sobota in nedelja, 26. in 27. avgust, 4. Solinarski festival - zaključek solinarske sezone, Piran, soline Lera, pred cerkvijo sv. Jerneja, Portorož, Strunjan, Nova vas. na bernardinu dobiček ostane nerazporejen Zadnji dan junija je bila redna seja skupščine Hotelov Bernardin d.d. Skupščina je podelila razrešnico članom nadzornega sveta in uprave družbe. Za mandatno dobo štirih let so v nadzorni svet imenovani Stane Valant, Andrej Laznik in Roza Mlakar Kukovič Delničarji so med drugim sklenili, da bilančni dobiček družbe, ki je na dan 31.12.2005 znašal okrog 47 milijonov tolarjev, ostane nerazporejen. jubilej portoroške osnovne sole V teh dneh mineva 60 let, ko sta dva oddelka učencev zaključila prvo leto šolanja v prvi slovenski šoli v Portorožu ter 20 let, ko se je portoroška osnovna šola iz Vile Marije preselila na današnjo lokacijo. Pomembna jubileja so 8. junija obeležili s kulturnim program, ki so ga pripravili učenci in delavci šole. Portoroška podružnična šola sodi pod okrilje OŠ Cirila Kosmača Piran, Unescove osnovne šole. Portoroško šolo bomo obširneje predstavili v eni od jesenskih številk. posilstvo v portorožu Policija poroča o neljubem dogodku, ki se je pripetil v noči na torek, 27. junija. 26-letno dekle je namreč na portoroški policiji prijavila posilstvo. Domnevne osumljence je poznala, zato je takoj stekla preiskava. Koprski kriminalisti so v sodelovanju z ljubljanskimi še isti dan prijeli oba storilca, 31-letnega in 37-letnega Ljubljančana. Obema so odvzeli prostost in ju pridržali. Preiskava še poteka. KOSILO KOSILO KOSILO RUSTIKA Mediteranska restavracija in pizzerija (ob teniških igriščih v Portorožu) Informacije: tel. 677-13-H 6 portorožan št. 7 Јишј/ЈиИј2ШЈ med parkiriščem in zelenjem Potem, ko so v svetu portoroške krajevne skupnosti obravnavali dva nasprotujoča si predloga o ureditvi zemljišča nad bencinskim servisom na Fizinah, se jim je zdelo najbolje odločitev o najprimernejši rešitvi prepustiti kar stanovalcem samim. Tako so v ponedeljek, 5. junija krajani Fizin, ki se jih, kot so sami ugotavljali, vsaj dvajset let ni zbralo tako veliko, na okrogli mizi z naslovom »Zelenica v Fizinah« razpravljali o dveh predlogih. Del krajanov je predlagalo, naj se dolgoletno zanemarjeno zemljišče preuredi v parkirišče, kar bi lahko pripomoglo k zmanjšanju problema parkiranja, h kateremu v največji meri doprinesejo zaposleni na bližnji policijski postaji. Od leta 1970, ko se je policijska postaja preselila iz Pirana, je število zaposlenih policistov od tedanjih enajstih naraslo na sedanjih osemdeset, k prometnemu kaosu na Fizinah pa danes svoje prispevajo tudi stanovalci, ki oddajajo svoje zmogljivosti bodisi študentom bodisi turistom. Zato se je novi komandir Policijske postaje Piran s sedežem na Fizinah z lastnikom sedaj neurejenega in slabo izrabljenega zemljišča, koprsko Kmetijsko zadrugo Fizinski razgledi... Agraria. dogovoril za najem. Matej Družina, pri piranski policijski postaji zadolžen za portoroški okoliš, je pojasnil, da nameravajo zemljišče urediti v parkirišče, kar naj bi bila kratkoročna rešitev, za obdobje okoli enega leta, saj naj bi se postaja kmalu preselila na ustreznejšo lokacijo. Na parkirišču, ki naj bi bilo zaprtega tipa, bi lahko parkiralo dvajset vozil: deset parkirnih mest bi bilo namenjenih policijski postaji, preostala pa domačinom. Drugačno rešitev za neurejeno zemljišče pa je predlagala Sandra Marc, in sicer ureditev parka z otroškimi igrali in klopmi, saj krajani po njenem potrebujejo zelenje in ne bencinskih hlapov in hrupa Izpostavila je tudi spornost lastništva zemljišča, o katerem je tekla razprava, to obsega dve parcelni številki - 1252/1 ter 1253 - v katastrski občini Portorož, katero naj bi bilo pred dolgimi leti koprski Agrariji dodeljeno namensko, za gradnjo trgovine, iz česar pa nikoli ni bilo nič, zato bi ga morala vrniti občim oziroma krajanom Opozorila je še na arheološko najdišče na tem območju, za katerega je prepričana, da bi ga bilo treba urediti za javne oglede. Da se, še posebej v poletnem obdobju, na Fizinah otepajo s pomanjkanjem parkirišč in posledično s prometnim neredom, sta Sonja in Ivan Sekavčnik podkrepila tudi z zgovornimi fotografijami. Sekavčnikova, ki sta tudi opozorila, kako lastnik ljubljanskega podjetja Merit- ta je na Fizinah od dedičev pokojnega gospoda Rigla odkupil počitniško hišo - z nedovoljenimi posegi v občinsko zemljišče še dodatno prispeva k prometnemu neredu, sta za namembnost zemljišča nad bencinsko črpalko predlagala kompromis. Zemljišča je dovolj, da bi ga del lahko prepustili za parkirna mesta, del pa za zelenico. Po mnenju Majde Štoviček Štirn so Fizine veliko izgubile z gradnjo nove bencinske črpalke, mimo katere je, dokler je bila še manjša, tekla pešpot od vrha Fizin do ceste Obala, zdaj pa se morajo pešci prebijati k morju mimo vsepovsod parkiranih avtomobilov. Udeleženci razprave o fizinski zelenici so ugotavljali, da je takšnih problemov, kot je parkiranje na njihovem območju, v piranski občini veliko, denimo na Poti pomorščakov, kjer je po besedah Pavla Marca »višek nereda«. Žare Lipušček je trdil, da občina, ki lahko določi rabo prostora, vselej na škodo krajanov poklekne pred investitorji. Tako je bilo pri Hotelih Bernardin in nazadnje v primeru Turistice, kjer ni vztrajala, da bi hkrati z gradnjo šole poskrbeli še za parkirišča. Po plodni razpravi so se krajani odločili, naj se del zemljišča za bencinskim servisom, do preselitve policijske postaje, za potrebe policije preuredi v parkirišče, preostali kos pa naj ostane zelena površina. Svoji občini bodo predlagali, naj ugotovi, kako se je KZ Agraria lahko vpisala kot lastnik zemljišča, ki ji je bilo dano namensko za izgradnjo trgovine. V primeru ugotovitve o nespornosti lastništva pa naj si ob morebitni prodaji občina Piran zagotovi predkupno pravico do zemljišča. Krajani so se tudi strinjali, da je treba poskrbeti za ponovno vzpostavitev nekdanje fizinske pešpoti ter preveriti ali lastnik Meritovega