Pošt: na plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din. Št. 7. - Leto XX. — Kranj, 15. februarja 1936.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 ..Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se no vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletne 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
■■■BIHBHBHMHniHB
1922-36
Štirinajsto leto je minulo. Dne 6. februarja, četrti dan odkar so bili kardinali zbrani v sikstiriski kapeli k volitvi, je bil z dvetreiinsko večino veljavno izvoljen za papeža milanski nadškof Ahil Ratti. Prvi med kardinali je stopil preden j in ga vprašal: „Ali sprejmeš izvolitev?" Ko je novoizvoljeni pritrdil, ga je vprašal: ..Kakšno ime si si izbral kot papež?" Izvoljeni odgovori: „Hočem se imenovati Pij." Ker pa je bilo pred njim že 10 papežev, ki so se imenovali Pij, je sedaj vladajoči vladar Kristusove cerkve Pij XI.
Kdo je naš sedanji papež? Rojen je bil v Desio blizu Milana leta 1857. Po-krstu so mu dali ime Ahil; po .očetu se pa piše Ratti. V svojem rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo,nato je šel v gimnazijo in končno je stopil v bogoslovje v mestu Milanu. Svoje bogoslovne študije je dovršil v Rimu. Postal je profesor bogoslovja. Ker je pokazal velike zmožnosti pri poučevanju in vzgoji, so mu kmalu zaupali še mnoge druge važne službe, zlasti v vatikanski knjižnici, ki je največja knjižnica na svetu. — Po svetovni vojni ga je papež Benedikt XV. poslal kot svojega zastopnika na Poljsko. Tu je od blizu spoznal razmere sosedne boljševiške Rusije. Videl je. kaj vse morajo irpeti mladina in narodi v državah, ki črtajo iz svojih ustav in zakonov Kristusa in bož. postavo. Iz Poljske ga je Benedikt XV. poslal v Milan za nadškofa, obenem pa ga je tudi imenoval za kardinala. Toda že pol leta nato je moral oditi — bož. previdnost ga je poklicala na najvišjo, a tudi na,odgovornejše mesto na zemlji, postal je Kristusov vikar — namestnik, papež Pij XI. vrhovni pastir in oče vse katoliške družine.
Za svojo posebno nalogo si je sedanji papež izbral geslo: ..Pax Christi in seg-
no Christo: clelati za mir nad vsemi kristijani. — Težavna in izpostavljena vsem obrekovanjem je služba vrhovnega poglavarja Kristusovega kraljestva na zemlji. Kdor hoče prav soditi o vlogi papeštva v zgodovini narodov, ta mora gledati na Cerkev ne samo z očmi člov. pameti, marveč z očmi vere. Cerkev je med nami živeči Emanuel— Kristus. „V tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje." Te besede se nanašajo na Cerkev, oz. na Tistega, ki živi in deluje v njej. Toda blagoslov prihaja od Kristusa in Cerkve le k tistim, V\ nosijo bož. postavo v srcih zapisano. Ne s fizično silo, ampak z veličino duha: resnice in ljubezni je zmagal Kristus in z istim orožjem zmaguje že 1900 let in bo še zmagovala Cerkev. Ona oznanja prvenstvo duha nad snovnostjo; oznanja prvenstvo pravice nad surovo silo orožja in nasilja, prvenstvo vesti nad strastjo. Ideja bratstva med ljudmi, e-nakopravnosti vseh narodov — ideja kristjanov otrok enega Očeta in ene Matere — je neizmeren zaklad za pravo človeško kulturo. Resnična pa je Ambroževa beseda: „Ne more imeti Boga za očeta, kdor noče imeti Cerkve za svojo mater." Drži pa tudi drugo: ni katol. kristjan, ni Kristusov oni. ki hoče pojmovati Cerkev brez papeža. „Kdor vas posluša mene posluša.' Vsakratni vidni poglavar Kristusove Cerkve je glasnik bož. volje in nosilec bož. miru na zemlji. Zato pa pošiljamo vsi katoličani svojemu nadpastiriu in očetu za 14. letnico njegovega vladanja radostne čestitke in pozdrave z besedami cerkvene himne: „Naj doni po širnem svetu: Slava svetemu Očetu!" Vladaj knez izmed vladarjev, oče blag in ljubezniv, trden v sili vseh viharjev, temelj Cer-
tega zavoda še ne pomni. In ko je po številu zdaj šola dosegla svoj maksimum, je bil profesor Malnar premeščen.
Kranjčani so ga visoko spoštovali. Tudi fantje iz okolice so ga cenili, ko jim je na raznih telovadnih tekmah pravično prisojal točke ali v telovadnici dajal praktčnih nasvetov. Posebno mnogo pa je z njim izgubila kranjska gimnazija. Saj je bil profesor njen steber močen, siguren, zanesljiv in vedno značaj. Fini nastop ga je krasil, taktno se je približeval otroški duši. Študenta in njegovo mladost ter mlado-
\ i- Iic/flisljiv
Kaj pa to... ?
Zadnji teden se po Kranju in okolici, posebno po gostilnah, mnogo govori o neki tro-šnrinski zadevi na mestnem magistratu v Kranju. O zadevi nimamo zanesljivejših po. datkov, ker sa vse zavija v neko »uradno tajnost". Morda tudi na mestnem magistratu ničesar ne vedo o teh govoricah ? Zato si dovoljujemo gospode na kranjskem 'rotovžii opozoriti na to, kaj se šušlju po gostilniških kotih.
Kolikor smo mogli zvedeti, bi bila baje zadeva nekako takale:
Glavna zaloga piva v Kranju, katere lastnik je kranjski podžupan g. R. Maver je — tnko se sušlja — prikrilu večjo množino piva, ki ga ni prijavila mestni občini in za katero ni plačala občinske trošarine. I/, skrivnostnih g>-vorie nismo mogli povzeti, zu kako veliko količino bi šlo. Baje gre za večjo množino piva. celo za več hektolitrov.
Pa še več se šušlja! Govori se celo, da je bilo to prikrivanje prijavljeno mestni občini v Kranju, pa da jo predsedstvo občine Kranj oprostilo g. podžupana krivde, plačevanja neplačane trošarino in kazni za to. Menda gre za velik-) vsoto, okrog 80.000 Din, ki l)i jo marala dobiti blugujnu mestne občine; predsedstvo naše občine pa je g. podžupanu oprostilo vsake krivde in tudi plačevanja te trošarine. Govori se tudi o nekem pokvarjenem pivu. pa mi. ki nismo strokovnjaki v trošu-rinskih zadevah, ne moremo umeti, kaj bi i-inelo v tej stvari opraviti pokvarjeno pivo.
Mi smo seveda popolnoma prepričani o objek. liviiftm poslovanju mestno občine, pa tudi o iein, da je g. podžupan R. Maver vse popolnemu pravilno prijavil ir. da ni zatajil niti kapljice piva. za katero bi bilo trebn plačali občinsko trošarino. Mi danes le registriramo le govorice, katerih je Kranj poln. Zdi se nam
pa potrebno, da na te govorice opozorimo našo občinsko upruvo. Zadnjič smo namreč pohvalili g. Zupana, kako strogo pravično se pobira vsa občinska trošarina, zato si puč ne moremo misliti, da bi sam g. podžupan zatajil le eno kapljo piva ali oškodoval občino le za eno puro. Še manj pa si moremo misliti, da bi g. župan oprostil g. podžupana plačanja Irošurine in kazni za neplačano trošarino, ko je vendar tako strogo pravično kaznoval ubogega delavca, ki je pil vino. ne da bi plačal občinsko trošarino.
Ker smo torej nad vse trdno prepričani, da bi g. podžupan kaj takega ue mogel storiti, še manj pa g. župan sam. smatramo z:> svojo dolžnost, du na vse te govorice opozorimo g. Župana in g. podžupana s prošnjo, da strogo nastopita proti vsem raznašulcein takih govoric. Predvsem pa prosimo, da hi nam blagovolila poslati uprava mestne občine uradno pojasnilo - o kakem popravku pač še ne more biti govora, prosimo sumo uradno pojasnilo — da SO vse te in podobne govorice popolnoma neosnovane, da g. podžupan ni prikrajšal mestne občine niti za paro na trošarini in da tudi ni res. da bi bil g. župan, oziroma predsedstvo mestna občine Kranj oprostilo g. podžupana plačanja trošarine 'in kazni z.a ne-, plačano trošarino, pač pa da je to resnica, da bi bil g. župan obsodil celo samega podžupana z vso strogo pravičnostjo kakor je I. 193*5. obsodil ubogega delavca Kužnurja, če bi bil g. podžupan to res zaslužil.
Končno bi povdurjali le še to, da bo miš list z velikim veseljem objavil tako uradno pojasnilo mestne občine Kranj in tako pripomogel, da se zavežejo zlobni jeziki in da se brez vsakega dvoma ugotovi objektivno postopanje g. župana in korektno plačevanje trošarin g. podžupana.
V slovo
Prejšnji leden je zapustil kranjsko gimnazi- /ije.  Delni je  na  njej v predvojnih letih in
jo profesor  Malnar. Odšel je na ljubljansko med vojno, ko je moral zavod na ."'roko od-
srednjo šolo. preti svoja Mala  vsaj zu nekaj času vojaški
Nekako trideset let je vsako jutro prihajal  v bolnici, zase pa po mestu poiskati zasilnih in
impozantno zgradbo kranjske ..visoke šole". /. več ali manj primernih prostorov zu učilnice,
zavodom je dihal vso njegove vesele in težke V naši  držiui   je v zadnji di 'ii doživel tolik
ure skoro od ustanovitve naše popolne ginina- porast gorenjske gimnazije, kakor ga kronika
stne muhe in živahnost je vedno razumel. Generacijam študentov je predaval pri nas. A ve naj, da se ga ti študentovski rodovi še danes hvaležno spominjajo. Saj ni pazil samo da bo dober učitelj. Profesor Malnar je bil še posebno vzgojitelj, pedagog. Dijake, ki jih je vodil iz razreda v razred, je znal tudi vzgojiti. In kar je redkost, to je dosegel na tih skoro neopazen način. Zato v njegovih dijakih nanj ne bo nikdar ugasnil spomin. Med kranjsko srednješolsko mladino ne bo pozabljen tudi v Ljubljani, kjer naj stopa po še uspešnejši poti.
V slovo duh. svetniku župniku vele-sovškemu č. g. Jožefu Brešarju.
Vez, ki po božji volji veže župnijo z njenim župnikom, je res nekaj skrivnostno svetega. Zato je pač vselej bridko, kadar se mora ta vez razrušiti, lo čuti ravno sedaj župnija velesov-ška, ko jo zapušča njen vzgledni in tako skrbni župnik č. g. duh. svetnik Jožef Brešar.
