st ud ia universitatis he re d it at i Članek je podrobna analiza nagrobnih stel Decima Fulvija Doroteja v Kopru in Pole Orcivije v Mestnem muzeju starožitnosti »J. J. Winckelmann« v Trstu. Analizirani so motivi stel in z epigrafske- ga vidika je obrazložen pomen grškega napisa na reliefih. Izpostavljene so konkretne teorije izvora stel in upodobljencev,ter krajše obnovitve preteklih raziskav. Po Marie-Thérèse Le Dinahet-Couilloud nag- robna stela v Kopru izvira z grškega otoka Reneja, deloške nekropole, kar je razvidno že iz primerjave s številnimi stelami z Reneje, ki imajo enake značilnosti, tako slogovne kot epigrafske. Zato članek zago- varja tudi domnevo o steli Pole Orcivije v Trstu, ki bi tudi lahko izvirala z Reneje, in na podlagi primer- jav izpostavlja teorijo njenega izvora kot precej verjetno. Ključne besede: nagrobna stela, epigrafika, helenistična umetnost, Delos, Reneja, Koper, Trst This article is a detailed analysis of the funerary stelae of Decimus Fulvius Dorotheos in Koper and Pola Orcivia kept in the Municipal Museum of Antiquity J. J. Winckelmann in Trieste. Motifs on the stelae are analyzed and the meaning of the Greek inscriptions is provided from an epigraphic view. Specific theories are proposed about the origins of the stelae and the persons depicted, besides that also short re- sumptions of rare past researches are mentioned. According to Marie-Thérèse Le Dinahet-Couilloud, the stele in Koper originates from the Greek island of Rheneia, the necropolis of Delos, which is evident from the comparison with numerous stelai from Rheneia, that have the same characteristics, both sty- listic as epigraphic. Therefore, the theory about the stele of Pola Orcivia in Trieste as possibly originat- ing from Rheneia is advocated here; based on comparisons this theory seems plausible. Keywords: funerary stele, epigraphy, Hellenistic art, Delos, Rheneia, Koper, Trieste Helenistični nagrobni steli Decima Fulvija Doroteja v Kopru in Pole Orcivije v Mestnem muzeju starožitnosti »J. J. Winckelmann« v Trstu The Hellensitic Grave Stelae of Decimus Fulvius Dorotheus in Koper and Pola Orcivia in the J. J. Winckelmann Museum in Trieste Andrej Mečulj samostojni raziskovalec mečulj@gmail.com 79 V starem mestnem jedru Kopra v Galluso-vi ulici, je na pročelju palače Elio že več stoletij vzidana nagrobna stela z reliefno podobo bojevnika in grškim napisom (Degrassi 1933, 31) iz 2. oziroma 1. stol. pr. n. št. (sl. 1, 2, 5, 6 in 10). Pokrajinski muzej Koper si je prizadeval, da bi se spomenik premestilo v muzej in da bi se ga nadomestilo s kopijo, saj je stela že precej uni- čena, razjedena od dežja in od vlage, obraz bo- jevnika je povsem uničen, napis je danes skoraj v celoti neberljiv. Poleg tega se stela nahaja zelo vi- soko, okoli 6 metrov med prvim in drugim nad- stropjem, tako da je ni mogoče videti od blizu. Pokrajinski muzej Koper je dal relief tridimenzi- onalno skenirati1 in sredi junija leta 2017 je pod notranjim stopniščem palače Belgramoni-Tacco odprl novo stalno zbirko, antični lapidarij z nas- lovom V kamen vklesan spomin, kjer so bili prvič razstavljeni najstarejši ohranjeni kamniti napisi iz severozahodnega dela Istre, med njimi je tudi natančna kamnita kopija helenistične nagrobne stele z reliefom bojevnika (slika 1). Stela je viso- 1 Stelo je skeniralo podjetje Gnom, d. o. o., leta 2017: http://www. gnom.si/helenisticna-stela-v-kopru. ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)79-95 st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 80 ka 93 cm in široka 53 cm, narejena je iz marmor- ja grškega izvora. Ima obliko edikule ali naisko- sa: ob straneh sta dva pilastra, med katerimi je podoba bojevnika ali vojščaka izklesana v viso- kem reliefu. Nad reliefom vojščaka je polkro- žni lok, ki povezuje pilastra. Nad vrhnjem delu je običajni timpanon, okrašen s preprostimi akro- teriji. Stranska akroterija, ki sta veliko manjša od centralnega, sta nagnjena navzven, torej na levo in na desno. Stela je ohranjena skoraj cela, nekaj majhnih kosov na dnu, na timpanonu in na des- ni strani loka ter na delu gorjače je odlomljenih. Obenem je nagrobni spomenik precej razjeden oziroma preperel, uničen od dežja in vlage, na- pis je zato danes skoraj izginil. Površina je zato zelo groba ali hrapava. Na nekaterih delih, še po- sebej na desni polovici notranjega roba loka in desnega pilastra, na kapitelih, na levem delu gla- ve, na gorjači ter na zgornjem desnem delu ščita je kamen obarvan temnorjavo in rdečkastorjavo. Skratka, stela je v slabem stanju, na desnem delu loka, kjer so kosi so že odpadli, je tudi več razpok (vidno na sliki 2). Vzidana je v steni, obrnjeni na zahod, tako da je glede na večino patine na de- lih stele, ki so obrnjenih proti severu, videti, da jo v ozki Gallusovi ulici najbolj prepiha veter, ki piha z juga proti severu. Poševna zgornja robova timpanona imata na notranjem delu obliko, pri kateri je zgornja polovica konveksna in spodnja konkavna, torej t. i. rastoči venec (cyma reversa, Koch 1999, 449; Robertson 2004, 37; Marqu- and 1906, slika 2), enako je okrašen še spodnji rob loka. Slika 2. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače Elio v Kopru, marmor, zgornji del reliefa vojščaka (foto: Andrej Mečulj) Mestni muzej starožitnosti »J. J. Winckel- mann« v Trstu,2 v zbirki Sala della Scrittura nell’Antichità (slov. Soba pisave starožitnosti) hra- ni kamnito nagrobno stelo (inv. št. 2218), ki je v mnogih vidikih zelo podobna koprski, med dru- 2 Od leta 1909 do 8. junija leta 2018 se je tržaški muzej imenoval Mest- ni muzej zgodovine in umetnosti (Civico Museo di Storia ed Arte). Slika 1. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled v senci (foto: Andrej Mečulj) st ud ia universitatis he re d it at i h el en is t ič n i n a g ro bn i s t el i v k o pr u in t r st u 81 gim ima enako obliko: edikula ali naiskos s pilas- tri in lokom ter timpanonom z akroteriji. Zato sem jo vključil v raziskavo, saj menim, da je istega izvora. Stela je pripadala ženski, ki je upodoblje- na skupaj z moško figuro in pomanjšano figuro služabnice. Visoka je 60 cm in široka 32 cm, ima bolje ohranjeno površino kot koprska stela, ob- raza večjih figur sta malo poškodovana, stranska akroterija sta odlomljena in manjši manjkajoči kosi so še na kapitelih pilastrov. Lok je nekoli- ko manjši ali nižji kot pri koprski steli, vse osta- le značilnosti so enake, grški napis na spodnjem delu je še vedno viden in v celoti berljiv. Izvor stele uradno ni znan, tako kot stela bojevnika v Kopru je bila vzidana v steno vrta zasebne hiše, muzeju jo je 13. oktobra leta 1875 podaril gospod Krausenek-Rovelli (Mainardis 2004, 34). V sle- dečih delih poleg podrobnih analiz predstavljam še zelo očiten izvor obeh stel, po mojem mnenju sta zelo verjetno z grškega otoka Reneja in tudi iz istega obdobja. Stela Decima Fulvija Doroteja v Kopru Relief na sredi stele prikazuje moškega z glavo, obrnjenega na svojo levo stran, ki v levi roki drži ščit ovalne oblike in v desnici, dvignjeni nad gla- vo ,drži kij ali gorjačo. Levo nogo ima upognje- no v kolenu, zato položaj deluje še dinamičneje, tako, kot če bi bil sredi boja. Bojevnik je precej skopo oborožen, je brez čelade, bos