podjetja, gospod Kranjc, posega v občinsko lastnino. Odločili so se predlagati še dolgoročnejše ukrepe za izboljšanje bivalnih razmer na Fizinah, kot so: preselitev bencinskega servisa, ureditev parkirišča za stanovalce neposredno v bližini ceste, odprtje arheološkega najdišča za javnost ter na višje ležečem zemljišču ureditev zelene površine z otroškim igriščem. Livija Sikur Zorman * Fizine so portoroški zaselek družinskih hiš s prijetno lokacijo ob morju ter s posebno mikroklimo. Ker je območje pozidano, je za kmetijstvo izgubljeno. Okolica, predvsem zaradi sobodajalske dejavnosti dozidan i h, hiš je zelena. Na zasebnih zemljiščih pa pogosto primanjkuje prostora za vozila. Naselje nima skupnega javnega prostora, ki bi omogočal razvoj družbene celice oziroma stičišča.. Ob morju je solno skladišče, kije spomeniško zavarovano in neustrezno izkoriščeno. Na tem območju je tudi arheološko najdišče iz rimskega obdobja, pod vodo pa so ostanki ribogojnice. V 13. stoletju je tu stala cerkvica sv. Janeza (San Giovanni oz. S. Zuane de Plaio), ob kateri je bil samostan. Ob koncu 19. stoletja so bile še vidne ruševine. Ob cesti stoji bencinski servis, kije v zaselku tujek, mu jemlje prostor in zmanjšuje kakovost bivanja (kazi veduto in onesnažuje okolje). Tudi Policijska postaja je vrinek v kraju, vendar naj bi se je v bližnji prihodnosti odselila na drugo lokacijo. Z gradnjo skladišč soli leta 1825 je dolina izgubila stik z morjem. Spanje pri odprtem oknu je zelo zdravo, kazen v Portorožu. »petre« ne bodo zaprli Po Luciji se je razširila vest, da so dokončno zaprli market-diskont Petro v obrtni coni. Vzrok naj bi bil upad prometa ob čedalje hujši konkurenci supermarketov v Luciji in na Obali. Poklicali smo lastnika Petre, ki nam je zatrdil, da so trgovino res zaprli, a le zato, da bi jo renovirali. Ponovno naj bi jo odprli še to poletje. obnovljena zunanja igrišča v luciji »Sedmico« bi mnogi krajani, med njimi zlasti starejši, zelo pogrešali, (foto: až) Po Luciji pa se šušlja tudi, da naj bi zaprli znamenito Mercatorjevo »sedmico« v središču kraja, ki naj bi ji po izgradnji novega supermarketa precej upadel promet. Žal, nam zaradi časovne stiske ob zaključku redakcije govoric ni uspelo preveriti. Krajani, ki živijo v okolici in jim bližina trgovine predvsem pomeni prihranek časa, si prav gotovo srčno želijo, da govorice ne bi bile resnične. Športni in mladinski center Piran (ŠIMC) je nedavno predal namenu obnovljeno zunanje športno igrišče pri športni dvorani v Luciji. Gre za večnamensko športno površino, ki vsebuje dve košarkarski ter rokometno igrišče. Projekt je veljal kar 17 milijonov tolarjev, saj gre za temeljito obnovo dosedanje podlage. Igrišča so v dopoldanskem času primarno namenjena šolskim dejavnostim, popoldne pa športnim klubom in organizirani rekreaciji. Kot nam je povedal Matjaž Ukmar, direktor ŠIMC, imajo še veliko drugih načrtov širom občine, v Luciji, nedaleč od omenjenih športnih igrišč, pa naj bi že v nekaj tednih zgradili malonogometno igrišče z umetno travo in reflektorji; v projektu sodeluje Nogometna zveza Slovenije. Več kot tisoč psov v Portorožu - Kinološka zveza Slovenije in Obalno kinološko društvo sta v začetku junija v marini organizirala dvodnevno mednarodno razstavo psov »CACIB PORTOROŽ 2006«. Udeležilo se je je natanko 1042 psov 200 različnih pasem iz 24 držav. Predsednik osrednje zveze Denis Kuzelj je mednarodna kinološka zveza Sloveniji zaupala organizacijo Evropske razstave psov leta 2010. Pričakujejo udeležbo nad 10.000 psov. NOVA STANOVANJSKA SOSESKA V LUCIJI - Sredi junija je bila otvoritev nove stanovanjske soseske na lokaciji nekdanjih Mercatorje-vih skladišč v Luciji. Gre za osem stolpičev, v katerih je 111 stanovanj ter podzemna garaža z 240 mesti. Piranski podjetnik Gašpar Gašpar Mišič je ob podpori gradbenega izvajalca, Kraškega zidarja, s projektom pričel pred tremi leti, investicija pa je znašala okrog 11 milijard tolarjev. dovolj je bilo 20 minut V noči na nedeljo, 2. julija, nekaj minut po eni zjutraj, so neznanci pred restavracijo pod portoroškim metropolom ukradli kolo s pomožnim motorjem, tomos flexer, rdeče barve. Lastnik ga je, zaklenjenega s ključavnico, zapustil le za kakšnih 20 minut. MATON PVC IN ALU OKNA • UGODNE CENE IN HITRA DOBAVA RAZSTAVNI SALON - OBALA 127 LUCIJA BREZPUČNI TELEFON: 080 9880 revitalizacija pirana? Občinska oblast se rada hvali, da ustrezno skrbi za revitalizacijo Pirana. V praksi, kot zgovorno kažejo fotografije našega sodelavca Rudija Mraza, stvari stojijo drugače. Zdi se, da gre - bolj kot za revitalizacijo, ki pomeni oživljanje, vračanje v življenje - za norčevanje iz prebivalcev Pirana. Skr^j; j lil HB ^ t* VIP invalidi - Parkirišča za invalide morajo biti dostopna vsem invalidom Slovenije. V Piranu so na žalost revitali-zatorji našega mesta poskrbeli za novo življenjsko krutost... Na sliki je eden zadnjih oživitvenih podvigov v mestu Piran, tik pred prvomajskimi prazniki. ...zato invalidom, ki bodo obiskali Piran, priporočamo, da si popreje (ne vemo, kje), priskrbijo ključe za invalidska parkirišča, če ne bodo prej rezervirana za VIP-invalide. Ob zadnji za ulice takr zadnji zal boli vese rop »pujska« v piranu Tudi v naših krajih se dogajajo zgodbe, ki sodijo v rubriko »Saj ni res, pa je...«. V noči na torek, 20. junija, je v enega izmed piranskih hotelov vstopil zamaskiran moški, v receptorja nameril pištolo in od njega zahteval denar Ta noč m bila ena njegovih najsrečnejših Odnesti mu je uspelo le hranilnik v obliki pujska, v katerem je bilo ne več ne manj kot 500 tolarjev. Policija je roparju že za petami ■ШШ- - Sfe.