Jeseni — na roženvensko nedeljo — leta 1903 je nastopil gospod župnik lepo Marijino božje-potno faro velesovško. — Velesovo je že stara in priljubljena božja pot Marijina. Semkaj so že od nekdaj radi prihajali ne samo posamezni božjepotniki, ampak so si prav pogosto cele fa-re in cele dekanije rade izbirale ravno Velesovo, da so tukaj pred čudodelno podobo Matere Božje slovesno in v ogromnem, številu svoje srčne zadeve polagali k nogam nebeške Matere.
Župnik Brešar se je posebno ob takih prilikah dobro zavedal svoje lepe naloge. Kako prisrčno je pozdravljal kot domači župnik take romarje. Podajajoč globoke verske resnice je vnet ljubezni do Marije na samo njemu lasten i>/».in znal krepko razvijati svoje misli, kako, da je neizpodbitno pribijal stavek za stavkom; in kakor naučen od materinske Marijine ljubezni je znal povedati resnico tudi v tako domači prikupljivi obliki, da so njegove besede segale globoko v dušo in jo ogrevale.
Zato je poleg te materinske ljubezni Marijine, ki vleče romarje v Velesovo, bil tudi župnik Brešar močna privlačna sila na tej božji poti.
Vedel je župnik Brešar tudi prav ceniti u-metniško vrednost cerkve velesovške, ki je pač izmed najlepših cerkva na Slovenskem — res pravi biser umetnosti. — In ta biser, kako ga je znal župnik čuvati. Če je bilo kedaj treba na tem biseru zastaviti obnavljajočo roko, ali ko se je pokazula potreba, du se napravi kuk nov cerkven objekt, kako je on znal skrbeti da se lepota bisera ne žali, ampak da se uredi vse edino le v povzdigo umetniške lepote cerkvene. Zato je znal ob takih prilikah vedno poiskati tako roko, ki ve in razume z zares umetniškim čutom zastaviti svoje obnavljajoče delo. Taki župniki res zaslužijo, da jih v pravem pomenu smemo imenovati umetniške kon-servutorje.
Morda v vsej škofiji ima najlepše slike vele-sovška župna cerkev. Njene oltarne slike so
umetniško delo znamenitega slikarja Kremser-Schmieda. Ob nastopu g. svetnika Brešarja v Velesovem so bile te oltarne slike v zelo slabem stanju. Pa je gospod svetnik zna! pridobiti komisijo za ohranjenje umetniških spomenikov na Dunaju, da je dala vse slike prenoviti, da so so sedaj kakor na novo poslikane. Če bi ne bil g. svetnik Brešar nič drugega storil, kakor to, da je ohranil te umetniške spomenike v vsej pristni prvotni lepoti, bi bil dosti storil! Delo samo je zahtevalo mnogo gmotnih žrtev in truda!
In sedaj pa še njegov družabni čut! Dal mu je že pač sam Gospod tako srečno naravo, da se je vsakdo kar oddahnil v njegovi družbi. Bil je prvovrstno gostoljubno ljubezniv. Potem pa v prijateljskem kakor tudi v uradnem razgovoru je zadevo, za katero se je šlo , vedel globoko resno premisliti, potem pa je svojo misel znal tako domače prikupljivo — najraje v razveseljivo šaljivi obliki — povedati, da se je vse rado zbiralo okrog njega, kjer se je prikazal. Zato so tudi njegovi duhovni tovariši radi iskali njegovo družbo. — In ta njegova srečna narava, kako mu je tudi pri župljanih prav hodila. Saj vemo, da v vsaki župniji je gotovo treba marsikdaj govoriti tudi resno besedo; a on je znal težo resne besede tako lepo olajšati, in narediti prikupljivo. Pač ni čudno, da so ga župljani, „ki so blage volje", zares ljubili. Saj je imel tudi očetovsko skrb za nje. Da jin> je poleg svojega osebnega farnega dela rad o-skrboval tudi izredne duhovne dobrote: duhovnih vaj, sv. misijonov, prosvetnega dela, i. dr., ni treba posebej omenjati.
Kljub temu, da je g. 'župnik Iduševno še tako mladostno živahen, so ga težave v nogah prisilile, da se je odločil za pokoj. Težko se ločimo od njega. Toda njemu — častilcu Marij inemu—je pač to v veliko tolažbo, in 'ni mu privoščimo, da ko zapušča Marijino svetišče v Velesovem, se ne loči od Marije, ampak gre k isti Materi samo na drug njen kraj in bo nadalje po njenih rokah vodil zemeljske potnike k Njenemu Sinu. Zato upamo, da boste dragi g. svetnik srečni!— Pri Mariji na Brezjah pa upamo, da se bomo še večkrat videli.
Ig. Zupane.
Tedenske novice
KRANJ
Poučni izlet v Leipzig. Društvo Jug. obrt. po. živa, vse ki imajo namen obiskati pomladni sejni, da se priglase do 24. februarja. Zunaj ostanemo približno *5 dni. Vožnja bo udobna z avtobusom za 22 oseb. in bo stula od 900 — 1000 Din.
Interesenti naj se obrnejo na omenjeno društvo, oz. na naslov J. Pollak, mizarstvo, Kranj.
Društvo jugoslovanskih obrtnikov se tem potom zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako lepo uspeli obrtni zabavi. Odbor.
Na ljudski univerzi predava v nedeljo 16. II. 1936 ob 10. uri dopoldne. Znuni finančnik, tiniv. prof. g. dr. Bilinovič: O denarstvu.
Predavanje se vrši v gimn. telovadnici.
Vincencijeva družba v Kranju ima svoj letin občni zbor v nedeljo 16. t. m. ob 2. uri v Mirijanišeu. Vabljeni \si člani Vineencijeve družbe.
S kranjske gimnazije spet odhaja enu učna moč. Na gimnazijo v Ljubljano j.- premeščen to pot profesor dr. Jaklič. Mesto št bi dobili še nekaj novih učiteljev, izgubljamo še to, kar imamo, Upajmo pa da se verouk po profesorjem odhodu ne bo predaval mačehovski, ampak da skoro pride v naše mesto naslednik. G. pro-
fesorju Jakliču pa želimo v ..'ovem kraju mnogo uspeha pri delu za našo mladino.
Ciganske nadloge ste sicer vsi do grla siti, vendar vas to ne sme ovirati, da ne bi poselili v soboto oziroma v nedeljo t. j, 15. in 16. t. m. v Ljudskem domu v Kranju wseloigre „Cigani" Predpust gre proti koncu, vi pa se niste še nič nasmejali. V teh resnih časih vam je treba razvedrila. „Cigani,, vam ga nudijo dovolj. Poslušal boste njih godbo in petje, poleg tega pa se boste nasmejali burkam vsevednega je-čarja ,. s prakso" Petra Brenka. Igralci se z vnemo pripravljajo in upamo, da nas ne bodo razočarali. Poleg tega pa slišimo, dia bo nastopil med odmori novoustanovljeni društveni orkester. Torej pogojev za dobro zabavo dovolj. Ker se igra najbrže ne bo mogla ponoviti, opo. zarjamo cenj. občinstvo, da si pravočasno nabavi vstopnice v predprodaji. Na svidenje.
..Slovenski dom" Jte Slovencev popoldnevnik, ki izhaja v Ljubljani vsakodnevno ob 12. uri. List je zanimiv in ga toplo priporočamo. Njegovo upravo pa tem potom opozarjamo, da prihaja v Kranj neredno in šele zvečer kakor »Slovenski narod", četudi nam je znano, du gre iz Ljubljani že z opoldanskim vlakom Naj bi se v tem pogledu napravil red ter poiskalo krivca, ki 'ist zavleče preko Kranja tako, da ga dobimo šele okrog 1?. ure.
Podružnica S. P. D. v Kranju javlja svojemu članstvu, da sc bo vršil podružnični redni občni zbor dne 20. t. m. v Narodnem domu (bivša kavarna). Dnevni red bo običajen.
Zasedanje banovinskega sveta se začne v pondeljek dne 17. t, m. V zadnjih letih je naše mesto zastopal kranjski župan g. Ciril Pire. Kakor pa je našim bralcem znano je bil g. Pire letos razrešen in je na njegovo mesto imenovan za člana banovinskega sveta g. dr. Beno Sabothv, ki bo letos zastopal naše mesto pri banovinskem svetu.
Veliko zanimanje vlada med davkoplačevalci za letošnja občinski proračun. Večina občin ima proračun že napravljen in objavljen, le pri nas ne vemo še nič natančnega kako mislijo gospodje od JNS večine sestaviti istega. Radi bi vedeli o pravem vzroku tega odlašanja, ker nemoremo verjeti gostilniškim govoricam, da nekateri od JNS večine, ki so bolj previdni kakor ostali, hočejo letošnji proračun prepustiti svojim naslednikom.
Kaj bo z letnim kopališčem? Sedaj ko so nastopili lepi zimski dnevi se nekateri kranjski meščani sprašujejo kdaj se bo vendar začelo graditi kopališče. G. župan se je izjavil na neki občinski seji, da ga bo začel graditi sredi zime. Ker mislimo, da smo ravno sedaj sredi zime pričakujemo da se vendar prične z gradnjo.
Okrajni odbor JRZ v Kranju ima svojo sejo v soboto 15. II. ob 2. uri popoldne v mali dvorani hotela Stara pošta. Vsi predsedniki in podpredsedniki krajevnih organizacij JRZ se vljudno vabijo.
Občni zber „Narodne čitalnice". V četrtek dne 23 .januarja se je vršil v Narodnem domu 73. redni občni zbor Narodne čitalnice, ki zadnje čase ne kaže prav posebno marljivega delovanja. Tudi kranjsko meščanstvo se zanjo že prav malo zanima. Poročila društvenih funkcionarjev so bila hitro končana, ker pač odborniki o delu, ki ga ni bilo, niso mogli veliko povedati. Če samo primerjamo glavno, to je tajmikovo poročilo, ki je navajal, da je število predstav v minuli sezoni reci in beri pet, je to znak nedelavnosti odbora ali pa znak neraz-položenja med igralci in članstvom. Pasivnost ki vlada zadinje čase v Narodni čitalnici kaže znake nekega razkroja. Nekoč pa je bilo zelo drugače.
V zve:'i s podanimi poročili zlasti blagajniškim je eden izmed navzočih članov prosil, naj se mu pojasni koliko sta prinesli dohodkov igri: „Slehernih" in pa »Življenje je lepo", kateri obe je režiral g. Levar, gledališki igralec iz Ljubljane. Istotako je večini članov še danes neznano, kakšen honorar je prejel g. Levar za svoje delo. Članstvo se tudi zanima, ali je bilo za saniranje vedno bolj obupnih razmer pri Narodni čitalnici res treba klicati g. Levarja kot rešitelji) na pomoč. Za svo-
je gostovanje v Kranju je g. Levar baje prejel lepo vsoto. Ko je isti član kritiziral, da so izdatki za kurjavo in razsvetljavo previsoki, mu je društveni blagajlnik odgovoril, naj vpraša društvenega slugo, koliko je potrošil drva. Po tem odgovoru sodeč v bodoče odbornikom kranjskih društev, ki so nastanjena v Narodnem domu, ne bo treba podajati nikakih poročil na občnih zborih; društveni sluga, ki pozna delovanje društev bo podal vsa poročila in pojasnila ter bi ge odborniki za to njegovo delo na vsak način morali nagraditi. Seveda se že prej, omenjeni 'dan radi ironične pripombe blagajnika ni upal še nadalje vprašati, če je g. Levar kavcijo Gledališkega odra položeno za izposojeno garderobo povrnil, ker j" Gledališki oder izposojene obleke že davno vrnil. Večina članstva prosi na ta vprašanja javnega pojasnila.