in oblečen v oblačilo, ki je videti kot značilna grška tunika, ki razkriva desni del prsi, na spodnjem delu pa sega skoraj do kolen. Na desnem ramenu je neke vrste pas, ki poteka do levega boka. Morda naj bi bilo na to pritrjeno orožje, ko ga vojščak ni upo- rabljal. Kljub močno načeti površini je na levem delu glave še vedno vidnega nekaj lasišča. Lasje so videti dokaj kratki, a je površina preveč prepere- la, da bi natančneje opisal frizuro. Grški napis v treh vrsticah je izklesan pod figuro bojevnika in danes se komaj razloči katera izmed črk, besedi- lo je najidneješe na sliki 2. Koprski učenjak Gian Rinaldo Carli (1720–1795) je prvi preučil ta an- tični spomenik in grški napis na spodnjem delu je delno napačno prepisal kot: ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ ΔΩΡΟΘΕΕ ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ (Carli 1788, 245) Razkriva nam, da se je upodobljenec ime- noval Dorotheos, slov. Dorotej, in njegovo ime, natančneje cognomen, dobesedno pomeni »Bož- ji dar«. Gian Rinaldo Carli je bojevnika Doro- teja zmotno opisal kot gladiatorja. Uvrstil ga je v kategorijo gladiatorja, ki se je boril proti tipu gladiatorja retiarius, ki je bil oborožen z mrežo in trizobom. Carli je prvo vrstico napačno pre- pisal kot ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ in izraz interpre- tiral kot naziv, ki ga prevaja kot »vincitore nelle Slika 3. Stela Pole Orcivije, Mestni muzej starožitnosti »J. Winckelmann« (Civico Museo d’Antichità “J. J. Winck- elmann”), inv. št. 2218 (foto: A. Mečulj) st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 82 insidie delle Reti« (slov. zmagovalec zahrbtnosti mrež, Carli 1788, 245). Mreže se seveda navezuje- jo na tiste mreže, ki so jih uporabljali gladiator- ji tipa retiarius. Kasnejše raziskave so pokazale, da koprska stela ne upodablja gladiatorja, ampak vojščaka. Če je bila zgornja vrstica napisa v 18. stoletju na- pačno prebrana, nam kaže na to, da je bil na- pis morda že takrat težko berljiv. Šele italijanski zgodovinar in epigrafik Attilio Degrassi (1887– 1969) je s pomočjo prof. Güntherja Klaffenbacha iz berlinske Akademije znanosti v celoti pravilno razbral napis, ki pravi, da je bojevniku ime Deci- mus Fulvius Dorotheus (Degrassi 1933, 31), slov. Decim Fulvij Dorotej: ΔΕ(Κ)ΜΕ (Φ)ΟΛΟΥΙΕ ΔΩΡΟΘΕΕ ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ (Degrassi 1933, 31) Potemtakem gre za latinsko ime. Oblika ΦΟΛΟΥΙΟΣ namesto ΦΟΥΛΟΥΙΟΣ v ra- znih vrstah besedil ni redka Dorotheus (De- grassi 1933, 31). Napis na steli je zelo formulaičen, po imenu pokojnika sledita izraza ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ. Zaključni del napisa ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ je ustaljena oblika slovesa na antičnih nagrobni- kih. Izraz ΧΑΙΡΕ se kot pozdravna formula na nagrobnikih pojavlja od druge polovice 3. stole- tja pr. n. št. dalje, ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ postane us- taljeno od 2. stol. pr. n. št. dalje (Couilloud 1974, 255). Prevod: »Odlični Decim Fulvij Dorotej, zbogom« oziroma »Odlični Decim Fulvij Do- rotej, živijo«. Na gravirani risbi Francesca Monaca, obja- vljeni v Carlijevi knjigi Delle antichità italiche. Parte seconda iz leta 1788, je stela malo drugačna (slika 4). Vidnih je več detajlov, a težko je skle- pati, če je bila stela že takrat v tako slabem sta- nju kot danes in si je detajle avtor izmislil ali ne. Baze pilastrov in mnogi detajli so na tej ilustra- ciji drugačni, zato ni povsem zanesljiva. Akrote- riji imajo drugačno obliko, spodnji del timpano- na tudi, oblačilo je drugače nagubano, stopala štrlijo čez rob. Tako da je v primerjavi s sedanjim stanjem očitno, da si je Monaco določene detaj- le izmislil oziroma jih spremenil. Gian Rinaldo Carli je opazil podobnost s figurami na Trajano- vem stebru (Carli 1788, 245), zgrajenem leta 113 n. št. Attilio Degrassi, ki je prvi natančneje raz- iskal stelo in opaža, da stela ni narejena iz itali- janskega marmorja, je glede podobnosti z reliefi na Trajanovem stebru nekoliko natančneje ute- meljil, da je vojščak zelo podoben upodobitvam t. i. symmachiarijev, ki so bili germanskega izvo- ra, Dorotej pa bi lahko bil germanskega pore- kla (Degrassi 1933, 31–32). Vendar je Degrassije- va teza preveč pomanjkljiva, da bi jo sprejeli, saj Slika 4. Monacova ilustracija Dorotejeve stele v Carlijevi knjigi Delle antichità italiche. Parte seconda (Carli 1788, 244) st ud ia universitatis he re d it at i h el en is t ič n i n a g ro bn i s t el i v k o pr u in t r st u 83 je zelo nenavadno že to, da bi bil German oble- čen v grško tuniko, sploh pa, če bi služil v rimski vojski. Duhovnik in zgodovinar Pietro Stanco- vich (1771–1851) je zapisal, da ima koprski bojev- nik ščit tipa parma (Stancovich 1828, 148–49). A ščit, imenovan parma ali parmula, je bil okrogel (Polito 1998, 39–41) in ne elipsast/ovalen kot pri Dorotejevem reliefu. Stela Pole Orcivije v Trstu V tržaškem Muzeju starožitnosti »J. J. Winckel- mann« je razstavljena podobna nagrobna stela v obliki edikule ali naiskosa. Stela pripada Poli Orciviji in ima grški napis, izklesan v petih vrsti- cah pod reliefom s podobo pokojnice, kot tudi timpanon, okrašen z akroteriji, polkrožni lok, pilastra s kapiteli, vse komponente edikule oziro- ma naiskosa so enake oblike, akroteriji so enaki, v tem primeru sta stranska akroterija odlomlje- na. Vsi arhitekturni elementi so tudi proporci- onalno gledano enaki Dorotejevi steli, notranja zgornja dela timpanona in lok imajo enako kon- veksno-konkavno obliko kot Dorotejeva stela. Spodnji rob timpanona je pri obeh stelah enak, le da ima tržaška nad spodnjim robom timpano- na dodan še venec cavetto. Izključujoč poškodo- vana akroterija je stela Pole Orcivije zelo dobro ohranjena in ni tako zlizana kot tista v Kopru. Napis v grščini poudarja, da je Pola Orcivia, ki je upodobljena na steli, rimskega državljanstva, tako kot njen mož Gaj Turpilij, lat. Gaius Turpi- lius (slika 3). Datirana je v 2.–1. stol. pr. n. št. in muzejska oznaka pravi še, da je verjetno z obmo- čja, kjer je bilo pretežno grško govoreče prebival- stvo, slogovno, epigrafsko gledano morda iz Sre- dnjega vzhoda. Polina stela je bila prav tako kot Dorotejeva dokaj redko raziskana, zato v osno- vi izhajam iz prispevka Pietra Pervanogluja ter kratkega opisa Fulvie Mainardis. Pietro Perva- noglu je kmalu po tem, ko je bila stela podarjena muzeju, zapisal, da je izdelana iz belega grškega marmorja (Pervanoglu 1877, 4), prav tako danes Fulvia Mainardis opisuje, da je material marmor (Mainardis 2004, 34). Na notranjem delu ediku- le pod lokom je površina svetlejše barve, z mno- gimi temnejšimi lisami nepravilnih oblik. Re- liefna podoba na tržaški steli prikazuje na levi strani sedečo žensko na oblazinjenem stolu brez naslonjala (diphros), Polo Orcivijo, ki za roko drži soproga na desni. Z glavo sta obrnjena drug proti drugemu. Ob Poli Orciviji, ki ima noge po- ložene na podstavek ali pručko, stoji še pomanj- šana figura ženske (Mainardis 2004, 34). Gre za sužnjo oziroma služabnico, ki gospodarici v levi roki prinaša šatuljo z nakitom Pole Orcivije, ki naj bi ga vzela na poti v onostranstvo (Pervanog- lu 1877, 5). Služabnica ima oblečeno dolgo