->4- ; v. ■ V . zupanov klicar 2006 Tartinijev trg, Piran, ob 20. uri JULIJ * 1. julij: promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. * 8. julij: MIFF 2006 nastop folklornih skupin ASOCIACIÖN CULTURALY FOLKLORICA "TIERRA DE BARROS" ALMENDRA-LEJO, BADAJOZ (Španija) in BULGARIAN FOLK DANCE GROUP MARTENICA (Madžarska). * 15. julij: Gledališka skupina Steps iz Izole - otroška predstava BIM in BUM. * 22. julij: Skupina Gallenberg Vaganti, Zagorje ob Savi. * 29. julij: Kvartet 7 plus, Izola. AVGUST * 5. avgust: Večer slovenskih plesov - Folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. * 12. avgust: Plesna skupina Mojce Horvat. * 19. avgust: Koncert - Mef in Narodnoosvobodilni bend. * 26. avgust: Zaključek Solinarskega festivala. Ločiti se hočem, ker nočem biti poročen z žensko, ki jo mož vara. v piranu hrup v mejah »normale«, kaj pa v portorožu? V primerjavi s Portorožem, kjer je nočni hrup presegel vse razumne meje in kjer so prebivalci pravi talci divjih ritmov s teras in plaž. se zdi po tej plati mesto Piran nekoliko bolj umirjen kraj. Ker smo na Portorožana prejeli nekaj razburjenih klicev Pirančanov, da se zlasti okrog določenih gostinskih lokalov vsako noč razlega hrup, smo zadevo skušali raziskati na terenu, vendar smo se kmalu znašli v dilemi. Pogovarjali smo se z več prebivalci v okolici lokalov, ki naj bi bila žarišča hrupa, vendar so vsi po vrsti zatrjevali, da se tam ne dogaja nič omembe vrednega. »Piran je turistični kraj in če hočemo živeti od turizma, moramo malce potrpeti,« je povedal eden od njih. Spet drugi, Pirančan od rojstva, še bolj nazorno opisuje življenje v mestecu: »Piran je v akustičnem smislu tako zgrajen, da v njem odmeva vsak šum. Če kdo zaloputne avtomobilska vrata ali zapre kanto za smeti, se to razlega daleč naokoli. Poglejte središče Dunaja, tam se življenje odvija do jutranjih ur, pa temu nihče ne nasprotuje, saj prebivalci od tega živijo.« Kakšno je uradno stališče? Poklicali smo na piransko policijo. Pomočnik komandirja Davor Terčon, nam je zatrdil, da stanje glede kaljenja nočnega miru ni kritično. »Glede hrupa v mestu Piran je približno tako kot prejšnja leta. Med priobalnimi kraji prav v Piranu beležimo najmanj kršitev. Ugotavljamo, da se pritožujejo vedno ene in iste osebe. Ko pa patrulja intervenira, običajno ugotovi, da kršitve ni bilo. Seveda nekaj hrupa je, ki pa je povezan s turizmom in je daleč od alarmantnosti.« Lastnik lokala »Gea Cafe« Jani Lubec, ki je pogosta tarča pritožb, nam je povedal, da njegov lokal obratuje do 3. ure zjutraj, vendar se terasa zapre že ob 1. uri, kot piše v dovoljenju. To so nam potrdili tudi na policiji, ki jih prav določene osebe na ta kraj rade kličejo. Podobno so nam povedali tudi v občinskem uradu za inšpekcijo in redarstvo ter nekateri drugi pristojni organi. Primer Portoroža Kam se še obrniti, da bi dobili čim bolj verodostojen prikaz stanja? Največja težava je v tem, da ljudje, ki se pritožujejo, večinoma želijo ostati anonimni. To je do neke mere razumljivo, saj javno izpostavljanje ni enostavna stvar. Po drugi strani pa tak pasiven odnos otežuje razčiščevanje problema. A četudi bi slučajno imeli prav, bi v naši občini bržkone bolj malo dosegli tudi, če bi nastopili v večji skupini. To se nazorno kaže na primeru Portoroža, kjer so »nočno oblast« v svoje roke vzeli gostinci in kjer vse pritožbe krajanov izzvenevajo kot rahlo »disharmo-nično« ptičje petje. Zato je naša končna ugotovitev lahko le tale: niso krivi niti uradni organi, ne gostinci, ki pač delujejo po naravnem človeškem zakonu »čim več nagrabiti, ko je za to čas«, kriva je politična oblast, ki vse to dopušča. Občinska oblast morda res nima pristojnosti za to ali ono, na njej pa je, da na številnih kritičnih področjih pokaže, kje so razumne meje (za to ima vse pokritje v zakonodaji). Šele v tem primeru bi od svojih občanov lahko zahtevala toleranco. Andrej Žnidarčič kralji ulice Nedavno so bili na obisku v obalnih mestih ljubljanski brezdomci. Skupaj s prostovoljci so združeni v Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice. V okviru tega društva izdajajo mesečnik Kralji ulice, ulični časopis o brezdomstvu in sorodnih socialnih vprašanjih. Večina avtorjev objavljenih prispevkov je na tak ali drugačen način povezanih z življenjem na ulici. V njih opisujejo svoje življenje na ulici, pišejo pesmi, spomine, aforizme, rišejo, sestavljajo križanke. Brezdomci svoj časopis prodajajo na ulicah sami, kar jim omogoča legitimen zaslužek in alternativo beračenju. Člani društva si prizadevajo za odprtje dnevnega centra za brezdomce v Ljubljani. Vključeni so tudi v Univerzo pod zvezdami, kjer prirejajo gledališke predstave, literarne delavnice in pesniške večere. Več o njih najdete na njihovi spletni strani www.kraljiulice.org. Na obalo so prišli, da bi ugotovili, ali bi lahko tudi pri nas začeli s prodajo časopisa Kralji ulice. Zato si želijo navezati stike z domačimi brezdomci in prostovoljci, da bi tako razširili prodajno mrežo in spletli nove prijateljske vezi. Lahko jim pišete tudi na naslov KRALJI ULICE, Kardeljeva ploščad 16,1000 Ljubljana. (Š.R) portorožan it. 7 Gregor in naša sodelavka Spela Pahor, (foto: Tanja Vuzem) inštitut v ribiški šoli V nekdanji ribiški šoli v Bolniški ulici v Piranu je začel delovati Inštitut za dediščino Sredozemlja, ki deluje pod okriljem Univerze na Primorskem. Inštitut ima delovne prostore v prvem nadstropju, v pritličju pa je »arheološka« galerija Mediterranea, kjer so na ogled nekaeri najlepši predmeti iz t.i. situlske umetnosti. Zbirko nameravajo stalno bogatiti. peticija za ohranitev metropolskega igrišča Živimo v času izgubljenih iluzij, ko starih, dobrih socrealističnih vrednot ni več, nove volgarno-kapitalistične vrednote pa so postavile na kocko osnove svetlih ciljev humanizma. Na ustih novih družbenih oblastnikov je večna mantra za mladino in njihov razvoj, ki pa se udejanja samo verbalno. Samo še tenis? V občini Piran smo v letu 2005 dosegli velik športni uspeh. Ekipa moškega košarkaškega društva Portorož se je uvrstila v 1.B državno ligo. Dolgoletna prizadevanja košarkaških zanesenjakov so obrodila sadove.Ob tem velikem uspehu pa izgubljamo zibelko, začetek prvih športnih košarkaških podvigov, ki že desetletja je in bo ostalo naše svetišče. Preko 500 mladincev, pionirjev in kadetov je v treh desetletjih svoje prve