De se vrne Narodni čitalnici nekdanji reno-me, katerega je uživala v kranjskem društvenem življenju in dia poživi zopet družabnost, ki je v Narodni čitalnici z ozirom na njeno kulturno vlogo družila vse kranjsko meščanstvo je na občnem zboru navzoči starejši član apeliral na članstvo, naj izvoli iz svoje srede takega predsednika in tak odbor, ki bo ne glede na strankarsko pripadnost ali siceršno politično orientacijo po volji članstvu kakor tudi kranjskemu meščanstvu in ki bo sposoben da ublaži sedaj v Čitalnici zelo zaostrene razmere. Čepruv je članstvo pričakovalo, dla bo zmn-gala uvidevnost in da bo izvoljen odbor, ki bi služi! res le koristim društva, se na žalost !o ni zgodilo. Sicer je res, da je postal predsednik dosedanji, jako požrtvovalni in splošno zaupanje uživajoči podpredsednik postajenačelnik g. Toporiš Ivan, nam pa na drugi strani ves ostali odbor ne nudi nikake garancije da se bodo razmere zboljšale. Zato bo tudi sedanji predsednik kljub svoji dobri volji moral podle-či odločitvam večini odbora, ter njegovo delo ne bo lahko. Da odbor že danes nasprotuje novemu predsedniku, se je pokazalo na občnem zboru, ker so nekateri odborniki indirektno hoieli vsiliti članstvu mnenje, da naj voli drugega predsednika, češ da se je g. Toporiš že na prejšnji seji odrekel predsedniškemu mestu. Škoda le da ni ludS pri volitvah ostalega odbora za katere je bila predlagana povsem nad-strankarska lista, članstvo ni pokazalo tiste u-videvnosti, kot pri volitvah predsednika.
Na podlagi dovolj jasnih in vidnih kriterijev moremo že danes reči, da razčiščenje v Narodni čitalnici ni več daleč. Do tega časa pa bo Čitalnica obsojena le na životarjenje, kjlanj-sko meščanstvo pa bo njeno itak pičlo delo ignoriralo, okolica pa ji je žc itak davno pokazala hrbet. Da bo kranjsko meščanstvo vedno točno poučeno o delovanju pravzaprav že v agoniji se nahajajoče Čitalnice, bomo z raznimi članki še večkrat postregli. Clara pacta, boni amici! Član.
Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Kranju naznanja, da ima svoj letni redni občni zbor, dne 23. februarja t. 1. ob pol 10. uri v dvorani hotela Stara pošta v Kranju, z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši isti pol ure pozneje ob vsakem številu članstva. Rednega občnega zbora se udeleži delegat Oblastnega odbora iz Ljubljane. Pobirala se bo članarina in naročnina za list „Voj-ni invalid" za leto 1936. Pozivajo se vsi tisti člani in članice, ki dolgujejo članarino iii za list „Vojni invalid" za leto
1935, da poravnajo svoj dolg, ker bodo drugače črtani iz društva.
Poziva se članstvo, da se v polnem številu udeleži tega občnega zbora. Obenem naj članstvo opozori invalide in vdove, ki še niso organizirani, naj tudi oni pridejo na občni zbor in naj pristopijo k organizaciji; ravno sedaj je važen čas, ko bomo dobili dodatek k invalidskemu zakonu iz leta 1929. Le z združenimi močmi je mogoče izboljšati naš slab položaj.
Na svidenje na občnem zboru, dne 23. februarja t. 1. v dvorani hotela Stara pošta.
Odbor.
Poziv.
Davčna uprava v Kranju opozarja ponovno vse one davkoplačevalce, ki še niso poravnali svojih davčnih zaostankov iz 1. 1932, da to store v njihovem lastnem interesu najkasneje do 29. 2. 1936.
Samo do tega dneva velja namreč u-redba Min. financ št. 790083-111 z dne 11. 11. 1935. ki dovoliuje predmetnim davčnim zaostankom zelo velike olajšave oz. popuste, ki znašajo za posamezna leta od 11V. Tf.Vi
Glasom razpisa Min. financ z dne 28. 1. 1936 št. 5791-111 se veljavnost uredbe o plačilnih olajšavah pod nobenim pogojem !n|e bo (podaljšala preko 29. 2.
1936, marveč se bodo morali vsi na dan 1. 3. 1936. še neplačani zaostanki takoj in to v celem znesku brez vsakega popusta izterjati.
Vesti zadnje občinske seje. Na tej seji smo zvedeli, da imamo v Kranju trojke, formirane od JNSarjev, ker se je član opozicije g. Peterlin pritožd, da je taka trojka njemu pretila in grozila, čeprav je zaveden meščan in pošten davkoplačevalec. Res bi bilo zanimivo, da bi nam natančneje pojasnili gg. od JNS, kakšno vlogo imajo pravzaprav te
njihove trojke. Menad so iste po zakonu prepovedane
Tukajšnja tvrdka Ivan Savnilk je bila v svoji pritožbi zoper pobrano vsoto kot davek na blagovni promet v znesku Din 1829.50 zavrnjena.
Društvo posestnikov novih hiš se je tudi obrnilo na občinsko upravo s prošnjo, naj občina preskrbi in uredi potrebno, da v poletju ne bo zopet primanjkovalo pitne vode, ko so že izkušnje pokazale, da so vsi dosedanji ukrepi brez uspeha. Ker občina ni sama lastnik vodovoda, ampak Vodovodno društvo, bo občinska uprava skušala +o stvar urediti, ker sama uvideva potrebo povečanja vodovoda.
Prošnja g. Rauha za znižanje najemnine je bila deloma uslišana, čeprav je član opozicije predlagal, da se prošnja v celoti ugodi. Tako je bilo sprejeto da se zniža najemnina za 20%, ne pa za 25%, kot je predlagal g. Peterlin.
Na svojo prošnjo je razrešen dolžnosti člana občinskega zastopa g. Prah vsled bolezni in preobilega posla.
Čitala se je tudi okrožnica Kr. banske uprave, v kateri se navajajo nerednosti, ki so bile ustanovljene pri raznih revizijah po občinah.
Javna seja je bila s tem zaključena in se je nadaljevala kot tajna.
O interpelciji g. Jegliča, po kateri se ie razvila zelo ostra debata, bomo poročali prihodnjič.
Smrt. Na dan 13. t. m. je umrl v visoki starosti 72 let g. Franc Ks. Sajovic, ugledni tukajšnji kinopodjetnik. Pokojni je bil zelo ugleden in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb se bo vršil v soboto 15. II. ob 16. uri. Bog mu bodi dober plačnik! Sorodnikom naše iskreno sožalje.
UGLEDNA IN RENOMIRANA ZAVAROVALNICA IŠČE
dobrih in zanesljivih zastopnikov proti plači in honorarju za okoliše: Tržič, Jesenice, Bled in za mesto Kranj. Interesenti naj blagovolijo poslati svoje prošnje z natančnimi podatki o njihovi starosti sedanji oziroma pretekli zaposlitvi ter z natančnim naslovom pod šifro „Akviziter" na upravo »Gorenjca" v Kranju takoj.
Za neveste
vsa kuhinjska posoda, jedilno o-rodje, vse za gospodinjstvo
Hiebš - Kranj
Velik popust
slike, okvirji, ogledala, stekleni-na, porcelan
Lavtižar Josip:
Junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
V treh dneh je bila vsa družina zbrana pri očetu, ki je vidoma oslabeval. Težko je govoril, vendar pa je še vsakemu nekaj povedal:
»Zahvaljujem se vam" — je rekel — „za spoštovanje, ki ste ga imeli do mene. Gašper! Kakor si do zdaj dobro gospodaril na Kamnu, tako gospodari tudi v bodoče. Zvestoba in ljubezen naj te vezeta z dobro soprogo, da ostane Lambergovo ime cd roda do roda. In ti Krištof, hrabri vojni poveljnik, čuvaj naše ljudstvo, da ga ne zasužnji sovražnik. Oba z Gašperjem ohranita viteško čast. Čujem, da se tudi ti dobro držiš, Lovro Pa-radajzar. Prosim te. bodi skrben varuh moji hčeri Anici. Ne pozabite Guttenberga in cerkev svetega Jurija nad Bistrico. Tebi pa, ljuba Francika, ki si sprejela redovniško ime Beata, se še posebno priporočam v molitev. Vem, da si srečna. Zapustila si svet in se skrila za samostansko zidovje, da bi lažje služila Bogu. Ne pozabi me, ker pričakujem vsak hip, da me odpokliče Gospod."
Zadnje besede je govoril pretrgoma in šepe-taje. Kmalu je spravljen z Bogom zaspal v Gospodu. To je bilo leta 1499. Pokojnik je dosegel častitljivo starost 90 let. Truplo so položili v grobišče grajske kapele sv. Valentina na Kamnu. Ondi počiva poleg svoje soproge Agneze.
Oba Lambergerja, Gašper in Krištof, sta se tudi po očetovi smrti hrabro držala. Cesar Maksimilijan ju je visoko cenil. Vedno sta bila pripravljena pomagati mu ob sovražnih napadih. To
sta pokazala posebno v vojski zoper Benečane. Ti so težko gledali, da so pripadle leta 1500. goriške pokrajine avstrijski oblasti. Zadnji goriški grof Leonard je namreč umrl skoraj pozabljen v svojem gradu na Tirolskem. Ves čas se ni veliko menil za Goriško, temveč je živel v brezdelju na tirolskih posestvih. Vsled sklenjenih pogodb je bil po grofa Leonarda smrti cesar Maksimilijan proglašen za postavnega dediča goriške dežele. Ondotno ljudstvo je z veseljem pozdravilo novo avstrijsko vlado.
Benečani so se posebn > bali za trgovino s Trstom, odkar jo je začel Maksimilijan na razne načine pospeševati v tem važnem mestu ob Jadranu. Boj se je začel na ta način, da je beneška ljudovlada leta 1508. prepovedala Maksimilijanu potovanje v Rim, kjer bi bil kronan za cesarja. Ker Maksimilijan ni mogel iti tja, si je privzel naslov, ..izvoljeni rimski cesar", ohole Benečane pa je sklenil ponižati s tem, da je začel takoj ž njimi vojsko. V njej se je hrabro boril (kakor smo že poprej povedali) ljubljanski škof Krištof Ravbar, ki je osebno posegel v boj. Zvesto sta mu stala ob strani viteza Gašper in Krištof Lamberg. Vojna sreča se je obračala zdaj na to, zdaj na ono stran. Boji so trajali nekaj let ter se razdrobili v majhne spopade. Spomladi leta 1511. je bilo bojišče na Kranjskem okrog Postojne in Senožeč. Avstrijske čete so vdrle do Ftirlanije in zavzele Gradiško. Prodiranje in nazadovanje med Avstrijci in Benečani je šlo svejo pot tako dolgo, da je bil sklenjen leta 1521. mir. Avstriji ni prinesla ta dolgotrajna vojska nobene posebne koristi.