obla- čilo peplos in lase ima spete skupaj. Pola Orcivi- ja ima oblečeno dolgo nagubano obleko hiton in Slika 5 Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled s sončno svetlo- bo od zgoraj (foto: A. Mečulj) st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 84 himation, ki ji delno zakriva lase, mož je oblečen v himation (Mainardis 2004, 34). Noge stola, na katerem sedi Pola Orcivija, imajo na zgornjem delu zaključke v obliki krogel, tako kot mnogi primeri, upodobljeni na renejskih stelah. Konč- ni del teksta ima prav tako kot koprska stela zak- ljučni izraz ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ. Celoten grški napis pravi: ΠΩΛΑ ΟΡΚΕΒΙΑ [ΠΟ] - ΠΟΠΛΙΟΥ ΡΩΜΑΙΑ ΓΑΙΟΥ ΤΟΡΠΙΛΙΟΥ ΡΩΜΑΙΟΥ ΓΥΝΗ ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ (Inscr. It. X, 4, 389; Benndorf 1878, 169) Slovenski prevod napisa se torej glasi: »Odlična Pola Orcivija, hči Publija, rimska dr- žavljanka, žena Gaja Turpilija, rimskega drža- vljana, živio«.3 Gentilicij Orcivius, slov. Orcivij, je eden izmed pogostih plebejskih rimskih gen- tilicijev, v obdobju, v katerega datira Polina stela, je imel, denimo, eden izmed Ciceronovih kole- gov pretorjev iz leta 66 pr. n. št. gentilicij Orcivij, pretor Gaj Orcivij, lat. Gaius Orcivius (Salomi- es 1996, 80; Crawford 1984, 73; Smith 1873, 41). Pripadniki Orcivijcev so se v mestu Praeneste (danes Palestrina) ukvarjali z izdelovanjem kera- mike v 3. in v 2. stol. pr. n. št. ter s pridelavo vina v 1. stol. pr. n. št. (Nonnis 1999, 74, 78–79). Podrobna analiza stel in njun izvor Izvor Dorotejeve stele je bilo dolgo časa težko ugotoviti, saj je napis v grščini, kamen, iz kate- rega je izklesana, ni lokalen, kot ugotavlja De- grassi (1933, 33), podobnih primerov z območja Istre ni na razpolago, severno od Kopra je en tak primer seveda Polina stela. Francoska zgodovi- narka Marie-Thérèse Couilloud, članica arhe- ološkega inštituta École française d’Athènes, je leta 1974 objavila publikacijo Les Monuments funéraires de Rhénée, Exploration Archéologique de Délos 30, ki vsebuje najnatančnejši in najobse- 3 Uradna muzejska oznaka v italijanščini ima, kot omenjeno, ma- lenkost drugačen prevod: »Pola Orcivia, figlia di Publio, cittadi- na romana, moglie di Gaio Turpilio, cittadino romano. Sta' bene.« Po slovensko: »Pola Orcivija, hči Publija, rimska državljanka, žena Gaja Turpilija, rimskega državljana, bodi dobro.« žnejši katalog nagrobnih spomenikov z Reneje. Zato njeno publikacijo uporabljam kot temeljno literaturo o renejskih nagrobnikih. Na grškem otoku Reneja ali Rinia blizu Delosa je bilo v zad- njih dveh stoletij pr. n. št. postavljenih na stoti- ne marmornatih nagrobnih stel, ki imajo tako kot Dorotejeva in Polina stela enake značilnos- ti: edikulo/naiskos, nad katero je timpanon z ak- roteriji (Couilloud 1974, 262, 263), ter zaključno frazo ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ, kapiteli in baze pilas- trov so tudi v večini primerov enaki (Blouet 1838, pl. 14. f. III., pl. 17. f. I. in III; Couilloud 1974, 53–202, pl. 24, n° 101, pl. 25, n° 106, pl. 48, n° 222, 223, 225, pl. 66, n° 338, pl. 67, n° 341 in 343, pl. 68, n° 346; Couilloud 1975, 313–315, fig. 1 in fig. 13; Vatin 1983, sl. 6). Na otoku Reneja se je nahaja- la nekropola prebivalcev Delosa.4 Leta 167 pr. n. št. je Rim ukinil plačevanje davkov na otoku De- los, ki je postal svobodno pristanišče pod kon- trolo Aten (Roussel 1987, 7–8; Duncan-Jones 2002, 37; Rawson 2001, 60; Hornblower, Spaw- forth in Eidinow 2012, 426). Iz teh razlogov se je prebivalstvo na Delosu znatno povečalo, De- los je postal zelo kozmopolitsko mesto in veliko je bilo trgovcev z italskega polotoka ter helenizi- ranega vzhoda, Delos je postal najpomembnejši trg s sužnji (Hornblower, Spawforth in Eidinow 2012, 426–27; Couilloud 1974, 308–11). Zaradi prisotnosti Rimljanov je bil Delos dvojezično ob- močje, o čemer nam pričajo številni, tako latin- ski kot grški, epigrafski ostanki in latinska ime- na v zapisana grščini (Adams 2003, 642–686). Mnogo renejskih stel hranijo tudi grški muzeji na Delosu, Mikonosu, v Egini in Atenah. V ka- talogu iz leta 1974 Couilloud med stele z Reneje uvršča tudi Dorotejevo stelo v Kopru (Couillo- ud, 1974, 178/EAD XXX 359bis). Ob tem ome- nja, da je bil gentilicij Fulvius dobro poznan na Delosu in da sta tam živela oče in sin ali osvo- bojenec z imenom Decimus Fulvius (ID 1730 in ID 1733). Častila sta boga Apolona in Hermesa, spadala sta med t. i. apoloniaste in hermaiste (gr. 4 Leta 426 pr. n. št. so Atene preselile vse grobove z Delosa na bližnji otok Reneja in od takrat naprej so bili na Delosu prepovedana roj- stva in smrti. Otok Delos je namreč veljal za rojstni kraj Apolona in Artemide (Hornblower, Spawforth in Eidinow 2012, 426). st ud ia universitatis he re d it at i h el en is t ič n i n a g ro bn i s t el i v k o pr u in t r st u 85 Ἀπολλωνιασταὶ in Ἑρμαισταὶ)5 ali častilce Apo- lona in častilce Hermesa (Couilloud 1974, 178, 247; Salviat 1963, 258). O Decimu Fulviju, sinu Kvinta, častilcu Apolona, nam priča zapis o pos- vetitvi kipa Apolonu iz okoli 125 pr. n. št. na ci- lindričnem kamnu iz marmorja, ki je še danes 5 Apoloniasti, hermaisti, serapiasti, pozejdoniasti so bili člani neka- kšnih zasebnih verskih, trgovskih združenj collegia, kjer so častili posamezne bogove. Ta združenja so imela tako družbene kot ver- ske namene (Dodds, 1951, 243). Pri tem naj bi šlo tudi za iskanje skupne identitete izoliranih ljudi v velikih mestih, preko skupinske- ga čaščenja bogov (Green 1993, 589). Trgovci iz Tira so iskali zaščito pri Heraklu, trgovci iz Bejruta pri Pozejdonu (Diehl 1890, 161). na Agori lompetaliastov (Dürrbach 1921, 167).6 O Decimu Fulviju, sinu Decima, častilcu Her- mesa, pa nam priča marmornata plošča s posve- tilom Hermesu, prav tako na Agori kompetali- astov (Dürrbach 1921, 165), njegovo ime je tako kot ostala imena v tem besedilu zapisano v latin- ski in v grški pisavi (ID 1733). V latinski verziji je zapisano D. FOLVIVS D. F. (Adams 2002, 119; Jouguet 1899, 56–57). Z Delosa je znanih oko- li 8 omemb apoloniastov ali častilcev Apolona (ID 1730, ID 1753, ID 1754, ID 1755, ID 1757, ID 1758, ID 2634, ID 2857) in znanih je več kot de- set omemb hermaistov ali častilcev Hermesa (ID 1731, ID 1732, ID 1733, ID 1735, ID 1736, ID 1737, ID 1753, ID 1754, ID 1755, ID 1757, ID 1758, SEG 23: 514), vsega skupaj je vsaj 30 napisov pripisanih hermaistom, pozejdoniastom in apoloniastom, mnogo izmed teh napisov je dvojezičnih, v la- tinščini in grščini (Adams 2002, 113–14). Skrat- ka, hermaisti so na Delosu okoli leta 150 pr. n. št. zgradili agoro ali trg tik ob pristanišču (Stewart 2014, 100), kjer so med drugim postavili majhno dorsko svetišče Hermesu (Ling 1984, 176). Z Delosa je izmed Fulvijcev znan še Avel Fulvij, sin ali osvobojenec Decima Fulvija. Avel Fulvij je bil eden izmed naročnikov Serapejona C7 na Delosu (Couilloud 1974, 247; ID 2616). Postavil je tudi nagrobno stelo, ki je danes v mu- zeju v Egini. Datirana je v konec 2. stol pr. n. št. ali v začetek 1. stol. pr. n. št. (Couilloud 1974, 130/ EAD XXX 186). Poleg teh treh so med letom 100 in 75 pr. n. št. znani še trije Fulvijci na Delo- su: [Ἀπολλ]ώνιος Φολού[ιος — —] (ID 2618), — — — ωρος Φολούιος Μαά[ρ]κου (ID 2618bis) in Μαάρκος Φολού[ιος — — —] (ID 2623). Tako imamo torej poleg Decima Fulvija Doroteja zna- nih še vsaj šest Fulvijcev na Delosu: ΑΥΛΟΣ ΦΟΛΟΥΙΟΣ (Avel Fulvij) s konca 2. stol. pr. n. št., ΔΕΚΜΟΣ ΦΟΛΟΥΙΟΣ ΔΕΚΜΟΥ (De- cim Fulvij, Decimov sin) iz okoli 125 pr. n. št., 6 Agora kompetaliastov je znana tudi kot Agora hermaistov in je bila posvečena rimskim božanstvom, hermaisti so bili svobodni ljudje in osvobojenci (Mavrojannis 1995, 89–123). 