korake naredilo na igrišču ob morju, kjer nam okus po morskem prostranstvu in svetloba sončnih zatonov krojita pozitivno življensko pot. Podpisani na peticiji metropolskega igrišča ne damo, zanj se bomo borili do zadnje kaplje krvi, saj nam ne morete na silo vzeti naše osebne zgodbe. Zgradite teniška igrišča nekje drugje, nam pa pustite živeti in sanjati ob morju na igrišču, ki nam pomaga rasti in dihati s polnimi pljuči. Ne porežite nam korenin! Igor Bizjan in podpisniki Delo me morda ne bi pokončalo. Toda zakaj bi tvegal Funkcionalni poslovni prostori v TPC Lucija iz prve roke! UGODNE CENE!!!! PRITLIČJE: Cena za m': 420.568 SIT (1.755 EUR) + DDV 3 X 26,50 m2 1X 108,30 m2 1. NADSTROPJE Cena za m': 371.442 SIT (1.550 EUR) + DDV 2 X 26,35 m> TA pri morje I Pokliči zdaj! 66 38 330 m STAVBENIK, gradbeništvo d.o 14stnc nepremičnine, investitor: Stavbenik, gradbeništvo d.o.o, Ulica I', M,.M.1 U,. Kop«-r, www M.ivbcnik M. m.irj.in.i f.Hovir ''.t.ivljri nk м (v 17 do}21^ £)QjMpobota od(9^doVl2! j Tel: 05 677 10 70j_ [e]niaü:)info(r/ liimasportfcoml Spi et n'aTst r a п-јмуду. 1 iiniasportxöml TBL ЈипЦ/ЈцЦЈ 2006 portoroian it. 7_2fJ Koza ima dober spomin sonce je lahko tudi škodljivo Izpostavljanje soncu sodi med tvegane oblike vedenja! Sonce spet žge, prisililo nas je, da smo odložili težka, topla oblačila. S svojo energijo ima izjemno pozitiven vpliv na vsa živa bitja na našem planetu. Hkrati pa velja poudariti, da je pretirano in predvsem nespametno izpostavljanje soncu zelo škodljivo. Prinaša lahko negativne posledice za naše zdravlje. Zadnja leta je moč kupiti kreme, lotione in gele z vse močnejšimi zaščitnimi filtri. Raziskave kažejo, da te maže sicer varujejo pred sončnimi opeklinami, ne pa pred UV-indu-ciranim zmanjšanjem lokalne odpornosti. Zaščitenost pred opeklinami zato zapelje ljudi, da se sončijo čez ves dan, kar lahko vodi do oslabljenega imunskega nadzora v koži; to stanje pa nekateri strokovnjaki povezujejo z rastočo incidenco (porast obolevanja) malignega melanoma v svetu. Koža je največji organ človeškega telesa in ima številne naloge. Ena izmed njih je učinkovita zaščita pred škodljivimi vplivi iz okolja. To nalogo lahko opravlja le zdrava in nepoškodovana. Znano je, da ima koža zelo dober spomin, predvsem takrat, ko z njo ravnamo brezbrižno. Med številnimi škodljivimi vplivi okolja so na prvem mestu zagotovo ultravijolični (UV) žarki. Sončni žarki so del spectra elektromagnetnega valovanja, Zemljino površino pa dosežejo svetlobni, toplotni in del UV žarkov. Ozonska plast, ki obdaja zemeljsko atmosfero, je sila pomembna, saj absorbira žarke kratkih valovnih dolžin, ki so najbolj nevarni in nas zato k sreči ne dosežejo. Ultravijolični žarki UV žarke delimo glede na njihovo valovno dolžino: UV-C žarki so žarki kratkih valovnih dolžin, ki se v celoti absorbirajo v atmosferi. UV-B žarki so žarki srednjih valovnih dolžin, ki deloma dosežejo zemeljsko površino; prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetja in sončne opekline. Ti žarki so dokazano rakotvorni. UV-A žarki so dolgovalovni žarki, ki prodirajo globje v kožo in povzročajo zaželjeno porjavelost. Škodljive poledice teh žarkov se navadno pojavijo šele čez desetletja in to brez takojšnjih vidnih sprememb. Pretirano izpostavljanje tem žarkom v koži najbolj prizadene elastin in kolagen ter dedno zasnovo celic kože. Rizične skupine ljudi Katere skupine ljudi so v večji nevarnosti, da zbolijo za kožnim rakom? Predvsem svetlopolti, svetlolasi, svetlooki ljudje (imajo manj kožnega pigmenta), otroci, ljudje, ki so družinsko obremenjeni z rakavimi obolenji; vsi tisti, ki se zaradi narave dela ali športnega udejstvovanja zadržujejo pretežno na prostem. Na katere kožne spremembe moramo biti pozorni? Pozorni moramo biti na vsako spremembo kožnega znamenja, to je spremembo velikosti, barve in oblike, kadar se iz znamenja rosi, če znamenje srbi ali je boleče ter če je pigmentno znamenje na takem mestu, kjer je izpostavljenost mehaničnim draženjem ali možnosti poškodbe večja. Posledice sončenja Kratkoročne posledice sončenja so: rdečina kože kot posledica vnetja, ki ga povzročajo UV žarki, sončne opekline (vneta koža. pojavijo se tudi mehurji, kar je posledica delovanja UV-B žarkov), toksični dermatitis, ki se navadno pojavi po sončenju na mokri travi ter alergijski dermatitis. Pozne posledice sončenja pa so: gube. ki so posledica propadanja kolagenskih in elastinskih vlaken, atrofija, teleangiektazije in kseroza kože, nadalje sončne pege, ki se pojavijo predvsem na mestih, kjer je bila koža leta izpostavljena delovanju sončnih žarkov, prekanceroze, ki se razvijejo zaradi rakotvornega delovanja UV žarkov na jederne kisline kožnih celic, se pozneje spremenijo v rakaste in se iz njih velikokrat razvije rak ter kožni rak kot najhujša pozna posledica sončenja; tako nastane 90% kožnega raka. Kako se zaščititi pred ultravijoličnimi žarki Koža ima izjemno samoobrambno sposobnost. Tvori melanin, ki preprečuje prodiranje UV žarkov s pomočjo reparacijskih encimov, vendar le do določene stopnje. Nastalo škodo na jedrnih kislinah celic koža spozna in popravi s pomočjo reparacijskih encimov. Tega pa seveda ne zmore v nedogled, če je posameznik neosveščen in je neodgovoren do svojega zdravja. Osnovna načela pametnega sončenja: -S sončenjem pričnemo postopoma. -Uporabljamo sredstva z visokim zaščitnim faktorje, ki vsebuje zaščito pred UV-B in UV-A žarki. -Kremo nanesemo pol ure pred intenzivnim sončenje in nanos večkrat ponovimo - obvezno po vsakem kopanju. -Posebej zaščitimo ustnice in veke. -Ne hodimo na sonce med 11. in 17. uro. -Nosimo ustrezna sončna očala in pokrivala (po možnosti s širokimi robovi). -Nosimo primerna oblačila (z gostejšim tkanjem, da žarki težje prodrejo skozi tkanino) . -Skrbimo za lahko prehrano, ki vsebuje veliko betakarotena in antioksidacijskih -vitaminov ter zadosteen vnos tekočine. -Po sončenju kožo izdatno namažemo s hranljivo kremo. -Razmislimo in se dodatno seznanimo o smotrni