S smrtjo cesarja Maksimilijana, ..zadnjega viteza", je začelo  leta 1519.  izumirati viteštvo
srednjega veka. Ostala sta še Krištof Lamberg, njegov brat Gašper Lamberg ter še nekaj drugih predstavnikov pristnega viteškega vedenja. Naslednikov ni bilo več. Med poznejšimi vitezi so se pojavljale razne napake, predvsem pijančevanje in nasilstva proti slabejšim. Nastopali so roparski vitezi, ki so oškodovali cerkve in samostane, napadali potoiuče trgovce in gledali po plenu, kjerkoli bi ga bilo mogoče dobiti. Glavni udarec pa je prizadejala viteštvu raba smodnika, ki je popolnoma spremenil način bojevanja. Zdaj nista veljala več osebni pogum in telesna moč, niso odločevali meči temveč smrtonosne krogle, švigajoče po zraku.
XXIX.
Za staro pravdo.
Kjer je naš jezik doma, stara naj  pravda velji.
Poleg turških bojev je pa še nekaj drugega trlo naše pradede. V mislih imamo razmerje kmetskega ljudstva do graščakov.
Velike denarne vsote, ki so jih zahtevale ved-ne vojske, je skušala gospoda zvaliti na kmete na ta način, da je tirjala od njih večje davščine v blagu in denarju. Ker je bilo vsled turških napadov mnogo kmetij brez gospodarjev, so naložili gosposke plačevanje davkov zapuščenih zemljišč ostalim podložnikom. Očividno je, da se je godila poslednjim velika krivica. V obrambo dežele je moral iti tudi od vsake hiše po en mož na vojsko, ostali pa so brezplačno prevažali vojaško blago ter dajali vojakom priprego, stanovanje in hrano. Poleg gosposke so zahtevali tudi graščaki od kmetov raznovrstne dajatve. V polnem pomenu besede je kmet že komaj dihal.
»GORENJEC« mmmmmmmimmmmtmmm^
STRAN 3
Pevska vaja za moški zbor fantov-skjega pevskega odseka odpade danes (14. TI. ob 8. uri v škofiji).
ŠMARTIN PRI KRANJU
V nedeljo 16. II. se vrši delavski sestanek v Smartinskem domu ob 10. uri dopoldne. Vabljeni vsi delavci in delavke J. S. Z.
PRIMSKOVO
Velikonočni pouk za može iz Primskovega in Gorenj se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. na Prim-skovem dopoldan po sv. maši.
HRASTJE
Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 23. februarja ob 3. uri popoldan v naši dvorani lepo igro „Pri belem konjičku". Vse prijatelje našega gibanja vabimo, da nas podprejo s svojim obiskom.
Skladišče na Mestnem trgu oddam po ceni v najem. Ponudbe na upravo lisla. Praktikantinjo iščem za eventuelno stalno namestitev v trgovini ali v pisarni. Samo pismene ponudbe na upravo lista pod ..Solidna".
Ivan Savnik- Kranj
Oglejte si nove modele v naši izložbi.
BREG PRI KRANJU
Rodoljub iz Amerike je naslov igri ki jo pri. redi gasilno dlruštvo Breg v nedeljo 23. febr. v Smartinskem domu; kdor bo prišel pogledat, se bo lahko prav iz srca nasmejal. Ne zamudite res lepe prilike.
STRA2ISCE
Gospod urednik, prosimo Vas, da priobčite par vrstic v „Gorenjcu" iz našega kraja. Mislimo, da nam ne boste to zamerili, saj smo stražiški občani zelo popustljiv; in preradi molčimo. Zadnjič ste poročali v kratki notici, da imamo pri nas na občini revizijo. Res sta se dva g. revizorja mudila 9 dkji ter pregledala poslovanja tukajšnje občine* Mi občani, ki nismo imeli že vso dobo 4 letnega poslovanja sedanjega župana g. Antona Križnarja, prilike slišati kakšno je stanje obč. gospodarstva, nestrpno pričakujemo poročila o izvršeni reviziji. O tem bomo čitatelje „Gorenjca" najbr-že že v prihodnji številki podrobno obvestili. Ugotovljeno pa je, da je prišla revizija zelo prav, ker smo imeli po izvršeni reviziji kar v enem tednu tri občinske seje, kolikor jih prej nismo imeli niti v enem letu. Pri teh sejah smo sicer pričakovali, da bo g. žuuan pojasnil zakaj ni sklical skozi štiri leta računskih sej, na katerih bi bil moral predložiti letne račune upravi in odboru v pogled in v odo. britev. Na to so ga člani opozicije neštetokrat opozorili. Toda motili smo se, ker smo pričakovali od g. župana, da nam predložene letne račune ki jih je prvič predložil, obrazloži in pojasni. Namesto tega pa je pel sam sebi slavo in hvalo s pripombo: „Kdor bo tako delal in gospodaril, kakor sem jaz, bo lahko ponosno hodil po Stražišču." Kljub njegovi samohvali pa smo na žalost ugotovili, da se g. Križnar v dobi 4 letnega županovanja ni naučil tega, kar mu predpisuje zakon o občinah posebno pa § 102, ker so v smislu citiranega 5 vse te po reviziji sklicane računske seje neveljavne. Dobro bi bilo, da bi o tem nemudoma obvestili pristojno oblast, da sklepe računskih sej razveljavi. G. župana pa prosimo, da nam blagovoli pojasniti, zakaj je k računski seji za 1. 1932 vabil člane prejšnjega obč. odbora?
O drugih zanimivostih iz pogostih obč. sej bomo več poročali prihodnjič.
Po vasi se čuje, da je bil v neki tukajšnji zelo napredni gostilni pretep. Dolgo nismo mogli ugotoviti kje naj bi to bilo. Imeli smo pa pred kratkim par lepih sončnih dni in ranjenec se je pokazal z obvezano glavo na soncu. Mo. goče je mislil, da nas premoti, češ da se ga je prijela sončnarica, kar mu pa februarja meseca nihče ne verjame; sedaj vsaj vemo, kje se je pretep vršil, kar za našo vas ni posebno častno.
V nedeljo dne 16. II. bodo v Smartinskem domu gostovali Ljubljančani z veselo igro „Res lušno je tam na deželi". Igra se prične točno ob 3. uri popoldan in naj cenjeno občinstvo to upošteva ter si preskrbi pravočasno vstopnice. Vsi vljudno vabljeni.
Če rada perem, bi radi vedeli?
Zelo rada. Saj zame pranje ni nikak trud, pa tu Ji nikaka čarovnija. Malo dobre volje in kos terpentinovega mila Zlatorog - to je vse, kar potrebujete. Tudi Vi, droga gospa, sezite z zaupanjem po tem milu, saj pere tako hitro, temeljito in prizanesljivo, da Vas kar očara.
2^^<^KovoTERPENTINQV0 MILO
Po občinskih volitvah v Lescah.
Minule občinske volitve v Lescah niso razočarale niti bi se zanje dalje ne zanimali, ako se na volišču ne bi bila pojavila neka oseba, ki je fungirala kot predstavnik liste g. Olipa.
Kolikor je znano, ta nekdo niti ni Leščan, temveč mu je tekla zibelka nekje na Primorskem, od koder je prišel k nam, kjer je mnogo lažje in priprav-nejše razviti svojo norbenost proti režimu, pa magari tudi proti sedanjemu, kakor pa V Italiji proti Ducejevemu fašizmu.
Ta nekdo je bil kot tak pred peto-maj-skimi volitvami sprejet v državno službo pri davčni upravi v Radovljici, bržkone vsled pomanjkanja domačih kom-petentov.
Kot takega in na tem mestu ga je doletela visoka čast biti predstavnik mišljenju in idealom večini Jugoslovanskega nahoda na nasprotni kandidatni listi. To in njegov službeni položaj odpre zelo važno vprašanje, če ta človek kot uslužbenec davčne uprave splol spada v volilno komisijo ter more biti predstavnik ene ali druge liste?
Ni li njegovo mesto in delokrog dovolj jasno označen v sprejemnem dekretu? Ali morda pri prejšnjih, od bivših režimov uprizorjenih glasovanjih še ni bil v Jugoslaviji in ne ve za usodo onih državnih uslužbencev, ki niso za-
f;rešili drugega, nego da niso odobrava-i proti-ljudsko politiko in ji odrekli svoj pritrdilni glas? Ali mu mar niso znane dobrote, ki so bile namenjene protirežimskim borcem baš pod prejšnjim režimom, ki si je ustanovil svojo telesno gardo pod neblagodonečim po-
zivom „Pof". To pa menda ne pomeni, da bi bil s tem protinarodnim pokre-tom tudi on v idejnem sorodstvu, kajti v tem slučaju bi njegova funkcija kot predstavnika proji-režimske liste pomenila izzivanje slovenskega ljudstva, ki bi bilo povsem upravičeno da od-njegove nadrejene oblasti zahteva zadoščenje in da se ga pouči, kaj sme in kaj ne, odnosno, da se ga opozori na njegove dolžnosti kot davčnega uslužbenca.
Obrnivši pogled na drugo stran, pa « začudenjem vprašamo, ali v celi občini Lescah ni bilo res ali se ni moglo dobiti iaji fpo hiobien domač bhčan ni hotel biti predstavnik omenjene liste. O teh vzrokih, dasi z ozirom na pojav te osebe niso izključeni, se tu ne bo razpravljalo, pribije pa se, da temu gospodu tamkaj absolutno ni bilo mesta.
Dalje naj govore poklicani.
Občan.
Pisalne mize Omarice z roletami Pulti
Bakreni kotel 250 1, brzopralnik Elektro pletilni stroj   „Haek" m širj. 165 cm
Vse to dobite v znani trgovini
peter kobal
trgovina KRANJ •
priredi v soboto 15. februarja ob 8. uri zvečer
domače predpustno veselje s plesom«
Bar. — Abeslnska vojna v sliki. — Ples x balončki. Domače koline — pustni krofi.
Starološki kaplan Janez Veider.
Naši kulturni spomeniki
Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve-.
Spregovorimo še nekaj besedi o Crng-obu kot božji poti. Vse kaže, da je bil Crngrob največ, ja božja pot ne samo na Gorenjskem, temvi e daleč naokoli. Poglejmo samo mogočno cerkveno stavbo, ki z lahkoto sprejme vase do 4000 romarjev. Zgodovina dozidavanj, kot smo jo opisali, nam tudi kaže, kako je slava Crn-groba vedno bolj, rasla.