7 Serapejon je svetišče, posvečeno helenističnemu božanstvu Serapi- su, ki izvira iz ptolemajskega Egipta. Na Delosu so bili postavljeni kar tri Serapejoni (danes so znani pod imeni Serapeum A, B in C). Serapejon C ima tudi kapelo egipčanskega boga Anubisa in tem- pelj boginje Izide (Kater-Sibbes 1973, 59; Bruneau 1970, 457–63). Slika 6. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled z direktno sonč- no svetlobo (foto: Andrej Mečulj) st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 86 ΔΕΚΜΟΣ ΦΟΛΟΥΙΟΣ ΚΟΙΝΤΟΥ (Decim Fulvij, sin od Kvinta) iz druge polovice 2. stol. pr. n. št. (Hatzfeld 1912, 36/ID 1730), [ἈΠΟΛΛ] ΏΝΙΟΣ ΦΟΛΟΎ [ΙΟΣ — —] (Apolonij Ful- vij) in — — — ΩΡΟΣ ΦΟΛΟΎΙΟΣ ΜΑΆ[Ρ] ΚΟΥ (Fulvij sin Marka) ter ΜΑΆΡΚΟΣ ΦΟΛΟΎ [ΙΟΣ — — —] (Mark Fulvij) iz 1. sto- letja pr. n. št. Na območju Grčije je poleg sed- mih primerov imena Fulvij z Delosa (zapisa- nih v grški pisavi, v obliki ΦΟΛΟΥΙΟΣ in ne ΦΟΥΛΟΥΙΟΣ) znan le še en primer iz Delfov (Syll.³ 611), kar pomeni, da je ime Fulvij na ob- močju Grčije dokaj redko in je ponovno v prid teoriji, da je Dorotejeva stela z Delosa. Genti- licij Fulvius je bil prisoten na Apeninskem po- lotoku v mestih Capua in Tusculum ter dobro poznan tudi v Rimu (Couilloud 1974, 331). Dru- gače je Fulvius eden izmed najpogostejših rim- skih gentilicijev (McLean 2002, Table 8), v tais- tem obdobju, iz katerega izvira Dorotejeva stela (1. ali 2. stol. pr. n. št.), je v 2. stol. pr. n. št. živel in bil vojaško aktiven v Grčiji, v etolski vojni, po- veljnik in konzul Mark Fulvij Nobilior (Gruen 1986, 120). Leta 189 pr. n. št. je služil kot konzul (Gruen 1986, 215). Praenomen Decimus je tudi eno izmed zelo pogostih rimskih imen (McLe- an 2002, Table 9). V Grčiji je največ primerov Decimov ravno na Delosu (ID 1523, ID 1713, ID 1730, ID 1733, ID 1735, ID 1753, ID 1754, ID 1755, ID 1758, ID 1760, ID 1761, ID 1763, ID 1764, ID 1955, ID 2082, ID 2112, ID 2124, ID 2157, ID 2303, ID 2441, ID 2612, ID 2616, ID 2618, ID 2622, ID 2628; EAD XXX 124, EAD XXX 186, EAD XXX 187, EAD XXX 479, EAD XXX 489; SEG 28: 674). Glede imena Dorotej, torej ΔΩΡΟΘΕΟΣ, je na Delosu znanih še mnogo takih imen, več kot deset poleg koprskega Do- roteja (ID 91, ID 290, ID 1519, ID 1754, ID 2125, ID 2234, ID 2248, ID 2603, ID 2611, ID 2616, ID 2618, ID 2619, ID 2628, EAD XXX 126, EAD XXX 404), le en primer izmed teh je zapisan v latinici (ID 1754). Izmed približno petstotih stel z Reneje jih le nekaj upodablja vojščake, vključno s koprsko stelo jih je poznanih le dvanajst. V katalogu M.- T. Couilloud je opisanih 11 stel z vojščaki, sku- paj s stelo v Budimpešti (inv. št. 2009.1.A) jih je dvanajst. Za razliko od Doroteja so vsi osta- li vojščaki upodobljeni na ladjah, nosijo okro- gle ščite v levici in majhne meče v desnici, dvig- njene nad glavo (Couilloud 1974, 176–178/EAD XXX 351–59). Edina izjema brez ladje poleg Do- roteja je stela vojščaka Kosmiadesa s konca 3. stol pr. n. št., v muzeju na Delosu, a spodnji del stele manjka. Upodobljenec ima le meč in je brez šči- ta ter čelade.8 Dorotej ima za orožje gorjačo in je brez čelade, v levici drži ovalen ščit. Vsak izmed vojščakov na drugih stelah (razen stele Kosmia- desa) ima glavo obrnjeno na svojo levo stran, leva noga je v kolenu upognjena, orožje je dvignje- no nad glavo, tako da je celoten način upodobi- tve vojščakov povsem enak koprskemu Dorote- ju, zaključni stavek je vedno ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ ali samo ΧΑΙΡΕ (sliki 7 in sl. 9, primerjaj upodo- bljenca na sliki 1). Motiv vojščakov na ladjah sodi v atiški model upodobitev (Couilloud 1974, 293). Vsi vojščaki z renejskih stel imajo na sebi eksomi- do; bilo je značilno oblačilo ravno za vojake, pa tudi za obrtnike in delavce (Lee 2015, 112). Stele vojščakov z Reneje so različnih veli- kosti, manjše in večje od Dorotejeve stele v Ko- pru, taka variacija dopušča možnost uvrstitve Dorotejeve stele mednje. Natančne dimenzije ostalih stel v katalogu so 66 cm, dva primera 70 8 Stelo hrani Arheološki muzej na Delosu, inv. št. A 1508 (Couilloud 1974, 138/EAD XXX 220). Slika 7. Renejski nagrobni steli z reliefi vojščakov. Arheo- loški muzej, Delos: inv. št. A 46 in Narodni muzej, Ate- ne: inv. št. EM 1294 (Couilloud 1974, pl. 69, št. 355 in 354) st ud ia universitatis he re d it at i h el en is t ič n i n a g ro bn i s t el i v k o pr u in t r st u 87 cm, dva primera 110 cm, en primer 37,5 cm, dva primera 17 cm, en primer 30 cm in še en primer 52 cm (Couilloud 1974, 176–77). Dva prime- ra, visoka 70 cm, in dva primera, visoka 110 cm, sta najbližja Dorotejevi 93 cm visoki steli. Skoraj enake višine je vojščakova stela v Budimpešti s 94 cm (inv. št. 2009.1.A). M.-T. Couilloud je ob številnih podobnos- tih (način upodobitve vojščakov s kratko ekso- mido, kjer je razkrit desni del prsi, z enako držo) in prisotnosti Fulvijcev na Delosu domnevala, da koprska stela izvira z Reneje. A v katalogu ni fotografije za Dorotejevo stelo, saj takrat ni bilo objavljenih še nobenih fotografij tega spomeni- ka, za lokacijo je zapisala le: Capodistria, Istrie (slov. Koper, Istra). M.-T. Couilloud je imela na razpolago le Monacovo risbo iz Carlijeve knji- ge in meni, da je možno, da je avtor risbe zara- di velike razdalje Doroteja pomotoma upodobil z gorjačo namesto s kratkim mečem (Couillo- ud 1974, 378), čeprav očitno drži gorjačo (prim. slike 1, 2, 5, 6 in 10). Četudi je M.-T. Couilloud uporabila publikacijo Degrassija za vir, kjer je vojščakovo ime iz vokativne oblike (slov. zval- nik) ΔΩΡΟΘΕΕ, v nominativu zapisano v rim- ski različici Dorotheus, opažam, da ga je v pre- vodu zapisala v grški različici kot Dorotheos, ki ima predzadnjo črko »o« in ne »u« kot pri rim- ski različici tega imena, kot ga je v prevodu zapi- sal Degrassi (Couilloud 1974, 178). Tisti primeri imena Dorotej na Delosu, ki so zapisani v nomi- nativu, so zapisani kot Δωρόθεος (ID 91, ID 1754, ID 2616, ID 2618, ID 2628), medtem ko je rimska različica s črko »u« uporabljena le takrat, ko je uporabljena rimska pisava, DOROTHEVS (ID 1754). Iz tega je jasno, da je bilo Dorotejevo ime v grški različici, s črko »o« (Dorotheos), tako kot pravi M.-T. Couilloud, in je zapis v Degrassijevi publikaciji v nominativu s črko »u« (Dorothe- us) netočen. Glede deklinacije na renejskih ste- lah nam M.-T. Couilloud omenja, da je v prime- ru uporabe izraza za pozdrav (ΧΑΙΡΕ)praviloma uporabljena vokativna oblika imena (Couilloud 1974, 256) in pri zaključnem delu napisa so bile mnogokrat izpuščene črke Ι, Σ ali Τ (Couillo- ud 1974, 260), nekatere črke so bile tudi napač- ne.9 M.