uporabi solarijev. -Posebno pozornost posvetimo dojenčkom in otrokom, ki jih nikakor ne smemo izpostavljati intenzivnemu sončenju in s tem delovanju škodljivih UV žarkov. Dragica Blatnikjanja Doljak, Valentina Klemše, Karmen Saksida _______ Na portoroški dvopasovci se prepogosto dogaja, da parkirajo razni »kamperji« in druga večja vozila, ki kazijo videz kraja in povečujejo prometno zmedo. Kot nas je opozoril občan, tudi kombiji, parkirani ob glavni portoroški ploščadi, v katerih najemniki stojnic prevažajo blago, niso v ponos turistični prestolnici. nikar se ne sončite, nikar se ne mažite z nafto! Shakespeare je opeval belo polt žensk, kozmetična industrija je ustvarila mit o zdravi porjaveli koži, analiza zdravstvenega stanja prebivalcev občine Piran pa je pokazala, da zboli za kožnim rakom več piranskih občanov, kot je povprečje v državi. Društvo SKUPAJ ZA ZDRAVJE ČLOVEKA IN NARAVE je za obiskovalce preventivne akcije Kako se zaščititi pred sončnimi žarki, ki je nedavno potekala v Luciji pripravilo sporočilo, v katerem opozarja, da je sonce res nevarno, nekatere kreme za sončenje pa tudi! Svetuje zaščito z naravnimi preparati. Običajne zaščitne kreme namreč ščitijo le delno pred UVB žarki, poleg tega pa pogosto vsebujejo različne kemikalije, ki vplivajo na delovanje ščitnice, in parfume, ki lahko povzročajo alergije. Vlažilci, ki jih ta zaščitna sredstva še vsebujejo, po nekaterih podatkih lahko škodijo tudi jetrom, ledvicam in reproduktivem organom. Pametno je pozorno prebrati etikete na izdelkih in izbrati tiste, ki so naravni in ščitijo pred prostimi radikali, ki pospešujejo staranje kože. Največja potrošniška neodvisna revija v Nemčiji, ki opravlja neodvisna testiranja, svari tudi pred vprašljivimi UV-filtri. Najbolj pogosto so uporabljeni UV-filtri 4-metil-benzil-idencamfor (4-MBC oz. MBC), oktil-metoksicinnamat (OMC), benzofenon 3 (oksibenzon), homosalat (homomentilsaliciat oz. HMS) in oktil-dimetil-para-amino-benzoic-acid (OD-PABA). To so naftni derivati in delujejo kot hormoni. Beseda naravno ne zadošča, poiščite sredstva s certifikatom. ali ste vedeli? • Sintetični filtri s časoma zgubljajo svojo moč. Zelo verjetno je, da v naslednji sezoni ne bodo več uporabni. Zato ne zaupajte preveč preparatom iz lanskega leta. Če jih že imate, jih ohranite za zadnje dni sončenja, ko bodo zadoščali manjši zaščitni faktorji. • Sintetični filtri ne bodo delovali, če se boste namazali šele po prihodu na kopališče. Delovati začnejo čez približno pol ure. Vmes pa ste lahko že opečeni. • Mineralni filter, kot je titanium dioksid, delujejo takoj. Osnovni princip delovanja je mehanski - precejšnji del žarkov odbijajo od kože, s tistimi, ki pridejo v kožo, pa se koža nemoteno ukvarja. • Dodatna prednost mineralnih filtrov je, da so veliko bolj stabilni. Zato preparati, ki jih vsebujejo, ne potrebujejo veliko konzervansov in so kljub temu dlje časa obstojni. Uporabljate jih lahko tri leta! Danes kot naravne razglašajo tudi izdelke, v katerih je naravnih sestavin le za vzorec. Zato kakovostni ponudniki svoje izdelke certificirajo pri neodvisnih organizacijah. Na področju naravne kozmetike je najbolj spoštovani nemški certifikat BDIH. Na področju zaščite pred sončnimi žarki imamo na voljo certificirane izdelke blagovnih znamk Dr. Hauschka in Weleda. Sanja Lončar čista obala Je morje nekaj, pred čemer se moramo zaščititi z betonskimi zidovi in skalami, nekaj, kar požira naše odpadke in iztrebke, ali je morje naravno bogastvo, svojstven svet z darovi za ljudi? Na morski biološki postaji v Piranu je potekal v začetku junija dvodnevni seminar z naslovom "Čista obala", na katerem so izraelski strokovnjaki povedali, kako skrbijo za svojo obalo in kaj naredijo z naplavljenimi odpadki. Izraelsko obalo nadzira obalna straža, skrb za čisto obalo je vključena v vzgojo mladih, oblast skrbi, da se spoštujejo predpisi o varstvu obale, javnost pa je sproti obveščena o vsem. Tudi pri nas se pripravlja program ČISTA OBALA. V ta namen so na seminarju opredelili naše težave in pripravili predlog rešitev. s m s CRUISE & FERRY CENTER TURISTIČNA AGENCIJA Specialisti za križarjenja in vse vrste prevozov: Trajektni, letalski in železniški. Počitnice in hoteli po vsem svetu. Ekskluzivno zastopamo naslednje družbe: Costa Crociere, MSC Crociere, Louis Cruises, Royal Caribbean & Celebrity Cruises, Carnival, Princess, Cunard, Minoan Lines, Superfast & BSF G&A, Anek, GNV, Corsica & Sardinia Ferries, Moby Lines, Jadrolinija, Tirrenia, SNAV SEM, P&O, Viking, Trenitalia, Britrail, Amtrak, Finnrail, ... Cruise & Ferry Center, Obrtna cona Liminjanska 94b, Lucija Pričakujemo vas od 10.00 - 18.00 ure. Pokličite: (05) 67 10 777 www.cruise-ferry-center.co m predvolilni zakajćki A Zakaj je v sveže preurejenem portoroškem parku s Suzaninim kipom pri stavbi krajevne skupnosti Portorož, ki naj bi bil namenjen predvsem vrtnicam, dala županja zasaditi toliko lovora? Za svoj obilni volilni golaž vendar! (VIR: župan/m volilni štab) * Zakaj si je piranska županja omislila številčno tako krepko ekipo za stike z javnostjo in protokolarne zadeve?Da bi si na vseh svojih predvolilnih pojavljanjih zagotovila dovolj publike! (VIR: županjin šofer) * Zakaj je županjina strokovna služba na majski seji sveta občine Piran predlagala spremembo občinskega statuta, ki bi v naslednjem mandatu omogočala, da podžupane, namesto, da bi jih izvolili svetniki, imenuje župan?Da se dosedanjemu, že dva mandata poklicnemu podžupanu Sašu Šramlu, še naprej rešuje zaposlitveni problem! (VIR: Zavod za zaposlovanje) * Zakaj je piranski nepremičninski podjetnik Gašpar Gašpar Mišič, eden od vedno bolj številčnih kandidatov za funkcijo prvega občana naše občine, na nedavnem slovesnem odpiranju svojega doslej največjega življenjskega opusa, nove stanovanjske soseske obetajočega imena in bajnih cen, luksuznega lucijskega Parka, nesebično dopustil, da se v žarkih njegove slave s svojim govorom sonči tudi sedanja županja in njegova neposredna konkurentka