Majhna romarska cerkvica iz 13. st., je že v začetku 14. st. bila podaljšana za sedanjo dolžino, kakih 100 let nato so jo razširili za sedanjo širino in spet kakih 100 let kasneje so ji prizidali velikanski prezbiterij s stolpom, za. ključena pa je bila stavba šele -858, ko so ji dogradili še lopo, ki more pod streho sprejeti spet več sto ljudi. Takrat so podrli veliko staro duhovsko hišo in več razpadajočih romarskih hiš, ki so pričale o nekadanjemi navalu romarjev. Ze popisani erngrobški umetnostni zakladi nam tudi pričajo, da je morala biti tu slavna božja pot. Osem oltarjev ima cerkev pač zato, ker je bilo nekdaj toliko maš. Se v preteklem stoletju se je bralo v Crngrobu odi 800 do 900 maš. Na binkoštiie praznike je prišlo v Crngrob nič manj kot 28 farnih procesij in sicer: komendska, vodiška, smledniška, vele. sovska, šenčurska, preddvorska, nakelska, pod-breška, kriška, mošenška, kovorska polhograi-ska, idrijska, cerkniška, žirovsku, poljanska soriška, železnikarska, selška, neveljska, cerkljanska, mengeška, šentpeterska iz Ljubljane, Šentviška, sorska, kranjska, šmartinska in trži-ška. Procesijo iz Križev v Crngrob v letu 1471. je g. Luvtižar v svojih drugih Šmarni« ali na str. 34—35. zelo zanimivo opisal.
Ko so te procesije prihajale v crngrobško cerkev, so pedi romarji tole romarsko pesem:
Marija  Angelskiga Češena Par Teb je taka moč znajdena Skoz te se železje odpira Bolnikom se zdravje gmira Per cagovitih Tvoj potrjejne Per grešnikah Tvoj spokorjejne
V Cengrob so velke gnade gode Poglej špringerje, k na zid vise.
V Turčiji so bli zapert, Smrt so rajtal tam stert.
V železje so bli djani, Terdo noter zakovani. Upanje  so oni zgubili
Deb še po svoj dežel hodili. Al na Cengrob so zdihnil Železje se jim je odklenil. Marija je bla taisti kluč Kni blo treba nobene luč. Deb per klučavnicah luken izkal In *e kluče noter vtekval. Marija je bila tolkanj močnejš, Kolker je blo železjie močnejS. Turk je cagoviten postov, Ker je Tvojo moč spoznov. Krancam si Ti na znanje dala, Ker si zanje vojskovala. Velka je mogla Tvoja moč bit Ker je biv turški car tuki pobit.
Romarji so se zapisovali v posebno crngrobško bratovščino pod imenom Brezmadežne, od angela pozdravljene. Ohranjen je zapisnik udov od 1728—1824, ko so janzenisti cvetočo bratovščino zatrli. Njeni udje so bili poleg navadnih romarjev tudi razni plemiči, možje in žene.
Ohranil se nam je tudi kliše in več romarskih podobic iz sredle 18. st. Slika nam kaže okrog
Marijinega oznanjenja polno bergel in okove, o katerih poje romarska pesem. — No pa tudi danes crngrobška božja pot še ni izumrla, čeprav seveda ne dosega več nekdanje slave, četrtek je maša, ki se je zlasti v poletju ro-marjii še dosti udeležujejo v upanju, da jih bo crngrobška Marija uslišala, če jo devet četrtkov zaporedoma obiščejo.
Največji erngrobški praznik pa je še vedno binkoštni pondeljek. Prejšnji popoldan ob 5. uri je pridiga in litanije, na pondeljek sam pa vsaj dve sv. maši ob 6. in 9. uri. Shodi so še na velikonočni ponedeljek, n* belo nedeljo, na praznik Oznanjenja, veliki šmaren in nedeljo Marijinega imena. Na Martinovo nedeljo se romanje zaključi. Je še nekaj nedelj služba božja ob 9 uri, na sveti dan pa ob 6 uri, pa takrat ni kaj prida romarjev. Pač pa pri. hajajo vse poletje izletniki v Crngrob, posebno odkar so odkrite stare freske.
Naša razprava o Crngrobu ne bi bila popolna, če ne bi k sklepu še povedali nekaj besedi p crngrobških pripovedkah, ki se jih je še precej ohranilo do danes. Razumljivo je, da je tako velika in zanimiva božja pot kot je Crngrob tudi v ljudski duši zapustila velik vtis, ki se javlja v omenjeni romarski pesmi >n v raznih pripovedkah.
Zapišimo nekaj "najzanimivejših, da jih ot-metmo pozabe.
I. Ze nenavadlno ime je bila podlaga, posebni pripovedki, Crngrob si je ljudstvo razlagalo kot črni grob. Ko so zidali mogočni crnogrob-ški stolp, je, prišel i/, mesta glavar, šel na nedodelan stolp in tam pojal zidarje doli, češ da ne pusti zidati tako velikega stolpa. Pri tej priči potegne močen veter in vrže sitneža doli. Ko prileti na tla, se pogrezne v zemljo in tam nastane grob, nu katerem je dolgo vrsto let
rasla črna trava. Zato so ga imenovali črni grob.
2. Živel je spet v Loki drug mestni glavar, ki je zelo stiskal Lečane. Zato so ga vsi sovražili. Tedaj je nekoč vprašal podložnika, kaj pravijo Ločani o njem. Rekel mu je, da gi vsi sovražijo. Nič zato, je dejal, naj me le sovražijo in je še bolj stiskal meščane. Tedaj vdrugič vpraša, kaj mislijo meščani o njem. Odgovor se je glasil, da ga vsi preklinjajo. Nič zato, če me preklinjajo, si je mislil in jih je Še hujše stiskal. In ko je še tretjič isto vprašal, je dobil odgovor: vsi meščani so se uvrstili v dolgo procesijo, ki gre v Crngrob Marijo prosit, da vas Bog čim prej odstrani. Tedaj je glavar jezno zaklel in rekel, da t.e procesija ne sme vršiti. Hitro za j aha svojega konja in pojezdi za romarji, da bi procesijo razgnal. Toda komaj prijezdi na kamenit most pred mestom, se mu konj splaši in vrže jezdeca v vodo.
3. Kako so Crngrob spravljali v zvezo s Turki, na.n pripoveduje omenjena romarska pesem, ki pravi, da so se ujetniki rešili turških spon na priprošnjo crngrobške Marije. Spone so obesili prod Marijin oltar. Ista romarska pesem tudi poje, da je Turek prišel preti crngrobško cerkev z veliko vojsko. Toda prav tu je bil pobit s pomočjo crngrobške Marije.
Spet druga povest ve povedati, da je turški vojskovodja prijahal na konju v cerkev in hotel Marijo oropati dragocenosti. Toda hipoma je oslepel. Ko še ni odnehal in hitel še naprej proti oltarju, se mu je začel konj vdirati v tla. Se sedaj s evidi v lopi kamen z ntisnjeno konjsko podkvijo.
4. Ko je Mariji romala v Crngrob, ja počivala v gozdičku pred cerkvijo. Se danes se vidi tam skala, ki ima obliko stola.
06
KE^5S
STRAN 4
»GORENJEC«
Paxite9
da sopet ne pozabite
m li
■ v -v m+
da vam za prodajo vašega blaga in izdelkov največ koristi dobra in lepa reklama z letaki, plakati in prospekti, ki vam jih poceni in naj moderne je izdela v eno ali večbarvnem tisku
Tiskovno društvo, Kranj
Telefon št. 73.
NAKLO
ProsTetno društvo bo v nedeljo, dne 16. II. ')b
3. uri popoldan priredilo skioptično predavanje o Pragi in Velehradu. Predaval bo prof. g. Strupi Alojzij. Pridite v obilnem številu, ne bo vam žal.
kadi nepravilne vožnje sta se v pondeljek dne 10. t. m. v Naklem na ovinku pri gostilni Marinšeka zadela dva avtomobilu. Dvorni tovorni avto jo vozil iz Brda proti Bledu, z nasprotne strani pa mu je privozil g. Teran Anton iz Bistrice. Pri tem se je poškodoval samo Teran Anton na glavi. Navzoči so v tem takoj obvestili orožniško postajo in poklicali rešilni avto iz Kranja. Dr. Bežek je ranjenca dal odpeljati \ ljubljansko bolnico m se sedaj tam zdra\i. Kakor smo informirani o nesreči, se je isto pripetila rudi tega. ker je vozil Teran Anton na levi strani ceste.
GORICE
Dne 4. febr. ob 9.20 smo tudi pri nas čutili potres tako, da so se celo tla majala.
Vihar ki je divjal od 4 — 8 ure je napravil milijonsko škodo. Strehe je toliko odkril, tako da so do 5000 opek nekateri morali porabiti za popravo. Na drevju isto tako velika škoda. Sadno drevje je polomnjeno in izruvano. Kozolci podrti. Obupno je gledati po gozdovih. Vse križem leži deloma polomnjeno deloma izruvano.
Več kot 50 let bo minulo preden se zopet gozdovi popravijo. Upamo, da nam oblasti pridejo na pomoč v teh tako žalostnih in kritičnih časih.
SELCA
Prosveta. Drnmatski odsek našega prosvetnega društva nam pripravlja Za prihodnjo nedeljo, 23. t. in. veselo presenečenje. Igrali bodo prav za predpust primerno F. Lipahovo komedijo: Glavni dobitek. Začetek ob 3. uri popoldne. Vljudno vabljeni!
Smrtna kosa. V nedeljo, 9. t. m. smo pokopali zaslužnega moža. Franceta Prevca iz Studene-ga. Dosegel je starost 86 let. Razen zadnja leta. ko je bil priklenjen na bolniško posteljo, je bi! pokojnik vse svoje življenje nadvse delaven in podjeten. Bil je med ustanovitelji Hranilnice in posojilnice na Češnjici, dolgoleten odbornik in tudi župun naše občine, vnet zadrugar in predvsem zaveden katoliški mož, ki je veliko dobrega storil za cerkev. Posebno možje, ki so se v zelo velikem številu udeležili pogrebu, so pokazali, kako so ga cenili in spoštovali. Naj mu bo Bog bogat plačnik za njegovo delo!
KRIŽE
Neljuba pomola. Bivša dojilja pri baronici Ostrovrški je na smrtni postelji izpovedala, da je za časa službovanja pri isti zamenjala svojega otroka z baroničnim sinom, katerega je pozneje dala učit čevljarske obrti. Kako >;e je ta stvar iztekla, vam ho pokazalo naše Prosvetno društvo v nedeljo 16. !. m. ob 3. uri pop. v igri „Čevljar baron". Ta igra je Križe nekaj popolnoma noveda! Sodeluje celokupen pevski zbor s spremi jevanjem tam-buric, poleg tega pa smeha na jerbuse. Ta spevoigra se ponovi na pustno nedeljo t. j. 23. t. m. (d) isti uri. - Ker so vstopnice za prvo predstavo, izvzeraši stojišč razprodane, se cenj. občinstvo opozarja, da si nabavi pravočasno vstopnice za drugo predstavo v pred-prodaji, v konzumu. O uspehu bomo poročali.