-T. Couilloud navaja primer, kjer je bila uporabljena črka С namesto in Ξ namesto Ε (Couilloud 1974, 260), prav tako kot je na Mona- covi ilustraciji napisano ΔСΣΜΕ ΧΟΛΟΧΥΞ namesto ΔΕΚΜΕ ΦΟΛΟΥΙΕ (ponovno glej sliko 4, kot opisano na začetku je G. R. Car- li epitaf prepisal malo drugače kot Monaco: ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ). Če to drži, se je Monaco zmotil le pri črkah Κ, Φ in Υ. Pri moških imenih na renejskih stelah je sprva zapisano rojstno ime, nato patronim in po možnosti še poreklo (Cou- illoud 1974, 257). Za dodatno primerjavo z našim primerom Dorotejeve stele v Kopru bom na kratko opi- sal še stelo z Reneje, ki je danes v Muzeju lepih umetnosti v Budimpešti in ni vključena v kata- log M.-T. Couilloud, saj je bila muzeju podarje- na leta 2008 (inv. št. 2009.1.A). Marmornata ste- la iz okoli 100 pr. n. št., le en centimeter višja od Dorotejeve stele, upodablja več vojakov. Vojak na levi je v tem primeru oblečen v enako obla- čilo, drži ovalni ščit in meč, stoji na ladji. Tudi njegova drža ali način upodobitve je podoben, zraven je še en vojak v oklepu, ki sedi na skali. Upodobljenca se imenujeta Ptolemaios in Au- los Granios Antiohos, čigar delno rimsko ime slednjega kaže na to, da bi lahko bil rimskega državljanstva, Ptolemaos ali slov. Ptolemaj pa je bil morda njegov suženj. Napis na steli se zaklju- čuje z istim ustaljenim stavkom kot pri koprski in tržaški steli, le da je v množini: ΧΡΗΣΤΟΙ ΧΑΙΡΕΤΕ. Poleg tega ima stela enako obliko kot Dorotejeva stela, (Dági 2009, 174–78).10 Kot novo tezo postavljam, da je tudi stela Pole Orci- vije v tržaškem muzeju verjetno z Reneje in ne z območja Srednjega vzhoda, kot pravi muzejska oznaka. Podobnost s kikladskimi nagrobnimi spomeniki opaža že Fulvia Mainardis leta 2004, ki meni da so sorodnosti z deloškimi spomeni- ki tako po sintaksi kot po motivih (Mainardis 2004, 36), a to ni bilo podrobneje raziskano. Šte- vilne izmed deloških, torej renejskih stel ali stel s 9 Pri zasebnih napisih so bile tovrstne napake pogostejše kot pri jav- nih, saj so bile osebe, ki so pripravljale privatne napise, manj pisme- ne kot javni uradniki (McLean 2002, 15). 10 Muzej lepih umetnosti, Budimpešta: https://www.mfab.hu/ar- tworks/funerary-stele-from-rheneia/. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 88 kikladskih otokov, so po motivih sedeče in stoje- če figure, ki se rokujeta z desnico, tako imenova- ni dexiosis, ter po slogu skoraj identične steli Pole Orcivije (sl. 8, Blouet 1838, pl. 17. f. I.; Couillo- ud 1974, 60, 61, 91, 92, pl. 1, n° 3 in 5, pl. 17, n° 78).11 Podobnih stel z Reneje ali stel, ki se jih uvr- šča med renejske, z enakimi motivi in slogovni- mi značilnostmi ter dekoracijami, je še veliko več (npr. Couilloud 1974, pl. 15, n° 69, pl. 16, n° 66, pl. 17, n° 77, pl. 18, n° 79). Vse navedene stele imajo upodobljene enak prizor kot stela Pole Orcivije (prim. Couilloud 1974, pl. 9, n° 49 in 51, pl. 35, n° 147 in 148, pl. 36, n° 154, 157, 158, pl. 82, n° 469 in 470). Zato ob šte- vilnih podobnostih poleg rimskih imen, zapisa- nih v grščini, po mojem mnenju stela Pole Orci- vije izvira z Reneje, tako kot Dorotejeva stela v Kopru. Dimenzije tovrstnih stel z Reneje iz is- 11 Stele na sl. 8 danes hranijo Narodni muzej v Atenah, Arheološki muzej na Delosu in Arheološki muzej na Krfu (Couilloud 1974, 60, 61, 80). tega obdobja, z enakimi arhitekturnimi elemen- ti in motivom dexiosis oziroma s sedečimi in sto- ječimi figurami, so visoke večinoma okoli 57 cm, 55 cm, 52 cm in točno take višine kot Polina ste- la – 60 cm, ter še malo večje, 70 cm in 90 cm (Couilloud 1974, 60–66). Podobno stelo z ob- močja Delosa (z enakimi arhitekturni elementi, kot sta postavitev v naiskos s pilastroma z ena- kima bazama in kapiteloma ter zaključek v ob- liki timpanona z akroteriji) iz okoli 100 pr. n. št. hrani Umetnostnozgodovinski muzej na Du- naju (inv. št. I 1054).12 Visoka je 89 cm in prav tako kot Polina stela upodablja osebi, ki se drži- ta za roke, le da v tem primeru sedi moški in ne ženska. Napis omenja ime pokojnika v nomina- tivu: »Demetrios, sin Ktetosa«, seveda sledi še ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ. Na loku so dobro ohranje- ni sledovi rdeče barve, gre za dekoracijo v ob- liki 23 rdečih pik, napis ima tudi sledove rde- 12 Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj: https://www.khm.at/ objektdb/detail/50077/. Slika 8. Renejske nagrobne stele z motivom dexiosis. Narodni muzej, Atene: inv. št. EM 1311, Arheološki muzej, Delos: inv. št. A 254 in Arheološki muzej, Krf: inv. št. 194 (Couilloud 1974, pl. 1, št. 3 in 5, pl. 9, št. 51) st ud ia universitatis he re d it at i h el en is t ič n i n a g ro bn i s t el i v k o pr u in t r st u 89 če barve (Couilloud 1974, 70, pl. 5, n° 27/EAD XXX 27). Kot omenjeno v opisu Poline stele, je na Polini steli poudarjeno njeno rimsko dr- žavljanstvo (ΡΩΜΑΙΑ). Ta značilnost je pri- sotna tudi na drugih renejskih stelah (ID 1950, ID 1957, ID 2296, ID 2596, EAD XXX 48, EAD XXX 52, EAD XXX 58, EAD XXX 145, EAD XXX 150, EAD XXX 187, EAD XXX 484a in EAD XXX 150), v vseh primerih je uporabljena črka Ω kot pri Poli Orciviji, razen enega prime- ra, ki ima črko Ο. Stela z omikronom pri izrazu za rimsko državljanstvo upodablja sedečo žensko na levi strani, s služabnico s šatuljo, in je le osem centimetrov višja od Poline stele. Seveda je zak- ljučni del napisa zopet ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ, iz- delana je iz marmorja, v preteklosti je bila pre- meščena na Mikonos (Couilloud 1974, 117/EAD XXX 150). Ime ali praenomen Pola je na renej- skih epitafih večkrat prisotno, skupno je znanih šest takih imen, polovica jih je zapisanih enako kot na Polini steli (ΠΩΛΑ), ostala tri imajo še dodatno črko Λ, torej ΠΩΛΛΑ (ID 2437; EAD XXX 20, EAD XXX 34; Couilloud 1974, 335). Na Polini steli sta omenjena njen mož Turpilij in oče Publij, pri renejskih stelah žensk je poznanih šestnajst primerov, kjer je omenjen mož, in od tega je devet primerov, kjer je poleg moža ome- njen še oče (Couilloud 1974, 258). Na podlagi očitnih podobnosti (motiv, tip stele, dimenzije, material, epigrafske značilnosti) s številnimi ste- lami z Reneje menim, da stela Pole Orcivije naj- verjetneje res izvira z Reneje. Epitafi z latinskimi imeni na Delosu omenjajo med drugim gentili- cije Granius, Marcius, Petronius, Plotius, Sehius in seveda Fulvius iz leta 150–140 pr. n. št. (Couil- loud 1974, 246). Pola Orcivija je bila, kot rečeno, žena Gaja Turpilija in na Delosu je bil prisoten tudi gentilicij Turpilij, lat. Turpilius, natančne- je oseba z imenom ΛΕΥΚΙΟΣ ΤΟΡΠΙΛΙΟΣ iz okoli 100 pr. n. št. (Hatzfeld 1912, 86; ID 1763). Na bližnjem otoku Paros, južno od Delosa, je še en zapis, ki omenja Turpilija (IG XII, 5 144). Ta dejstva dodatno podpirajo teorijo o izvoru tr- žaške stele. Gentilicij Orcivius ali Orcivij je bil prav tako prisoten na Delosu (Solin 1982, 66, 112; Nonnis 1999, 95), med drugim je znan zapis L. Orceius (Hatzfeld 1912, 62; Hesnard in Gian- frotta 1989, 421; ID 2638; ID 2638). Kot omenje- no, so se člani rodbine Orcivijcev na Apeninskem polotoku v mestu Praeneste ukvarjali s pridelavo vina, tako kot npr. pripadniki gentilicija Saufe- ius, kar izpostavljam zato, ker so bili slednji tudi prisotni še na Delosu. Tako so na Delosu s priso- tnostjo teh gentilicijev dokazi o ekonomskih in- teresih za Delos s strani trgovcev (gentilicija Ful- vius in Saufeius) iz mesta Praeneste ravno od 2. stol. pr. n. št. dalje (Nonnis 1999, 74, 78–79), v istem obdobju, v katerega je datirana Polina ste- la. Morda je bila njena družina le ena izmed tr- govskih družin, ki so se priselile z Apeninskega polotoka na Delos, Polin oče Publij bi bil najver- jetneje rimski trgovec na Delosu in njihova dru- žina morda izvira iz mesta Praeneste. Tako se lahko iz te razprave sklepa, da je možno, da Poli- na stela izvira z Reneje. Večina stel z Reneje naj bi bilo narejenih med letoma 167/166 in 69 pr. n. št. (Couilloud 1974, 243), kasnejše stele iz cesarskega obdobja je težje datirati (Couilloud 1974, 245–46). Vsi nag- robni spomeniki z Reneje so izdelani iz paroške- ga marmorja13 in iz naksoškega marmorja, red- ki primeri stel imajo še ohranjene sledove barve (Couilloud 1974, 261). Mnogi spomeniki kaže- jo umetniške vplive Atike, Aten in atiški kipar- ji so tudi živeli na Delosu, motivi stel ikonograf- sko segajo v 4. stol. pr. n. št. (Ridgway 2000, 199; Couilloud 1974, 249). Nekatere izmed stel iz iz- kopavanj niso bile odkrite na deloški nekropo- li na Reneji, ampak na Delosu, kjer so jih kasne- je uporabili za gradbeni material, oziroma so po drugi razlagi ostale v kiparskih delavnicah (Co- uilloud 1974, 193–195). Leta 130 pr. n. št. je prišlo do upora sužnjev na Delosu, leta 88 pr. n. št. je v prvi mitridatski vojni Delos oplenil pontski kralj Mitridat VI., pobitih naj bi bilo 20.000 Rimlja- nov (Ῥωμαῖοι) in trgovina na Delosu nikoli več ni bila tako cvetoča kot poprej. Leta 69 pr. n. št. so Delos oplenili še pirati, ki jih je vodil Ateno- doros (Roussel 1987, 315–40; Wilson 1966, 99– 13 Paroški marmor je veljal za zelo kakovostno in cenjeno vrsto mar- morja (Attanasio 2003, 186), iz njega so narejene nekatere izmed najbolj slavnih umetnin, kot npr. Miloška Venera in Samotraška Nike, ki sta sedaj v muzeju Louvre (Gagarin 2010, 341, 196, 65). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 90 101). Tako je možno, da je Dorotej umrl v enem izmed teh spopadov. Renejske stele vojščakov nam pričajo, da so bili nekateri vojščaki v resnici sužnji: vojščak Ti- mokrates Raecius je bil suženj Nemerija, lat. Ne- merius, nam razkriva grški napis na njegovi 110 cm visoki steli v muzeju na Delosu (Couilloud 1974, 177, fig. 7, pl. 70, n° 357/EAD XXX 357). Ime vojščaka je jasno delno grško in delno rim- sko. Znano je, da je imel Nemerius na Delosu še več sužnjev.14 Na podlagi tega, da so bili med vo- jaki tudi sužnji, bi lahko kot možnost izpostavi- li, da je bil Decim Fulvij Dorotej morda nekda- nji suženj ali osvobojenec enega izmed rimskih prebivalcev Delosa, torej rimskih Fulvijcev. Ne- kaj primerov je tudi stel sužnjev, kot je, deni- mo, marmornata stela sužnje z imenom ΡΟΔΩ ΣΟΛΦΙΑ, sužnja osebe ΑΠΠΙΟΣ (lat. Appius), za katero je poudarjeno rimsko državljanstvo, tako kot pri Poli Orciviji. Datirana je v 1. ali 2. stol pr. n. št., hrani jo Narodni arheološki muzej v Atenah in v primerjavi s Polino stelo je le cen- timeter nižja. Tako kot Polina stela upodablja se- 14 Poznan je Damas Raecius (ID 1769, 1. 9) iz okoli 100 pr. n. št. in osvo- bojenec Aleksander Raecius (ID 1629; Couilloud 1974, 177). dečo žensko z manjšo figuro sužnje, le da je v tem primeru sedeča ženska na desni strani, oblačila so enaka (Inv. št. EM 1253, Couilloud 1974, 116). Dorotejevo rimsko ime nam pojasni le do- mneva, da je bil Dorotej nekdaj suženj Fulvij- cev in je rimsko, torej latinsko, ime kot osvobo- jenec tudi obdržal. To je možno potrditi tudi z epigrafskega vidika. Pri epigrafiki renejskih stel Couilloud razlaga, da če cognomen ni bil zapisan, sploh ni mogoče ločiti med imeni osvobojencev in med imeni svobodno rojenih oseb (Couillo- ud 1974, 257). Osvobojenec je običajno prevzel najprej rojstno ime lastnika in njegov gentilicij, ki mu je dodal še svoje (običajno grško) ime, ki ga je imel, ko je bil še suženj (Couilloud 1974, 332). Torej je morda Dorotej kot osvobojeni suženj prevzel ime lastnika, natančneje njegovo rojstno ime ali praenomen Decim in nomen gentilicium ali gentilicij Fulvij (dva Decima Fulvija sta bila prisotna na Delosu, kot sem omenil), in ob tem kot svoboden človek dodal še svoje bivše suženj- sko ime kot cognomen, v tem primeru Dorothe- os ali slov. Dorotej: Decim Fulvij Dorotej. Tako so imeli običajno osvobojenci na Delosu poleg rimskega, latinskega, rojstnega imena in gentili- cija grški cognomen. Značilni primeri imen os- vobojencev na Delosu so denimo imena Γάϊος Σαλούσ(τ)ις Διοσκουρίδης (Couilloud 1974, 335 d, n° 349/EAD XXX 349), Αὖλος Ἐγνάτιος Ἀλέξανδρος (Couilloud 1974, 335 d, n° 106/EAD XXX 106), Κοΐντος Καστρίκιος Αὔλου Ἀντίοχος (Couilloud 1974 335 d, n° 440/EAD XXX 440) in Τερτία Αὐφιδία Ἀρίστιον (Couilloud 1974, 335 d, n° 85/EAD XXX 85) ter Μάαρκος Γράνιος Μαάρκου Ἡρακ(λέων) (ID 1771).Tovrstni sistem zapisovanja imen, torej rimski tria nomina, je pri deloških napisih veliko pogostejši na nagrobnih epitafih kot v drugih besedilih (Couilloud 1984, 349). Če je bil posameznik na Delosu osvoboje- nec Rimljana, ni enostavno določiti, ali je bil de- jansko libertus ali filius, torej osvobojenec ali sin, saj so osvobojenci pogosto skušali prikriti, da so bili nekdaj sužnji (Sanders 2001, 35). Tako da so bili mnogi Ῥωμαῖοι, torej Rimljani na Delosu, s dejansko osvobojenci grškega in sirsko-feničan- skega porekla (Kay 2014, 201). Slika 9. Renejske nagrobne stele z reliefi vojščakov. Arhe- ološki muzej, Mikonos in Arheološki muzej, Delos (Co- uilloud 1974, pl. 70, št. 353 in 357) st ud ia universitatis he re d it at i h el en is t ič n i n a g ro bn i s t el i v k o pr u in t r st u 91 Slika 10. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju pala- če Elio v Kopru, marmor, pogled od spodaj (foto: A. Me- čulj) Zaključek Koprska stela bojevnika Decima Fulvija Dorote- ja je bila redkokdaj predmet natančnejših znan- stvenih raziskav. Aldo Cherini in Paolo Grio sta leta 2001 v knjigi o epigrafskih in heraldičnih spomenikih Kopra objavila prvo risbo stele, kot je videti danes, a kljub Degrassijevim odkritjem je na risbi napačen napis iz grških črk, prepisa- nih iz Carlijeve objave. Prav tako sta zapisala sta- ro domnevo, da gre za gladiatorja (Cherini in Grio 2001, 139). Kljub domnevi M.-T. Couilloud o izvoru sta zapisala še, da morda izvira iz Male Azije. Ob primerjavi z nagrobnimi stelami z Re- neje, ob velikih podobnostih pri motivih, slogu, dekoracijah in besedilu ter prisotnosti Fulvijcev sklepam, da Dorotejev spomenik najverjetneje res izvira z Reneje, kar je že v sedemdesetih le- tih prejšnjega stoletja domnevala M.