za županski foteljček?Da sta lahko vadila svoji bodoči vlogi: Gašpar župansko, na katero atakira že drugič, županja pa minorno, za podžupanjo, zadolženo za protokolarne zadeve, ki naj bi jo nepremičninar v primeru svoje zmage obljubil županji! (VIR: big deal) * Zakaj upokojenega defektologa dr. Darka Oparo v njegovi sedanji stranki DeSUS ne morejo prepričati, naj na letošnjih lokalnih volitvah kandidira za piranskega župana? Zato, ker ne razume, zakaj mu ne morejo sto odstotno zagotoviti izvolitve! (VIR: predsednik volilnega odbora iz Portoroža) * Zakaj piranska županja tako rada nosi oblačila karirastih vzorcev, vodoravnih črt in neverjetno vpadljivih barv, za katere je znano, da jih modni kreatorji »močnim« ženskam odsvetujejo? Zato, da bi dokazala svoje disidentstvo! (VIR: Alberto Del Monaco) * Zakaj si je lokalna borčevska organizacija za svojega podpredsednika omislila sečoveljskega »eldeesovskega« občinskega svetnika Ivana Deklevo, ki je med narodnoosvobodilno vojno še lulal v pleni-ce?Ja, koliko borcev pa je začelo že v plenicah! (VIR: prvoborec) * Zakaj se je piranski občinski svetnik in nekdanji član uprave komunalnega podjetja Okolje Piran, Sebastjan Jeretič, odločil svojo politično pot nadaljevati v Ljubljani?Da se županja lahko pohvali, kako da nihče od pripadnikov njene stranke ni več v primežu konflikta interesov, lahko pa s prstom pokaže na edinega grešnika, LDS, ki v Redno sporočilo za javnost Stranke окоГ sanka sos -6 Menda bo mali tranzicijski povzpetnež (tajkunčič), nepremičninski podjetnik Nedeljko Mišič, pardon Gašper Gasspar Mišič, kandidiral za župana s sloganom »Gremo v Piran, kjer bo Gašper župan«; mi pa dodajamo » da nam za vikende proda še teh par stanovanj nerazumljivo vztrajnih in trmastih občanov«. Slišalo se je tudi, da če ne bo zmagal, bo pa kar kupil vse skupaj in nas preimenoval v »Rezidens di Pirano«. »Ne seri!« se sliši vzklik iz zadimljenega kota. »Kaj ne seri? Če je lahko zatajil in preimenoval samega sebe, bo tudi z njegovimi vikendaši naseljen Piran«. Pa še to: ne vem zakaj me celotne predvolilne šporkarije spominjajo na lepo slovensko pesmico. Raje svojih vrstah šteje kar dva »konfliktneža*', Daria Barrileta in Matjaža Ukmarja! (VIR: komisija za konflikte m imenovanja) * Zakaj na eni strani dr. Marko Pavliha v svojem presenetljivem odstopnem pismu, s katerim se je odpovedal vsem funkcijam, tudi predsedniški, in aktivnemu sodelovanju v tukajšnjem LDS-u, izpostavlja, da je sit raznorazmh lokalnih afer, na drugi pa najvidnejša strankina člana, Klavdij Mally in Sašo Šraml, ta je Pavliho zdaj celo nadomestil na predsedniškem stolčku, izjavljata, da o kakršnikoli aferah ne vesta ničesar? Zato, ker sta nanje že imuna! (VIR: čistilci Avgijevega hleva) * Zakaj so govorance občinskega svetnika Gašparja Gašparja Mišiča postale nenadoma tako polne hvale občinskih strokovnih služb, medtem ko je pred štirimi leti, ko je prvič kandidiral za županstvo, grozil, da jih bo vse po vrsti zamenjal? Zato, ker zviti strategi vedo, kdaj je treba zamenjati taktiko! (VIR: Operacija županski stof) * Zakaj se je v vseh preteklih lokalnih volitvah vselej trlo kandidatov, ki so se hoteli povzpeti na LDS-ove kandidatne liste, zdaj pa je, nasprotno, gneča med tistimi, ki sestopajo z nje? Ker glodalci vedno prvi zavohajo, kdaj je treba zapustiti potapljajočo se ladjo! (VIR: Nos-feratu) * Zakaj je bilo za kvadratni meter stanovanja v novi lucijski stanovanjski soseski Park v časopisih mogoče zaslediti dvoje vrste cen, višjo in nižjo? Dobro jutro! Ja, ena je za kupce, druga za dacarje! (VIR: davčni svetovalec) * Zakaj županja govori, da se kapitalu ni moč upreti? Zato. ker se nikoli ničemur ni znala upreti, prej partiji, zdaj kapitalu: samo gospodarja je zamenjala! (VIR: konformist) 3 iB » Več kot čistilnica « • kemična čistilnica • šiviljska popravila • vse za šivanje • nogavice ^тк in MURA okrasni trakovi Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05/677-97-90 V kemični čistilnici MARE že od leta 1994 skrbijo, da so vaša oblačila vedno znova čista, zlikana in dišeča. vi sprašujete - portorožan odgovarja * Vedno sem bil prepričan, da pred volitvami kandidate predlagajo stranke ali druge skupine ljudi, zadnja leta pa ugotavljam, da je vse bolj moderno, ako občani kar sami ponudijo svojo kandidaturo. Ker bi se rad politično udejstvoval, pa - žal - nikomur ne ugajam do take mere, da bi me predlagal, vas prosim, da mi poveste, kakšne lastnosti moram imeti za samokandidaturo. Zadostuje ena sama lastnost, značilna za mnoge politike: ugajati moraš samemu sebi... * Ali bodo tudi letošnji predvolilni golaži neslani kot vsi doslej? 0 tem ni dvoma. saj solinarji napovedujejo letino soli do največ 3000 ton. kar je še za državni zbor premalo. * Portorožu smo pridobili zelo lep rožni vrt. Kakšno vlogo bo imel kot turistična ponudba kraja? Razni nočni veseljaki bodo imeli zdaj eno zelenico več, da jo bodo lahko posvinjali in povaljali. Kajti krajevnih nočnih čuvajev še zdaj ne premoremo. * Kako kometirate odstop Marka Pavlihe? Če smo Slovenci preživeli ukinitev humorističnega (in zelo aktualnega!) tednika Pavliha. bomo tudi Pavli-hin odstop. Škoda le. da ga ne posnemajo tisti politiki, katerih odstop bi dejansko koristil naši državi. * Sem čital, da je lucijska Rezidenca Park prvi kondominij v Sloveniji. Trditev je smešna! Tujka kondominij enostavno pomeni skupnost stanovanj in je torej kondominij vsaka večstanovanjska hiša. To ve vsakdo, ki se je učil katerega od romanskih jezikov. To je sicer res. ampak lucijska Rezidenca Park naj bi bila (glede na cene in vse ostalo razkošje) prvi kondominij z veliko začetnico... * Mnogi Portorožani so jezni, ker so se obnovitvena dela starega hotela Palace začela tik pred poletno turistično sezono. Je njihova jeza upravičena? Ni! Če bi namreč z deli odlašali še kakšen mesec, bi se Palace sam od sebe zrušil v kup razvalin. * Sem čital, da je ministrstvo za šolstvo zadnje čase zelo naklonjeno obnovi piranskega