Odgovor.   Ker  premnogi   povprašujejo, dali
bo igra „Davek na samce" ponovljena, vam sporačata Pihačev Gašpun in Skopčov Blaža, da se nu pustni torek vidimo, in to ob pol 8. uri zvečer.
Samomor se je zopet izvršil v Krizah. Ne vem, kaj to pomeni. Najprej se je ustrelil funt v Lomu, nato tržiška tragedija, zdaj v Krizah. 58- letni vdovec Janez Teran se je 7. februarja ustrelil v gozdu nad Žigano vasjo. S seboj je imel tudi vrv in lizol, kar bi kazalo da je hotel na vsuk način v smrt. Rojen je bil v Spodnjih Dupljah. Služil je veliko let v Smrekovi kili v Retnjah. Zgubil je stanovanje. Ker je bil nezmožen za delo, ga je tako potrlo, da je izjavil baje, da gre za tržiškini Stenovcem in da ga ne bodo več videli. Po vsej priliki je to premišljen samomor, zato ni bil cerkveno pokopan.
BREZJE
Kat. prosv. društvo Brezje, je zadnjo nedeljo, 9. t. m. priredilo lepo uspelo predavanje o Abesiniji. Predavanje je bilo spremljano s skioptičnimi slikami. Želimo si se še več takih predavanj, ker na ta način društvo najlepše vrii svojo prosvetno nalogo.
TR2IC
Pokojni Stenovec Franc, ki je pred desetimi dnevi ustrelil Ano Škufca in nato še sebe je bil pretekli četrtek pokopan na prostoru za drugoverce. Ob smrti so dobili pri njem listek, na katerem jo izrazil, da bi bil z Ano pokopan \ skupnem grobu. Ano so pa prepeljali v Ljubljano; zato se mu ta želja ni spolniln. Pokopal ga je starokatoliški župnik, ker je Stenovec hotel tako. Z njegovim grobom imamo na našem pokopališču zastopanih pet ver: katoliško, pravoslavno, protestantov-sko, mohamednnsko in najmlajšo starokato-liško.
V dvorani na Skali so v nedeljo dovršeno igrali „Protekcijo". Zal, da so Nušičeve igre preveč dolgovezne in enolične, ne bom pa rekel — brezpomembne za naš Tržič. Saj vemo. da prijatelji skup držijo. Zal, da ni več časov, kot so bili pred leti. ko smo imeli še poslanca.
V pondeljek zvečer je polna dvorana poslušala prijetno besedo dr. Simončiča iz Kranja. Govoril nam je o Abesincih. Za njegovo pr i. laznost smo mu iz srca hvaležni.
V nedeljo bomo po daljšem času imeli dvorano prazno. Predstave ne bo nobene. Pač gremo pa v Dekliški dom na običajno letno pred pustno prireditev predilniških deklet.
V Dolini bo v nedeljo popoldne, ob treh sestanek JRZ v gostilni pri Simnu. Poročal bo govornik iz Ljubljane. Prijatelji vabljeni.
ŠENČUR
Ciklon povzročil ogromno škodo. Pričakovali smo po lepih sončnih dneh v tej pozni zimski dobi, da vreme ne bo za dolgo tako ugodil). Niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako blagega vremena v januarja in v početku februarja zato so nekateri vzlic temu prerokovali, da bomo imeli še dosti snega in mraza. Vidi >e. da se niso zmotili in so jo deloma pogodili s svojim obetanjem ... S strahom smo pričakovali po tolikšnem nulivu dežja in zopet po tako toplih zimskih dneh krutega maščevanja narave v katerikoli obliki. Tudi to se je izpolnilo v uinogo hujšem udarcu, nego smo ga slutili. Hladen sever, ki je pihal na dan nenadnega potresa pretekli teden, pretvoril se je ponoči v pravi vihar. Začelo se je okrog desetih zvečer in okrog polnoči je vihar zavzel vprav orkanski karakter. Strahoviti veter je pribučal ven izza Krvavca in z. blazno hitrostjo divjal dalje proti jugozahodu. Veliko količino krepkih dreves je pometal v šenčurskih in okoliških ga-/dovjh. Število popadanih hrastov ii: smrek -e-
Dotrpel je danes po mnogoletnem hiranju naš ljubi soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric gospod
Franc Ks. Sajovic
kinopodjetnik
ob 1945 uri, previden s svetotajstvi sv. vere v 72 letu svoje starosti.
Pogreb se vrši iz hiše žalosti v soboto, dne 15. feb. 1936 ob 16. uri.
Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi.
Venci se hvaležno odklanjajo!
Kranj, dne 13. feb. 1936.
Pavla Sajovic roj. Omersa soproga
Ing. Marjan Sajovic, sin; Lucja Sajovic roj. Jablonska, snaha; Danušja, vnukinja.
ga v tisoče. V Olčevski gmajni leži skoraj, vse na tleh. Žalosten je pogled na sadno drevje, ki je tudi po večini uničeno. Večjo škodo je napravil vihar mnogim hišam, raz katerih je formalno razmetal vso opeko. Močno je nagnilo električni vod na velesovskem polju. Električna svetloba je bila par noči prekinjena, sicer pa je skozi funkcionirala v redu.
Kako silen je bil vihar se vidi po tem, da je ruval orjaška drevesa kar s koreninami vred ter jih pometal eno na drugo nalik škatljo vžigalic. Tako strašnega razdejanje ne pomnijo ljudje že skoraj 50 let. Kolika je celokupna škoda se za zaenkrat še ne ve. ali gotovo je. da je zelo velika.
So že tukaj! Vse kaže, da se bo občina Šenčur v kratkem času v vsej svoji veličini pokazala pred svetom. V soboto so ob pokanju to. pičev prepeljali v Šenčur arhive nekadanje občine Voglje in Hrastje iz občine Trboje, kjer so od zadnje komasacije gostovali. Sedaj bo treba koračiti k novim občinskim volitvam, da tudi zastopniki pridruženih občin Voglje in Hrastje pridejo zastopat svoje koristi.
MAVČIČE
Igra. Prosvetno društvo v Mavčičah priredi v nedeljo dJne 16. II. t. 1. v društveni dvorani komedijo v štirih dejanjih „Beneški trojčki". Ta komedija vam prinaša predvsem smeh in šalo, v drugi vrsti pa morda nekaj tistega, kar so si bili izbrali komediuntj francoskega kralja zu geslo: „Cistiat ridendo moreš ( smeh naj boljša življenje.)" Tako je napisal pisatelj k tej igri. Pridite vsi domači in okoličani in vsi prijatelji smeha!
Prosveta
Mrtvaška zvezda.
Drama v treh dejanjih. Po Kelix Timinermn-novi povesti ..Župnik iz cvetočega vinograda" dramatiziral: Pavel Bobnar.
Gibalna sila drame je delikatuo vprašanje: ljubezen med mladeničem Izidorjem in deklico I.eontino, ki jw druži neupogljivo srčno nagnjenje, a razdružuje verska pripadnost. — V odkriti borbi se križajo med seboj nasprotne si življenjske črte. Župnik in mlad pesnik Izidor sta oba velika v svoji volji, lepa v svojih dušah, poštena v dejanjih, ali prav zato ne moreta, ne smeta drug mimo drugega, temveč samo naprej z umikom enega od obeh. Pretres. I.jivo močno nem je prikazana borba med voljo i a odpovedjo, ki zahteva breobzirno afirmacijo nepremakljive zapovedi t. j. žrtev deklice i.eon-tine. Vsi trije so spojeni z istim fluidom, sicer jih ne bi mogla usoda združiti v isti skrivnostni krog borbe, sicer ne bi doživeli vsak po svoje mističnega prebujenja — ..čutenja luči", ki bi jo mogli vzporediti s svetim umiranjem nje, ki se je darovala. Iz vsega dela zveni pesem o naravi, o mesečini in zarji in zvezdah in pesem o trpeči in osvobojeni duši. — Igra, ki je zlasti primerna za postni čas, se naroča na naslov: Ivan Mohor, Šenčur, št. 53 pri Kranju, ali pa naravnost pri avtorju: Pavel Bobnar, Šenčur pri Kranju.
ŠKOFJA LOKA
Razrešena uprava in občinski odbor naše občine. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je razrešil celokupno upravo naše občine zaradi ugotovljenih nerednosti pri izvrševanju občinskih poslov. Razrešen je tudi celotni občinski odbor.
Občni zbor Združenja obrtnikov je preteče-no nedeljo potukel v najlepšem redu. Navzočih je bilo nad 50 članov. O. O. iz Ljubljane je zastopal g. Iglic. Zbornico za O. T. I. pa g. I.otrič Ivun zu predsednika je bil ponovno izvoljen g. I.otrič Ivan. za podpredsednika pa g. Planina Lovrp. Ker sta pri volitvah le dva glasovala proti je zbor jasno pokazal spoštovanje in zaupanje temu našima vzornima obrtniškima delavcema, vse tista nergače pa je kratkomalo odslovil. Iz. poročil je bilo vse delovanje za dobrobit obrtnika javno podano. Naj še povdari-mo, da se ta novi odbor na vse načine trudi za povzdigo obrtnega stanu ne le \ območju združenja, temveč za ves sodni Škofjeloški okraj in še za našo sosedno občino Ziri, ker pripravlja tako veliko obrtniško razstavo, prireja za članstvo razne strokovno — poučne ekskurzije, (ločim nekaterni ki lamo nergaju in so isti večer priredili prcdpiistno veselico, kot prvo svoje delo in to v času, ko hodi gospod od hiše do hiše rubil našo člane. Prav je na občnem zboru povedal član obrtnik, nas še bodo rnbili. če imamo tak položaj, da lahko pred-
Gorenjci   nosilo   T1V R-Jeve obleke, ker s o do bre ln poceni
8ČT       T I V A R   OBLEKE "^3
»GORENJEC«
STRAN 5
pusta vezujemo. Zato večina obrtnikov proti takim prireditvam protestira, in naj se na take prireditve nas več ne vabi. Sama rubežen in prodaja, tu pa veseljačenje. Gospodje, več stro. kovne izobrazbe in primerne reklame za našega obrtnika bo bolj prav, to zapomnite.
Vinoencijevi konferenci sta poslala g. Kmciič Lojze, ravnatelj tovarne „Šešir" in njegova soproga g. Anica dar Din 1000.— za najpotrebnejše v naši župniji. Nekdo, ki noče biti imenovan pa v iste namene Din 200.—. Obem darovalcem se vodstvo konference najiskrenejše zahvaljuje, Bog plačaj! Naj bo to drugim, ki jim Bog daje svoj blagoslov, v vzgled in posnemanje. Vsaj današnja stiska naj ti odpre roko in otri revnih solzo!