-T. Couillo- ud. Iz iste nekropole prihaja tudi stela Pole Or- civije v tržaškem muzeju, saj se z njimi ujema tako v tipologiji stel kot upodobitvi, sicer značil- ni za atiške stele, temu v prid pa govori tudi pri- sotnost rimskih državljanov in gentilicijev Orci- vij in Turpilij. Submediteranska obmorska klima Kopra več kot dva tisoč let stari marmornati steli škodi, fasada palače Elio, kjer je stela vzidana, je danes v precej slabem stanju, z načetega zidu od- Slika 11. Kopija helenistične stele Decima Fulvija Doro- teja, marmor, Pokrajinski muzej Koper, zbirka V kamen vklesan spomin (foto: Andrej Mečulj) st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 92 pada omet in veliko je razpok. Po mojem mne- nju bi bilo nujno potrebno, da Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije oziroma Ministr- stvo za kulturo Republike Slovenije poskrbi za ta neprecenljivi ostanek kulturne dediščine an- tike in ga premesti v muzej, da se ohrani za pri- hodnost, torej da se stelo nadomesti z že razsta- vljeno kopijo, ki je zelo natančna in prav tako iz marmorja. Če ne, pa bi stela morala biti delež- na vsaj restavratorsko-konservatorskih posegov in postavitve zaščitnega nadstreška/zasteklitve. Če ne bo zanjo čim prej poskrbljeno, bo na ve- liko škodo v nekaj desetih letih še v veliko slab- šem stanju, del stele na vrhu naiskosa kjer so raz- poke, bo tako prej ali slej odpadel. Podobnosti Dorotejeve in Poline stele z renejskimi, kot tudi slogovne in epigrafske značilnosti, način upodo- bitve, dimenzije, material ter sama latinska ime- na v grški pisavi in datacija kažejo na zelo verje- ten skupni izvor: Kikladi, najverjetneje deloška nekropola, otok Reneja. Motiv na Polini steli je zelo pogost za nagrobne spomenike z Reneje ozi- roma atiške stele, medtem ko je motiv na Doro- tejevi steli edinstven zaradi neobičajnega orož- ja, gorjače. Tržaška stela Pole Orcivije je bila tudi sprva vzidana v zasebno stavbo, a po drugi strani jo je za razliko od Dorotejeve v Kopru lastnik že davno podaril muzeju, kamor tudi spada. Povzetek Helenistična nagrobna marmornata stela Decima Ful- vija Doroteja v Kopru v obliki edikule ali naiskosa, vzi- dana v palačo Elio iz 17 stoletja, je bila redkokdaj razi- skana. Upodobljen je bojevnik, oborožen z gorjačo in ovalnim ščitom. Grški napis omenja ime pokojnika: De- cimus Fulvius Dorotheos. Datira v 1. ali 2. stoletje pr. n. št., po mnenju Attilia Degrassija je bil bojevnik pomo- žni vojak v rimski vojski ali symmachiarius barbarskega izvora, ker je podoben germanskim plačancem, upo- dobljenim na Trajanovem stebru. Po mojem mnenju to ni mogoče. Natančen izvor stele je bil že predlagan leta 1974 s publikacijo Marie-Thérèse Couilloud Les Mo- numents funéraires de Rhénée, Exploration Archéologique de Délos 30, kjer je Dorotejeva stela vključena v katalog. Tako sem skušal potrditi njeno teorijo, da stela izvira z grškega otoka Reneja, nekrople prebivalcev Delosa. De- los je bil s strani Rimljanov razglašen za svobodno pri- stanišče leta 167/166 pr. n. št. in je bil poseljen z Rimljani kot tudi z mnogimi drugimi ljudstvi iz vzhodnega sre- dozemlja in Bližnjega vzhoda. Gentilicij Fulvius je bil prisoten na Delosu, kot opaža M.-T. Couilloud ob opi- su Dorotejeve stele v Kopru. Stela ima enake značilnosti kot stele z Reneje, ki upodabljajo vojščake. Mestni mu- zej starožitnosti »J. J. Winckelmann« v Trstu hrani po- dobno stelo, enakega sloga, iz istega obdobja, z grškim napisom, ki opisuje Polo Orcivijo, hči Publija in ženo Gaja Turpilija, kot rimskega državljana. Relief prikazuje Polo Orcivijo, ki sedi in drži za roko moža, ki stoji ob njej (dexiosis). Ob Poli stoji manjša ženska figura, služabnica s šatuljo. Izvor Poline stele je formalno neznan, a podob- nosti s kikladskimi nagrobnimi spomeniki je že opazila Fulvia Mainardis leta 2004; tako sem v tej raziskavi sku- šal potrditi, da tudi ta stela izvira z Reneje, tako kot Do- rotejeva stela v Kopru. Slog, material, dimenzije, napis in motiv so enaki kot pri številnih stelah z Reneje, kar lahko dokazuje, da izvira z otoka Reneja. Gentilicija Or- civius in Turpilius sta bila tudi prisotna na Delosu, kar podpira teorijo o njenem izvoru. Stela v Kopru je v pre- cej slabem stanju, preperela je od dežja in vlage, prisotne so razpoke, napis je skoraj povsem izginil, obraz vojšča- ka je popolnoma uničen. Fasada palače, kjer je vzidana stela, je tudi v slabem stanju. Menim, da bi lahko Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije oziroma Mini- strstvo za kulturo Republike Slovenije ustrezno poskr- belo za ta spomenik in ga premestilo v muzej, drugače bo v naslednjih desetletjih stela v še veliko slabšem sta- nju. Stela v Trstu je bila tudi vzidana v zasebno stavbo, a za razliko od stele v Kopru jo je lastnik podaril lokalne- mu muzeju že leta 1875. Summary Hellenistic funerary marble stele of Decimus Fulvi- us Dorotheos in Koper, in the shape of an aedicula or naiskos, immured in the facade of the 17th century Elio Palace, has been rarely researched by scholars. It depicts a warrior armed with a club and an oval shield. The in- scription in Greek mentions the name of the deceased: Decimus Fulvius Dorotheos. It dates to the first or sec- ond century BC. According to Attilio Degrassi, the warrior was an auxiliary in the Roman army or a sym- machiarius of barbaric origins, as it resembles the Ger- manic auxiliaries depicted on the Trajan’s Column. But st ud ia universitatis he re d it at i h el en is t ič n i n a g ro bn i s t el i v k o pr u in t r st u 93 in my opinion, this is not possible. Its precise origin has actually already been suggested in 1974 with the pub- lication Les Monuments funéraires de Rhénée. Explora- tion Archéologique de Délos 30 by Marie-Thérèse Couil- loud, where the stele of Dorotheos in Koper is included in the catalogue of Rheneian stelai. So, I attempted to confirm her theory, that stele comes from the Greek is- land of Rheneia, the necropolis of the island of Delos. Delos was declared a free port by the Romans in 167/166 BC and was inhabited by Romans as well as many other peoples from the Mediterranean and the Middle East. The gens Fulvius was present at Delos, as Marie-Thérèse Couilloud noticed while describing the stele in Ko- per. The stele has the same characteristics as the stelai from Rheneia depicting warriors. The Municipal Mu- seum of Antiquity “J. J. Winckelmann” in Trieste has a similar stele on display, of the same style, from the same period and with a Greek inscription, that describes the deceased Pola Orcivia, daughter of Publius and wife of Gaius Turpilius, as a Roman citizen. The relief depicts Pola Orcivia seated, holding the hand of the man stand- ing next to her (dexiosis). A smaller figure of a wom- an, a servant with a casket, stands besides Pola. The or- igin of the stele of Pola Orcivia is officially unknown, however the similarities with Cycladic funerary monu- ments have already been noticed by Fulvia Mainardis in 2004, therefore I tried to confirm in this research that it also originates from Rheneia, like the stele of Dorothe- os in Koper. Its style, material, dimensions, inscription and motif, that are the same as the numerous stelai from Rheneia, could prove that it originates from the island of Rheneia. The gens Orcivius and Turpilius were also present at Delos, which supports the theory of its ori- gin. The stele of Dorotheos in Koper is in very poor con- dition, very corroded by rain and humidity, cracks are present, the inscription is almost completely deteriorat- ed, the face of the figure is completely destroyed. The fa- cade of the building where the stele is located is also in a poor condition. In my opinion, the Institute for the Pro- tection of Cultural Heritage of Slovenia or the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia could take prop- er care of the stele and relocate it to the museum, other- wise the condition of the stele will be much worse in the next few decades. The stele in Trieste was also immured in the wall of a private building, but unlike the stele in Koper, it was donated to the local museum by its own- er already in 1875. Viri in literatura Adams, J. N. 2002. »Biligualism at Delos.