akvarija. Ali to pomeni, da bodo v kratkem že končno začeli z obnovo? Kolikor poznamo radodarnost ministrstva, to pomeni, da se bodo v kratkem zidovi akvarija sesedli, njegovi prebivalci pa bodo uprizorili množičen beg v morje. * Kako to, da država tako neodgovorno odlaša z vprašanjem upravljanja krajinskega parka Strunjan? Po vsej verjetnosti se nekateri tam zgoraj v Ljubljani še niso odločili glede parcele za svoje počitniške vile in bi torej bilo upravljanje v veliko napoto in sploh malo preuranjeno... * Sem slišal, da bo dr. Tomaž Gantar kandidiral za piranskega župana. Pa se vam zdi primeren? Glede nas to, da je specialist urolog, bi bilo vsaj za kanalizacijo dobro preskrbljeno * Cene parcel in stanovanj v naši občini nudijo mladim bolj malo možnosti, da bi si tukaj ustvarili družine. Bojim se, da bomo domačini kmalu prava redkost. Glede na to da že zdaj nimamo nobene besede pri okoljskih in drugih regionalnih vprašanjih, nas država že zdaj obravnava kot nekoga, katerega sploh ni * Kljub jasnim smernicam ter navodilom občinskih strokovnih služb o opremljanju javnih površin z elementi, ki sodijo v naše okolje, je na lucijski plaži zrasel kičast lokal, ki je zelo ponesrečen mešanec: ni ne "africano look" ne "Hawaii tropical"; edini pristni element je slama na strehah. Postavljam jasno vprašanje: kakšen smisel imajo uredbe in smernice, če potem lahko vsakdo (nekaznovano!) počenja, kar se mu zljubi? Smisel uredb in smernic je, da izzovejo pogumne nasprotnike, čemur sledi razgibano družbeno politično dogajanje. Akcija brez reakcije je vendar obupno dolgočasna! Kar spomnite se dremavega realsocializma! * Strujnjančani so spet organizirali mednarodno tekmovanje v trnkarjenju iz čolna in zmagali so domačini. Škoda le, da niso na trnek ujeli kakšnega gospoda z ministrstva, da bi že končno začeli reševati pereča ribiška vprašanja! Tistih zgoraj ne ujameš na črva. Bi morala na trnku viseti kakšna zajetna materialno politična usluga... * Krajinski park Sečoveljske soline je junija obiskala japonska delegacija (vrhunski kulinariki, novinarji, znani pisatelj) in bila navdušena nad lepoto solin. Predstavili jo bodo japonskikm bralcem - tako so obljubili. Menite, da se bodo v vladnih krogih v Ljubljani zamislili nad tem, da našo kulturno dediščino bolj cenijo tujci kot pa naša oblast? Ne bodo se zamislili. Ne čitajo japonskih knjig in časopisov... * Kako komentirate obisk monaškega kneza v naši občini? Že ves mesec razmišljam, komu bo ta obisk najbolj koristil: ribam v akvariju, igralnicam ali tistim, ki bodo knezu v kratkem vrnili obisk... * Z ogorčenjem sem prečital, da neko portoroško stavbo še zmeraj krije azbestna streha, kljub znanemu zdravju škodljivemu vplivu tega metariala in kljub strogim navodilom Evropske unije. Lastnik, Mercator, pa ravnodušno sporoča, da se bodo odstranitve lotili ŽE naslednje leto... Ali ni to višek cinizma s strani nekoga, ki trdi, da je "najboljši sosed"? Ste pa res čisto brez razumevanja! Kako si bodo pa na vrhu delili dobiček in plačevali drage reklame, če se bodo morali ukvarjati z zdravjem ljudi, katerih niti ne poznajo! * Sem čital, da bo na slovenski obali v kopališčih plapolalo kar 10 modrih zastavic, znakov neoporečnega kopališča. Za tako kratko obalo se mi zdi število 10 sumljivo visoko, zlasti še, ker časopisi v isti sapi opozarjajo na onesnaženost morja. Kaj je torej res? Saj zastavice sploh niso modre! V resnici so samo pomodrele, ker jim že lep čas primanjkuje kisika... * Našo občino je obiskal monaški knez, društvo Anbot prireja prodajo starin (ter se tudi sicer ukvarja s preteklostjo), doživeli smo prijetno Poletno muzejsko noč, priče pa smo tudi drugim društvom in prireditvam, katerih predznak je preteklost. Čutim v zraku nekakšno rastočo nostalgijo po "dobrih starih časih"...Kako se bo to še naprej stopnjevalo - kdo ve...? Hja, držimo pesti, da bi tudi jesenske volitve potekale v stilu te nostalgije: da ne bi šli na volitve, pač pa da bi se gospe in gospodje kandidati po vzgledu viteških turnirjev - spopadli peš ali na konjih, se zlasali, premikastili, obglavili ali kako drugače nemilo obračunali med seboj, zmagovalec pa bi bil edini preživeli. Na ta način bi prihranili precej davkoplačevalskega denarja, istočasno pa bi se nekaznovano in brez zapletov znebili lepega števila političnih zgag. S.P Ml MED SEBOJ ČESTITAMO * VOŠČIMO * VABIMO * ZAHVALJUJEMO SE Ф Društvo invalidov občine Piran, Stara cesta 4, Portorož se za podporo pri izvajanju društvenega programa zahvaljuje Zlatku Horvatu in Mauru Belacu, ki sta ob odprtju prenovljenega gostišča Pergola v Portorožu organizirala razstavo likovnih del Gorazda Jordana. Slikar je na dražbi prodal dve svoje deli in sredstva podaril društvu. Zahvaljujejo se tudi Občini Piran, ki jih je z dodelitvijo dodatnega poslovnega prostora rešila utesnjenosti. Ф Petra Rebec iz Turističnega združenja Portorož je sredi junija rodila hčerko Saro. Ob tem najsrečnejšem dogodku jima vsi, ki delovno domujemo v poslopju Krajevne skupnosti Portorož, želimo obilo veselih, prisrčnih trenutkov. Ф Julija praznuje 70. rojstni dan gospa llonka Hajnal iz Pirana. Vse najboljše ji želijo prijatelji. Ф Pri izvedbi šentjanskega sejma aprila letos sta sodelovali tudi podjetji Avto Portorož in Vilar trave Hvala! Ф V Kosmačevi ulici v Luciji gradijo nov podporni zid, kar je v veliki meri zasluga piranske županje Vojke Štular. Kar je obljubila, to je storila. Iskreno se ji zahvaljujem in ji tudi vnaprej želim uspešno delo. Slavko Feld, stanovalec Kosmačeve ulice Ф Alberto Manzin, tudi piranski podžupan, in Žiga Dolher, raču-nalničar iz Izole, sta nedavno prejela Zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo leta. Žirijo je prepričala učinkovitost njunega računalniškega programa PENTA. Ob tem pomembnem dosežku obema inovatorjema iskreno čestitamo! Ф Za podporo pri organizaciji prireditve ob 15. letnici osamosvojitve Slovenije v Piranu se zahvaljujemo naslednjim donator-jem: kapetanu Franju Želetu z motorne