Avtobusni izlet na Sušak in Trsat v Velikonočnih praznikih se pripravlja v Skofji Loki. Odhod bi bil na Veliko nedeljo zjutraj okrog 7 ure, preko Ljubljane, Ribnice, Kočevja, Broda na Kolpi, Delnice na Sušak. Odhod iz Sušaka pa v pondeljek okrog poldne. V vsakem večjem kraju bomo za kak četrt ure obstali, da bi lahko kraj ogledali. Sprejelo se bo 35 oseb, toliko bo sedežev v popolnoma novem avtobusu; če se jih pa prijavi več, bomo najeli druge avtobuse in sprejeli v vsak voz le toliko oseb, kolikor je sedežev. V prihodnji številki navedemo ceno in natančen program. Ce ima kdo kake posebne želje, naj takoj javi na naslov: Planina Lovro, Skofja Loka, in se bo u-poštevalo. Kdor želi z nami, naj prihodnjič pazno prečita in se odloči ter takoj prijavi. Cena za vožnjo tja in nazaj bo nizka.
Cerkveni pevski zbor pripravlja za v nedeljo 15. marca ob 8. uri zvečer koncert narodnih pesmi. Koncert bo v dvorani Društvenega doma.
Rubežni zaradi zaostalih davčni plačil. Te dni vršijo organi naše davčne u-prave po mestu rubežni, in to skoraj po vseh hišah. Celo mesto bo zarubljeno. Pa ni nič čudno, ker kriza s tako silo pritiska na naš kraj, sedaj se je še lesna trgovina ponehala, je pa do vrha. Kmečki pridelki so padli na najnižjo ceno, delavstvo je po nekaterih obratih plačano po pasje, sedaj je pa še pri lesni trgovini na stotine delavstva ob kruh. Kdo naj potem kupuje od naših trgovcev in naroča izdelke pri obrtnikih. Ko je zgubil kmet in delavec svoj primeren zaslužek je s tem zgubil tudi^ trgovec in obrtnik. Ta dva sta pa v našem mestu glavna davkoplačevalca in ker >e davčna obremenitev čez mero. tega več ne zmoreta, zato pa je celo mesto zarubljeno. Tako visoko je nas navil davčni vijak, da to niso več primerni davki, ampak že čezmerna oddaja premoženja. Kdor je temu vzrok, nosi težko odgovornost ne samo proti Ločanom ampak tudi napram narodu in državi. Vse me-rodajne faktorje pozivamo, da ta neznosni vijak omilijo, in nam, ki smo vedno odrajtovali primerne dajatve državi priskočijo prav ob dvanajsti uri na pomoč, drugače bo v kratkem času pri nas šlo vse na boben. Pripravljeni smo, da pridemo vsi Škofjeločani na merodajna mesta razložiti naš položaj.
„Šola in dom" na dekliški uršulinski šoii je imela pretečeno nedeljo svoj sestanek, na katerem so soglasno sklenili resolucijo, v kateri prosijo, da se jim dovoli otvoriti realno gimnazijo. V ta namen se pobirajo podpisi staršev in se vse kar hiti podpisovati. Za časa JNS-arske strahovlade bi jim bili najraje vse odvzeli, ker niso želeli dobre krščanske vzgoje, zato je danes vsa poštena Škofja Loka in okolica, da se dovoli otvoritev realne gimnazije našim čč. uršulinkam. ki že nad 150 let vodijo vso vzgojo ženske mladine, in katerih zavod je vedno slovel sirom naše domovine.
Delavstvo
Strokovna zveza poljedelskega delavstva. Oblast je potrdila sedaj pravila Strokovne zveze poljedelskega delavstva s sedežem v Ljubljani, katero organizacijo naše delavstvo, zaposleno pri poljskih delih že tako dolgo željno pričakuje, ker vidi v njej bodočo zaščit-nico svojih pravic. Pripravljalni odbor bo kmalu sklical ustanovni občni zbor, ki bo izvolil odbor in ostale funkcionarje. Zato vljudno vabimo vse zavedne tovariše od blizu in daleč, da se prijavijo po dopisnici pripravljalnemu odboru kot člani, požrtvovalnejši pa tudi kot zaupniki za svoj kraj v kolikor se to že ni zgodilo. Da ne bo povpraševanj, povdarjamo: Član strokovne zveze more postati vsak ročni delavec in delavka, ki je zaposlen pri kmetijski proizvodnji, to je pri poljedeltsvu, živinoreji, perutninarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, zelen jadarstvu, cvetličarstvu, čebelarstvu, sviloreji, lovu in ribištvu.
Potrebe in duh časa kličejo po organizaciji. Zato se je vsi oklenite. Hitite s prijavami, da čimpreje postavimo temelje svoji stavbi.
Pripravljalni odbor, Ljubljana, Tyr-ševa cesta (poslopje Gospodarske zveze, I. nadstropje).
Uganka
Kaj jc to? Kaj je rinar in kaj je pihač?
NajboljSi odgovor bomo priobčili v prihodnji številki.
Kranjski šahovski klub živahno deluje ter je že začel s splošnim turnirjem za klubovo prvenstvo. Igra se v 4 skupinah ter se je prijavilo k turnirju 40 šahistov. Igralci, kateri v posameznih skupinah dosežejo predpisano število točk, pridejo v ožji turnir, zmagovalca tega turnirja pa bodo odločili med seboj, kdo naj bo letošnji prvak kluba. Ker je v Kranju več prvovrstnih šahistov, je težko reči vnaprej kdo bo bodoči klubov prvak, vidi se pa že sedaj da bo borba za pokal zelo ostra. Zmagovalce turnirja pa čakajo lepe nagrade.
KMETIJSTVO
Gnojenje okopavin in krmnih rastlin
Za naše sedanje razmere je glavno da se pridela mnogo krompirja in fižola, ker se ti pridelki lahko dobro prodajo. Za domača krmila pa pride v poštev pesa, detelja, lucerna in seno. Kmetovalec se mora torej potruditi in delo tako usmeriti, da kolikor mogoče več navedenih poljščin pridela, da od tega nič ne dokupi, pač pa po mogočnosti tudi tega čimveč proda.
Kar se tiče krompirja mora vsak kmetovalec stremeti, da pridela največ dobrega in zdravega semenskega krompirja. Krompir se dandanes v državi tudi v drugih krajih veliko sadi, semenski krompir pa, če je dober in zdrav, se bo iz naših krajev vedno z lahkoto in dobro prodal.
Da to dosežemo je predpogoj da imamo zdravo seme, da zemljo pravilno obdelujemo, glo-
boko proorjemo, plevel odstranimo in dovolj-no kot pravilno pognojimo.
Z hlevskim gnojem se mora previdno postopati, da ne izgubi gnojilne moči. Betonirana gnojišča in jume za gnojnico so predpogoj pravilnega in varčnega gospodarstva. Hlevski gnoj mora biti pri vporabi zrel. Kod dodatek k hlevskemu gnoju so ka gotova u-metna gnojila neobhodno potrebna in se ta pri pravilni uporabi vedno izplačajo. Denar izdan za umetna gnojila se dobro obrestuje. Samo na ta način, da pridelamo v obilni mer' take poljske pridelke, ki v kvalitativnem pogledu na trgu lahko tekmujejo, dia imamo dovolj tečne krme in da čimveč pridelkov prodamo, zamoremo uspešno pobijati obstoječo krizo. Kmetovalci-tova.riši iz drugih držav so to že uvideli, radi tega obstoječa kriza tam ne tlači več tako kruto kmetovalca, kot žal še vedno pri nas.
V pretečenem letu so se zopet izvedli poskusi z uporabo umetnih gnojil v kranjskem srezu. Rezultati so bili predvsem v pogledu do. bičkanosnosti in kakovosti nepričakovano dobri. Predvsem se je pokazalo, da je za zemljišča v kranjskem srezu ravno kaliji v obliki 40% ne kalijeve soli ona rastlinska hrana, ki pri okopavinah, kot krmnih rastlinah, in tudi pri žitu pri nas izredno koristi. Naša zemljišča so torej potrebna kalija. Pravilna uporaba je letos dala tako lepe pridelke, da bi bilo lahkomiselno od kmetovalca, ako bi pri gnojenju ne rabil 40% no kalijevo sol, seveda tudi druga potrebna umetna gnojila.
Hočemo navesti nekaj tozadevnih letošnjih primerov. Dobro bi pa bilo, če bi se kmetovalci še osebno razgovorih z doli navedenimi po-skusniki, da bi jim tudi ti na podlagi lastnih izkušenj pojasnijo, kako dobra in koristna je pravilna uporaba umetnih gnojil, predvsem seveda 40% ne kilijieve soli.
I. Krompir.
a) Posestnik in župan gospod U m n i k iz Šenčurja je gnojil sledeče:
Celo njivo je dobro pognojil z zrelim hlevskim gnojem, potem pa izvedel sledeči poskus z umetnimi gnojili:
Prva parcela od 1000£ je ostala gnojena samo z hlevskim gnojem.
Druga parcela od 1000* je pa dobila še 15 kg apnene sečnine, 20 kg superfosfata in 40 kg 40% ne kalijeve soli
Tretja parcela od 1000« pa je bila pognojena samo z 15 kg apnene sečnine in 20 kg superfosfata, torej brez kalija.
Pridelek, katerega je sam tehtal je bil sledeči:
Na prvi parceli je pridelal 1200 kg gomoljev, na drugi (polnognojeni) pa 1900 kg gomoljev in na tretji, kjer ni gnojil z kali-lijem za fcamo 1340 kg gomoljev. Torej je na polnognojeni parceli s kalijem pa pridelal za 700 kg več gomoljev, ko na oni kjer je gnojil samo z hlevskim gnojem in za 560 kg več gomoljev, kot na tretji, ker je rabil kalijeve soli stane danes 65 — 70 dinarjev, 560 kg gomoljev, kolikor jih je na parceli kjer je polnognojil s kalijem več pridtelal, pa imajo vrednost od 340 — 390 dinarjev. 40% kalijeva sol mu je vrgla na 1000* 275 — 320 Din čistega dobička ali po enem hektarju računamo 2.750 — 3.200 Din.
b) Valentin Starman na Suhi pri Skofji Loki je tudi krompiršče dobro pognojil z hlevskim gnojem in potem izvedel sledeči poskus.
Prva parcela je ostala gnojena samo z hlevskim gnojem
Druga parcela, kot prva 1000' velika je dobila poleg tega še 20 kg apnene sečnine, 20 kg superfosfata in 30 kg 40% kalijeve soli.
Tretja parcela od 1000 m» je bila enostransko gnojena samo z 20 kg apnene sečnine in 20 kg superfosfata torej brez kalija.
Na prvi parceli je pridelal na 1000 m8 1525 kg gomoljev.
Na drugi parceli je pridelal na 1000 m* 2296 kg gomoljev in nat retji kjer ni rabil kalijeve soli pa samo 1754 kg gomoljev.