« V Bilingualism in Ancient Society. Language Contact and the Written Text, ur. J. N. Adams, M. Janse in S. Swain, 103–28. Oxford: Oxford University Press. Adams, J. N. 2003. Bilingualism and the Latin Language. Cambridge: Cambridge University Press. Attanasio, D. 2003. Ancient White Marbles: Analysis and Identification by Paramagnetic Resonance Spectroscopy. Rim: L'Erma di Bretschneider. Benndorf, O. 1878. »Archäologischer Bericht aus Oesterreich.« Archäologisch- epigraphische Mitteilungen aus Österreich- Ungarn 2: 166–67. Blouet, A. 1838. Expedition scientifique de Morée, ordonnée par le Gouvernement Français: Architecture, Sculptures, Inscriptions et Vues du Péloponèse, des Cyclades et de l'Attique. Troisième volume. Paris: Firmin Didot. Bruneau, P. 1964. »Apotropaia déliens. La massue d'Héraclès.« Bulletin de correspondance hellénique 88: 159–68. Bruneau, P. 1970. Recherches sur les cultes de Délos à l’ époque hellénistique et à l’ époque impériale. Pariz: De Boccard. Carli, G. R. 1788. Delle antichità italiche, Parte seconda. Milano: Tipografia del Monastero S. Ambrogio Maggiore. Cherini, A., in P. Grio. 2001. Bassorilievi araldici ed epigrafi di Capodistria dalle origini al 1945. Trst: Fameia Capodistriana. Couilloud, M.-T. 1974. Les Monuments funéraires de Rhénée. Exploration Archéologique de Délos 30. Pariz: De Boccard. Couilloud, M.-T. 1975. »Autels et stèles des Cyclades.« Bulletin de correspondance hellénique 99 (1): 313–29. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 94 Couilloud, M-T. 1984. »Nécropole délienne et épitaphes: Problèmes d'interprétation.« Bulletin de Correspondance Hellénique 108 (1): 345–53. Crawford, J. W. 1984. M. Tullius Cicero: The Lost and Unpublished Orations. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. Dági, M. 2009. »Highlighted Works of Art: Chamber Exhibitions Organized by the Collection of Classical Antiquities.« Bulletin du Musée Hongrois des Beaux-Art 110–11, 174–78. Degrassi, A. 1933. Abitati preistorici e romani nell'agro di Capodistria e il sito dell'antica Egida. Poreč: Coana e Figli. Diehl, C. 1890. Excursions archéologiques en Grèce: Mycènes, Délos, Athènes, Olympie, Eleusis, Epidaure, Dodone, Tirynthe, Tanagra. Pariz: Armand Colin. Dodds, E. R. 1951. The Greeks and the Irrational. Berkeley; Los Angeles: University of California Press. Donnegan, J. 1840. A New Greek and English Lexicon; Principally on the Plan of the Greek and German Lexicon of Schneider; The Words Alphabetically Arranged. Boston, MA: Hilliard, Gray. Duncan-Jones, R. 2002. Structure and Scale in the Roman Economy. Cambridge: Cambridge University Press. Dürrbach, F. 1921. Choix d'Inscriptions de Délos. Hildesheim: Georg Olms Verlag. Gagarin M., ur. 2010. The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome, Volume 1. Oxford: Oxford University Press. Green, P. 1993. Alexander to Actium: The Historical Evolution of the Hellenistic Age. Berkeley; Los Angeles: University of California Press. Gruen, E. S. 1986. The Hellenistic World and the Coming of Rome. Berkeley; Los Angeles; London: University of California Press. Hatzfeld, J. 1912. »Les Italiens résidant à Délos mentionnés dans les inscriptions de l'île.« Bulletin de correspondance hellénique 36: 5–218. Hesnard, A., in P. A. Gianfrotta. 1989. »Les bouchons d'amphore en Pouzzolane.« V Actes du colloque de Sienne (22–24 mai 1986) 114: 393–441. Rim: De Boccard. Hornblower, S., A. Spawforth in E. Eidinow. 2012. The Oxford Classical Dictionary. Oxford: Oxford University Press. Jouguet, P. 1899. »Fouilles du port de Délos. Inscriptions.« Bulletin de correspondance hellénique 23: 56–85. Kater-Sibbes, G. J. F. 1973. Preliminary Catalogue of Sarapis Monuments. Leiden: Brill. Kay, P. 2014. Rome's Economic Revolution. Oxford: Oxford University Press. Koch, W. 1999. Umetnost stavbarstva: veliko standardno delo o evropskem stavbarstvu od antike do danes. Ljubljana: Mladinska knjiga. Lee, M. M. 2015. Body, Dress, and Identity in Ancient Greece. Cambridge: Cambridge University Press. Ling, R. 1984. The Cambridge Ancient History. Plates to Volume VII, Part 1. Cambridge: Cambridge University Press. Mainardis, F. 2004. Aliena saxa. Le iscrizioni greche e latine conservate nel Friuli-Venezia Giulia ma non pertinenti ai centri antichi della regione. Rim: Accademia nazionale dei Lincei. Marquand, A. 1906. »On the Terms Cyma Recta and Cyma Reversa.« American Journal of Arcaheology 10 (3): 282–88. Mavrojannis, T. 1995. »L'aedicula dei Lares Compitales nel Compitum degli Hermaistai à Delo.« Bulletin de Correspondance Hellénique 119: 89–123. McLean, B. H. 2002. An Introduction to Greek Epigraphy of the Hellenistic and Roman Periods from Alexander the Great Down to the Reign of Constantine (323 B.C.- A.D. 337). Ann Arbor, MI: University of Michigan Press. Nonnis, D. 1999. »Attività imprenditoriali e classi dirigenti nell'età repubblicana. st ud ia universitatis he re d it at i h el en is t ič n i n a g ro bn i s t el i v k o pr u in t r st u 95 Tre città campione.« Cahiers du Centre Gustave Glotz 10: 71–109. Pervanoglu, P. 1877. »Lapide sepolcrale greca esistente nel Museo Civico di Trieste.« Archeografo Triestino IV: 1–6. Polito, E. 1998. Fulgentibus armis. Introduzione allo studio dei fregi d'armi antichi. Rim: L'Erma di Bretschneider. Rawson, E. 2001. »The Expansion of Rome.« In The Oxford History of the Roman World, ur. J. Boardman, J. Griffin in O. Murray, 50–73. Oxford: Oxford University Press. Ridgway, B. S. 2000. Hellenistic Sculpture, II. The Styles of ca. 200–100 B.C. Madison, WI: The University of Wisconsin Press. Robertson, D. S. 2004. Greek and Roman Architecture. Cambridge: Cambridge University Press. Roussel, P. 1987. Délos, colonie athénienne. Pariz: De Boccard. Salomies, O. 1996. »Senatori oriundi del Lazio.« Acta Instituti Romani Finlandiae XV: 23–127. Salviat, F. 1963. »Dédicace d'un ΤΡΥΦΡΑΚΤΟΣ par les Hermaïstes déliens.« Bulletin de correspondance hellénique 87: 252–264. Smith, W., ur. 1873. A Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology. London: Murray. Solin, H. 1982. »Appunti sull'onomastica romana a Delo.« In Opuscula Instituti Romani Finlandiae 2, ur. F. Coarelli, D. Musti in H. Solin, 101–17. Rim: Bardi. Stancovich, P. 1828. Biografia degli uomini distinti dell'Istria del canonico Pietro Stancovich. Tomo primo. Trst: Marenigh. Stewart, A. 2014. Art in the Hellenistic World. Cambridge: Cambridge University Press. Vatin, C. 1983. »Une épigramme funéraire grecque de Cherchel.« Antiquités africaines 19: 65–74. Wilson, A. J. N. 1966. Emigration from Italy in the Republican Age of Rome. Manchester: University of Manchester Press. Internetni viri http://www.gnom.si/helenisticna-stela-v- kopru. https://www.mfab.hu/artworks/funerary-stele- from-rheneia/. https://www.khm.at/objektdb/detail/50077/.