ladje Burja, galeriji Duka iz Pirana, marketu s Trga 1. maja v Piranu, mladinskemu hotelu Val Piran ter Občini Piran. Mladi Pirana. Ф V teh dneh visok življenjski jubilej praznuje gospa Nada Pukšič, nekoč družbeno izjemno dejavna žena. Želimo ji veliko zdravja in ji kličemo še na mnoga leta! PORTOROŽAN - Številka/ Numero 7* Junij-julij/ Giugno-lulio 2006 * letnik/ anno XVI* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 850* izdajatelj in ustanovitelj KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/ COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 012906450836431 Naslov uredništva/ Lindirizzo della redazione: Obala 16, p.p. 46, 6320 Portorož/ Lungomare 16, 6320 Portorose* UREDNIŠTVO/ REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. ur.), Mitja JANČAR (odg. ur.), Andrej ŽNIDARČIČ (tajnik), Livija SIKUR ZORMAN, Nada KOZINA, Heidi MIKUŠ* računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisk/ stampa: PIGRAF d.o.o. Izola* izhaja: mesečno* naklada: 3.000 izvodov* cena: 0 SIT* ; tel. uredništva: 05/ 67409-48 ali 674-09-47* e-mail: portorozan@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/ A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Hilda Vuga, Sonja Požar, Špela Pahor, Dragica Blatnik, Tanja Doljak, Valentina Klemše, Karmen Saksida, Dušan Puh st. Jakob Čemažar, Rudi Mraz, Rajmond Humar, Elio Musizza,Valter Pikel in še kdo. KOLEDAR SEJMOV STARIN Društvo Anbot vabi na sejme starin, ki bodo v Piranu v soboto, 22 julija in soboto, 26. avgusta Najspektakularnejša letošnja prireditev bodo seveda Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) v soboto, 23. septembra. Letošnji nosijo naslov »Gradovi, utrdbe in mestna obzidja (Nesnovna kulturna dediščina skozi mestna obzidna vrata vse do obzidja)«. V Anbotu pa napoveduje tudi že prvi božični sejem, ki bo v soboto, 23. decembra. TARTINIJEVO GLEDALIŠČE * Sobota, 29. julij, ob 21. uri, nastop Salzburških komornih solistov in Soth bay Chamber Youth orchestra. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za Portorožana so tokrat darovali: Jožica HOČEVAR 5.000 tolarjev, Ana NASTRAN WEIL 5.000 SIT, Nevenka ŠTRKALJ 3.000 SIT Nadja PERTOT 5.000 SIT, Franc JAKOB 5.000 SIT, Angelca STA-NIŠA 5.000 SIT, družina KOBAL 5.000 SIT in Dolores PADOVAN SEKANIC 3.000 tolarjev. z TRAMONTAL EDVARD B RAJ KO s.p. Semova ulica 23 LUCIJA 6320 PORTOROŽ Tel.: 05-6778 078 GSM: 041-628 658 E-mail: tramontal(asiol.nct PRODAJA, MONTAŽA in SERVIS KLIMATSKE NAPRAVE Panasonic ideas for life TOSHIBA л MITSUBISHI ELECTRIC CENTRALNO OGREVANJE vie|mann more than heat www.tramontal.si NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke št. 9 (vodoravno): samotarka, Premantura, ut, alk, Rem, Strunjanski, menih, Rakar, napolitanka, promet, Kiril, retorik, Sivas, Sparavec, cena, Tar, kino, Asad Nagradni razpis št. 10: Pravilno rešeno križanko pošljite do 1. avgusta 2006 na naslov: |me jn priimek... KS Portorož, Obala 16, 6320 Portorož, s pripisom »Nagradna križanka«. Pokrovitelj »Več ulica................. kot čistilnica MARE« bo med srečne izžrebance razdelil pet enakovrednih nagrad: bon Kraj................... za kemično čiščenje ter nogavice priznanih proizvajalcev. Davčna številka: ^ knjigarna librisnagrajuje Pravilen odgovor na nagradno vprašanje v prejšnji številki je: KLJUČ. Knjižno nagrado prejme RANKO DJOKIČ iz Pirana. Čestitamo! Za vas, dragi bralci, imamo novo literarno vprašanje. Zbirka pesmi z naslovom Prazni prostori (Obzorje, 2006) nam prinaša novo, prečiščeno poezijo avtorja, razpetega med Ljubljano in Piranom. Gre za četrto zbirko pesmi poeta, ki je tudi psihotera-pevt, strasten bralec, košarkar, navdušen filmski gledalec in kritik, tudi sodelavec Portorožana. Kdo je to? Odgovor (ime in priimek avtorja) napišite v spodnjo rubriko in ga do 1. avgusta pošljite na naslov: Knjigarna Libris, Trg bratstva 9, Piran. Žrebanje bo v sredo, 2. avgusta ob 19. uri v knjigarni Libris. Nagrada je knjiga Prazni prostori. Odgovor_ Ime in priimek _ Naslov _ mali oglasi ^ Električno kosilnico za travo in električni drobilec odpadnih vej zelo ugodno prodam. Informacije: 031/578-632 ali 05/67-54-032. ^ Praktičen moški srednjih let skrbi za hišo ali stanovanje, opravlja vsa hišna opravila, ureja vrt in okolico, nudi družabništvo starejši osebi, v zameno za prostor z možnostjo kuhanja. Tel: 031/737-020. Opravljam globinsko sesanje in pranje sedežnih garnitur in tepi-hov ter čiščenje na domu. Pokličite: 031/859-917. Podarim rabljen televizor. Informacije: 041-683-432. & Prodam steklo-keramičen štedilnik, star 1 leto. Pokličite: 031/375-878. Prodam sveže naravno kozje mleko. Informacije: 041/946-017. ®v Za občasno pomoč v gospodinjstvu, spremstvo in nabavo iščem zanesljivo gospo iz Lucije. Pokličite: 677-13-65. DRUŠTVO OBZORJE PIRAN nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Na osebni pogovor se lahko prijavite vsak delovnik od 10. do 14. ure. Tel.: 041/954-769. 1РЗП) i ' *" Ujemite več s svojim naložbenim zavarovanjem! Naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita Multi Nova, prilagodljiva oblika naložbenega življenjskega zavarovanja, ki omogoča aktiven izbor skladov skozi celotno obdobje zavarovanja. Storitev je na voljo v bankah NLB Skupine in v Banki Celje. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v Poslovalnici Lucija ali nas pokličete na telefon 05 677 08 57. www.nlb.si ш* # ' NLB® a v jr Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d Ljubljana. Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Banka Domžale d.d., Koroška Banka d.d., Banka Zasavje d.d in Banka Celje d.d., ki pri tem nastopajo kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Vračilo najmanj neto vplačane premije ob izteku sklada je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Obstaja tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od neto vplačane premije. To tveganje, ki ga sicer prevzema zavarovalec, zmanjšuje jamstvo KBC Bank NV opisano v pogodbeni dokumentaciji.