Kmetijska okrajna zadruga v Kranju
reg. zadruga z o. z.
Vabilo
na VI. redni občni zbor Kmet. okr. zad. v Kranju
ki se bo vršil v ponedeijek dne 24. febr. 1936. ob 11. uri predpoldne v veliki dvorani hotela „Stara pošta".
1.) Poročilo načelstva in nadzorstva.
Odobritev računskega zaključka za leto 1935.
3. ) Dopolnilne volitve načelstva.
4. ) Volitev nadzorstva.
5. ) Slučajnosti.
Obsežno se bo poročalo o sedanjem gospodarskem položaju o posledicah sankcij, ter drugih aktualnih gospodarskih prilikah, kar bo zanimalo gotovo slehernega člana. Zato pridite vsi!
Kranj, dne 12. febr. 1936.
Odbor Kmetijske okrajne zadruge v Kranju.
Predsednik: LOVRO NOVAK 1.
Tajnik: IVAN ZUPAN I.
Tu si zamora vsak kmetovalec izračunat, kako dobičkanosna je bila za naša zemljišča tako potrebna 40% kalijeva sol.
Takih in sličnih poskusov na krompirju, se je izvedlo, omenimo še g. Šifrerja v Zabnici itd. Vsi poskusi so dali popolnoma isto sliko in ta je, da se gnojenje z umetnimi gnojili danes že dobro izplača in da se tega brez škode ne sme opustiti Samo na ta način sa pride zopet do denarja.
Na podlagi vseh poskusov na krompirju priporočamo za kranjski srez sledeče količine u-metnih gnojil na 1000 m':
30—40 kg 40% ne kalijeve soli.
15—20 kg apnene Sečnine ali apnenega dušika, in 15—20 kg superfosfata ali v jeseni fosfatne žlindre.
II. Pesa.
Posestnik Peter M n r k ič v Strahinju pri Naklem je izvedel sledeči poskus. Najprvo je tudi on pognojil njivo z dobrim in zdravim hlevskim gnojem potem pa dal sledeča umetna gnojila:
Prva parcela od 1000 m* je ostala gnojena samo z hlevskim gnojem.
Druga parcela od 1000 m1 je dobila 15 kg sečnine in 20 kg superfosfata torej   brez kalija.
Tretja pacela od 1000 m* je dobila isto kot druga parcela, poleg tega pa še 30 kg 40% na kalijeve soli.
Pridelek, katerega je poskusnik sam tehtal, je bil presenetljiv:
Na prvi parceli brez umetnih gnojil je bilo 6730 kg pese.
Na drugi parceli z umetnimi gnojili enostransko brez kalija samo 7050 kg pese, in na tretji polnognojeni z kalijem pa 9340 kg pese. Tu vsak vidi, da velja tudi za nas pravilo, da je pesa izrazita kalijeva rastlina, ki da ogromne pridelke prvovrstne kakovosti, ako se ji gnoji z kalijem.
Ravno tak poskus je izvedel tudi še g. Ivan Podpeskar na Kokrici, g. Marinšek v Strahinju in drugi.
Taki tu navedeni uspehi so seveda odvisni še od drugih okolnosti. Zelo važno ulogc igra naprimer pravi čas trošenja umetnih gnojil. Prepozno trošena gnojila imajo le deloma uspeh. Splošno velja pravilo da treba trositi umetna gnojila čimbolj zgodaj spomladi in jih takoj po uporabi dobro prevleči z brano ali pa plitko zaorati, lahko tudi s kultivatorjem zmešati zemljo. Čimbolj zgodaj pred setvijo jih rabimo na njivah tim boljše je. Zato kmetovalci ne odlašajte in si predvsem 40% no kalijevo sol pravočasno preskrbite, da ne bo zadrege, kakor je to bilo lansko leto. Sedaj je marec že blizu in setev oziroma saditev pred durmi'
Vsakovrstno urarsko in draguljarsko blago Vam nudi najceneje
I. LEVIČNIK - urar
KRANJ - JESENICE
Ure, zlatnina, dragulji, jedilni pribori v cromi-na, alpaki in v srebru.
Za ženin«, nevest« irofveč Ja isMral
Vsa urarska in zlatarska popravila m izvrSujejo solidno in nejcaneje. Priznano najbolj«« M*«« t
Gos podars tvo
Gospodarska vprašanja in odgovori
F. G. iz J. — Določila uredbe, ki zadeva dimnikarske posle so priobčene v Službenem listu Kr. banske uprave dravske banovine z dne 16. 11. 1932 štev. 728/91 in 729/91 ter jih radi obširnosti
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru In tm izplačujejo vsak  čas  brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
81^1
STRAN 6 *
»GORENJEC«
ne moremo v celoti priobčiti. Za primer, Vas zanima samo maksimalni cenik za dimnikarje, ki, ga priobčujemo v celoli:
Za enkratno ometanje 1. odprtega kuhinjskega ognjišča Din 4.—; 2. navadnega prelaznega   dimnika   pritlično D 3.—; 3. vsako nadaljno nadstropje D 0.50; 4. valjastega dimnika pritlično D 2.—; 5. za vsako nadaljno nadstropje D 0.50; b. štedilnika z eno pečico in dimno cevjo do 1 metra D 3.--; 7. štedilnika z dvema pečicama in dimno cevjo do 1 metra  D 4.— ; 8. štedilnika z tremi pečicami in dimno cevjo do enega metra D 5.— ; 9. železne peči z dimno cevjo do 1 metra D 2.— ;   10. velike železne peči z dimno cevjo do 1 metra D 2.50: 11. izredno velike železne peči z dimno cevjo do 1 metra D 3.50; 12. dimne cevi od 1 metra naprej D 0.75; 13. Lutzove peči brez pečice D 6.— ;   14. pralnega kotla v zasebni hiši D 1.50: 15. velikega pralnega kotla D 2.—.
Za delo zunaj kraja, v katerem je sedež obrta, se sme zaradi plačila za zamudo časa in za pot računati k podstav-kam po Din 2.— ali več še pribitek 50 par. pri postavki četrti pa Din 1.— več.
Ne sme se računati višja cena nego je določena v tem maksimalnem ccnov-niku, sme pa se zahtevati manjše plačilo.
Žitni trg: Tendenca je mirnejša. Konsur ent ne more plačati sedanjih visokih cen, vsled česar je potrošnja pšenice in moke vsak dan manjša. Cene bodo najbrže popustile.
Krompir: Radi hudega mraza je nakladanje trenutno v zvezi z veliko nevarnostjo. V glavnem je povpraševanje za „Oneida" krompirjem, medtem, ko so roza krompir išče le nekoliko za seme. Cene so sicer sedaj stalne, vendar se mora računati, da ima Slavonija in letos tudi okolica Čakovcu in Varaždina velike zaloge krompirja, ki bo takoji, ko mine mraz prišel na tržišča, kar bo lahko neprijetno vplivalo na sedanje cene.
Fižol: Se vedno nobenega povpraševanja. Italija je sicer dovolila uvoz 500 vagonov fižola, vendar samo iz držav, ki ne izvajajo sankcij proti nj'ej. Francija pa se vedno daje naši državi tako majhen in neprikladno razdeljen kontingent tako, da j0 vsaka kupčija izključena.
Ženini in neveste!
Najlepše in najcenejše fotografije vseh barv in velikosti, tudi povečave Vam naredi
Fotograf JUG K
rani
(sedaj   nasproti trgovino Savnik)
Na željo pride slikat na dom brez poviška cene. Pri naročilu 6 slik. eno veliko sliko brezplačno. Slike za legitimacije 4 komade Din 25—.
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska nI. 11.
mmi oglhsi
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Fotograf Rov*ek Et SZt
pustom. Pride tudi na dom brezplačno. Slike za legitimacije stanejo štiri samo Din 25.— Kranj, Cojzova 4 (pri pokopališču).
Otomnne, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Kupim otroški voziček (pogreznjen) dobro ohranjen. Ponudbe poslati z navedbo cene: Marčun Pivka 15 p. Naklo.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Prodam konja (ponija) z vso opremo. B. Ran-gus, zlatar, Kranja
Hranilno knjižico mestne hranilnice za Din 5000.— takoj kupim Samo pismene ponudbe na upravo pod „Mestne".
^^^^
<V>.o JSQ *   * # HT v«>
AT r
Knpujem staro zlato in srebro ■MDHMBI WÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊm
Trencbcoati
za dame in gospode v veliki izbiri po nizki ceni.
Izdelava prvovrstna, s svileno podlogo,  blago trpežno.
Se priporoča
Albin Jazbec ranj
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo pečarsko obrt iz Vidovdanske ceste 11. (poleg gimnazije) na Mestni trg 18. (v hišo g, Kocbeka). Tem potom opozarjam, da imam na zalogi tudi izgotovljene predmete in jih interesenti lahko vsak čas ogledajo v novo odprtem lokalu. Cenjenemu občinstvu se priporočam za nadaljno naklonjenost. . • M KT*
•"■*JW$j^'^      MoJe 2esl° ie še vedno: ~   Dobro biagoi
Nizke cene!
Vinko Oselji
pečarstvo
Kranj, Glavni trg 18.
Inventurna prodaja
Globoko znižane cene - Velika izbira ostankov
Damske
kombineže :
t£TV Trn	Kom. samo   0 19.-	29.-
]m	boljše vrste £) 39.-	49.-
lil	Otr. svil. hlače	D 9.
tij{jm|	Dam. svil. hlače D 12.-	- 15.-
	Boljše vrste      D 19.	- 25.—
Nogavice
Reklamne par D 5. Kine flor D 9.— 12. Boljše vrste D 17.— 19.
Svilene D 19.- 21.— 28.— Vuk D 35.- Bridge D 39.— Najfinejši D 49.- 69.—
Cocon iz čiste naravne svile
D 79.
Damske torbice :
samo Diu 8—, 12-—, 19—, 29-—, 39-
Ostanki za polovično ceno
Za damske obleke od Din 24.— naprej
za damske čisto volnene obleke od D 48.— naprej za damske plašče volnene od Din 75.— naprej za moške srajce    od Din 15,— naprej
Velika izbira ostankov ze predpasnike, bluze, domače obleke itd. itd.
IVAN SAVNIK RANJ
Ml,
■ (V  «Í ■
bloške srajce:
Reklamne * Q 18.
Tople fianel D 19
temne D 24. Športne gladke in kan. D 55. Modne srajce 2 ovrat D 25. Boljše D 35.— 45.— 55.— 69. Kravate D   4__5.— 12.
Forme (napenjači)
čevlje vse štev. Reklama, samo
za čevlje vse štev. ^»
Copate vse štev. D. 24-
Mode copate I). 28'
Pïeienîne
Zimsko triko perilo
Ostanki za polovično ceno
Za kompletne moške obleke po 3 — 3.20 mtr. čisti
volneni kamgarn samo 1)   120.-195.—■   270.—   300. 330.—
Različni ostanki za hlače in suknjiče od I      2 m(.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.